ni Največji iloTouki dnemik v Združenih državah Velja ta Tae leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Q Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list jslovenskih .delavcev y Ameriki« n The tartest Slovenian haflj _ g the United States. leaned every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 TELKFOH: CHelses 3—3878 NO. 119. — STBV. 119. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHslsea 3—8878 NEW YORK, FRIDAY, MAY 20, 1932. — PETEK, 20. MAJA 1932 VOLUME XXTT. — LETNIK GARNERJEVI PREDLOGI ZA ODPRAVO DEPRESIJE KRALJ JEKLA, CHAS. M. SCHWAB, VIDI EDINO MOŽNO REŠITEV V URAVNOVEŠENJU PRORAČUNA Speaker poslanske zbornice zahteva, naj dobi re-konštrukcijska korporacija še eno milijardo dolarjev na razpolago. — Garner je odločno proti vsaki miloščini. — Predno se kongres od godi, je treba pomagati nezaposlenim. WASHINGTON, D. C., 19. maja. — Speaker Garner je danes stavil v poslanski zbornici tri predloge, potom katerih skuša omiliti depresijo. Garner je izrazil upanje, da bo vlada sodelovala s kongresom ter da bodo njegovi predlogi sprejeti. Predvsem je zahteval, naj se nabavi dve milijardi dolarjev potom prodaje bondov. Tisoč milijonov naj dobi rekonstrukcijska korporacija, tisoč milijonov naj pa zvezna vlada uporabi za javna dela. — Stroški bi bili deloma pokriti z davki na gazolin. Nadalje predlaga Garner, naj bi imel predsednik na razpolago pomožni fond v znesku 100 milijonov dolarjev, katere bi po svoji razsodnosti u-porabil za omiljenje obupnega položaja. Garner poudarja, da je še vedno odločno proti temu, da bi se dajalo nezaposlenim kako jniloščino, jasno pa je, da mora kongres, predno se odgodi, nekaj storiti za te reveže. Kongres je meseca decembra sprejel več predlog, kojih svrha je bila odpravljenje depresije, toda sedaj se je pokazalo, da predloge niso povzročile nikrkega izboljšanja. Položaj je dandanes še slabši nego je bil pred sestankom kongresa. Trgovine z inozemstvom ni mogoče oživeti, ker zvezna vlada odločno vztraja pri svoji carinski po-iitiki. Vsled tega se je treba v tem oziru omejiti na direktno akcijo vlade. Nato je priporočil Garner Huddlestonovo predlogo, ki predvideva pomožni fond v znesku stotih milijonov dolarjev, iz katerega naj bi predsednik po svoji previdnosti izplačeval podporo. Leta 1898 in leta 1917 je kngres dovolil sto milijonov dolarjev y slično svrho. Garner je priporočil na'o, naj se zviša kapital re-konstrukcijske korporacije za milijardo dolarjev, da bodo zamogle države in občine dati posojila proti zadostni jamščini. Vse kaže, da bo zbornica odobrila vsa tri priporočila ter da bodo nato izročena senatu. Republikanski kongresnik La Guardia je rekel, da so Garnerjevi predlogi državniški in konštruk-tivni ter naj vsledtega dežela sledi Garnerjevemu vodstvu. Dasi v industriji jekla niso izza leta 1 908 vladale še nikdar tako slabe razmere kot vladajo sedaj, ni veleindustrijalec Chas. M. Schwab izgubil upanja. Včeraj je govoril na letni konferenci American Iron & Steel Instituta ter rekel: — — Jaz sem optimist. Celo v sedanjih slabih ča-tih sem optimist. Brez dvoma se bomo v doglednem času izkopali iz sedanje depresije, toda predvsem moramo skrbeti, da spravimo naše proračune v reared; ne samo proračune naših tvrdk, pač pa tudi proračune naših vlad in uprav. — Mi in ves ostali svet smo žrtev neenakomerne deflacije. Ce bi bilo mogoče na enkrat znižati vse cene, cene vrednostnih papirjev in zemljišč, davke, plače, dolgove in kredite, bi ostalo razmerje isto in bi ne občutili ničesar. Taka deflacija se pa nikdar ne prigodi, ker so nekatere cene bolj stano-vitfie, dočim druge hitreje padajo. Francija bo ohranila dosedanjo politiko NAJNOVEJŠA ENCIKLIKA PAPEŽA PUA Papež poziva vse protes-tantovske cerkve, da se združijo za pobijanje brezverstva. — Prošnja za dobrodelnost. Vatikansko mesto, 1!». maja. — 1'apež Pij XI. je v svoji cncikliki "('aritatae Christ i eonipulsi'' — (Gnani po Kristusovi milosti)*— pozval vos katoli!ki in prote-stantovsKi svet. da se združi v boju proti brezbožnosti. Papež z vrača krivdo za človeško trpljenje na brezbožnost. komunizem. pokvarejnost in pretiran liayijonalizcm. V kratkem jo vsebina njegove enciklike naslednja : — Tajno družbo izkoriščajo bolj in bolj svetovno razširjeno revščino ter junaško razvijajo svoje zastave slabosti in sovraštva do vere ter poskušajo, in ne br«*y. n-ipeha. da bi združili borbo proti Ilogu z borbo za vsakdan/i kruli in se poslužujejo vseli sredstev. da dosežejo svoje hudobne namene. — Vsled tega. kjer j«* bila prej brezbožnost skrita med množicami .je sedrij organizirana v celo armado. ki s pomočjo tajnih družb narašča in postaja z wa-kim dnem predrznejša. kot bi v svojem •zaničevaniu vere mogli podreti čudovito slogo.. v kateri st varjenje poje svojo slavo svojemu Stvarniku. — Sveti oče vsled tega poživlja vse narode, da vrže "o na stran vso sebičnost in združijo vse svoje moči v eni sami fronti proti bataljonom sovražnikov božjih in oboi i oni sovražnikov človeštva. In najbržo misli na protesta litovska vero. ko nadaljuje: ... tn oni. ki so poeašooni v ime kristjanstva. naj bi bili prvi v edinosti mišljenja in moči in naj se združijo z onimi, ki še vedno verujejo v IJoga in ga raste, kajti nevarnost preti vsem ter ima namen ovreči temelje družabnega reda in vso oblast. Nadalje poživlja enciklika vse. dasi odrečejo karkoli v svojem življenju in naj darujejo potrebnim. UTONILO JE SAMO 78 OSEB Kapitan pravi, da je nastal ogenj vs?ed kratkega stika. — Več rešenih je prišlo v pristanišča. Pariz, Francija, 11». maja. — Po poročilih iz Adena,.J>jibuti in s parnikov, ki so" bili poleg- gorečega parnika Georges PhilHpar v Adenskem zalivu, je sedaj dogna-nii. da je pri noreči utonilo ali pa zgorelo 78 "otnikov in moril a rje v. Med pogrešanimi je tudi franco-ski časnikar Al!*1 rt >Londres. ki se je vračal iz Šanghaja v Francijo. Lastniki parnika pravijo, tla pogrešajo dva rešilna čolna in da se mogoče v njih nahaja oseh. katere do sedaj še pogrešajo. Georges Phillipar je vozil 505 potnikov v štirih razredih, 24 mornariških častnikov in 238 mornarjev posadke, skupaj 70 milj in seže v notranjost Afrike 200 milj ter meri 43 tisoč, kvaratnih milj. Dežela šteje nekaj nad dva milijona prebivalcev. Liberija je bila ustanovljena leta 1821. ko so se osvobojeni ameriški črni sužnji vrnili v Afriko. Dežela je leta 1847 razglasila svojo neodvisnost. Združene države pa so jo priznale tekom državljanske vojne leta 1862. HERRI0T BO OSTAL ZVEST POLITIKI SVOJEGA PREDNIKA PARIZ, Francija, 19. maja. — Edouard Her-riot, ki bo najbrž prihodnji francoski ministrski predsednik ali pa zunanji minister, in predsednik francoske republike, Albert Lebruri, sta sprejela danes v avdijenci diplomatske zastopnike tujih dr-žav ter jim povedala, da Francija ne bo izpremeni-]a svoje dosedanje politike glede vojnih dolgov, reparacij in obroževanja. To 'je bila prva javna izjava jrlede francoske zunanje politike irancdSRc, zunanje ponuse -w -w ^ ^ izza časa, ko je zmagal pri i NARAŠČANJE tvah llerriot, voditelj radikalnih i sovi ja list o v Načelnik francoske delegacije v Ženevi, senator Joseph P;ud-lioncaur. je dejal, da bo Francija vedno sodelovala pri rešitvi teh ž i v ljenj.sk o-va žn ill vpra ša n j. llerriot in Lebrun sta popolnoma odobrila Paul -ISoncaurjev program. ki se glasi : — Evropsko solidarnost je treba za jamčit i ter se pod nobenim pogojem ne sme dopustiti, da bi bilo moteno ravnotežje med odplačevanjem dolgov in re.paraeij-•ikimi plačili na strošk«* francoskega davkoplačevalca. Glede razorožitve zastopa Harriot isto stališče kot «;a zastopa sedanji ministrski predsednik Tardieu. namreč naj prevzame ČASOPISJA V S0VJ. UNIJI Število čitateljev se je desetkrat pomnožilo.--Rusija, ima trikrat toliko časopisov kot pod carji. Washington, D. C., 10. maja. Kitsija ima danes trikrat toliko časopisov kot pod earsko vlado i tj desetkrat toliko čitateljev, ki berejo časopise. Dnevnik "Pravda", ki je glasilo komunistične stranke stoji v I,iga narodov vlogo mednarodne' ^predju pred v*emi drugimi policijske sile. j dnevniki z 2.200.000 izvodi na Herriot je jasno in odločno po-1 "a dan. "Izvest ja". uradni list so-vedal. da Francija ne bo prej za- j vjetske vlade je na drugem me-čela razoroževati. dokler ne bo stn z 2,000.000 izvodov, izpolnjena ta njena*zaht-va. ^ ^ ^ ^330 osrednjih, krajev- n ill in pokrajiuskih časopisov z lili milijoni izvodov. Med temi so všteti listi, ki izhajajo vsak dan. ali petkrat na ted-en ali pa na vsake tri dni. GCL9BJE NAGAJAJO URI Ccnterville, Iowa, I s ma ja. 'Prava" in "Lzvpstja' pošiljajo Chicago, IU., lf». maja. — Policist <3eorge Le Crue je ustavil svoj službeni aza posojila avtomo- bile vseh vrst. Dunaji Av5trijjL( ^ maja. Zastavljalnica je postavda po- kostni položaj Dunaja ima tudi sebni oddelek za zastavljene avtomobile in ima vsak dan vedno dovolj posla. Drugi predmeti, katere ljudje lahko pogrešajo in velik upliv na prebivalstvo. Statistika za december kaže zelo žalostno sliko: v tem mesecu je u- . , , . . mrlo 2270 oseb. rojenih pa je bi- morejo na nje dobiti posojilo, so: ]o samQ ]379 otrok revolveri. puške, palice, dežniki, fotografski aparati in glasbeni i Po vojni je prejšnje glavno me-inštrumenti. Zastavljalnica ozna-lsto Avstrije samo še senca svoje-nja v časopisih, da se javnost po-! ga prejšnjega bleska in nevarnost služi te priložnosti. je. da bo mesto zaradi žalostnih Dobiček tega zavoda gre za življenjskih razmer postalo mrtvo podporo sirotišnic. Pred zastav-■ mesto. Pred vojno je imel Dunaj ljalnico je vsak dai dolga vrsta 2,03.1.000 prebivalcev, zdaj pa jih ljudi, ki prinesejo s seboj vsako-; ima samo Se 1.840,000. In prav vrstne predmete od navadne bri- gotovo je, da bo število še znatno t ve do avtomobila. Prihajajo pa. padlo, kajti ceia Avstrija ima sa-tudi v velikem številu ameriški Ima 6,675,000 prebivalcev in no-turisti, ki na javni dražbi kupijo [beno drugo mesto nima več ko^ Ut-L'li)'" mnogo zastavljenih predmetov, 1150,000 prebivalce^ . fT ..._ ___ ________________ Ll« VHODI' NEW YORK, FRIDAY, MAY 20, 1932 THE LABG*8T SLOVENS DAILY tu V. fl. A. Glas Naroda" ol ftbote omcert: York City. N. I. QLAI R1BODA (TUm mi iMm PMpto) Day Except Sundays and Holiday! teto la Ifinxlo fla pol tata Trtja Hat m Ameriko. Za Mew York ca celo leto M HA r»_ Ia4i .$«.00 m$Sj00 .41 JO $7 AO Za pol leta------------$350 Za laoaemstro u celo teto____.$7.00 Za pol leta -----------------------------A3 JO Subscription Yearly $0.00. Ad t PI Iterment on KHm Uhaja dan tenemE aedelj to pcaantfcof. ______podpl— ln Miboate m ne priobčujejo Denar naj te blagovoli poEljatl po Money Order. Pri epremembl kraja naročnikov. " tadl prejftnje MTattAte nttnanl, da hitreje najde- «1« W. 11 th Itmt, New Tetepbeae: CBdna t—Mit M. *. DVOBOJ NA VZHODU Dogodki v Mandžuriji, ki so bili sedaj pretežno japonsko-kitajska zadeva, so postali sedaj problem, ki se mora v prvi vrsti rešiti med «Ia(>oiisko in Rusijo. Dokler so se Japonei zadovoljili z zasedbo južne Mandžurije, ne da l>i so dotaknili vzlicnhio-kitajske železnice, ki loči ju^ od »severa, maiidžursko vprašanje za Kusijo ni bilo pereee. Kakor hitro pa je japonska diplomacija po proglasitvi Mauruko-a (neodvisne mandžurske države) razširila svoj vpliv tudi na severno Mandžurijo do Amurja, jc prišel za Rusijo f-as, da napram niandžurskeinu problemu zavzame jasno stališre. Severna Mandžurija razpolaga z ogromnimi lesnimi in rudnimi bogastvi, tvori za Rusijo najkrajši i najcenejši prehod iz Sibirije, oziroma iz Zabajkalja, na Pacifik, kjer leži ruska Primorska provinca z Vladivotokom. Zato je že carska Rusija preskrbela, da se po pogodbi 8 Kitajeni sibirska trauskontiiieutaliia železnica zveze z Vladivostokom po vzhoduokitajski progi, ki je skoro trikrat krajša od zveze, ki gre iz < 'itc po toku Amurja in Usurija. Kdor je gospodar severne Mandžurije, ta je Kurijo gospodarsko odrezal od Tihega oceana, ker bi potem Vladivostok izgubil svoj gospodarski položaj na Japonskem morju. Rusiji sploh ne more biti prijetno sosedstvo gospodarsko tako ekspanzivnega in podjetnega naroda, kakor je japonski, dočim ji Kitaj, vsaj dokler j«* politirno tako razkosan,kot sosed ni nevaren. Japonski vpliv v severni Mandžuriji pa bi pomenil tudi močno bariero proti eks-panzivnim namenom, ki jih je Rusija podedovala od car-fcke Rusije, zlasti kar se tire Mongolije. Zato se ni čuditi, če je proglasitev 44neodvisnega'* Mančuko-a dala povod za velikopotezno akcijo Kitajcev v severni Mandžuriji. Mislimo, da ne delajo kri vire S« »v jet oni tisti, ki trdijo, da je akcija če t ase v, ki hočejo z uporom proti "vladi japonskih lutk" v Mandžuriji »postaviti legitimno kitajsko gospoda t vo, dobila močne vzpodbude iz Moskve. Saj to ni liolien očitek, ani|«ak |>ohledica čisto naravnih dejstev. Bivši kitajski guverner, v resnici neodvisen diktator Mandžurije, f'ansuljan. ki sedaj v Pekingu zapravlja milijone dolarjev, ki jih j«* bil iztisnil iz te dežele, gotovo ne bi bil prišel na misel, da zopet podpre vstaško akcijo v Mandžuriji, ker je mož vse kaj drugega nego požrtvovalen, ako uc l)i -bil od nekod dobil zagotovila, da mu bodo stroški za gverilsko vojno bogato poplačani. Na drugi strani pa se zopet ne da tajiti in je baje dokazano, tla je tudi japonska vojaška stranka, ki dejansko vodi vlado v Mandžuriji, storila vse, da provoeira v severni Maudžuriji nemire, zato da bi japonske čete zasedle deželo do Amurja in tako za vedno onemogočile utrditev Rusi j«' v zaledju Vladivostoka. V Mandžuriji se torej igra tako z ruske kakor z japonske strani jako nevarna igra, za katero bi mogel plačati stroške ve* svet. Dopisu Brooklyn, N. Y. Znano Slovensko Delavsko Podporno Društvo, Inc.. v New Vorku. X Y.. priredi «voj letni piknik na dobro znanem hribčku nad Revnim Lazarjem v nedeljo dne 19. junija. V slučaju slabega vremena pa eu teden pozneje, dne 26. junija. Naproxens so vsa slovenska društvo, naj ne prirejajo svojih zabav na ta dan. Odbor. Forest City, Pa. Ni še dolgo, ko sem poročal o smrtnih si ura jih v naši naselbini. Žal i bog. da tudi danes moram poročati enake novice. Smrt je pobrala v tem času sledeče rojake in rojakinj«': Prvi je umrl prostovoljne snir--ti rojak Joseph Okoren, doma iz »St. Vida na Dolenjskem. V starem kraju je zapuistil ženo iu tri hčere, tukaj pa sestro. Za tem jo po enodnevni bolezni umrl Jpnac tiros, star 44» let. doiua iz Javorja na Dolenjskem. Zapustit je šest otrok, od dveh do šestnajstih let. Žena mu je u-lurla pred petimi meseci. Po dolgi bolezni je umrl .John Peterka, star 51 let. doma iz Mengša na Gorenjskem. Zapustil je ti otrok, že odrastlih, žena mil jc p*H umrla v času influence. Družini Matija Turk je umrla po dolgi bolezni žena in mati Ivana Turk. Stara je bila 38 let. doma iz Logatca. Poleg moža zapušča tri otroke. Pa to še ni bil<» dovolj. Nismo še pokopali pokojne Ivano Turk, ko je umrla še Ivana ('arli stara 63 let. Doma je bila iz Logatea. Zapušča žalujočega moža Blaža in dve že omožeui hčeri. Pri vseli teh pogrebih kakor tudi obiskih ob mrtvaških odrih se jo pokazalo, da z vtsemi prizadetimi družinami tela naselbina sočustvuje. Xaj bo pokojnikom ohranjen blag spomin. Da ne bodo samo žalostne novice, naj tudi poročam, da bo v nedeljo 22. maja pel novo mašo rojak John P. Kamin, sin Ane in že pokojnega Josepha Kamina. (I. novomašnik je bil rojen tukaj v Forest City in je obiskoval tukajšnje ljudske Sole, potem pa jo študiral na St. Bona vent uro in St. Joseph <'ollecri.iih. Teologične študije pa je dovršil na St. Vincent's Seminary v Latrobe. Pa. Delavske razmere so kakor so bile. in tudi nič ne kaže, da bi se kaj kmalu izboljšale. ^Pozdrav vsem citateljeiu! Poročevalec. Barberton, O. Da bi si naša cenjena barber-tonska javnost ne predstavljala, da so naši jagri iza vedno zaspali z lansko sezono, na i jim tukaj nekoliko pojasnim njihovo agil-nost. Na dan prvega maja — mednarodni delavski praznik —-30 v našem delu ine-sta izgledalo jako sumljivo. Nekako že pred poldnem smo videli tu in tam osebo s puško v roki. — No! — sem dejal sam pri sebi. — letos bolno pa praznovali prvi maj s puško v roki. Živela revolucija! Takoj sem pripravil tri različne zastave, ter jih imel pripravljene na zgornjem oknu. tako da jih lahko takoj na zahtevo razobesim. Ker pa nimam puške, sem -si izbral za *voje o-rožje zarjavelo koso. Pravijo, da no nekdaj v si ionih slučajih ko- Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite z a brezplačna pojasnila na — metropolitan travel bureau 2 I 6 West 1 8th Street New York, N. Y. bil. da je časa dosti ter da bodo tudi oni sami navzoči? Končno vendar pride Jože — s tisto barvo. Seveda sem se takoj lotil dola ter ga tudi izvršil. Sedaj pa seveda hitro domov. Bil sem ja nekako razočaran, ko mi povedo, da jih je že nekaj odšlo. Čemu niso naju počakali f Toda hitro, morda jih dohitiva. Pa me nekdo opozori, da imaui flat tire. Ker sem imel enega v rezervi, ga hočem nadomestiti in glej vraga. tudi ta je bil prazen. Da nisem bil prav dobro razpoložen, je umevno, ker som bil gotov, da jo bil poln. ko sem šel od doma. Seveda je bilo treba sedaj na delo. da dobe obroči dovolj stisnjenega zraka, kar je mučno in tudi zamudno. Ko smo bili gotovi, jo hitro ubereva domov. V hiši je bilo temno. — Vsi so šli ven, — reče žena. — Ko vstopiva, se posvetijo luči in prodno sem se zavedel, sem bil že povezan z vrvjo, ki sem se je le s težavo rešil. Tedaj pa vidim goste iz Detroit a. Mich., in Uirard, Ohio. Soba je bila vsa lopo okinčana. Krasen je bil pogled na mizo. kar je bilo v popolnem kontrastu današnji* depresijo. V kuhinji, kjer je poprej stala peč. ki je tako potrebna za vsako .... . „ • , v, . hišo, jo »sedaj njeno mesto zavze- se igrale zelo veliko vlogo, po- kajsnje*ja društva. I ri točki — , , t« 1 - & T ... .. mala krasna nova. Tedaj se mi je sebno v kmečkih vojnah. Iz stra-(razno — je imel tudi on besedo.' , .. 1.,: 1:1 ..... .t. ' - - - Pa tudi posvetilo, ztikai ni bilo tegienih razlogov sem sledil tem; Povedal je skoraj vos zapisnik j Peter Zgaga civilnim vojakom v neposredni bližini. Zelo sem bil pa razočaran. ko .so jo zavili proti Prijateljevi farmi v Kitman, O., ne pa proti mestu. Jaz sicer nisem nesel mojega zadnjo 'konvencije in še nekaj točk iz pravil. Ker je pa zunaj sijalo zelo lepo pomladansko sobice, so začeli člani gledati na, uro. Eden se ojunači ter reče: Slavna zbornica! Jaz sem že zdavnaj pre zraka v pnevmatiki 11a farmi. Da. jo zopet večer prav hitro potekel v veseli družbi, ji- umevno. V nedeljo opoldne jo bil zopet 'Hiefel", da gremo vsi na farmo, da si gosti ogledajo, kako naši orožja (kose) »eboj. ker sem so čital zapisnik konvencije kakor . stri,,jajo ,olukMie ,obe. , karalo svoj« volji vpisal v domo- tudi pravila. I*malico pa preei- Ko ^dciio tja. da Lekšan o-! tam vsaki mesec v glasilu. pov- j ^ C.udno, da ni šc no. j i- dar jam. da znam sam citati. Jaz t. . , , ......- 1 . . , , - , . . ... . , ... . - b enega. ampak da v kratkem pri-' Poročajo, ila bo sol papež v sem si pa mislil. 111 toliko da ni-' ^ ^ naj ^^ vs- y hj-0 J unl > sem zase pet al: l»ouis. za boga, Vmctno je bHo ROpet naprav. AH b- — Xa našem banketu je bilo v začetku tako dolgočasno, d« so hoteli ljudje kar zbežati. Ko je pa vstal predsednik In spregovoril nekaj besed, je zavladalo med gosti splošno veselje in navdušenje. — Kaj je pa povedal ? — Dejal je, da bo on vse plačal. — No. katero sredstvo za stopanje preprog; se vam zdi najboljše, soseda ■ — Vse som preizkusila, draga moja, pa seni prišla do spoznanja. da je najboljšo sredstvo še vedno moj stari s stepaluikom v roki. — Skopuh to grdi! Pravkar si m** nazival angel, zdaj mi pa m»-<"eš dati denarja, tla hi si kupila nov klobuk. — Oprosti, dušica, mar nosijo anjrcli klobuke/ Iz Londona poročajo: Tretji sin angleškega kralja je padel v jahalniei s konja in si pretresel možgane. Jako interosantna je pa naslednja pripomba v listu: Zdravniki so izjavili, da poškodbi* niso nevarne. t V ho se mu namreč pretresli možgani, so 11111 ni pretreslo kaj velikega 111 posebnega. branski polk. Tudi jim je bilo ve- tam vsaki mesec v glasilu, pov-1 . .... . . „ i ..... . .. • 1 i v . t ' pazko. d-a je čudno, da 111 so no-« liko lažje slediti brez toga nerod- dal jam, da znam sam eitati. .laz nega orožja. Ko so dospeli na omenjeno far mo, sem spoznal, da so to naši j predlagaj, da se debata zaključi, jagri ter da so prišli na strelno saj Nt vendar mojster v tem. vajo na lončene golobe. Z Bogom revolucija — sem vzdihuil. — Z * bliskovito naglico je bilo vse pripravljeno. Munieijo in golobe so En osli v *fest uu go", kjer je postavljen tudi prožilni stroj, jagri pa takoj vsaki na svoje, mecito in manever se je pričel. Ker je bila to prva strelna vaja v sezoni in ker jim je tudi precej močni veter dela! preglavico, je bilo večini — golobom — prihranjeno "življenje". Kako so streljali, vam za enkrat ne j »o veni iz stra-tegičnih vzrokov. V nedeljo H. maja so postali že bolj neiMniljeni z golobi. To pot jih je pa naš Charly največ sklatil ter tako vzel prvenstvo nekemu tovarišu, ki jo imel prvenstvi* zadnje leto. Xadlovee pravi, da ne odneha ter da bo prvenstvo njegovo na prihodnji vaji. ki se vrši na Decoration Day 30. maja. Kolikor mi je znano gled« strelnih vaj. si* vrše vsako prvo. drugo in četrto nedeljo v mesecu. Tudi sem čul. da bodo pri prihodnji vaji konkurirale z jagrfi dame. iLe korajžo. fantje,-da rešite jagersko čast! * \aš tukajšnji pevski zbor "Ja-vornik*' priredi piknik na Petri-čevi farmi v Sherman, O. dne 1!». junija. Več o tem bo gotovo po-ročano. Jaz za svojo osebo bi dodal ta-le komentar: Z ozirom na slabe delavske razmere, naj bi društva ne prirejala še kakih drugih zabav na omenjni dan. za kar jim bo "Javoruik" hvaležen. Včeraj (v nedeljo) je našo naselbino obiskal moj prijatelj Louls iz Loraina. Kot glavni u-radnik se je udeležil tudi seje tu- li .... o. Barberton, O. Ko iso 111 prišel domov v petek (i. maja. 1110 moja soproga opozori. da je danes ravno 25 let, kar je bila najina poroka. Ko sem malo preračunal, sem rekel: — Imaš prav. Pripravi kaj za mizo. jaz bom pa povabil sorodnike. ki žive tukaj v bližini in par ožjih prijateljev. In tako se je tudi zgodilo. Večer je potekel hitro v najboljši harmoniji. Mislil sem. d;i je stvar za naju zaključena, pa sem se motil. Drugi dan sem bil prost, pa dobim obvestilo da naj grem na John Prijateljevo farmo, (kjer ima Lovski klub svoje strelišč«-na lončene golobe), ter naj prebarvam streho, kjer je stroj za metanje golobov. Barvo dostavi na mesto Mr. Joe Lekšan. Ob treh popoldne sem se podal na kako 13 milj oddaljeno prijazno Prijateljevo farmo. Se ve-da je šla tudi soproga iz menoj, češ. bom kaj kupila, ker je dosti cenejše kot v trgovini. Ko prideva tja. so bili tam že trije naši jagri. Malo se tui je črnino zdelo, ker nisem vedel, da bodo tam. Ko jim povem, da mi jo naročeno. prebarvati streho, so rekli, naj počakam, tla bo Mr. Lekšan že prišel z barvo ob času. Pojasnim jim. da ima društvo Triglav zvečer igro iu veselico v dvorani društva "Domovina" ter ne bilo boljše, če bi šel Ijono. d-a sem korakal prvi. stara j kam drugam kazat svoj vpliv? pa za menoj. Ivo vstopim. >.0 zopet ponovi -scena prejšnjega večera. Ko pridem k sapi. sem dejal : — Veste kaj. nehajte že vendar. sicer pridem ob pamet. To party sta nama napravila Lovski klub in pevski zbor "Ja-vornik". za kar. jima izrekala najlepšo zahvalo. •Nadalje se zahvaliva mojim bratom. Franku. Charlesu in Cirilu ter soprogam prvih dveh iz Detroit, Mich., bratu Jožetu in •soprogi v ISarberton, sestrama Gertrude iu Frances. Mr. Joe Lekšan. ki me je tnko fino -spravil na led. bratrancu Tony Gar-horšoku in družini J. Vidergar ter John Jesenko iz Girard. '>.. Frank Gerbec v Harbertonu. <>.. iu vsem drugim, ki st«' bili navzoči. Najlepši! hvala za darila, cvetlice iu drugo. Hodite prepričani, da nama dogodki ob srebrnem jtrbijeju ostanejo v nadvse prijetnem spominu. John iu Frances Garbor. SMRTNA KOSA V Milwaukee. Wis., j« maja po dolgi, mučni umrl fi. bolezni Math Ta niše. Rojen je bil pokojni leta 18v*2 v Šoštanju na Štajerskem, v Ameriko je pa prišel pred kakimi '2'r leti in sicer v pennsvl vanske premogokope. kjer je delal nekaj let. nakar se je prirselil v Milwaukee, kjer j o živel potem stalno. Delal jo nekaj časa tudi v Leobnu 11a Zgor. Sta-da bi se rad udeležil. Odgovor je|jerskem. ^»»»mi«.!,.,.., .............................................................'^"tlBgl g Ti^niiinitrii^iiHnHiniitiiirirTr BihrifaBri^g'ririiL.. j; , PRIMORSKE NOVICE «— Pri St. Vidu si nameravajo zgraditi frančiškani samostan. Tr-itkkm en/Mina občina jim je odstopila proator za cerkev brezplačno, za zemljiiče, na katerem bo •talno Miootttamduj poslopje, pa zahteva 30 lir aa kvadratni meter. To je prednostna cena, ker se pričakuje od patrov iz starih provinc, ki jih bo najbrž aedera, da kjfjpJu) delovali v muUIu fa-f — Nad Kanalom ob Soči in njegovo okolico je divjal te dni vihar. Nenadoma je v bližnjem Rouzinu udarila strela v hišo po-setnika Antona Kumra in mu jo zažgala. Hiša je pogorela do tal. Zgorela je tudi večja količina sena. Z velikim naporom so ogenj omejili, da se ni razširil na bližnje kmeUke domove, DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM V ITALIJO Lir 100 ______________________S 5-«0 Lir 300 _____________________% 11-50 Lir 300 ----t 16-80 Lir 500 --------------$ 27.— Lir 1000 ______________________$ 53 .25 Ur 9000 ____________________ $106.30 v*{Jih iMaktv kot tawtj navad«««, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljuj*i« bolj« pogaja. IZPLAČILA V AMFBiftKIH DOLARJIH V JUGOSLAVIJO Din 200_________________% 4— Din 600--------------------$ 9-56 Din 1000_____________$18.70 Din 2000__________H7.20 Din 5000_____________________$92-50 Za Izplačilo Za izplačilo $ 5j00 morate poslati_______$ 5 70 " »» $10.00 " ** ________ $10.80 " " $15110 " " _______ $15.90 »» »» $20.00 " " ______ $21.00 ,f " $40.00 " " ______ $41.10 " " 00 ** " „>..-iT $51.30 Prejemnik dot>l v staram kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazil* Uvrftujcmo pa CABLE LETTER aa pristojbine METROPOLITAN TRAVEL BUREAU »1. tit WEST NEW YORK. N. V. Mali Oglasi imajo velik uspeh m mm H . ^ - - Prepričajte se! Na primer v naše Primorje. kjer sieer 11 i božja, pač pa k riževa pot * Pravijo, da '»•» veljala galonn gazolina v kratkem času en dolar. Še za i-n dolar naj se podraži (tla bo veljal toliko kot muušajnt pa ga bodo začeli nekateri Aine-rikanei piti. * Bajka. Pisar sp jf (»dpravil v s»i»-.t; čevlji' je imel lepo osuažene. da s«» se svetili, sieer pa. saj veste, kakšni so pisarji f»o vaseh. Malo prej pa j«* deževalo in |m> ulicah i»o stale luže. sicer |>a. »aj veste, tako j»' dostikrat na va^i! Pa je prišel pisar do luže in obstal — naprej ne. more. če -»i noče lunazati čevlje. Mimo je šol kmet iz i->t*> vasi. — Hej. striček. — je za vpil pisar. — vzemi me na rame iu pre-nesi. Kin^tn vse vkup ni bilo nič kai po godu. toda. kaj je liotel. pisar je l»il iz r ga niso zakrivale tlrthe, ga je bilo polno. Se hiše in vi. ki &o jih srečavali. Čudno je s takimi ljudmi. Ne znajo ceniti življenja, dokler so i redi njega. Preveč hočejo od njc- Čc ne dobe, vzamejo. In potrm sede med štirimi stenami, med zamreženimi okni in zamreženim: vrati ui sanjarijo o tem, kar jim bile vzeto. In vse življenje jim postane upanje, vera v tisti čas, ko tc bodo te štiri stene razmaknile v soncu bo krenil koral., *camor g i. bo volja. Trije so bili. Živeti so hoteli, pa niso znali. Pozabili so, da jim je Mvarnik dal roke za delo. Rajši jth dajali pod glavo in na soncu spali. Jctti pa je bilo treba. Vsakdo mora. Zato so jedli ono. kar s j pridelali drugi. In ker pravi božja m človeška postava, da to ni dovoljeno. so uklonili tilnike. Srašno se mudi ljudem v mestu naprej, le naprej. Toliko, da si nc dajo na oči poklopcev, kakor j4!) imajo konji, da ne bi gledali, i kaj se godi ob slrani. In če v svo-jem drobnem življenju napravijo še arobnejši korak naprej, so sreč- j ni, tako srečni, da bi to razglasili I vsemu svetu. Ti ljudje so najbolj čudna bitja,, kar jih je bog ustvaril. Če kdo ne drž; z njimi koraka, če gre bolj počasi kakor oni, ga odrineta stran, čeprav se pri tem zamude. Tako se je godilo trem, ki so iskali poL. TRIJE 2>aman so gledali za njo. Vse je bilo izhojeno kakor kolovoz. In ko ic niso našli, so se ljudem umaknili iu prvi je rekel: — Kaj ko bi spet šli na sonce spat? Saj ni tako dolga pot. — Dobro bi bilo — toda kaj boš dal v usta? Tretji pa je molčal. — Povej, kaj misliš ti? — Kaj mislim? — je nejevoljno ponovil in odmahnil z roko.... Ču ona je bila ta roka. Od blizu bi morda opazil, da je nekdaj delila, dosti delala. Zdaj pa je bila tako bela. da je ne bi skoraj ločil od dekliške. Da, nekoč je dosti delalo, na je prišlo veliko razočaranje, ki pride vsakomur, in izpustila jc tlelo. Z napetimi mišicami je omahnila. Mislila je, da dela zase, pa je oelala za druge, za bele roke č prstani okrašene. In jc nehala, ko ju prišlo spo."nanje. — Če bi delali... Morda bi bil j dobro in prav tako? Roka jc spet odmahnila. — Zdaj še ne, zdaj je še soncc. Kadar ga nc bo več, takrat mor-aa.... — Tudi takrat ne.... V temi nc bomo delali. Saj prihajamo iz icmc. Tam nismo delali. V mislili na sonce nam je mineval čas. — Gobec, kaj boš pa jedel? Ah travo? Kaj misliš do ušes odprou usta in se sonca najesti .. Roka jc spet odmahnila. O, dosti je takšnih rok. Majhnih ui velikih. Močne bi morda hotele biti pa ne morejo. Pa niso zle. Popade jih časih jeza, pa se ukro-tc same. In vselej so varane, razočarane. Trije so: vrata pred njimi so se (.oprla in sonce jih je prevzelo. Ce b; legli v travo in ga lahko jedli. bi bili najboljši ljudje na svetu. Pa tako ne more biti. Božje in človeške postave hočejo drugače. Zato so njih življenja tragedije. Majhne, neznatne v primeri z drugimi in vendar so tragedije. Časih za trenutek pozabijo, kakšna je njihova usoda. Ne zavedajo • e, da se ne more izpremeniti, kar j?n» je namenjeno. Sleherni med njimi skriva v prsih svoje hrepenenje. Misli, da se mu bo izpolnilo. da mu bo samo prišlo naproti. £.ato ne hiti. Počasen je njegov korak, ne kakor onih ljudi v mestu, ki se gnetejo, ki se jim zmeraj tako mudi. Zemlja jih sovraži. Ker so se z njo sporekli. Ne razumejo jc in o-na ne njih. Nikdar jih ne bo razumela, zato ji bodo tujci, zmirom in povsod. Zato jih bo zmirom sovražila in tudi ljudje, ki jih je zemlja prevzela. Korenine jim i o ponujala, pa jih niso hoteli, ker .-•o mislili, da jim bodo lastne pognale. Zdaj morajo gniti, ker so brez njih — tako pravi zemlja. In vendar rase jo iz gnoja najlepše cvetice.... Gnijejo, brez korenin so. mrtvi — pravi zemlja. In vendar ni tako. Vendar jc življenje v njih. Ne vprašuj, kakšno? Življenje je! — Sonce. Lc jesti ga nc morejo, to je njih usoda. Trije so bili in še nešteto jih jc. Slednji dan jih srečuješ. Če ne bi bile njih obleke strgane, vem, da bi stopili k slehernemu in mu stisnili roko. Dobri ljudje so. Čeprav ima-jj črno za nohtom. Zemlja jih sovraži, toda oni se z? njo ne zmenijo. Saj imajo še rcnce, ki je vroče. In kadar ga ni. tredo v ječo in o njem sanjajo. Kaj je njihov greh? NAZNANILO Knjigarna "Glas Naroda" 216 We$t 18th Street New York, n. y. molitveniki SVETA URA v platno vez. ...5.................9« v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez..................90 v fino usnje vez ............1.5b v najfinejše usnje vez lJt RAJSKI GLASOVI v platno vez. —-------- JIO ▼ usnje vez................ v fino usnje vez. ______1.50 v najfinejše usnje vet. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez................... JO v fino usnje vez. ........1-— v naj rine j še usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje *rda vez ...................................150 v bel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAŠ DOM * v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA VARH1NJA fino .vez ............................1-20 v fino usnje —................1-50 v najfinejše usnje trda vez .—..........................—1.60 Hrvatski molitveniki: Ctjeha jstarosti, fina vez.............1.— Slava Bojni, • mir ljudem, fina vez 1.50 najfinejša rez .......................„1.60 Zvoufee nebeški, v pin t no...................80 fina Tea ....................................1-— Vienac, najfinejša ve* ................1.60 Angleški molitveniki: (zrn Mladino) tlillff« Prmjerbook-. v barvaste platnic* vezano .....30 v belo koot Teranu ----------1.19 Com* Unto Me..........................-Si fino vezana ------------------------.JU Catholic Pocket Manual- v fiiiu usnje vezano I .1.30 ! Key of Heaven: fino vezano ......................... T UHO Je rezano __________________ » uijfineji* uuje Tesano ... (ZA ODRASLE) Key of llMven: v celoid vezano ...»____ t eetoid naftlnejftl res ...M .1.20 .1.20 .1.50 ,1J§ Ave Maria: r fino usnje n-zatio ..........•—1.40 j poučne knjige Angleško slovensko berilo ............2.— Anglefcko-HloT. in slov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikanri (Trunk) 5.— j Angeljsks služba ali uauk Itako se naj si reže k sv. maši .................10 Hoj nalezljivim boleznim ...................75' Cerkniško Jezero................................1.20j Domači iivinozdravnik brofiirauo .1.25 Domači zdravnik po Knaipu: l>romrano ................................1.25 j Domači vrt ....................................1.20 Govedoreja ........................................1.50 | Gospodinjstvo ................................1.20 j Hitri računar ...............................„..-75 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek 1.50 li. zvezek. 1—- snopič ............1.80 Kletarstvo (Skalicky) ....................2.— Kratka srbska gramatika -...............30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov....................3| Kako se postane državljan Z. D. .35 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kubična Računi ca ......~.....................73 Liberalizem .......................................-50 Ljuhavnm in snnbilna pisma ---------.35 Materija in eneriija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. 1. zv/----------------------- II. zv...............................50 'Oba skupaj Of centov) Mlekarstvo ..............................—.....1.— I Nrmško-angle&ki tolmač ................1.40 i Nasveti za hišo in dom.............1.— j Najboljša slov. Kuharica, 008 str. lepo rez. (Kallndek) ...----— Nemščina brez učitelja: 1 del ..........-...........................3t . del ........................................JiI Največji spisovnik Ijufcavnih in drugih pisem Ojačeti beton Obrtno knjigovodstvo Praktični računar ...............................75 Pravo in revolucija (Pitami«) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ...................1.50 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ........................—; broširano .............................-.....1.73 Račuuar v kronski in dinarski veljavi .........................................75 Ročni slov. italijanski in itali- janski-slovenski slovar .............90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ...........................................50 Solnčenje .............................................30 Slike tz živalstva, trdo vezana ........J€ Slovenska narodna mladina (obsega 45- strani; ................1.50 Spretna kuharica, trdo vezana —1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana .......—......3,— Sadno vino ........................................40 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Spolna nevarnost ..............................23 Učbenik angleškega jezika trdo rez.......................-—........150 broširano ..................................1.25 Uvod v filozofijo (Veber) L5Q Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce -----------1.25 Veliki vsevedež ...................................80 VoŠčilna knjižica .............................311 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva________________________________131 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1J0 Zdravje mladine-------------------------1-25 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zvezka ..................................1-20 Zgodovina Srbov, Hrvatovln Slovencev (Melik) II. zvezek ..........................------80 Prorokovalno lurte ..... .......1*— Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" ' Spodaj objavljamo imena in zadnje nam znane naslove onih vlagateljev Sakser State Bank, ki se do zdaj še niso javili in tudi niso v poslali svojih terjatev. Prosimo, da se takoj javijo in doposljejc pravilno podpisane terjatve, katere so prejeli od bančnega superintendents države New York. Rojake, ki vedo za koga izmed tu navedenih, pa prosimo, da jih o poz ore, da takoj pošljejo svoje terjatve na: — SAKSER STATE BANK, 34 Mulberry St., New Tot«, N. Y., ker čeki za prvo izplačilo so že iz-gotovljeni in jih takoj dobe kakor hitro b o bančni superintend« nt sprejel terjatve. Michael Alex, 414 East 15th St.. New York C'ty N'kola Bantovich, 527 West 4 pisal v -voji knjigi, da Indijanci "vdihavajo nekak dim. ka-tcreinu pravijo tobak". Stično po-r0 "Hravl , enostaven ali avtomatičen, je ku- ti,k" '»branem tohaenc. listu. yec zamahni! z roko. češ, tQ nil Za '"^ramtev teh neeisloc i ima jo Lucky Strike poschen proces. ki vkljueiije tudi uporabo ultra violet nih žarkov Ko -o tc ne-čistoče pregnane, je napravljen prostor z;t mil in whorcii okus. ki ya je mogoče dobiti ediuolc v Lucky Strike cigaretah. Ak'» vdihavate, hočete hiti go-gotovih 11 e-i»toe. ki dražijo grlo in povzročajo ka.šelj Pomnite, da je Lucky Strike edina cigareta na svetu, ki vam nudi zaščito grla procesa velikanih temelji pač v svojevrst- Pokazal revolver kalibra 9 mm, | t(;,vu ,lil ue vdihavat ni lasinesti ljudske fantazije, ki K-reuger je dejal: — Tegale vza-obljuduje v pravljicah in bajkah !raem- zemljo z orjaškimi živalskimi stve- j Plačal je, kolikor je prodajalec ri in jim po sili postavlja ob strax ' zahteval, in vprašan po imenu, po-_ človeštvo iz velikanov. j klicu in stanovanju, kar mora biti Pri,ženja Živalski velikani, kakršne naha-1 v Parizu pri nakupu orožja zabe-jamo v pravljicah, pa so, kako: le"no. je Kreuger jasno in točne zuano, v resnici obstajali, samo da "»vedel svoj naslov. Prodajalcu takrat o kakšnem človeštvu, bodisi | ie zdel nekam čudno hladen in[ _ majhnem, bodisi velikem, ni bilo vPnLšal ga je, da-li morda pozna! Vs(% kar se tiče ''Glasa nc duha ne sluha. Pred milijoni in 'lr>tnika trgovine. Kreuger je od-j Naroda", to je naročnino, milijoni let so pripadali zemlja, sovoril, da ga ne pozna. Vzel je re- j dopise, vprašanja itd. po^lji-nebo in voda ogromnim reptilom. volver in potrdilo blagajne, da je j ^ nae dognala, da se je Kreuger ustre-toliko, kolikor manjše letalo na-! 1-1 z revolverjem, ki ga je bil kupil ših dni. Največji sesalec vseh ča-l v trgovini Gartner-Rennette. Šved-n-.' ie hil halnhitprii Vco ta vinoli ' ski konzu] T 75 JSQ 1SI ti« W. 18 NBW TOtK Perotnliuirstve, broStrano .........„.1.5« Pravila za olika _____________________ii Učna knjiga la berilo laikoga Je- v ADVERTISE in "GLAS NARODA** tad Če se peljemo preko karpatskega prelaza Ardeal proti Bukarešti, o-pazimo na južnem pobočju Karpatov idilično poletno rezidenco ru-munskih kraljev Sinao, ki je v poletnih mesecih, ko pritiska v Bukarešti neznosna vročina, kraj. kier se stekajo niti rumunske politike. Tu prebiva čez poletje ne samo kraljevski dvor, temveč tudi člani vlade in večina tujih poslanikov. Tu vidimo tudi vile bogatih petrolejskih kraljev iz Ploeste. To mirno in romantično gorsko zatišje je zadel te dni katastrofalen požar, ki je skoraj do tal uničil giad sedanjega rumunskega kralja Karla Foišor, kamor se je kralj baš pripravljal čez poletje. Zgorelo je mnogo umetnin iz renesančne dobe in požar je uničil tudi 12 milijonov le j vredno Rembrandtovo sla pri obrti, lahko delate doma in >i pripravite razne potrebščine. — Elektrika in dobra voda je tu na o-kolu povsod na razpolago. Šole, cerkve bf trgovine na mestu ali v i bližini. Davki so nizki, tako tud: zavarovalnina. Skušnja zadnjih let nas uči, da je denar na previdno kupljenih malih domovih ali previdno kupljeni zemlji najvarneje investiran ali naložen. Pojavi se mnogokrat tudi možnost za znaten dobiček. Pri prodaji ali nakupu doma ali zemljišča ščitim enako kupca in prodajalca in vedno pi-pazim. da ni kdo oškodovan. Za to dobro lastnost je znano moje podjetje ie dolgo vrsto let po celem Rockland County in tudi drugod. Ne vsiljujem nikomur, pokažem kar imam na prodaj brez obveznosti. Ako se strinjate z mojim nasvetom, pripeljite se pogledat po West Shore P ail road, lahko tudi kako nedeljo vendar prosim prej pismenega sporočila. da Vas bo moj tajnik g. A. Ausenik sprejel, ko izstopite na postaji Tappan. KARL A. mCHNER REALTOR TAPPAN. N. T. 5—19.20.23 ski konzul, ki je vodil prve dni u-radno preiskavo v zadevi Kreugcr-jevega samomora, je glede strela "Glas Naroda" 21fi West 38th Street New Volk, N. V. Kdinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. !8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN o v Mr ygw YOBK, FRIDAY, HAY 20, 1832 THE LAftOEBT BLOTCH K DAILY in O. t A. CIN GOSPODA PIJA SO tz ilVUZHJA. Za Glas Narodi fl S priredil I. H. — I (Nadaljevanje.) Podu shtlnjie m* mora vk Ion it i njegovi odločitvi. Ob roki svoje inatere st> opoteka I'ija in gre iz sobe. Ciospa Hod vik a sedi ob njeni postelji, dokler je ne pn-ma£H spanec. Ko hie zopet vrne k sinu, ga najde pred očetovo pisalno mizo m prryleihtje listine. Očetovo truplo j<* položil na divan in >ra skrbno pokril, da srn mati ne hi gledala. Sin. ki je bil mlad zdravik, je takoj opazil, da da je bil istrel ismrten — oče ni več trpel! Kaj pa se je moralo prej izroditi? Nikomur ni prišlo na misel, niti za trenutek, da je kdo drugi prikra šal očetovo življenje in da bi iskali sledove zločina. — Kaj delala, Hinko? * — Iščem po kakem dokazu, kajti ne v rja m »m. da se je oče ti-iio, kot hi imel kak zločin na svoji vesti, ukradel od nas. Sin je hil polu togote. ki je odtehtala njegovo žalost. Ali si je res ni več vedel, kako hi prišel iz kakšne mogoče zagate? Ali si jt,-moral izbrati edino to. d>a se j»* ognil kaki svoji obveznosti In vendar — kako jim je. mojrel kaj takega storiti.' Kake «ro-voriee, kaka suuuiičenja bodo natvezili ljudje, kar bo zelo škodovalo njegovemu ugledu, ker je hil splošno poznan. Poznani arhitekt Pij Hrastnik si je vzel življenje! Ilinko je /.•• slišal šepetanje in govorjenje — kaka razburjenost! Jutri zvečer bo mogoče brati v vseli časopisih. Smrtno bleda .stopi gospa Hedvika poleg svojega sina. Koke. uklenjene na prsih, se tresejo in gleda na početje svojega sina. — Oče ni maral, da se je kdo dotaknil njegove pisalne mize. — pravi mati in se skoro prestraši svojega lastnega glasu, ki je tako glasno prereza I tišino sobe. Hinko sa m o zamahne z roko. Mora biti tako. mati. — še vedno upam. da hom našel nekaj vrstic. Saj veš. kako me vsaka nejasnost muči. Nekaj moramo vedeti, ako ho prihodnji dan kaj zahteval od nas — prišla bo sodil i ja. zdravnik — Gospa Hrastnikova se streise. I)a. kaj ho prinesel novi dan? boji se že jutrišnjega dneva. Hinko nenadoma vzklikne. Med praznimi papiri je zagledal !mt. na katerem je bila očetova pisava. Xaglo prebere. — Nekaj Ni našel. Hinko! — pravi gospa Hedvika skoro brez >ape iu pogleda preko njegove rame na pismo. — Preberi! Polglasno in 7. negotovim glasom here: Moji nad vse ljuhljeui! Kako naj najdem prave besede, da bi vam mogel povedati, kar me že dolgo teži. In vendar vam nisem mogel po-vdati, ker nisem imel poguma. Vedno še čakam na kak čudež — d»nes. jutri mora priti, drugače smo izgubljeni in sam sem kriv tega. Hreimejno lahkoverni seiu hil — prija-telju sem toliko zaupal; saj se nisem mogel v njem goljufati. ker dal mi je svojo najsvetejšo častno besedo — Ilinko ohrn«* list. d« hi bral dalje, toda na drugi strani ni bilo »lič pisanega. Sretli stavka je oče prenehal — ali ga je kdo drugi prekinil* Ali pa ga je zapustil pogum, da hi »končal svojo izpoved? Mati in sin se spogledata. ne da hi razumela, kar je bilo napisano v m-rvoznosti in nagliei. . J — Ali razumeš, Hiuko1 Jaz ne! — Tudi ja/. ne razumem, mati! Mogoče je imel oče kake obveznosti. o katerih nismo vedeli.' — Obveznosti? Kako misliš to? Rdečiea šine v prestrašeni obraz gospe lledvike. Ali je Hinko .dutil, kakšne misli so šle skozi glavo njegove matere? — Mitslim dolgove. — naglo reče Hinko. Dolgovi! Kako smešna je bila ta beseda za gospo Hedviko. ko pomisli na tvoje tako redno in uravnano gospodinjstvo, kar je seveda bila njena zasuga Natančno je pregledovala svoje dohodke in izdatke, ker se njen mož na g»»spodarstvo ni razumel. — Ne. dolgov gotovo ni imel! Morala bi vedeti. Neplačanih, dolgof pri njej ni bilo. Hedvika zmaje z glavo. — Mogoče, mati — dolgove pri igran/M. — Izključeno. Hinko. — odvrne mati. — Vaš oče ni nikdar ;gral. IgraKke lastnosti ni imel, četudi je lahkoiuišljeno in brezskrb-j no izdajal denar. Kakor je denar prišel, tako ga je tudi izdal. Zalo sem jaz bila tako previdna in stroga. Pogosto si me zmerjal, ker* sem se ti zdela malenkostna — toda moralo je hiti tako. Ne, tvoj oee ni igral, toda delal je! — Saj tudi jaz ne vrjamem. Nikdar mi ni prišlo na misel, kar bi mi nioglo /.buditi ta sum. Samo mislil sem. mati. vse mora človek premisliti. Toda zelo tehtno skrivnost je moral imeti oče pred nami; to se jai-.no vidi iz tega pisma. — Da. tudi sama sem že dolgo časa imela ta občutek. Se celo vprašala sem ga. ker sem od Velike noči zapazila na njem nekaj nemirnega, lahkomišljenega in na njegovem obrazu seiu opazila potez* skrbi, kar je bilo zame nekaj nenavadnega. Mogoče je hil potrt, ker pri svoji tekmi za zidavo gledišča ni imel uspeha, o čemur ni dvomil. — Tega mati. ne morem, smatrati za vzrok. — pravi Hinko. — Oče je takih razočaranj po kratkem premišljevanju naglo otre-t»el in se je tolažil, da bo "prihodnjič" imel kaj več uspeha. Zamišljen obrača list, ki je vseboval nekaj namigavanj. toda ni povedal nič jasnega in po'n vprašujoče skrbi gleda na očetovo truplo — toda nobenega odgovora ni bilo več. (•ospa Hedvika globoko vzdihne. — Oh. Hinko!— Ihteč se vrže na sinove prsi. Ljuheznjivo ji gladi njene temne lase. — Ali nočeš skušati še spati kako uro. mati? — ji prigovarja. — Jutri bo dovolj posla. Mati odkima. — Ne. moj sin. čuti moram pri mrliču! — Mati, ostanem pri tebi. Molče sedita roko v roki mati iu sin. ko se je pričelo daniti. Goapa gre omahovaje k oknu in odgrne zavese, da posije jo solneni žarki v sobo. — Solini* naj ga pozdravi — zadnjikrat! Tako rad ga je vedno imel! Vse je bilo končano! Kar je bilo umrljivega na Piju Hra-stni-ku. na /rnijatnem arhitektu, so pogoltnili plameni v kreniatoriju. ki ga je sam sezidal. arhitekta. naslonjena na roko svojega sina. Kof prazen odm<*v so zvenele sožalne besede prijatelja na njena n»esa in njene ustnice so se gibale nezavedajoč .s v zahvalnih besedah; ravno tako je tudi .segala v roke iu in vedela, s kom govori. Njena duša ni bila pri njej. — ničasar ni vedela, kaj se godi okoli nje — ni vedela razkošne pomladi. Ni slišala veselega tičj«*;ra zvrgolenja, ki se je tako skrivnostno razlegalo po prostoru minljivosti — kakor izzivanje. Pija stoji poleg matere. Ganljivo je bilo videti mlado nežno dekle v črni obleki. Debele solze so polzele po bledem obrazu in rdeče ustnice so se ji tresle. Z globokim sočutjem so gledali prijatelji mater in hčer. Mnogi v sprevodu so poznal i vdovo kot ljuheznjivo in gosto-Jjubno gospo. V njeni hiši je hil marsikateri prijazen iu zabaven večer. Nobena kot Hedvika ni bila s svojo lepoto tako primerna razvajenemu, lahkomišljenemu in ženijalneniu Hrastniku. Srečni iu složni zakon obeli je bil poznan. In vendar se je uiož ločil iz bogatega in cvetočega življenja, ki ga je tako ljubil. /■ (Dalje prihodnjič.) čila. da je izgubila vid. Njen očesni živec je bil mrtev. Vkljub temu je mogla žena že po nekaterih poskusiti z električnim' aparatom zopet spoznati dan in noč, videti selnee in večje predmete. Tak napredek je bre2 dvoma velikega pomena. Najsi se tudi zaenkrat vsi upi slepcev še ne uresničijo. venc*ai je s temi poskusi napravljen napredek, ki daje mnogo upanja za bodočnost. IN SLEPI BODO VIDELI Morda se bo vendar le uresničila 4elja vseh slepih, da bi zopet videli božje solnce nad seboj in božji svet okrog sebe. To upanje dajeta dva dunajska iznajditelja, zdravnik dr. Fritz Guggi in zasebni u-cenjak inž. Gartlgruber, ki že več let delata na tem, da bi slepcem vrnila vid. Stvar sta delala čisto na sktivaj, sedaj pa so njuni poskfls: pilšli žs tako daleč, da bosta svojo iznajdbo dala patentirati po vsem svetu. Te dni sta na Dunaju o tem tudi predavala. Dr. Fritz Guggi, ki je zdravniK. je sam slep. Pri neki avtomobilski r.e^godi je prišel pod razvaline razbitega avtomobila. Sicer je ostal živ, a je bil tako poškodovan, da je izgubil vid. Najbolj sloveči evropski zdravniki so si zaman prizadevali. rešiti mu vid. Nesrečnež se jo pozneje po naključju sešel z inže-njerjem Gartlgruberjem. Ta se je že od začetka vojne, odkar je zagledal prvega vojnega slepca, pečal z vprašanjem, kako bi slepcem pomagal, da bi zopet videli. Hotel je na vsak način najti umetno oko, ki bo ž njim slepec res videl. Ta dva moža sta se torej združila k skupnemu delu. V teoriji ta vprašanje hitro in enostavno rešila. Pri gledanju opravljajo glavni , posel JUGOSLOVANSKE PANORAME. Noben narod na svetu se ne ponaša 7. večjimi krasotami svoje zemlje, kot se ponaša naš jugoslovanski narod. Toliko krasnih prizorov kot jih je ob Jadranu ni menda nikjer druge na svetu. Krasna pristanišča, .zalivi, zgodovinski gradovi, visoke gore. sinje morje, vse to vas dovede do prepričanja, da se nahajate na najlepšem delu zemeljske oble. Te krasne panorame se vrše od Bara pa do Sušaka ob jadranski obali. Glavna pristanišča imajo zgodovinske gradove: 1 »uriva, Kotor. Ercegnovi. Dubrovnik. Korčula. livar, Split, Trogir. Ši-benik. Kab ter razne otoke in zalive. Vse to lahko vidite, če potujete naravnost v Dalmacijo na hitrih in luksuznih ladjah Cosnlich črte. ki plujejo med New Yor-koin. Dubrovnikom in Splitom, preko Sredozemskega morja. Naši ljudje, ki se zato zanimajo, naj se glede podrobnosti potovanja obrnejo na lokalnega potniškega agenta. možgani. Če so ti zdravi, je vendarle mogoče najti nadomestilo za mrtvo oko ali mrtev živec, da slika pride v možgane. Tako sta trdila in rekla: Oko opravlja le naif »go naravne električne foto-celi-ce, živec pa je nekak kabel. Če to dvoje nadomestiva s protezami, jc stvar rešena. Proteja mora biti taka, da z njeno pomočjo možgani lahko doznavajo za posnetke slik važno tresenje valov. Saj se podobno vrši pri radio valovih. Na tej teoretični podlagi sta iskala praktične rešitve. Kakor poročajo listi, so dosedanji poskusi dr. Guggija In inž. C.artgruberja tako napredovali, 'Ja smemo upati, da bodo slepci s pri-rrerno očesno protezo res lahi^o še giedali. Model za to očesno protezo je že narejen, vendar ga iznajditelja še nočeta pokazati, dokler ni iznajdba povsod zavarovana s patenti. Dr. Guggi pripoveduje, da bo od tc proteze videti na slepčevem obrazu le nekaj tankih nitk. Slepec Ko to protezo kajpada nataknil le pri delu in pa kada'r kam pojde. To se pravi, da bodo slepci svojo protezo nekako tako uporabljali, kakor i:lušc« uprabljajo svoje sluhalo ali krstkovidni naočnike. Slepi bodo mogli na ta način umetno videti le. kadar se bodo 'vprfgli" v mali rparatek in svoje možgane z njegovo pomočjo napolnili z električno energijo. Kako se bo to vršilo, tf pa je še skrivnost iznajditeljev Vendar pravijo, da je atvar ze oevršena in da so na razpolago že številni dokazani slučaji, ko so z rjunim aparatom slepci že videli. V kratkem času. tako se glase poročila, morejo slepci s pomočjo t p proteze že razlčevat i svetlobo od teme, tudi obrise posameznih predmetov lahko kmalu megleno razločijo, pozneje pa celo barve lomijo c'lugo od druge. Nekateri zgledi so posebno zanimivi. Neki mož. ki je inel kronično zeleno mreno, je doslej na razdaljo 30 cm komaj ne-jesno razločil približne obrise pred meta, ki ga je videl. S pomočjo to nove proteze pa je že tako napre-rcdoval. da se je njegovo obzorje že za petkrat povečalo in je tudi vse razločneje videl. Mož ne razloči sedaj le obrisov svoje bližnje o-i kclice, ampak more celo na razda-j ljo dveh metrov prešteti celo prs*? na roki, ki mu jo drugi kaže. j Še zanimivejši Je slučaj z neko (-žensko, ki je oslepela pred 50 leti. Tedaj je bila stara 3 leta in je dobila koze. Ta bolezen ji je povzio- J_v SHIPPING T m NEWS ^ ji mitdil tedaj, da bo tako naglo našel na tem prostoru svoje iim?e35e ? Kipu podobna stoji zagrnjena lepa vdova tako naglo umrlega DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čita samo »U članstvo, pač p« rti Slovenci ▼ Tail okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE GRAD STRAHOV Za Potsdamom blizu Berlina leži Viisica Marquardt in zraven nje scar grad, krog gradu je zanemarjen park, skozi katerega žubori potoček. Nihče si ne bi mislil, da je v tem gradu včasih grozno strašilo. V 18. in v začetku 19. stoletja se je tedanja gospoda vneto pečala s čarovnijami. Ti čarovniški oboževalci so so se shajali prav v tem parku. Tu je namreč stoloval vsemogočni minister pruskega kralja Friderika Viljema II., general vou Eisohoffwerder. Ta mož je bil, kar bi danes imenovali okultist. Visoki njegov gospodar, pruski kralj, je zvesto verjel njegovim coprnijam. G-eneral Bischoffwerder, ki mu je — kakor tudi njegovemu gospodarju — najbrže precej primanjkovalo zlatega cvenka, se je pri zloglasnem alkimistu Scherpferju notel naučiti delati zlato. Stvar z zlatom se je sicer vsemogočnemu generalu ponesrečila; zato pa je začel klicati duhove. Klical jih je Kar v grajski park. Na grajskem vrtu se je namreč dvigal mal griček, porasel z akacijami. Na gričku pa je bila večj.i \otlina, v kateri je bilo črno kamenje. Vhod v to votlino je bil take skrit in zadelan z grmovjem, da je samo en človek mogel skozi. PKozi to grmičje so prišli gospodje v malo dvoranico, obloženo z modrem kamenjem. Čarobno pa je razsvetljeval to dvoranico velik lestenec. Kadar je stopilo v dvorano Nj. Vel. pruski kralj s svejim spremstvom, so napolnili prostor tihi glasovi harf, ki so bren.-ale nekje, ubirane od nevidnih rok, pod strop se je dvigal duh kadila in navzočni gospodje so morali začeti vpraševati ranjnike. Na vsak klic se je točno og'.isil odgovor rajnika. Visoki gostje in udeleženci namreč niso slutili, da ima dvoranica dvojno steno in da je med prvo in drugo steno dovolj pi-ostora za ljudi, ki jih je bil general in minister Bisch.offwen.iei najel, da so odgovarjali živim mesto klicanih mrtvih. Ko je Teodor Fontane potoval po Brandenburškem. si je ogledal tudi ta grad strahov. Stari ljudje so mu še znali povedati, kaj je uganjat ta pruski minister. Pravili so, da je hodil okrog z rdečo svileno blazinico na prsih. Trdil je. da4l^ rdeča blazinica njegov amulet. Vsak cian je zavžil kapljico neke pijače, ki jo je imenoval življenjski elek-sir. Zraven pa je prebiral knjige o strahovih. Prav tam, kjer je klical strahove, leži pokopan. Na njegovem grobu stala včasih posoda brez imena in napisa. Danes pa stoji tam križ. Grad sam je potem pogorel. Ko sc ga na novo sezidali, so mu dal drugo obliko. NAPRODAJ 100 AKBOV FARMA j poslopja, živina, vse orodje in pohištvo. Obdelana farma. — Za več pojasnil pišite na lastnika: Jakob Marn, Box 63, Seward, N. Y. (:3x 20421&23) 20. maja: Homeric, Cherbourg 21. maj«: Bremen. Cherbourg. Bremen StatenJara. Buulogn, Bur R , terdam * 25. maja: Bert-ngarla, Cherbourg 26. maja: Hamburg. Cherbiur*. Hambur« ! 27. maja: Fiance, Havre Olympic, Cherbourg 28. maja: Europa. Cherbourg. Kremen Volendam. Boulogne Bur Mer. Rotter-dam St. Louis, Chebourg, Hamburg 1. junija: Mauritania v Cherbourg 2. junija: Columbus v Cherbourg in Kremen General Von Steuben v CherlKiurg in lirenien 3. Junija: Majestic v Cherbourg WtsternlH+iU v Havre 4. junija: I'e St»ne tamo $2.— Naročite fa prl KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SIC West 18th Street New York City Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte torav da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zuloonikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob La ash In COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Butchar Ch.cago, Joseph Bllsh. J. Bevdld. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Ani&elc, Mary Bambicb J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Stey-jr, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Oouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Goule Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch Waukegan.jJoze Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck *EW YORK Gowanda, Karl 8trnlsha Little Falls. Frank Maale OHIO / Barbertcn, John Balant, Joe Cleveland, Anton Bobek, Chas Katlinger, Jacob Resnik, John Slap nik. Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumš< Niles, Frank KogovSek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. KobU-* PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipatec Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezorec, V. *io. raniek Crafton, Fr. Machek Export, G. Pre fit, Louis Zupan, člč, A. Skerlj 11. junija: Taris v Havre Hom.ric v Cherlwmrg Vfcnipm v Boulogne sur Mer IS- junija: Olympic v Cherbourg I ourg 23. Junija: I 'runi'ii v Ch«rt>ourK in Ilreinen Stuttgart v Cherbourg in Bremen ZA. junija: VuFcania v Trst KvIlCi-iilaiiil v Havre 25. junija: Volt-ndam v Boulogne lur Mer If junija: Coolumbus v Cherbourg in I'-remen ZS. junija: Conte Hranile v Cetiovo 1*»- via t han v Cherbourg £9. Junija: Paris v Havre A(|uitania v Cherbourg 30 junija: Cliamii'ain ' N< >VI) v Havr>» b'tneul von Steuben v >{r«-mer. V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 4. JUNIJA