190. številka. Ljubljana, sredo 22. avgusta. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Ifthaja vsak dan, iivsemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter veija po poiti prejeman za avstr o-ogers ke deiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. u četrt leta 4 gld. — Za Ljabljano bres pošiljanja na dom za celo leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4om se računa 10 kr. ta mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih šolah ia h lijake volja sniiana cona in sicer: Za Ljabljano za četrt lota 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od šetiristopne petit-vrste 6 kr., do se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se »vole nankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ^e v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Oprsfništvo, na katero naj se blagovoUjo poiUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carigrad 20. avgusta. Dozdaj ne potrjuje nobeden oficijajni telegram vesti, da bi se bil Sulejman-paša zedinil z Mehemet-Alijem. — Mehe-met-Ali telegrafuje, da je bil včeraj ugoden boj za Turke pri Djumi. — Srbski agent Hristić je porti izjavil, da Srbija ničesa ne ve o napovedovanoj nameri Kusije, en del ruske vojske skozi Srbijo marširati pustiti, tudi je dejal, da je neosnovano, da bi bila Srbija sklenila vojne udeležiti se. Zader 20. avgusta. Črnogorci so zadnjo noč v mesto Nikšič prodrli; vzeli so močno predtvrdnjavo na Čudjelici z naskokom. Tvrdnjava bode vsak čas pala. Močan turški oddelek baje hiti iz Kola-šina JSikšiču na pomoč. Šumla 18. avgusta. I tuši bombardirajo Ruščuk od vodne strani na dalje. Bukarešt 18. avgusta. Ker so nove turške vojske v Dobrudži izbarkane bile Rusom za hrbtom v Sulini, ustrašili so se tukaj. London 19. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da so bili boji pri Razgradu in blizu Trnovega, ker bi bili Turki zmagovali. Vse kaže, pravijo, da bode kmalu nacelej linij i velika bitka. Sarajevo 20. avgusta. Srbija nadalje oborožuje. Zarad tega je nekoliko turške vojske šlo na Timok. Dubrovnik 20. avgusta. Pri Podgorici je bil boj mej Turki in Črnogorci. Vojska. Imenitna je denašnja novica, da so hrabri naši bratje Črnogorci po noči 19, t. m. z nožem v roci udrli v turško mesto Nikšič. Mesto torej uže imajo, tvrdnjave ali grada še nemajo. Bog daj, da fcmalu čujemo pridobitev tudi tvrdnjave. Črnogorci bi tacih vspehov pat zaslužili in radoval se bode z njimi ves slovanski svet. Carigradski telegram poroča denes o lir i j al d o to, kar smo uže včeraj naglašali. Uže skoro deset dni zaporedoma so turko-ljubi nemški listi poročali, da se je Sulejman paša zjedinil z glavno turško armado. Turki denes morajo oficijalno poročati, da to nij vse nič res bilo. Na evropskem bojišči so vsi drugi boji le boji male vrste, vecjidel le vsled razgledovanja ali opazovanja. „Velike bitve" tedaj najbrž res še cel ta mesec ne bode. Turki jo napovedujejo sicer neumorno vekomaj, a si je še z mirom začeti ne upajo, Rusi pa svoje število še od dneva do dneva dopolnjujejo. Z bojišča se piše dunajskej vladnej ,,Pol. Corru.: General Gurko zagotovlja, da so pozicije ltusov od Donave do Šipke-soteske tako močne, da si Turki ne bodo upali, napasti jih. — Obe vojski se neprenehoma utrjujeti. Turki so se posebno pri Plevni na vso moč zašancali; vendar je položje Osman-paše opasno, ker ruska konjica in po 80.000 Rusov brani, da bi se zvezal sč Zofijo; Rusi polove vse vozove, ki vozijo municijo ali živež, in tako Turkom manjka provijanta. Rusi ne bodo prej začeli operirati, da prida cela carska garda, česar bode treba čakati še 2 ali 3 tedne. Rusi Dobrudže nikakor ne zapuščajo; nasprotno, Zimmermannov kor se vedno množi in namerava kmalu začeti ofenzivo. Oni zdaj marširajo proti Ismailu, da se Egipčanom nasproti postavijo. Osemtisoe Egipčanov se je namreč izkr calo pri Sulini in napredujejo, da se z ostalimi desetimi tisuč v Ktistendže zedinijo in Črnovodo napadu. Združenje slovenkih časopisov. Sprožil je nek naš rodoljub v „Obzoru" misel, naj bi slovenski novinarji in naročniki svoje moči združili, mej drugim tudi, naj bi se „Slovenecu s „Slovenskim Narodom" zjedinil. Mi smo ponatisnili dotični poziv in kratko izrekli, da je misel pametna in za Slovence koristna, ker imamo vsi vkup pre malo materijalnih in duševnih močij, torej jih ne bi smeli drobiti. Tudi „Slovenec" nij bil načelno proti temu in kolikor smo osobno govorili, videli smo skoro povsod le pripravnost, pomoči k temu zjedinjenju. Uže naprej pa smo vedeli, da vsi mej „Slov.u prijatelji s tem ne bodo zadovoljni, ravno tako ne, kakor se tudi nahajajo mej našimi čč. prijatelji taki, ki nam včasi zamerijo, če tega ali onega ne rečemo po njih želji. V vsacem taboru, ali celo v vsacem večjem šatoru tega tabora menda mora biti nekaj „iutransigentov," mož, ki se trdno drže svojega predsodka ali prepričanja, pa brez ozira na dnevne potrebe in sile, tako rekoč, z glavo skozi zid rinejo. To je bilo in bode. Eden teh hudih se je v zadnjem „Slov." oglasil in konec njegovega daljšega članka je, da duhovni boj liberalizma nij še končan,11 zato je zjedinjenje „nemogoče." Dalo bi se od naše strani dosti govoriti o tem, kako ta dopisnik (čegar pero in jezik smo kot stari znanci brž izpoznali,) motivira svoj rek. Ugovarjati bi morali tudi nekaterim navodom historije zadnjih let in našega novinstva ter popravljati ta in oni stavek. Ali vse to opuščamo, da ne zaidemo v neljube Pregled geodaetskili in topografskih del izišlih v I. 1875 v azijskej Rusiji. (Konec.) Iz Perzije je bila razun tega tudi še ena potovuica od morskega zatona Euzeli do Teherana (2 vrsti ua 1 palec) v 12 listih. Jako interesantna jo mala (40 vrstna mera; hyp-sometričua karta Kavkaza; ona se bode upo-trebljevala kot temelj pri racionalnem risanju površja pri yseh opisih kavkaškega isthma. Taki izdelki v maiej meri so od veliko vrednosti, da se more po njih na večih specijalnih kartah povrne sploh točneje in skladneje izdelati. Da se ravno to poslednje večkrat doseči ne more, to kaže karta evropske Turške od obersta Aitamanova in pa karta male Azije od Stebnickega. Na poslednjo zemljo spadata dva oddelka 5 vrstne karte turških mejnih predelov, ki pokazujeta Adšarijo in en del vilajeta trapecuntskega. Na orenburških in kavkaskih izdelkih se vrste dela turkostan-sko-topografične sekcije, ker obsegajo večidel iztraživanja o Terghani, kjer se je leta 1875 mnogo bojevalo. Deset potovnic v različnej meri in različnih pravcih nam olahkočuje točneje poznavanje nekdašnjega kanata Chokand-skega. Iz ovih potovnic se je popolnila karta okrožja nainangauskega, ter bi se mogla bolje prozvati karta doline ferghanske, ker ne obsega samo Namangaua, nego tudi Chokand, Margilan, Andidšan itd. do podnožja južnoko-kandskega pogorja. Čisto na novo izdelan je tudi obris puščave Mojun-kum južno od reke Ču, in mnogo topografskih načrtov uže poznanih okolic Sa-markanda, Dsizaka, Chodšenta itd. Tudi ima dober temelj od zarafšanskega oddelka izve- dena triangulacija mej Samarkandom in Katty-kurganom; in ravno tako tudi pri Taškendu; samo žalibože, da se ti dve še dozdaj nij ste zedinili. Kot zadnje delo tega oddelka je karta od Ilissara. Vojničko-topografički oddel generalnega štaba, pri katerem se sostavljajo vsa geodaet-ska in topografska dela ruske države, poslal je fotografski odtisek karte azijske Rusije (mera 100 vrst na 1 palec). Le ta karta je bila uže prej izložena v Parizu za geografski kongres, ter je bila tukaj probudila občno pozornost radi obiluosti na njej izdelanega materijala. Ko bode dogotovljena, bode imela posebno važnost, kakor prej poznana karta centralne Azije (v is tej meri), ki je pa zdaj v popravljenem izdanju tudi izložena. Razun mnogih popravljenih in v novem izdanju izloženih kart orenburžkega kraja in zapadne Sibirije, ima se omeniti tudi lepa heliografirana karta Chivve in doljuega teka Amua, ki je iz- stvari. Sicer pa moramo priznati, da je članek pisan mirno in stvarno, in bas" zato se s tem tudi oziramo nanj. In tako mi naravnost pravimo: Združenje je mogoče. Dva lista izhajata teško in žrtvami, jeden bi lehko. Rodoljubi po deželi in celo mala društva teško vzdržujejo in podpirajo več domačih listov. Liberalizem nij nobena zavira, ker liberalni v pravem blagem pomenu besede moramo skušati, da bomo vsi, nemškega liberalizma pa smo mi ravno tako veliki sovražniki, kakor kateri koli konservativec. Nemški liberalizem se je vsem Slovanom, torej še najbolj nam Slovencem, ki smo narodno v največjej nevarnosti pred germanizmom, tako jasno pokazal, vzlasti od početka hercegovskega vstanka pa do zdaj, v vojski za svobodo Slovanov, da bi moral zadnjega privrženca svojega mej Slovani od sebe odbiti. Nemški liberalizem je šel v turško službo, to nam je dovolj. On se je povsod pokazal smrtnega sovražnika Slovanstva, povsod odličil lažnjivost svojega imena. Tukaj torej ne tiči noben zadržek združenja. Dopisnik „Slovencev" omenja mej verskimi vprašanji denašnje politike naravnost: Solo, zakon, duhovno izrejo, cerkveno premoŽenje. Jeli so res to zadržki za eden list? Mi skrbimo in imamo strašno veliko skrbeti, da se nam šola ne ponemči, v tem smo vsi edini. Da se pa poneverila ne bode, zato bode skrbel zakon, katehet in mi vsi. Kaj torej hočete s šolo? — Zakon, cerkveno premoženje! To sta vprašanji, o katerih ne moremo vedeti, kako bi kolikaj motili nas. Kaj nas briga tuj krik po civilnem zakonu? Kdo nas zagovarja odjem cerkvenega premoženja? In če so tudi res kakove male razlike v političnih mislih — zjedinjenje je ipak mogoče. Vere se mi ne dotikamo, to sam oni omenjeni dopisnik priznava. In mi sami smo vedno izrekali in tudi zdaj priznavamo, da našemu in vsacemu narodu je vera svetinja, in mi sami bomo in smo vsacega zavrnili, kdor bi je hotel dotikati se ali nepremišljenosti v tem oziru uganjati. Mi smo vedno le rekli, da velja tudi v narodnem politikovanji nacijonalno-gospo-d arst ven o glavno pravilo: razdeljevanja dela. Naj se ne zahteva od vseh vsega. Danico" vi podprite in ona naj svobodno cer- kvene in cerkveno-politične stvari obravnava, drugi mali listi naj mešajo, kakor morejo. Mi pa, za vse izobražene narodne Slovence izdajani dnevnik (in vsa naša, žalibog da nebogata, posvetna in duhovenska inteligencija ne more dveh ali več dnevnikov vz-državati) imamo črez glavo dovolj posla sč slovensko narodno, z občno slovansko stvarjo in z objektivnim konstatiranjem in podukom svetovne dnevne zgodovine. Le trezno ! Priznajte, da je naš skupni sovražnik le proti-narodnjak, renegat, ponemčenec, Nemec, in vsaj veste in izkušate z nami vred, kdo še .. . Ako bi se zjedinili, lehko se ogibljemo, kar se da, onih stvarij, ki bi utegnile te ali one kroge žaliti. Slavjanska stvar nam je vsem skupna, — in to je znamenje. Če pa misli onih, katere zastopa intran-sigenten dopisnik „Slovenčev", proderd, e, pa pojde naša stvar tudi naprej. Prebili smo hude čase, hude boje, celo obrekovanja, množimo se vendar, krepimo se in ne uda jemo se. Za jedno hočemo vedno stati, in to je: svoboda naroda slovenskega! Hrvatje in Slovanstvo. Veseli nas Slovence, da pri hrvatskih taborih se slovanska ideja vedno bolj naglasa. To je pravo stališče, na katerem bode zjedinjenje naše, politično in jezikovo, enkrat lehko in sigurno. Uže na zagrebškem meetingu so govorniki, najprej Mazura in za njim celo Folnegović, vedno to naše stališče naglašali. Še bolj jasno in veselo se je pa pokazalo na cirkveniškem taboru v hrvatskem Primorji. Tako je na primer govoril dr. P i le p i ć: „11 ime načela narodnosti i slobode silni ruski narod digne svoje čete, pregazi Dunaj i udari na Turčina, da oslobodi južno Slovinstvo od turskoga jarma, da se jednom već i ujedini. (Gromki živeli Rusi, živeli Slaveni!) Sve ostalo Slavenstvo, komu nije dano u toj borbi učestvovati, prati svojimi simpatijami taj pokret i ž"li svojoj braći iz srdca najbolji uspjeh i najbolju sreću. — Ako Talijani, stanujući u bogatih gradovih i po plodnih ravnicah, bogati svakom umjećom i svakim naukom, borili se viekove za svoje jedinstvo i ne mirovali, dok ga nepostigli; ako Niemci, naučni i prometni, bogati na svakoj knjizi, oduševljeno listom se digli, da učvrste svoje jedinstvo i utemelje svoju delana za opis ekspedicije leta 1873. Ta karta ne bi zanimala samo Ruse, nego tudi druge, da nij uže poprej kopija te karte na Angleškem na svitlo prišla in sicer kot priloga k popisu Amudarske ekspedicije 1.1874. Sestavil jo je major Wood in z različnimi profili in tabelami objavil v žurnalu: Royal Geogra-phical Society of London 1875. Tudi je bilo izloženih več vojničko-štati-stičkih publikacij o Aziji, lastnina M. Venju-kova. Semkaj spada: Poskus vojničkega pregleda ruskih mej v Aziji. Kratka črta o Indiji, spisi o Kurdih in o oboroženej moči Japana in Kine s karto o njenem razdeljenju ter popis vojske v azijskej Rusiji, Kini, Japanu, angležkej Indiji, iztočnem Turkestanu in azijskej Turčiji. Zanimiva je tudi nova publikacija orijentalno znanstvenega komiteta o bojnej snagi otomanske države s točno karto o razdeljenju te sile početkom I. 187G. Iz vseh ovih poročil se vidi, da ima Azija razun Birme, Aonama, [Afganistana, Beludšistana, Buchare ter nizozemskih, francoskih in španjolskih naselbin 1,384.000 vojakov. Konečno naj se omeni tudi Še zbirka ki-nežka gospoda Soznovskega in Pjaseckega, sestoječa iz množine predmetov kinežkega življenja, proizvodov obrtnosti, fotografij in aqua-rell, pred vsem pa ona velika potovnica gospoda Matusovskega od Han-kana na Jang-tse-kiangu do Saisan postaje na rusko-kine-škej meji. Tako je tedaj malo dežel v Aziji, katerih ne bi bil dal ruski generalni Štab premeriti ter narisati in tako je leto 1875 jako važno za geografično znanost o teh predelih. Iz tega pa sledi, da mora geograf za točno poznavanje zapadne, severne in iztoSne Azije ravno ruske izvore upotrebljivati. Francozi in Nemci so to potrebo uvideli, ter torej začeli pridno ruski učiti se, posebno pa Nemci ter so uže mnogo knjig iz ruskega na svoj jezik preveli. Prof. J. Steklasa. slobodu i svoje veličanstvo, što nemože južno Slovinstvo poduzeti, da se osi o* bodi, da se ujedini?-* In dalje pravi isti hrvatski govornik o Rusiji: ,, Spočita je se Rusiji knuta i Sibirija, a koliko je tomu, da se kod nas pandurom štap iz ruleti izvinuo, a ako Rusija ima Sibi-riju, to ima prosvietljena Francezka svoju Ca-jennu. U Sibiriji ustrojavaju se sveučilišta, a u Cajenni ljudi od nevolje pomiru. Rusija neima modernoga ustava, te s toga je barbarska, a koliko godina uživamo mi, uživaju ostale evropejske države blagodati ustava, pak ipak nitko nije nam kazao, da smo — barbari. Je li Austrija prije god. 1860., dok se nije na ustavnu v njoj vladalo, bila barbarska država? Rusiju mogu nazivati barbarskom samo oni barbari, koji bi htjeli tud j u nesreću i tudju nevolju, samo da na njih mogu osnovati svoje gospodstvo. Mi se ruskoga barbarstva ne bojimo, pa neimamo niti razloga, jer Rusija nije uhvatila se mača, da osvaja i gospodstvo svoje širi, ta prostrano je njezino carstvo, već zaratila se za pravdu i pravicu, da oslobodi svoju braću, da izpuni dužnosti, koje joj namiru i načela narodnosti i svrha čovječanstva. S toga mi Hrvati kao plemenita grana slavenska i pošteni ljudi moramo želiti i bogu se moliti, da bude blagoslovljeno rusko oružje, kojim se ima osloboditi uboga raja turskoga robstva, te da i Jugoslovinci postanu ljudi, a nebudu više robovi slaba i nevaljala gospodara." Drug govornik Jovič je rekel: n A tko je povod, da su se uzigrala srca naša u živom zahtjevu, da hrvatska otačbina oživi, da bude opet dična i snažna? Povod tomu dična su naša braća Rusi, koji junačkim pregnućem prekoračiše Dunav, da oslobode svoju i našu jadnu braću kod Balkana izpod iga turskog. Prvi top na Dunavu navjestio je rumenu zoru zlatne slobode, koje rumen zore traci i do nas dopiru. Oslobodjeni balkanski Slaveni biti će snažno zaledje naše, te se neće više tudjin usuditi gazit naša prava, znajući, da bi se na brzo našlo osvetnika." Prostor nam ne dopušča več citirati. Iz tega pa, in iz poročila, da so bile na podlogi enacih govorov resolucije enoglasno sprejete, — vidno je, da je-prošinila slavjanska misel vse Hrvate in da izumira tisto, za nas gnjusno Starčevičjanstvo, ki le psuje na rojene brate. „Svarjenje". V Lipsku je izšla pred nekaterimi dnevi brošira z naslovom: „Der Kaukasus und seine Bedeutung fUr Russland, mit Bezug auf seine europiiischen und asiatischen VerhlLltnisse." Pisatelj njen je nekov Orest pl. Bischoff, c. kr. major v 34. peš-polku, katerega načelnik je nemški cesar Viljem. Pomenljivo je, da prihaja ta turkoljubna brošira izpod peresa višjega vojaka, katerim je po službenem regle-mentu vsako vmešavanje v politiko prepovedano ; še bolj čudno pa je, da je ta knjižurica zagledala beli dan ravno ob času, ko sta se sešla dva cesarja, nemški in naš avstrijski, v Išlu, ki sta oba prijatelja Rusiji. Zato pa je tudi berlinska „Norddeutsche Allg. Zeitung", Bismarkov organ, prinesla članek z naslovom „Svarjenje" o tej broširi. Članek je piBala, pravi omenjeni list, „jako visoka roka". Omenjeni list piše mej drugim : „It.es je čudno, da je ta knjižica prišla izpod peresa avstrijskega c. kr. štabnega častnika, posebno za sedanji čas je to frapantno. Ker zadnji stavki obsegajo tako rekoč vso broširo, -navajamo jih od besede do besede: „„Pridobivalno politiko Rusije in njeno teženje, da razširi svojo moč od kitajskega morja do srednje Evrope, le s tem lehko zavremo, da se Rusiji odtrga Kavkaz in poljski trdnjavski štirikot. Mogoče bi to bilo močnim evropskim armadam, ko bi jih podpirala angleška flota, in pa, ker je mišljenje .kavkaskih narodov revolucijonarno. Dokler bode imela Rusija Kavkaz in poljske trdnjave, težila bode vedno po svetovnej trgovini in hode nevarna za obstanek neodvisnih držav in narodov."" „Da je kdo leta 1854 pisal te stavke in s tako važnostjo, zdelo bi se nam bilo čisto naravno; ako pa jih piše c. k r. aktiven major v polku nemškega cesarja Viljema — polk 34. je ogersk peš-polk, katerega načelnik je nemški cesar uže od leta 1841 — ako jih piše zdaj, ko se nekatera plemena v v Kavkazu javno upirajo proti ruskemu gospodstvu, potem je to pač več, nego samo i n-teresantno in podučno. „Pisatelj ima kot vojak pač opravičeno sodbo o vojaškej vrednosti Kavkaza in poljskega tvrdnjavskega štirikota, toda tako determinirane politične sodbe aktiven štabni oficir nema, posebno ako njegov vojni gospodar z Rusijo v prijateljstvu živi. Vsaj tako hitro objaviti nij bilo treba tega kompilatoričnega dela. „Gotovo bode tako pozitivno javljena misel v inostranji čudno razlagala se, ker prihaja iz armade, katera velja za prijazno i ruskej i nemškej armadi. Kak vtis -pa bode imela še posebno na ruske častnike, na ruske državnike, in sploh na Rusijo, to je pač vprašanje, ki nij malo važno. „ Sodba pisateljeva o Kavkazu je popolnem resnična, a on nema pravice zahtevati, da bi se Kavkaz Rusom ugrabil; kobi ga vprašali: Kako? in za koga? bi pisatelj sam moral molčati. „Čudno je res s to broširo, zaradi stopinje, ki jo zavzema njen pisatelj, zaradi strastnega sovraštva, ki veje iz nje proti sosednjej, prijateljskoj državi, posebno pa zaradi časa, ko izhaja in zaradi protivj a, v katerem je c. kr. avstro-ogerska vlada z nazori enega svojih štabnih častnikov, posebno, ker je tudi cesarski načelnik pisateljevega polka nedavno svojo prijaznost izrekel vojnemu njegovemu gospodarju in torej s tem priznal njegovo politiko napram ruskemu carskemu drugu." Politični razgled. MOtranJe Aešel«. V Ljubljani 21. avgusta. fmttliiUi deželni zbor je dozdaj branil se Čitati proti ruske peticije. Turkoljubni poljski listi zaradi tega zahtevajo, naj se po imenih glasuje, „da dežela vsaj izve, kateri poslanci javno kažo svoje sočutje in zvezo z Rusijo." Tega pa se ti turkoljubi ne domislijo, da galiSki deželni zbor nij zato, da bi visoko politiko tirul, da vnanja vprašanja ne spadajo v njegovo področje, nego da ima, kakor drugi deželni zbori, baviti se le se svojimi zadevami. V tem smislu tudi „Czas" izgovarja zborovo večino. Na 2?**ffreb*kem taboru, ki se je ob-državal zaradi krajiške zadeve, sklenilo se je zahtevati utelešenje krajine in prevzemanje železnice na račun erara. Grof Ani1ma*tf je šel baje v Aussee, in pojde od tam bržkone v Išl za nekaj dni. Ker je tudi knez Bismarck prišel v Gastein, mogoče je, da se ta dva moža kje snideta na posvetovanje. Tnanje države. Mej rntnnnslcim knezom in ruskim carjevičem so nastala nesporazumljenja, ker je knez ministra Cogolniceanu nazaj pozval- fmi-.ikrf vladi je baje angleški poslanik v Carigradu svetoval, naj neha mobilizirati. Mlt'9'liitski list „Montagsblatt" zagotavlja, da sta se v nemški in avstrijski cesar tudi zato sešla v IŠlu, da bi sklenila, kako potlačiti žugajoče gibanje socijalizma. — 20. avgusta je tudi knez Bismarck prišel v Gastein. Wmncoske republike predsednik Mac-Mahon. ki poprej nij skoraj nikoli zinil, govori zdaj, od IG. maja sem, neprenehoma. To uže dovolj pojasnjuje sedanje položje: glavar ftancoske države mora hodevati po deželi, in povsod zagotavljati, da ie vse pri starem, pobijati „napačnau poročila in trditi, da hoče ustavo varovati in braniti. A sprejemajo ga povsodi z javljenjem republikanizma. Dopisi. I* UtiHkr^u okraja 19. avg. [Izv. dop.] Da Slovenci ne dobimo vseh pravic, ki nam gredo, smo sami dosti krivi, ker jih ne terjamo; mi smo prekrotki, prepo-hlevni. Kaj pomaga le zdihovati. Moža postaviti, in po Iheringovem pravnem načelu boriti se za pravo! — Zahtevajmo srčno, ne bojazljivo, pravice, ki nam gredo. Naj nam bodo o temu v izgled Nemci, Magjari in Hrvatje, kako so oni dobili pravice? Delajmo tudi mi tako in prišli bomo do svojih pravic, za katere se uže toliko časa borimo. Magjar nij odpadniku dal niti za sol zaslužiti in s tem ukrotili so renegate. Slovenec! Bi li ti ne mogel enako storiti? Znano je vsemu svetu, kako surovo so delali nemčuji pri zadnjih volitvah, a Slovenci so se res prav mirno držali. Pri nas je pa nemčurska surovost vse meje prekoračila, ker ima glasoviti krivični človek tu svoje gnjezdo, kjer se valijo mladi, ki znajo žvrgoleti: „Wo ist des deutschen Vaterland," ali pa „Wacht am Rhein," kar jasno svedoči veleizdajen izrek znanega nemčurja D. v gostilni pri Se-gaču v pričo mnogo gostov: „V 30 letih bo tukaj nemški Prus gospodoval." To je lojalno ! Znano je tudi, da je zdravnik dr. Eržen bil nekoga v javnej krčmi Burovo stepel. Ako bi bil kak Slovenec ob volitvah le roko na kakovega nemčurja položil ali ga le p o-božal, gotovo bil bi še tisto uro v luknji. . . (Drugo, g. dopisnik, bi se zdelo drž. pravdniku konfiskabel. Ur.) J JE Gorice 20. avg. [Izv. dopis.] (Vsacega nekaj.) Pa bo spet vesel moj prijatelj — ker me vedno vpraša, kaj je novega v Gorici — tam na kamenitom Krasu, čitaje goriške čenčarije ter spomnil se bo, ko sva kot šolarčka — skupaj sirkov kruh „tesala". Cesarjev rojstveni dan se je, kot navadno, slovesno z godbo, baklado in vojaško parado praznoval, še pred knezonadškofovo palačo je vojaška godba eno zagodla, kar minola leta nij bilo. Avstrijska zastava je vihrala na gradu, a tudi pošteni, ter skozi in skozi svit-lemu cesarju udani trafikant Gajdeš je pred svojo štacuno razobesil črno-rumeno zastavo, katere — dobro se spominjam, ko sem bil še šolarček — pred 10 leti nij smel pokazati, ker so mu za Italijo sanjajoči italijanissimi šipe potrli. Svet se obrača in ž njim tudi marsikateri sanjač. 2. septembra bode naš knezonadškof blagoslovil nov altar na sv. Gori, kateri ima biti potomcem v spomin na ono velikansko procesijo pred petimi leti. 4. septembra je volitev poslanca za državni zbor iz veleposestva na mesto odsto-pivšeg* barona Takoja. Tu smo Slovenci v veliki manjšini, a vendar bi bilo dobro, da bi ta manjšina došla na volišče, da bodo nasprotniki vedeli da — smo! — Denes bo došli naši „Slavci" iz Tolmina, kjer so baje veliko Blavo želi, ter je koncert bil izvrstno izpeljan; prihodnji petek se bode pa „Slavec" prodnciral v Katarinijevem vrtu z vso vojaško godbo. Začetek bode o 5. uri popoludne in gotovi smo, da pridejo naši fantje od blizu in daleč h koncertu, kjer se bomo tudi lehko kaj pametnega pomenili. — Minulo soboto je pala dveletna punčika iz druzega nadstropja poštne hiše na dvorišče ter si je revica nogo zlomila in hudo ranila na glavo. Otrok je bil puščen sam na oknu in res čuda, da se nij pri taki visočini ubil. Denes se je pa nesramno predrzen tat zjutraj v jezuitski cerkvi v spovednico Bkril ter mater božjo zlatnine oropal; stoprav ob 4. uri po poludne, ko je mežnar cerkev odprl, pobrisal jo je ta nesramnež se svojim ropom — kam ? to najbolje ve sam! Salamensko je vroče pri naa, a kmetje se te vročine vesele, ker bodo celih 14 dni poprej „bendemali" (trgali) ter pokušali, ali bode i letos kaj poštene božje kapljice. Domače stvari. — (f Anton Jelovšek.) Včeraj je umrl in denes popoludne ob 7ih bode pokopan v Ljubljani jako znani bivši računski uradnik Jelovšek, ki je prejšnje čase jako mnogo dobrega pisal o našej domačej zgodovini v razne časnike. Bil je mej družim najboljši poznavalec starinskih denarjev, ali numismatikar. Zapustiti je moral mnogo rokopisov. — (Umrl) je tu v Ljubljani knjigotržec Otokar Klerr. Še pred malo tedni je nosil soboj idejo, preustrojiti Bvoje knjigotrštvo na slovanskej podlogi. . — (Umrl) je na Mirni narodni posestnik S ovan 19. t. m. po-4loČ4 **za vročinsko boleznijo. Bil je župan in si je pri zadnjih volitvah za deželni zbor mnogo prizadejal, da bi narodnjaki zmagali. ., — (Ubil) se je v nedeljo po noči fija-kar vulgo Jaka, ki je v krčmi „pri cesarju" padel sč svisel na tla. — (Duhovenskih eksercicij) se od predvčeranjem udeležuje tu v Alojzijevišči 62 duhovnikov. — (Obesila se je) pretekli teden v Lukovici v brdskem okraju, žena iz Trebenjske okolice, katero so hoteli v domačijo po šubu odriniti. Bala se je baje moža — in sramote. — (Pomanjkanje denarjev.) Pre-mogokop v Motniku, v Kamniškem sodnijskem okraju, je bil prodan 20. t. m. pri deželnej sodniji v Ljubljani v javnej dražbi za 11 gld. reci: jednajst gold. in 50 kraje. Kupila sta ga skupaj gg. dr. Pongratz iz Zagreba in dr. Hofter iz Gradca. Zadnji posestnik pre-mogokopa je bil baron Louis Grutschreiber. Cenjen je bil pak sedaj na 130 gld. Intabu-lirano je bilo na ta rudokop 93.000 gld.!! — (Toča) je pobila 12. t. m. popoludne po krajih Mavnica, Rakek in Slivica na Notranjskem in je uničila vse poljske sadeže. Škoda se ceni na 4 do 5000 gld. — (Vabilo) k občnemu zboru »Učiteljskega društva za slovenski Šta-jer" v Brežicah, vtorek 18. septembra. Da-si so učiteljska zborovanja prav pogostem, da-si od njih nemarno toliko koristi, kolikor se je začetkoma pričakovalo : vendar podpisani odbor ne more drugače, nego da s tem najuljudneje vabi vse p. n. ude našega društva in druge slovenske učitelje k občnemu zboru svojemu. Radi obilih druzih učiteljskih skupščin, n. pr. zborovanj okrajnih učiteljskih društev, okrajnih konferenc vladnih, deželne učiteljske zveze in deželne učiteljske konference vladne bi mi bili sicer našo glavno učiteljsko skupščino letos opustili; toda v sklicevanje našega občnega zbora vežejo nas društvena pravila in, kar je še več, čast naša in vseh zavednih .slovensko-štajerskih učiteljev. Opustimo mi naša letna zborovanja, hitro utegnejo reči naši neprijatelji, da smo odstopili od svojih načel, ali da nemarno več privržencev ali kaj podobnega. To je en uzrok, iz katerega vabimo slovenske učitelje letos v Brežice, imamo pa za to te več razlogov. Mej letom dohaja sicer učitelj k raznim zborovanjem; toda pri vseh teh, zlasti pri vladnih konferencah, ne razpravljajo se one razmere naše, ki zadevajo zlasti slovensko štajersko šolstvo, in kar se razpravlja, zgodi se to nekako z zavezanimi rokami. Pri našem zboru bode pak dovoljena odkritosrčna beseda, in to domača beseda slovenska, katero se pri druzih zborih tako rado prezira in ovira. K našemu zboru se snido dobri in odkriti slovenski učitelji, zvesti prijatelji in bratje, tako rekoč, udje ene družine, katere navdaja sveta navdušenost za napredek domačega Šolstva nazdravili, t. j. narodnih, pedagogičnih načelih. Na dnevni red se postavijo najprvo društvene zadeve, ki so: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev 3 pregledovalcev računa; 5. pogovor o bodočem društvenem delovanji; 6. določitev društvenega sedeža za bodoče leto; 7. določitev kraja za bodoči občni zbor; 8. volitev predsednika in 14 odbornikov; 9. razni predlogi. Kolikor bode čas dovolil, obravnavale se bodo one točke izmej nasvetovanih vprašanj, katere si bode občni zbor sam izvolil. Nasve-tovana so sledeča pitanja: 1. drugi deželni jezik v narodni šoli (g. Žinko); 2. domača vzgoja (g. Žinko); 3. rastlinstvo v narodni Šoli (g. Brezovnik) j 4. o pomanjkljivostih slo-vensko-štajerskega šolstva (g. Lapajne); 5. poročilo o deželni učiteljski konferenci in o zboru učiteljske zveze. (Ako se za to oglasi kateri poročevalec.) — Z ozirom na priobčen, precej zanimiv program, z ozirom na to, da nas bode brežko učiteljstvo gotovo prijazno sprejelo, z ozirom na dobljeno znižano ceno (glej spodej) po železnicah j pričakujemo od vseh slovenskih učiteljev, osobito bližnjih to in onstran savskih bregov, obilo udeležbe. Na našoprošnjo dovolilo nam je vodstvo južne železnice za l(3 znižano ceno na sledečih dragah: od Maribora, od Središča, od Ljubljane in Zagreba do.Brežic in nazaj s poštnimi in osebenskimi vlaki (razen brzovlakov) v vozovih II. in III. reda. Stavi pa vodstvo sledeče pogoje: Vsak ud društva (udeležitelj) zbora se mora skazati z društveno pristopnico (to uže imajo nekateri gg. iz prejšnjih let) in legitimacij sko karto (to dobe pri nas treba se samo oglasiti). S temi se dobi na štacijah omenjenih črt karto po znižani ceni (Va) za vožnjo v Brežice in nazaj. Opomni se dalje, da se morajo dati legitima-cijske karte preštempljati na obeh štacijah. To znižanje cene velja od IG. do 20. septembra. — Ako kdo še kaj več razjasnila potrebuje, naj se do nas obrne. — Prihodnjič priobčimo lokal zborovanja in začetek, potem o veselici, ako bo mogoče kaj osnovati. — Gg. odbornike v tej zadevi v Brežicah pač lepo prosimo vse pomoči. V Ljutomeru 10. avgusta 1877. Odbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajer." kos žoltega papirja, popisan se žolto tinto. Vrste nijso ravne, črke stoje, kakor polomljene. Vidi se skoraj, kako je dekletu pri tem-srce tolklo in se jej roka tresla. To 100 let staro hrvatsko (ali — slovensko) pisemce se glasi: „Boltek Dragi Serdce moje! Ja Njih Lepo Pozdravljam, Oni su meui Radost vu Žalosti, Svetlost vu Temnosti; ako pijem, Za Njih mislim, ako jem, za Njih mislim, kada Zorja počne. Ja sam Njih Ljubila i Ljubim Njih, Boltek Dragi Serdce moje; Serdce me boli da Jeden Drugomu nesme. Ja Njih Lepo Prosim, Naj mi odpišeju, kaj goder znaju. Ostajem Verna Draga ! Antonia N.....ć". Naslov se glasi: Dragi Boltek: Serdce moje lu * (Baron krčmar.) V novej Pešti na Ogerskem je ustanovil baron Arpad Doroszkav krčmo, v katerej sam streže gostom. Razne vesti. * (Poroka z ovirami.) Pretekli teden je v nekej vasi na Češkem imela biti poroka nekega mladega, bogatega posestnika z lepo hčerjo nekega druzega bogatina, ki je užila v mestu svojo odgojo. Ženin in nevesta nijsta marala drug za druzega; on je bil njej pre-surov, ona pa njemu pregosposka. Vendar pride dan poroke. Vse je bilo uže dogovorjeno, samo zavoljo dveh telic se nijso mogli pogoditi. Dve uri je bilo le še pred poroko. Pa se ženin, ki je bil uže z vsem zadovoljen, ujezi še enkrat, gre ven, in pošlje pismo nevestinemu očetu, češ, če ne da telic, pa naj še hčer ima. Starši nevestini se ujeze, pa grejo na gostijo, ki je bila pripravljena, ter jedo in pijo. Nevesta pa piše svojemu pravemu ljubčeku, ta pride, se takoj staršem njenim predstavi in ti mu dado iz jeze res hčer. Potem so pa dalje jedli in pili in veseli bili. * (Žalosten konec.) Neka krčmarica v Soborti blizu Praga, ki je bila še v najlepših letih, imela je moža, ki je bil mnogo starši od nje. Pa ga je bila uže črez in črez sita. Zato naredi peklenski sklep, dati mu strupa v jed. Ko mož zastrupljeno jed po-vžije, čuti takoj bolečine v trebuhu. Urno pokliče zdiavnika, ki mu je dal protivnega strupa. Pa vendar je v nevarnosti. Ker se je bal doma ostati, prenesli so ga v bolnico. Žena pa se je hotela odtegniti roki pravice. Zato se praznično obleče, kakor takrat, ko je šla k poroki in ko ljudje črez nekaj časa pridejo v njeno stanovanje, visela je mrtva na kljuki. * (Hrvatsko zaljubljeno pismo pred 100 leti.) „Vienac" piše: „Pred nami leži zaljubljeno pismo, 100 let staro. Nij roza-papir, nij ozko in gladko, nij dišeče; to je Dunaj ak a borza 21. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilu.) Enotni drž. dolg v bankovoib . 63 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebrn 6« p<< min.» ob 10. uri dopoludno na kmetijskem vrtu v Ljubljani, na spodnjih Poljanah, javna preskusi nj a o dobrosti novo sestavljene preše za šoto, katero je iznašel vdano podpisani. — P. n. gospodje posestniki šotnega zemljišča se vabijo, naj prav mnogobrojno udeležijo se te pre-skušinje. Na Vrhniki, 21. avgusta 1877. Spoštovanjem C223) inžener. HENRI NESTLE-jeva a moica za TTflllin lirflVfl • 80 c"ket° VSftk° doze s podpisom iznajditolja I iUIlttJ jj1 d V rt • „Heiiri Neatlc'* in pa s podpisom glavnega založnika »»F. Iterlyuk" prepisane. Središčni zalog za Avstro-Ogersko: ■naizbi Dunaj, mesto, Illagrlergasse stev. 1. Glavni zalog v Ljubljani pri VilJ. ]VIayrjii, lekarna „k zla- temu jelenu" na Marij nem trgu. (197—5) IzdateU in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne."