I N F O R M A TOR GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD Wovo Velenje, 7. aprila 1989 Leto XXIII. Številka 13 [gorenje Demokratična sinteza ni dostaven seštevek j °kyiru Dneva Komunista, ki 'J bil prejšnji četrtek v Tito-•em Velenju, je bila v Gorenju C\na tribuna z naslovom (No- t J Jugoslovanska demokra-h:.na sinteza. Gost tribune je J Milan Kučan, predsednik ^dsedstva CK ZK Slovenije, od" pa jo je Darko Marin. Uvod( ®rna je številnim udeležen- Sf11 javne tribune, na kateri so 11 tudi predstavniki družbeno-l°r,!llč.ne9a življenja občine Ve-celjske regije, spregovo- tenje in . °. 'Jugoslovanski demokratič-smtezi” predsednik poslovod-°9bora Gorenja in član CK j * Slovenije Herman Rigelnik. i — ------------------------- boln0^6 i® danes nedvomno naj-0 JHdgoslovenska sestavljena or-6la i c*ja tn to ne le zaradi njenih II i? i’ * 8Do°na*ne?a Pr°blema ali celo ! dasiravno je samo v neka- 1 r„| tozdih v Titovem Velenju sko- I n,J Polovica delavcev iz drugih re-Q.|Pllk. Edina diferenciacija, ki jo mr, .avamo in negujemo in jo bo- f je n'Ud' v Prihodnje, je razlikovan-č tj-P8 dobre in slabe delavce in na 3 Ce0re *n sisbe tovariše in sodelav- II ne glede na nacionalnost. Irdno se zavedamo, da so trdo de-S6kZI)aaie’ P'8'' računi, dobri med-a ®ojni odnosi in vzpodbudni go-lnu?,ar8kl rezultati ter iz njih izha-hnMi dobri osebni dohodki, naj-|C cin S® zdravilo za kakršnekoli na-ttj hallstlčne strasti in eden po-u n?bnlh pogojev za uresničevan-!>i„*u9°slovanske demokratične sinteze. ia, ’ r , r___________ q_Vc' v nabiralnik, VečZt)en' Prehrani- Od kod optimizem? Herman Rigelnik je na četrtkovi javni tribuni vprašal predsednika Predsedstva CK ZK Slovenije Milana Kučana, upoštevaje dejstvo, da je jugoslovanska demokratična siteza opcija te družbe, kje vidi pot naprej, od kod jemlje optimizem oziroma kje ga hrani? Če te poti Milan Kučan ne bi videl, če tega cilja ne bi imel pred seboj, si verjetno tudi ne bi tako prizadeval za jugoslovansko demokratično sintezo? Ne glede na sedanje mučne zaostritve, ne glede na izrazito spolitiziranost nekaterih vprašanj, mislim, je odgovoril Milan Kučan, da ima največji del Jugoslovanov dva temeljna interesa, in sicer za človeško, državljansko in popolno nacionalno enakopravnost ter za enakopravnost v procesu dela in delitve rezultatov dela, ali drugače povedano, nima interesa, da bi del družbe izkoriščal drugega. Ti dve opredelitvi, prav tako pa tudi vsi drugi interesi, med njimi za človekovo svobodo, federativno ureditev, socializem, odprtost v svet itd., dajejo perspektivo, da bomo spet ponosno zatrjevali, da smo Jugoslovani, tako kot smo že včasih. Na takšnih interesih oziroma opredelitvah je mogoče in potrebno graditi optimizem slehernega med nami, je odgovoril Milan Kučan. Zaslužiš šele potem, ko narejeno prodaš Eden najpomembnejših letošnjih ciljev 21.000 delavcev Gorenja je tudi nadaljnje občutno povečanje proizvodnje in tudi prodaje naših izdelkov. Proizvodne naloge in njihovo uresničevanje spremljamo vsak mesec v Informatorju. Proizvodne naloge uresničujemo, prav tako je prodaja skorajda na predvideni ravni. V primerjavi z lanskim letom, na primer, povečujemo prodajo na tuje trge, zlasti še z večjim izvozom v države, v katerih zadnja leta z našimi izdelki nismo bili toliko prisotni. V Gorenju Commerce pričakujejo, da bodo do poletnih mesecev uspeli zadržati obseg prodaje, dosežen na začetku leta, tudi na domačem trgu, in to kljub upadanju kupne moči. Seveda bodo za to potrebna dodatna prizadevanja prav vseh, posebej še zaposlenih v prodajnih službah delovnih organizacij in vseh delavcev Gorenja Commerce. Ob ocenjevanju rezultatov našega dela in za zagotavljanje trdnega prihodnjega razvoja štejejo namreč le tisti izdelki, ki so tudi prodani. Osebni dohodki za marec Dan Komunista je sklenila javna tribuna (na sliki). Pred tem pa so bile okrogle mize o informiranju, prenovi, metodah dela v Zvezi komunistov, o izobraževanju odraslih...(več o tem na 2. strani). Kar navadili smo se že, da osebne dohodke povečujemo v skladu z gibanjem življenjskih stroškov. Življenjski stroški pa so bili v Sloveniji februarja v primerjavi z januarjem višji za 19,4 odstotke. Marca so se povečale tudi prispevne stopnje bruto osebnih dohodkov. Te bodo v občini Velenje neto osebne dohodke znižale za skoraj 3 odstotke. Navedena dejstva so vplivala na to, da so samoupravni organi predlagali povišanje vrednosti enote enostavnega dela za 25 odstotkov. Tako bodo naši osebni dohodki glede na februar nekoliko bolj spodbudni. O. L. Znanje, kakovost, tržna naravnanost - gibala razvoja V petek, 31. marca 1989, so se na razširjeni problemski konferenci, posvečeni razvojnim usmeritvam, sestali delegati osnovnih organizacij Zveze komunistov, predstavniki sindikata in mladine, strokovni in poslovodni delavci Gorenja Gospodinjski aparati. Konference se je udeležil še sekretar občinskega komiteja ZK Drago Blaguš. Svoja razmišljanja in poglede na trenutno stanje glede proizvodne tehnologije, trženja in mednarodne menjave, predstavljene v gradivu za konferenco, je podrobneje opredelil predsednik PO Gorenja Gospodinjski aparati Ladislav Grdina. Poudaril je, da mora konferenca pomeniti jasen dogovor o poti uresničevanja zastavljenih in novih razvojnih usmeritev in ciljev. Nanizal jih je le nekaj: tehnološko posodabljanje uresničevati v logičnem zaporedju in ob nemotenem poteku proizvodnje in razvojnih aktivnosti; spremeniti organizacijsko, kadrovsko, tržno in razvojno strategijo in ne osnovnega proizvodnega programa; z nenehnim izboljšanjem kakovosti izdelkov in njenim uveljavljanjem dvigniti tržni delež pod lastno blagovno znamko na tujih tržiščih, celo oblikovati lastna tržišča in ustvariti krog naših kupcev. Pod prestrukturiranjem Drago Bahun razume spremembo miselnosti zaposlenih o vrednotah kot tudi spremembo vrednot, kadrovski razvoj, odpravo monopola na delovno mesto, ne pa tudi na zaposlitev, uveljavitev znanja ne le specializiranega znanja temveč tudi splošnega na vseh ravneh in področjih, uveljavitev še drugih oblik motivacije delavcev. Glede na kadrovsko strukturo zaposlenih in na to, kaj hočemo z razvojem doseči, je treba kadrovsko funkcijo povsem informatizirati, saj, po besedah Adolfa Kukovca, brez hitrega preto- ka informacij ne bo mogoče doseči ustreznega notranjega gibanja kadrov, ki ga narekuje proizvodni proces. Ob spremembah tržne strategije je treba, po mnenju Alojza Kovšeta, skrbeti za bolj enakomerno razporeditev tržnih deležev na izvoznih področjih. Treba je tudi ločevati, kaj je proizvodni in kaj prodajni program, več storiti pri osvajanju tržišč v deželah v razvoju in predvsem še več za ekološko naravnanost proizvodnje in izdelkov. Stane Valant je poudaril, da je treba pri snovanju projektov za razvojno posodobitev upoštevati tako kratkoročno kot dolgoročno ekonomsko naravnanost. Osnova teh posodobitev mora biti tržno podprta in upravičena fleksibilna avtomatizacija proizvodnje. Gorenjev prehod od visoko serijske na malo serijsko proizvodnjo je mogoč, po besedah VValterja Krušca, s pospešeno avtomatizacijo, ki je tudi porok za dvig produktivnosti. Jože Dolinar se je zavzel za izboljšanje kakovosti celotnega poslovnega procesa, kajti lani dosežena kakovost izdelkov nas je približala svetovni konkurenci. Doseganje te ravni pa bo mogoče še s kakovostnejšim trženjem, servisom, s kakovostnejšimi komponentami. Odgovornost za kakovost je treba uveljaviti tako pri proizvodnih kot vseh drugih delavcih. Razvojni duh mora še bolj prevzeti zaposlene, postati mora gibalo, je menil Borut Meh. Enako velja za podjetnost. Ljudi je treba dovolj motivirati. Uveljaviti je treba konkurenco razvojnih projektov, prednost in finančna podpora pa naj velja tržno in ekološko naravnanim razvojnim projektom. Stevo La-lek se je zavzel za dograditev poti od razvojne ideje do njene uresničitve, za bolj poglobljeno inoviranje predprodajnih in po-prodajnih aktivnosti... Dušanka Založnik V znamenju prenove Dan Komunista v Titovem Velenju, v četrtek, 30. marca 1989, je minil tudi v znamenju okroglih miz. V razpravah na okrogli mizi o prenovi Zveze komunistov, informiranju in Komunistu je bilo poudarjeno, da je treba prenoviti tudi načine informiranja znotraj partijskih vrst in sicer izmenjavo neposrednih, izvirnih dvosmernih informacij. Nova organiziranost Zveze komunistov, ki jo narekuje prenova, bo potrebovala tudi drugačne oblike hitrejšega pretoka informacij med članstvom in dograditev vloge lista Komunist. Delovanje velenjskih komunistov v projektnih skupinah je doseglo določene premike. Spodbudilo je odpiranje različnih vprašanj, iskanje ustreznih odgovorov in snovanje najboljših rešitev. Metode delovanja znotraj projektnih skupin so omogočile tudi ugotavljanje vloženega prispevka vsakega člana in pa odgovornosti nosilcev nalog. O iskanju in ugotavljanju možnih novih metod delovanja v Zvezi komunistov sta na okrogli mizi spregovorila še prof. dr. Slavko Pod-menik, Jože Utenkar in Miloš Čirič. V razgovorih o izobraževanju odraslih pa so sodelujoči ugotovili ugodno vzdušje v občini, vendar obstajajo nekatere zakonske ovire, ki to izobraževanje zavirajo. Premajhna je tudi prožnost izobraževalnih institucij za izvajanje programov izobraževanja odraslih. Znanje vse bolj postaja ekonomska kategorija, vse bolj je pomembno za vodenje poslovnih procesov, so menili udeleženci. Za izobraževanje odraslih pa sta značilni dve vrsti motivacije, želja po osebnostnem razvoju in boljše nagrajevanje. Dušanka Založnik Stroje za tako imenovani tamponski tisk so v obratu Plastika Go- j renja Gospodinjski aparati kupili že lani, v proizvodnjo pa so jih vključili na začetku letošnjega leta. Z njimi lahko nanašajo vse napise z različnimi barvami in to na kovinsko ali plastično podlago. Na ta način opremljajo predvsem tipke za pralne stroje, številčnice za štedilnike in rozete za vgradne pečice. Vodja obrata Darko Bujan pa je poudaril, da je to tehnologija prihodnosti, pri" ' merna zlasti za velike serije. q p. Zlato sonce v Nazarje V torek, 4. aprila, na Dan varstva pri delu, so v Beogradu Gorenju Mali gospodinjski aparati iz Nazarij podelili medaljo Zlato sonce. V obrazložitvi k podeljeni medalji, prejelo jo je 100 kolektivov iz vse Jugoslavije, je napisano, da so si to priznanje v Gorenju Mal' gosjdodinjski aparati zaslužili zaradi svojega prispevka k hum^ nizaciji dela, zmanjšanju nesrej pri delu, pomemben pa je tud' njihov prispevek za očuvanje našega okolja. Srečanje - spodbuda za študij i i i i V delovni organizaciji Gorenje Commerce, ki štipendira več kot sto štipendistov na različnih stopnjah, največ, kar tri četrtine pa na višji in visoki stopnji, so v soboto, 1. aprila, pripravili srečanje s svojimi štipendisti. Bodoče sodelavce je na sobotnem srečanju sprejel podpredsednik Gorenje Commerce Jure Toplak, ki jim je predstavil delovno organizacijo in poudaril vse večji pomen znanja za prihodnji razvoj Gorenja, ki je s tržno vizijo usmerjeno v svet. Pomen izvoznih dosežkov, ki jih beleži Gorenje zadnjih let, je poudarila tudi Erika Špeglič, podpredsednica PO Gorenje Commerce, ko je govorila o kazalnikih gospodarjenja. O pospešeni informatizaciji v Gorenju, ki postaja nepogrešljiva sestavina povezovanja s svetom in učinkovitega razvoja, je štipendistom spregovoril Janko Štimnikar, podpredsednik Gorenje Commerce. 1 Izvozna prizadevanja Gorenja io 1 znanje, ki ga ta prizadevanja narekujejo, so po besedah Drag3 Čeha, vodje splošno kadrovskega sektorja, porok razvoja in pohod nosti Gorenja, zato Gorenje veliko pričakuje od svojih bodočih strokovnjakov. Tem bolj, ker jim je med zaposlitvijo pripravljeno nuditi nadaljnjo strokovno in osebnosno rast in izpopolnjevanje. Sami štipendisti niso skovali navdušenja nad tem srečanjem in želje, da bi le-ta postala redna in neposredna, saj jim, kot j so poudarili, pomenijo velik0 J spodbudo za nadaljnji študij in ( njegovo uspešno dokončanje tet ; zaposlitev. Nekaterim štipendi; , stom, ki so v Gorenju opravljal' i delovno prakso, je sobotno sre; i Čanje omogočilo nova še bdi i spodbudna spoznanja in pričakovanja. 0.1 Boljši stik s svetom V Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah je 26 delavk in delavcev pred kratkim s preizkusom znanja uspešno zaključilo tečaj učenja nemškega jezika. Tečaj so v Gorenju Mali gospodinjski aparati pripravili s pomočjo mozirske delavske univerze. Za učenje nemščine pa so se poleg drugih strokovnjakov odločili tud' ( telefonisti in vratarji, skratka vsi, ( ki se pri svojem delu srečujejo 5 tujci in so presodili, da jim je , znanje tujega jezika potrebno. , Zanimanje je bilo torej precejšn- . je, zato bodo v Gorenju Mali gospodinjski aparati s podobnih1 , tečajem jeseni še nadaljevali. B.G" 7. 4. 1989 - številka 13 k Nasvidenje kot povabilo rijP6*®*' 31 ■ marca 1989, je Ma-, ^ Mavsar prišla na delo ?°nl>krat. Po 18 letih dela v SenŠ*1' or9anizaciji Gorenje la 'V,s se ie starostno upokojili **eno prizadevno delo v fi-"cni službi se ji je v imenu ' 2 ,anih sodelavk in sodelavcev i nvalil vodja sektorja ekonomi- ke in financ Jože Skornšek. Slovesnosti ob upokojitvi so v Gorenju Servis redke, saj je to mlad kolektiv. Prav zato je bil stisk roke Marici Mavsar toliko toplejši in tisti nasvidenje, izrečen ob slovesu, je resnično izzvenel kot povabilo, da svoje sodelavke in sodelavce še obišče. Zvonka Špeh literarni večer pesnikov Gorenja l,,20reniu že nekaj časa pos-einuP0 °ž/Wf/ ljubiteljsko um-rni w 0 ustvarjanje. Med naši-niihuavci 50 tud' pašniki in ratn želeli Predstaviti na lite-. hem večeru, ki oa orioravl- litft ur' v v'1' Herberstein. rarni večer sodi v sklop prire-Cj: v °b zaključku 10. bralne ak-nai udelavcev Gorenja. Izdali pa lave ',ud' zbirko pesmi naših de-Vjl Cev' za katero bo izbor pripra-9°st na literarnem večeru, pesnik Ervin Fritz, čigar pesmi smo prebirali tudi v 4. bralni akciji. Na četrtkovem literarnem večeru se nam bodo s svojimi pesmimi predstavili Vanda Marcel iz Gorenja Commerce, Majda Pun-gertnik iz Gorenja Servis, Tina Steblovnik iz Gorenja Interna banka, Ivan Jakopanec iz Gorenja Procesna oprema ter Hinko Jerčič in Peter Petrovič iz dsss Gorenje SOZD. Stanislava Pangeršič 10. bralna akcija fi^odan Selenič 0ČCV/ / oa je°!>0dan Selenič je srbski pisatelj, ki jev , ai predsednik društva pisatel-V knJu9oslavije. °Pisr ' na lahkoten in razumljiv način •ualr doživljanje srbskega intelek-štUdi? z začetka 20. stoletja, ki je na Ižhai ■ 6m izP0P0lnievaniu v Angliji, so^ioč iz patriarhalne družine se ilc!? s svetom drugačnih običajev uugledov ter s tem razlik med mi- selnostjo angleškega srednjega razreda in okolja, iz katerega sam izhaja. Poroka z Angležinjo, njuna selitev in življenje v Srbiji je predvsem opis njenega spoznavanja ljudi in običajev, ki so ju obkrožali in v katerem sta tudi sama aktivno sodelovala. Knjiga je vsebinsko zanimiva zaradi prikazanih razlik in odnosa do njih, saj so spremljale in oblikovale njuno skupno življenje. V mesecu aprilu pričakujemo književnika Slobodana Seleniča tudi v Titovem Velenju. v K h val a kupca - naša obveza ojfrenjanina se je s pismom pSasf/a Saveta Grmuša, ki iin’ da Gorenje na ta na-l(.. Pohvaliti kot proizvajalca an„ os,n,h gospodinjskih pUaratov. da se ne spomni več na-63,, ali je pralni stroj PEA a kuPila leta 1965 ali 1966. Ve pa, da so ti superavtomati šele prišli na naš trg. V vseh teh letih je morala zamenjati le progra-mator in tesnilno gumo na vratih, pralni stroj pa še vedno pere kot nov, nikjer tudi ne rjavi. Pohvalila pa je druge Gorenjeve izdelke, saj ima v gospodinjstvu skoraj vse naše izdelke. D.R. Srečanje na delovnem mestu Vlado Razgoršek Odnos Vlada Razgorška do dela bolj kot še tako tehtne razlage izpričujejo težave že takoj ob dogovoru za najino srečanje. Zaradi njegovih delovnih obveznosti ni prišel v poštev pogovor med delovnim časom in, ker dela v drugi izmeni, je bila edina rešitev, poiskati ga pred pričetkom dela. Kratko odmerjeni čas se je hitro iztekal in ko se je približevala 14. ura, je sogovornik postajal vidno vznemirjen. Čeprav je v zraku obviselo še veliko vprašanj, je bilo nadaljevanje pogovora žrtvovano njegovemu pravočasnemu prihodu na delo. Z jedrnatimi odgovori, s katerimi je brez ovinkarjenja posegel v bistvo, je takoj dal vedeti, da mu je tuje tratenje časa. Ta lastnost mu je gotovo v prid tudi pri delu v Gorenju Elektrokovi-narska oprema, kjer je zaposlen kot skupinovodja. V proizvodnji elektro komponent namreč skupina delavcev pod njegovim nadzorom izdeluje krmilno elektroniko za pakirne stroje in galvanike. Kot je dejal, je proizvodnja dobro vpeljana, ima pa opraviti tudi z vestnimi in s strokovno usposobljenimi delavci. Po tej plati torej ni omembe vrednih težav, vendar je takoj opozoril na problem, s katerim se sooča vsak dan, žal pa s svojimi neposrednimi sodelavci ne more vplivati na njegovo reševanje. "Industrijska elektronika, ki je osnovni program našega oddelka, sodi v naložbeno opremo. Zaradi vse skromnejših naložb v Jugoslaviji, se krog naših kupcev čedalje bolj oži in že nekaj časa imamo komaj polovično zasedene proizvodne zmogljivosti. Ker ni pričakovati, da bi naši potencialni kupci kmalu zmogli dovolj sredstev za naložbe, smo priča dolgoročnemu zniževanju povpraševanja po naših izdelkih." In kako se rešujejo iz te zagate? Trenutno tako, da delajo v sosednjem proizvodnem oddelku, kjer nimajo težav z naročili. Vendar je to le izhod v sili, kajti v njegovi skupini so tehniki in ostali delavci, ki so usposobljeni za zahtevnejša strokovna opravila. Pomožna dela, ki jih sedaj opravljajo zaradi pomanjkanja naročil, zahtevajo zgolj ročno spretnost, ne pa tudi strokovne izkušnje. Pričakovali bi, da bodo, zaradi takšnih okoliščin, delavci manj motivirani. Vendar je Vlado Razgoršek to zanikal. "Odkar se je Eko priključil Gorenju, smo doživeli številne ugodne spremembe. Med njimi naj omenim le večjo delovno disciplino in zaradi boljših plač tudi večjo motiviranost zaposlenih. V primeru mojih neposrednih sodelavcev se to kaže tako, da so pripravljeni prijeti za katerokoli delo, tudi za strokovno nezahtevno." Ali lahko pričakujemo, da bo to trajalo v nedogled? "Seveda ne", je odvrnil in pripomnil: "Čez čas se bo gotovo pokazalo, da plače same po sebi niso zadosten motiv. Če želimo obdržati sedanje ugodno delovno vzdušje, potrebujemo nove izdelke, s katerimi bomo zasedli proste proizvodne zmogljivosti." Pri tem se zavedam, da novih programov ni mogoče zagotoviti čez noč. V programu sanacije Gorenja Eko je med drugim predvideno, da bodo v naslednjih dveh letih postopoma razvijali in pričenjali s proizvodnjo novih elektrokomponent. Glede teh načrtov je zmeren optimist, saj se prvi rezultati že kažejo. V proizvodnji industrijske elektronike so izdelali prvo serijo nove elektro komponente in, ko bodo končane še nekatere razvojne izboljšave, bodo pričeli z redno proizvodnjo. Upa tudi, da si lahko od tre-nutriih dogovarjanj s tujimi partnerji obetajo nekatere nove izdelke, nenazadnje pa jih pričakuje tudi kot sad razvoja v Gorenju Eko. Veliko si obeta tudi od predvidenih naložb v posodobitev proizvodnje, saj pravi, da načrtovane nove elektro komponente ne bodo mogli izdelovati s sedanjo opremo. Vlado Razgoršek v pogovoru ni niti za trenutek zašel na področje, ki ne bi bilo v zvezi s proizvodnim oddelkom, v katerem je zaposlen. Videti je, da tudi najmanjše težave ne vzame zlahka, ampak se vsem posveča z enako pozornostjo. Zato se ne more zadovoljiti le s tem, da vsakodnevno delo v njegovi skupini poteka čim bolj gladko. V enaki meri ga namreč zanimajo tudi vse okoliščine, ki vplivajo na to, da bo s sodelavci opravljal delo, za katero so strokovno usposobljeni. Silvo Grmovšek Izobraževanje Za vodilne, vodstvene in strokovne delavce ter delavce razvoja marketinga, organizacije poslovanja, plana in analiz, krmiljenja in kontrole proizvodnje ter AOP so namenjeni Dnevi REFA - Vračanje k poslovno uspešnim podjetjem, metoda "v šestih korakih do donosnejšega podjetja”, ki bodo v Portorožu od 19. do 21. aprila 1989. Organizirala jih bosta Delavska univerza Maribor in REFA institut iz Darmstadta. V Ljubljani pa bo 20. in 21. aprila 1989 za vodilne delavce Izobraževalni seminar o uvajanju, možnostih in prednostih računalniško podprtih informacijskih sistemov. Podrobnejše informacije dobite v izobraževalnih službah delovnih organizacij Gorenja ali v Izobraževalnem centru Gorenja sozd, telefon 337, II. ATC. Delovna organizacija, tozd, dsss Število zaposlenih 28. 2. 1989 Prišli Odšli Število zaposlenih 31. 3. 1989 Stopnja izobrazbe Skupaj Stopnja izobrazbe m 1 V) 1 II. III IV I V. VI VII. I. II III IV. V. VI VII. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.477 18 6 1 2 5 3 1 32 20 3 6 2 1 5.463 Štedilniki 911 2 2 906 Pralno-pomivalna tehnika 959 2 1 1 5 2 1 2 909 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.534 5 1 1 1 2 12 7 2 3 1.530 Galvana 245 2 1 1 244 Kondenzatorji 290 2 1 1 288 Kompresorji 174 5 3 1 1 1 1 177 Vzdrževanje 302 4 2 2 1 1 348 Gostinska enota 108 1 1 107 dsss 954 2 1 1 6 4 1 1 954 GORENJE NOTRANJA OPREMA 623 7 6 1 5 4 1 625 Pohištvo 285 4 1 1 290 Gradbeni elementi 245 2 1 4 3 1 242 dsss 93 93 GORENJE PROCESNA OPREMA 574 8 1 3 2 2 11 5 1 3 2 571 GORENJE EKO 612 7 1 2 3 1 8 2 5 1 611 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 413 9 2 4 2 3 1 4 2 2 418 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 468 7 6 1 2 2 473 GORENJE COMMERCE 1.027 603' 7 6 1 2 2 3 3 1 1 3 3 1 1 2 2 1.031 606' GORENJE SERVIS 1.547 497* 1 1 1 1 8 3 2 2 4 1 2 1.540 495' GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 74 74 GORENJE INTERNA BANKA 71 1 1 1 1 71 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 108 3 1 1 1 1 1 110 GORENJE DSSS SOZD 92 5 2 1 2 2 1 1 95 Legenda: ' - število zaposlenih v Titovem Velenju Bodite doma! Zlata vitica Na razpis za dodelitev stanovanja se je letos prijavilo več delavcev, ki so zahtevali ogled stanovanjskih razmer. Ogledi pa so potrebni tudi pri vseh, ki so se prijavili za dodelitev stanovanjskega posojila. Komisije bodo opravile oglede od petka, 7. aprila, zjutraj, do nedelje, 9. aprila, zvečer. V oddelku za stanovanjsko gospodarstvo so nam povedali, da bo 6 komisij moralo opraviti skupno okrog 700 ogledov. Zato naj bodo prosilci v tem času doma oziroma na parceli, da bi komisijam omogočili nemoteno delo. H.J. Vlečenje vrvi V četrtek, 13. aprila 1989, bo ob 18. url v Rdeči dvorani na igrišču B prvenstvo Gorenja v vlečenju vrvi. Ekipo sestavlja 8 članov, ne glede na starost. Število ekip je neomejeno, vendar pa jih je treba poimensko prijaviti do 10. ure na dan tekmovanja v oddelku rekreacije, telefon 132, II. ATC. Žrebanje bo isti dan ob 11. uri v jedilnici B. Tozdu Gorenja Gospodinjski aparati Gostinska enota oz. njegovemu penzionu Herberstein je bilo na predlog velenjskih turističnih delavcev, novinarjev jugoslovanskih časopisov, radijskih in televizijskih hiš ter bralcev revije Praktična žena dodeljeno pomembno priznanje "Zlata vitica '88" za delo in dosežke v preteklem letu. Na povabilo organizatorja tega tekmovanja, lista Praktična žena, se je tozd Gostinska enota vključil v oblikovanje zanimive vsebine podlistka ”Za vas kuha- Vsi v planine V nedeljo, 9. aprila 1989, Planinska sekcija Gorenje ponovno organizira izlet na Kopitnik. Od Rdeče dvorane se bodo proti Rimskim Toplicam in Marnu odpeljali ob 7. uri, na vrh pa se bodo vzpeli po 3 urah hoje. Zaradi zanimive in ne pretežke poti je izlet primeren tudi za družine. Na pot bodo planinci odšli le v lepem vremenu. jo najboljši mojstri kuhinje v Jugoslaviji”, saj je vodja kuhinje Olga Pajenk sestavila in posredovala recept za flambiran telečji steak z breskvami. Gostinska enota pa bo svojim gostom s kuponom Praktične žene priznala 20 % popust na vrednost računa gostinske storitve. Podelitev priznanja bo ob začetku letošnje turistične sezone. D.Z. Marca se je v delovnih orgalj zacijah Gorenja v Titovem ’• lenju upokojilo 10 delavk 111 delavcev. V tozdu Zamrzovalna in hladila* tehnika Gorenja Gospodinji* aparati se je starostno po 18 ^ tih dela, ves čas v Gorenju, upj" kojila Marija Šuštaršič. V tozd Vzdrževanje iste delovne orga^ zacije se je po 26 letih dela, Gorenju je bil zaposlen 19 let, validsko upokojil Jakob Zidali v tozdu Kondenzatorji je družin? ko pokojnino po 6 letih delov* dobe in dela v Gorenju vzela Ad' tonija Lapornik. V tozdu Kod* presorji se je invalidsko upokoj1” Bara Radovič; v Gorenju se I zaposlila pred 7 leti, skupaj r ima 13 let delovne dobe. V tozd Gostinska enota se je redd" upokojila Cilka Lončarič, ki j® . Gorenju delala 17 let, v delov* skupnosti Gorenja Gospodinji1? aparati pa se je starostno po j letih dela, od tega v Gorenju 2= upokojila Bilca Jeremič. V Gorenju Notranja oprema s je v tozdu Pohištvo invalidi* upokojila Alojzija Petkovnik-. Gorenju se je zaposlila pred 1 leti, skupaj pa ima 27 let delov* dobe. V Gorenju Eko se je po 25 l®1? dela v tej delovni organiza® redno upokojil Suljo Kešm®j Ivan Friškovec pa se je po z, letih dela, od tega je 11 let d®1 v Gorenju Eko, upokojil invalid’ ko. V Gorenju Servis se je po 281® tih dela, v Gorenju je delala z let, invalidsko upokojila Gre Divjak. Za Vero Miklavčič, ki se j® * Gorenju Elektronika Široka P" trošnja upokojila že februarja, 1 bilo napačno zapisano, da se J upokojila invalidsko. Po sko^l 20 letih dela, v Gorenju je dela1 nekaj manj kot 12 let, se je na*>' reč upokojila starostno. Za nap® ko se opravičujemo. ^ p Sporočilo bralcem- Zaradi tehničnih težav v ti5' karni je 13. številka Inform5' torja izšla z dvodnevno zan^' do. Malica Dietna i Krompirjeva omaka, hren® Salama, solata Redna Četrtek Krompirjeva omaka, safalada Petek Prešana šunka, francoska solata Sobota Govedina v juhi, pecivo Govedina v juhi, pecivo Ponedeljek Pašta fižol, vratovina Praženec, čežana Torek Kranjske klobase, dušeno kislo Hrenovke, jogurt zelje Sreda Pečen piščanec, solata Pečen piščanec, solata Četrtek__________Kajžarski sir, narezek MIP Kajžarski sir, narezek MIP^, INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Vele# Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organi-* dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko-** klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno P'" metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje. J