LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: ORAL. OESAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 26 DE ENERO (JANUARJA) DE 1940
Núm. (Štev.) 153
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Nesreča jih je streznila
Dokler so imeli Čehoslovaki in Poljaki neodvisni državi in so si bili samostojni gospodarji, niso znali tega ceniti, marveč so si bili v večnem nasprotstvu. Iskali so si zaščite in prijateljstva, posebno Poljaki, Povsod drugod, samo tam ne, kjer bi jo po naravni logiki morali. Zaradi nesloge sta ena za drugo padli sovražniku v roke.
Prej svobodnih in neodvisnih dr-^v niso državniki nikoli čutili potrebe skupnosti in prijateljstva. Sedaj pa poročajo iz Londona in Pari-2a> kako si provizorični predsedniki državniki skupno v prijateljski slogi, podpirani od francoskega in ^ffleškega denarja, prizadevajo o svoboditi deželi sovražnika ter jima spet priboriti neodvisnost in svobode,
Nesreča Češkoslovaške, kar bi se zdelo komu nerazumljivo, povoljno !PÜva tudi na tukajšnje češkoslovaške priseljence, njih društva in liste, vsa društva, ki jih je dvanajst po številu, so se združila v skupni Zve-1 21 ter vsi listi, ki jih je bilo po šte- j menda tri, če ne še več, so se združili v en sam list. Sicer tudi pri J1^ ne gre vse gladko, a v tem so fj Pa le edini, da so jih dobili od i desnih" pa do "levih", od "ver-p1." pa do "nevernih" vsi po hrb-u in da se morajo skupno boriti za BaJvišje ideale: narodno svobodo in Sost)odarsko neodvisnost. Prepirati ®e> ko je tuj gospodar v hiši, bi bilo *elo nespametno. Za to bo še vedno «ovolj časa pozneje. Tako si gotovo ** brez razlike vsi čehoslovaki. Tako čehoslovaki. Kaj pa Sloven-Posebno primorski Slovenci? Ali nio mj tako srečuj in zadovoljni ter nam tako dobro godi, da si ne že-ničesar več in boljšega? Ali ®o v tujini dosegli najvišji smoter asega hotenja in želja? Ali so naši nia, posebno v zasužnjenem Pri-jirn"^' tako srečni in zadovoljni, da r?1 naše pomoči in niti našega spo-
ni več potrebno? naš?? govorimo z odborniki in člani društev ter z izseljenci v splo-re3 nam tega ne potrjujejo, nam-ko ' . ie v izseljenstvu vse tako ka-sta J-6 želeti. Ob vsaki priliki nam nag ^ vprašanje, kakor da je od. sku 0 visno' čemu ni med nami več . uPnosti in sloge. Imeli bi lahko
nje w bi lahko ono-In na vse zad"
seli» J ^ življenje in usoda nas iz-k0 ! fv vseh enako? V čem se toli-
med jemo' ^ bi bili PrePadi mej f^1 nepremostljivi? V niče-dar!	en°glasno vsi. In ven-
Ustu ^ res od nas. Pri Slovenskem !lfi|)ii	' da ni med nami več
boml tga m smotrnega delovanja,
na driSna^u videli- Kakor Pišem0 društvfiGtn mestu> smo povabili vsa toliko aHUv skuPen sestanek. Če bo kor ■ a?bre volje pri drugih, ka-b0 sty" Je bilo vedno pri nas, tedaj dovoli 2el° lahka- če Pa nismo še nía tert reLZkušeni- niti tu niti do-liko JJ,bo. seveda treba še neko-
Pisat
2a hlar^í Cankar ie nekje zapisal: Čas ES 2a hlapce vzgojeni. goma „l¡v i ' a bi Cankarja polagam vsaivVPravljati na laž- kar irav niš moziru gotovo ne bo
aic zameril.
predsednik
de v
0 znamenju velikih vojnih priprav
NEMČIJA IN RUSIJA SE PRIPRAVLJATA ZA NAD AUNE AKCIJE — KAKŠNE KONČNE CILJE ZASLEDUJETA? — ZNAČILEN ODGOVOR ANGLEŽEM ČASOPISJA NEVTRALNIH DRŽAV — PRIPRAVE ANGLIJE IN FRANCIJE V MALI AZIJI IN JUŽNI AFRIKI
JȒ"iinl Pianist,
PROVIZORIČNI POLJSKE VLA-TUJINI
un i vi,'T' in ^i^ateij ignaC ^Inik Poii v ki je hiI prvi pred-Í" Vojni	republike po svetov-
ih0 Pr^vL 'r3 Prevzel predsedni-v '"P Poljske vlade v e Vs« bivX°V1 vla,li «o zastopa-
stranke in tudi Žid je
Po vseh vidikih in poročilih iz Evrope, se Nemčija in Rusija pripravljata za nadaljne osvojevalne akcije. Nemogoče pa je zaenkrat ugotoviti, kakšne končne cilje zasledujeta. To je jasno, da se gre predvsem za tem, da se odpravi vpliv Anglije in Francije, posebno prve, povsod, kjer imata trgovske in ko-lonijalne trge in posesti. Vsaka manjša država pa, ki sta ji zvezni velesili obljubili zaščito in pomoč ter jo je ista sprejela, je bila še do sedaj poteptana. Italija je podvrgla Abesinijo in Albanijo, Nemčija pa Češkoslovaško in Poljsko, medtem ko se o Rusiji na Poljskem dosledno tega ne more trditi, kajti v svoje meje je vključila edino Ukrajince, ki ji tudi pripadajo. Pač pa je Rusija podvrgla baltiške države ter si ta čas prizadeva še Finsko, odkoder hoče izriniti katerikoli tuji vpliv.
Ootovo je, da hočeta Nemčija in Rusija, sporazumno, iz Srednje Evrope, Podonavja in Balkana popolnoma izriniti Anglijo in Francijo. Ker pa se zdi Italiji, da bi bila slednjič tudi ona prizadeta, je napela vse siie, da se obdrži v Podonavju in Balka iu. Nemčija iz svojih lastnih korist še vedno računa na Italijo ter ji je na tajnem gotovo obljubila kai-f Bouioe pri bodoči aventuri, ki naj jo študira napraviti na račun Anglije in Francije, medtem ko v Moskvi Italije preveč ne vpoštevajo, ker je pač za Rusijo politični položaj tak, da ji nemore v ničemer in nikjer veliko škodovati.
Vprašanje pa je, kakor smo že v začetku omenili, kakšen cilj pravzaprav zasledujeta Nemčija in Italija? Kako mislita glede narodne svobode manjših evropskih narodov? Ali mislita-slično kakor Češko in Poljsko ter baltiške države tudi druge države podvreči? Ali je to stanje le začasno, dokler se ideja ne izpelje do konca? Ali imata imperialistične cilje, ki so: močnejši izkoriščati šibkejše ; ali hočeta ustvariti enakopravnost vseh narodov? Taka in podobna vprašanja se nam vsiljujejo, ki jim ne vemo odgovora. Sicer pa
danes živimo v narodnem in socialnem prebujenju in ne bo mogoče ničesar vsiliti.
Glede Nemcev je dejal Hitler, da je treba vse združiti ip spraviti v skupne meje. Tega mu z narodnega stališča ne sme nihče zameriti. Nič določenega pa še ni povedal kaj mislijo v Nemčiji gledfe Čehov in Poljakov. Svobodo jini morajo vrniti, sicer pa si jo bodo prej ali slej sami izvojevali, kar ne; bo koristilo Nemcem.
Sovjeti so navalili na Finsko z geslom, da je treba finsko ljudstvo osvoboditi kapitalističnih izkoriščevalcev. Po drugi strani pa trdijo drugi, da je več blagostanja na Finskem kakor pa na Ruskem. Vendar Ukrajinci, ki so bili preje pod Poljsko, pišejo svojim v Argentino, da se jim sedaj pod Rusije, mnogo bolje godi. Enako nam je zatrjeval tudi urednik nekega listu ruskih emigrantov v Argentini, kij.so sicer proti današnjemu režimu, tla so vesti o Rusiji glede dogodkov na Finskem povečini izmišljene in nalašč po tvorjene. Kako pa v Rusiji mislijo o narodih, ki so jih že spravili pod svoj vpliv in o drugih, , i jih baje še nameravajo, nam ni nič določno znanega. Vendar smelo trdimo, da bi bili na primer prir^rsH Slovenci mnogo raje scvjeUíi: "sužnji'" nego italijanski ali nemški "svobodni" državljani. Nekatere naše pobožne mamice so sicer pisale svojim v Argentino, da se zelo bojijo sovje-tov, če res vse cerkve porušijo in ne pustijo moliti ter jim tako niti po smrti ne privoščijo lepšega življenja. Iz tega sklepamo, da so v Italiji zelo aktivni v protisovjetski propagandi. Sicer pa današnji ruski režim, dober ali slab, ni ruski narod.
Zelo značilen je odgovor časopisja nevtralnih držav angleškemu državniku Churchilu, ki je pozival v svojem govoru nevtralne države, naj se pridružijo zveznim velesilam: Franciji in Angliji. Dejal je, da so vse severne države, poleg Finske tudi Švedska in oNrveška pred sovjetsko in nacistično nevarnostjo, po-
tem Danska, Nizozemska in Belgija ter Podonavske in Balkanske države, ki jim preti, da bodo kmalu nacistični in boljševiški plen. Churchil je torej pozival, naj bi se vse nevtralne države zvezale z Anglijo in Francijo, ki bi skupno z lahkoto o-pravile z nacisti in boljševiki.
Ves tisk zgoraj imenovanih držav in potem še posebej švicarski, je ostro zavrnil Churchilov govor. Dejali so, da se bodo pred morebitnim napadom sicer branili, a sami ne želijo vojne z nikomur, kajti prav nič jih ne miče usoda Kitajske, Abesirn-je, Avstrije, Albanije in Češkoslovaške, ki jo, imajo na vesti Angleži. Neki list je priporočal Angležem, naj se z navedeno prošnjo obrnejo do Združenih držav, Japonske in Italije, ki jih bodo morda lažje razumele.
To je vsekakor velikanski moralni udarec za Angleže. Politični grehi, ki so jih tako hladnokrvno delali celih dvajset let po vojni in še posebno zadnja leta, kakor da je ves svet odvisen samo od njih, so se pričeli kruto maščevati nad njimi. Angleži menda niso računali, da za pridobiti narode ni danes dovolj samo vreči nekaj denarja "narodnim voditeljem", marveč je treba še kaj drugega. Narodna in socialna zavest se je pač pričela polagoma pri ve «h narodih prebujati. Tudi Stalin, Hitler in Mussolini imajo lahko o svojih in drugih narodih svoje mnenje, ki pa je brez podlage in obsojeno na neuspeh, če ne vsebuje enakopravnih narodnih in socilanih pravic za vse narode.
Sovjetski vojaški list "Rdeča zvezda" piše, da zbirata Anglija in Francija velikansko vojsko v Siriji, Libanonu, Palestini in Egiptu ter v južni Afriki, s katero mislita preko balkanskih držav Turčije, Grčije in Jugoslavije udariti na Nemčijo.
Da morda na to res mislijo, je mogoče, a bi bilo zelo težko izvedljivo. Brez sodelovanja balkanskih držav bi sploh ne bilo mogoče, a te zadnje bodo stokrat preje premislile nego bi na ljubo Angležem in
Poljaki v Franciji pripravljajo svo
smislu prave demokracije.
Provizorična poljska vlada je izjavila, da je bila Poljske nesreče kriva politika poljske vlade zadnja leta. A poljski narod bo znova vstal ter zgradil na razvalinah novo državo in novo bodočnost.
To ji brez dvoma tudi vsi pošteni Jugoslovani in Slovani želimo.
jo armado, katera se hoče boriti ob osvoboditev svoje domovine
PARNIKI SE DNEVNO POTAPLJAJO
Vsak dan poročajo o potapljanju trgovskih in vojaških ladij, največ seveda angleških. Pravzaprav je vojna med Nemčijo in Anglijo še vedno v glavnem osredotočena na morju.
strani Francozov in Angležev za
PADEC STALINA NAPOVEDUJE
Kerenski, ki je bil prvi predsednik revolucionarne Rusije in ki se nahaja sedaj v Zdruežnih državah, napoveduje skorajšnji padec Stalina in njegove diktature. Vendar, pravi, da bi bilo nesmiselno misliti na kako razkosanje Rusije po katerihkoli tujih velesilah.
Francozom tvegale vsaj znosno če že ne dobro sosedstvo z Nemčijo m Rusijo.
Nemčija in Rusija sta tudi naj-brže namignili Romunski, naj požene iz Romnuije vse francoske in angleške petrolejske trgovske družbe ter odda odvišno zalogo Nemčiji. Anglija in Francija sta obvestili zelo strogo romunsko vlado, da se tega ne sme zgoditi. A sovjeti so baje dovolili Nemcem v Galiciji vojaško strategijo od koder bodo izsilili zahtevo. Romunija je na izbiri in se bo morala odločiti. In če noče biti deležna usode Češke ali Poljske, ni težko uganiti, kam se bo odločila.
ZBOROVANJE BALKANSKIH DRŽAV
Za 2. februarja je določeno v Beogradu zborovanje držav, ki tvorijo takozvani Balkanski sporazum. Pri tej konferenci bodo soudeležene tudi vse druge podonavske države in balkanske države. Skupaj šest držav: Jugoslavija, Grčija, Turčija, Romunija Bolgarija in Madžarska.
Za to zorovanje vlada že sedaj veliko zanimanje v javnosti. Vršile so se tudi velike predpriprave in raz-
Dr. Cincar-Markovic
govori, med zastopniki posameznih držav.
Italija je napela vse diplomatične sile, da bi bila nekaka pokroviteljica tega zborovanja, ki pa se ji namera ni posrečila. Vmes so pač še druge sile, Anglije in Francije na eni in Nemčije in Rusije na drugi strani.
Vsekakor bo izid beograjskega zborovanja zelo zanimiv in tudi brez dvoma značilen za razvoj na-daljnih dogodkov, posebno na Balkanu in podonavju.
SOVJETI SO PRIČELI Z OFENZIVO
Sovjeti, ki so računali, da bodo še pred novim letom likvidirali odnoša-je s Finsko, so se uračunali. Finci so imeli dobro utrjeno linijo Man-nerheim, ki nosi ime po njihovem glavnem generalu. Razumljivo, da so imeli poleg finske vlade tudi Angleži in drugi velik interes postaviti se Rusom po robu, kar so tudi storili in s tem prisilili rdečo vojsko k neuspehu. Obenem pa so preplavili svet s propagando, da sovjetska vojska ni vredna niti piškavega oreha. Tega seveda generalni štabi ne verjamejo, a politični in gospodarski interesi zahtevajo tako.
Sedaj pa so Rusi zgradili svojo "Molotovo črto" s pomočjo katere imajo namen razbiti prej imenovano finsko utrdbeno črto. Obenem pa z letali bombardirajo finska mesta in vojaška središča ter je vsled tega finsko gospodarstvo ' dezorjenti-rano. Sovjeti imajo namen še pred pomladjo s to zadevo končati.
Argentinske Vesti
I Komnu ter jima je prinesla sinčka j prvorojenca. Čestitamo!
55
mis^smmsa^m^sm morilca prijeta
Avellanedska picija je v Monte-grande prijela brate Adolfa, Antonia in Horacija Gaitána, ki so pred tedni umorili kmetovalca Felixa in Petrono Velazquez, ki sta imela svojo "chaero" v Escobaru.
ZUNANJI MINISTER BRAZILA V BUENOS AIRESU
Prejšnji teden je prispel v Buenos Aires dr. Osvaldo Aranha, brazilski minister za zunanje zadeve.
Dr. Aranha je bil ves as svojega bivanja v Argentini deležen velikih simpatij.
Brazilski zunanji minister je prispel v Argentino v važnih zadevah, ki se tičejo obeh držav, posebno še radi nove trgovinske pogodbe, ki je bila v torek podpisana. Ta dan zvečer se je na križarki "25 de Mayo " odpeljal proti Uruguaju.
ostala samo obljuba. Učitelji do sedaj še niso dobili zaostanka, radi tega so sklenili, da ne bo v tem šolskem letu noben učitelj prevzel mesta, dokler ne dobi zaostale plače.
IZVOZ EN UVOZ
Leta 1939. se je izvoz znatno povečal od prejšnjega leta. Nasprotno pa se je uvoz nekoliko zmanjšal, kar je pač v obeh slučajih vzrok vojna v Evropi.
Izvoz leta 1939 je znašal 2.908.559.000, leta 1938 pa pesov 2.861.34,1.000. Povečal se jetorej izvoz za 47.218.600 pesov.
Uvoza je bilo leta 1938 za 1.460.888.000, leta 1939 pa za 1.338.332.000 pesov. Uvoz se je tedaj zmanjšal za 122.555.000 pesov.
VROČINA JE NEKOLIKO PONEHALA
Strašna vročina, ki je vladala začetkom januarja, je zahtevala več smrtnih žrtev, poleg več sto obolelih za solnčarico, je sedaj precej upadla.
Ponehanje vročine je posledica dežja, ki je padel v nekaterih dneh. Skupno pa je zahtevala vročina v našem mestu 29 smrtnih žrtev in to v teku 3 dni.
čudno pa je pri tem to, da so večinoma Italijani, katere je zadela solnčarica.
DOMAČE VESTI
TEŠKO JE OBOLELA
Težko je bila obolela za pljučnico ga. Julka Konic v San Basilu. Sedaj pa je že izven nevarnosti ter ji želimo skorajšnje okrevanje.
ROJAK UMRL?
Naš rojak Ogulili Jakob, ki je bil zaposlen pri CoQperativi Agrieola Las Breñas v Chacu, je umrl. Tako je napisano na ovitku lista, ki nam ga je pošta vrnila.
ŠPEKULACIJA Z LEDOM
Tovarne ledu in prodajalci so sedanjo vročino dobro izrabili. Prodajali so led naravnost po oderuški ceni. Vmes je moralo poseči ravnateljstvo za prehrano ter oskrbelo tudi direktno občinsko prodajo ledu.
VELIK POŽAR
V ponedeljek zvečer je nastal velik požar v skladišču za prazne steklenice in zabojev, pot Perusa 4478 v Parque Patricios, katero je bilo last Luisa Armentana.
Požar je nastal okrog 7 ure zvečer. Radi močnega vetra se je naglo razširil ter v teku par ur skladišče in vso opravo popolnoma uničil.
Ogenj pa se je spričo vetra zanesel še na bližnje hiše, katere so utrpele močne poškodbe.
Gasilci iz Coralesa in iz glavne gasilniške postaje so prišli na lice požara in so ogenj omejili in končno pogasili.
TAJTNSTVEN UMOR
V soboto je bil po neznancih u-morjen v svoji hiši, ki se nahaja na ulici Espinosa št. 2649, trgovec vina in posestnik José Domingo Data, stanujoč v ulici Amberes 931, star 52 let.
Kdo je morilec in zakaj so ga umorili, je do sedaj še neznano, domneva se pa, da je bil umorjen iz maščevanja, ker mu pri umoru ni bila odvzeta ne ura, ne denar, ki ga je imel pri sebi. Možno pa je, da je imel kak važen dokument, katerega se je branil neznancem izročiti. Gotovo pa je, da je bila huda borba med njim in neznanci, saj so mu zadali 20 ran, od katerih je bilo mnogo smrtnih.
Umorjenec je pač moral imeti nekaj na vesti, ker so ga domači večkrat našli jokajočega ali pa zamišljenega. Tudi je večkrat izjavil, da bo izvršil samomor.
Na vsak način ima ta umor, neko tajinstveno ozadje. V to ozadje je vpletena baje neka mlada lepa ženska.
Policija skuša sedaj vse to odkriti in neusmiljene morilce aretirati ter je v ta namen izvršila že nekaj aretacij.
BARCELO BO FRESCOV NAMESTNIK
Te dni so imeli demokrati buenos-aireške province zborovanje, katerega namen je bil izbrati kandidata za guvernerja in podguvernerja.
Veliko dela so imeli voditelji, da so zedinili vse pristaše in jih pripravili do tega, da so voljni zborovali za Barceloa, voditelja avella-nedskih demokratov.
Alberto Barceló je kandidaturo sprejel, kakor tudi dr. Edgardo Mi-guez, ki je kandidat za podguvernerja.
PRIHOD IN ODHOD PREKO-MORSKIH PARNIKOV
V	soboto je prispel v tukajšnje
pristanišče angleški prevoznik "II. Patriot", ki je bil napaden od nemške podmornice v bližini Kanarskih otokov. Ta prevoznik je prvi, ki se je spustil v boj. Razume se, da je nastala zmešnjava na njem, vendar pa ni bilo beležiti med potniki večje nesreče razen enega mrtvega in nekaj lažje ranjenih.
Brez kake nezgode je priplul prejšnjo nedeljo drugi angleški par-nik, "Avila Star".
V	ponedeljek sta priplula dva parnika, belgijski "Mar del Plata" s 47 ter italijanski, "Pssa. Maria" s 120 potniki. Razeji potnikov sta parnika pripeljala tudi mnogo pošte in drugega blaga.
V	četrtek je dospel italijanski prevoznik "Conté Grande", ki je poleg potnikov pripeljal tudi korespondenco in drugo. Ta prevoznik je od-> rinil nazaj proti Evropi v soboto. V ponedeljek pa je odplula tudi "Pssa. Maria".
Dne 28. ima dospeti angleški prevoznik "High. Monarch". Dne 31. francoska "Campana" in " Jamaique".
Dne 3. febuarja italijanski "Nep-tunia", 4. febr. "Pssa. Giovanna" in 22. pa "Oeeania".
Na italijanskem pamiku "Ora-zio", ki je bil namenjen v Valparaíso, je nastal v nedeljo požar ter je v bližini Barcelone zgorel. Večina potnikov in mornarjev je rešena. Pogrešajo pa še 47 potnikov in 60 mož posadke.
SPET ŠTORKLJA
Pretekli teden je štorklja obiskala Jakoba Lisjak iz Dornberga in njegovo ženo Kristino Milič iz Robi pri
mila (žajfe) "zaslužil" v preteklem letu 469.713 dolarjev, kar znaša več kakor polovico več od lanskega leta. Potem -sledijo v manjših razdaljah razni predsedniki drugih trustov ter filmski predsedniki ter zvezde in zvezdniki, katerih najmanjša plača znaša 75.374 dolarjev, ki je vsekakor več kakor plača predsednika Združenih držav, Roosevelta.
Seveda večina navadnih državljanov niti tisoč dolarjev letno ne zasluži, oziroma jih ne dobi ter smejo biti zadovoljni in ponosni, kadar je domovina v nevarnosti, da dobijo zastonj svinčenko v hrbet. Čitali smo, koliko časa so bivši veterani moledovali vlado, da jim splača obljubljeno nagrado, ki so jim jo bili magnati potom vlade obljubili, ko so se šli borit za njihove interese v Evropo, kjer so mnogi pustili svoje kosti.
Kdaj bodo neki narodi socijalno pravico izvedli do kraja?
ŠTORKLJA
Štorkla je obiskala naša rojaka in naročnika lista, Leopoldo in Lojzeta Volčič ter jima je prinesla krepkega sinčka, ki so mu dali ime Lojze Albert.
Srečnim staršem čestitamo!
Slov. lista. Novoporočencema naše čestitke?
Brazilski listi o našem rojaku
Vbrazilijanskem listu "Folho do Estado", ki izhaja v Sao Paulu, je izšel na prvi strani velik članek pod naslovom "Collaboradores da grandeza de nossQ,»Estado" v katerem so za mesto Sao Paulo, oziroma Bra-zil, opisane zasluge našega rojaka Pranja Paternosta, ki je tudi naročnik našega lista. Članku je priložena tudi slika. V glavnem piše člankar sledeče: Sao Paulo raste z dneva v dan. Nihče ne dvomi, da vsako uro zraste nova hiša v mestu. Med možmi, ki sodelujejo pri tem sta med prvimi Olavo Tavares Paes in dr. Francisco Paternost, ki je lastnik in graditelj v poznanem bariju "Villa Moinho Velho", ki se nahaja v lepi dolini ob Estrada do Mar in v bližini podjetnih tvrdk.
Kot posredovalec nakupa in prodaje zemljišč je ostal Paternost velik prijatelj naše zemlje in našega ljudstva, ki ga ni nikoli izrabljal. Živeč že dolgo let v naši državi, ki jo smatra za svojo drugo domovino, je mnogo žrtvoval za nje napredek.
Takih ljudi naša dežela potrebuje, ki so napredni in podjetni. Ljudje, ki so sledili navodilom Paternosta, se ne kesajo in so sedaj na potu napredka.
ŠE ENA ŠTORKLJA
Našima znanima zakoncema, članoma Slovenskega doma, Slavici in Mirkotu Peljhan, je preteklo nedeljo 21. januarja prinesla štorklja čvrstega sinčka prvorojenca, ki so mu dali ime Mirko Leander.
Srečnim staršem naše čestitke!
POROKA
V zakonsko zvezo je stopila 27. decembra rojakinja Marija Prekrški iz Sv. Vida pri Vipavi s Stankom Bratovžem iz Poreč pri Sv. Vidu nad Vipavo.
Marija Prekrški je sestra člana Slovenskega doma ter Ivanke Kopa-tin, ki sta tudi stalna naročnika
PÓSESTVO NA PRODAJ
Kristijan Vrtovec iz Gojač proda pod ugodnimi pogoji tamkajšnje svoje imetje.
lvdor bi se za to zanimal in želel kupiti, naj se obrne pismeno na zgoraj imenovanega: ulica L. N. Alem 476 — Capital. Ustmeno pa se lahko pogovori vsak dan od 7-8 zvečer.
LEPA PRILOŽNOST
Po zelo ugodni ceni se proda, oziroma prenosi zemljišče, 2 lota z vsemi olajšavami v Villa Bosch, dve kvadri od postaje.
Pojasnila daje Jožef Živec, Gavilán 2678, Capital. U. T. 59-1025.
KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU
so že dospele v Argentino ter jih la.hko naročniki dvignejo pri svojem poverjeniku g. Francu Lakner-ju, Warnes 2215, dep. 2. na Pater-nalu.
Izjava
Javno objavljamo v listu in iz* javljamo, da je vse laž, kar se je govorilo proti Štefanu Lipičarju dne 26. decembra 1939 v gostilni v ulici Cortina 1940.
Cesar in S. Ruffa.
UČITELJI V CORRIENTESU GROZIJO
Znana je stavka učiteljev v provinci Corrientes lanskega leta. Takrat jim je bilo obljubljeno, da dobijo vso zastalo plačo, nakar so zopet začeli poučevati. Obljuba pa je
S30C30I---rocao»________^saoi
U MODERNA KROJAČNICA
3 Peter Capuder
izdeluje modeme obleke po g
D
zmernih cenah.	o
o AYACUCHO 975 _ BS. AIRES U. T. 41 - 9718
LEPE PLAČE
Iz blagajniškega oddelka v Wash-ingtonu poročajo, da je predsednik
ITALIJANSKI POTNIŠKI PAR-NIK "ORAZIO" JE ZGOREL
Italijanski potniški parnik "Ora-zio", ki je opravljal potniško služ-raed Čilejem in Genovo, se je preteklo nedeljo iz še ne pojasnjenih vzrokov nekako sredi med Barcelono in francoskim pristaniščem To-lonom vžgal in potopil. Vozil je o-krog tisoč potnikov, ki so se večina rešili, vendar jih še zelo mnogo pogrešajo.
D
o ono
30E30I
30I
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporočata
PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. 59 - 2295 La Paternal	Bs. Aires
RUŠILEC "LJUBLJANA" POTOPLJEN
Jugoslovanska vojna mornarica je te dni utrpela veliko izgubo. Šele pred meseci dograjen in splovljen v morje rušilec "Ljubljana", se je v blžini šibeniške luke potopil.
Rušilo-c je zadel v skrite čeri, katerih je po dalmatinski obali mnogo | in se pri t°m tako močno poškodoval, da je že čez eno uro izginil pod vodo.	I
Rušilec je imel 1.400 ton. Posad- ¡ | ka se ie rešila.	'
To je kratka brzojavna vest, ko pa bomo dobili obširnejše poročilo iz domovine ga bomo v podrobnosti objavili.
„Jaz napravim moje denarno nakazilo in vložim denar v hranilnico v istem Oddelku"
Klijenti »Odelka za denarna nakazila naše Banke so deležni dvakratne možnosti istega( Oddelka, postrežem od uradnikov govoreč^} v njihovem jeziku, kar v istem Oddelku, v katerem pošljejo denar v Jugoslavijo ali Italijo, morejo istočasno^ in to v najkrajšem roku izvršiti vlogo in dvig denarja, katerega jamčijo ogromni kapitali te Banke.
Varnost denarnih nakazil
Že več let je odkar tisoči pošiljateljev prihajajo in se uverjajo z zadovoljstvom o varnosti in ugodnosti načina nakazovanja denarja preko Banke Boston. Izkoristite ga tudi Vi in nakazana vsota bo dospela v roke prejemnika v gotovini in v najkrajšem roku. A Vam bo svoječasno dostavljena odgovarjajoča povratnica. Izvolite nas posetiti, kadar boste hoteli izvršiti denarno nakazilo.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175
Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA
—.—-—	—r......r >.....m.....t-i -
Vesti iz organizacij »
mí ——m i mk.bab^agjaahbaeíbaaba&i
Apel slovenskim društvom
Kadar govorimo z odborniki ali člani tega ali onega društva, so vsi mnenja, da je treba tesnejšega sodelovanja med našimi društvi. Tega mnenja smo bili vedno tudi pri Slovenskem listu in smo v tem smislu tudi pisali.
Poizkusi, da bi se društva združila, so se izvezemši v enem primeru, izjalovili. Zakaj, bi bilo težko ugotoviti in sedaj tudi nepotrebno. Po drugi strani pa so Slovenci v Buenos Airesu tako naseljeni, da bi jim bilo neprikladno vsem eno samo društvo. Nekaj torej iz tega razloga, precej tudi iz krajevnih raznik od doma ter nekaj morda tudi v razliki mišljenja, imamo več društev.
Slovenci, ki so naseljeni v večji skupini v Villa Devotu, Saavedri, Paternalu, Avellanedi, Parque de °s Patricios, Liniersu in drugod po obširnem mestu, bi jim niti na Plaza j Congreso, ali Plaza Mayo ne bilo prikladno središče. Zato so si osnovali naši izseljenci dve društvi v Villi Devoto, eno v Saavedri in je eno na Paternalu, zelo potrebno pa bi bilo še eno na Avelanedi. Eno se nienda snuje tam za Prekmurce, a bo težko zajelo ostale Slovence iz razloga, ki jih bomo takoj navedli.
V nobenem društvu: Slovenskem domu, Ljudskem odru in GPDS. v villi Devoto ni učlanjenih Sloven-°ev iz Jugoslavije. Pač pa so si zadnji osnovali lastno društvo vzajemne pomoči, ki bo imelo ravno v nedeljo občni zbor. V nobenem preje imenovanem društvu, četudi so člani ^ključno Primorski Slovenci, niso organizirani v kakem izrazitem političnem ali strankarskem prepričanju, marveč po krajevnih skupinah doma. Ne trdimo, da morda ne > prevladuje nekoliko razlik mišljenja v enem ali drugem društvu, a nače-loma imajo vsa društva eden in isti smoter: kulturni, vzajemni in gospo- j darski razvoj.	!
Po našem mnenju so vsa dosedanja društva potrebna in koristna, četudi bi praktično v vsakem okraju zadostovalo eno; vendar veliko b°lje dve kakor nobeno.
Edino kar je sedaj potrebno, je, se vsa društva organizirajo v «vezi, o kateri smo svoj čas že ob-sjrneje pisali in o katere potrebi,
domu, ulica Oral. Cesar Diaz 1657.
Dolžnost vseh članov in članic "Slovenskega doma" tedaj je, da se tega sestanka brezpogojno udeleže.
ČLANSKI SESTANEK
V nedeljo 28. t. m. ob 6 uri pop se bo vršil članski sestanek Slovenskega doma. Pridite vsi člani in čla niče!
Prvi redni občni zbor Jugoslovanskega društva "Samopomoč Slovencev"
Društvo "Samopomoč Slovencev" vabi vse svoje članstvo na I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 28. januarja ob 3 popoldne, ulica Simbrón 5148, Villa Devoto.
Ob tej priliki bo moral tudi vsak član navesti natančne podatke svojega naslednika, ki mu v slučaju smrti člana gredo "posmrtninske pravice", kakor določajo pravila.
Vse člane, ki so pristopili v društvo šele v zadnjih mesecih, se poživlja, da pridejo po možnosti pred napovedano uro na občni zbor, da se bodo zamogli natančneje upoznati z društvenimi pravili in ostalim delovanjem, ki je z društvom v zvezi.
Na občni zbor so vabljeni tudi nečlani, ki se za naše delovanje zanimajo.
Tajnik.
iz rosaria
kar
je naravno, se še vedno čujejo
giasovi. Posredno ali neposredno sli-®lmo ninenja, da to predvsem zavisi nas pri Slovenskem listu. Če je !®mu res tako, je naša dolžnost od-Pomoči in smo se zato tudi odločili.
iz tega razloga smo poslali od ^ovenskega lista vsem društvom P°2iv na sestanek za soboto 27. t.
• ob 6 uri zvečer, ki se bo vršil v Prostorih uredništva Gral. Cesar *az 1657. Sestanka se lahko udele-Jo poleg odbora in zastopnikov arustev tudi drugi člani.
v SESTANEK
soboto ob 6 uri popoldne bo se-* anek vseh društev v Slovenskem
ZAHVALA DAROVALCEM
Odbor jugoslovanske šole v Rosa-riu se tértl potom lepo zahvaljuje vsem darovalcem, kateri so na katerikoli način pripomogli k razvoju naše slovenske šole in zanjo prispevali.
Po $ 5.—• so darovali: Jorge Cupe, Leopldo, A. Moyenson, Toplikar in Ušaj, Fabija Sebastjan Filipovič; po $ 3.—: Franetič Bernard; po $ 2.—: Edvard Siskovič, Josip Mislej, Leopold Sirk, Sedería Sabban, Toplikar , R. Suyuun, E. Cubind; po $ 1.—: Marangunič Peter, Vasilij Per-šolja, Franc Ušaj, Bratuš Alojz, Sluga Franc, Filej Ivan, Markič Franc, Žigon Štefan, Ivan Makjanič, Lorenzo Cyecon, Selaničevic, A. Jerkovič, Josip Dugan, Vicente Petrič, J. Je-ličiČ, Seleve Babie, Ivan Žakviči, Ljubo Kantovič, Josip Mlinarič, Josip Zorič, J. Rausel, F. Lepypik, Ba-•piki, Ivan Cerlič, N. N., Anytey Edvard, Ivan Paulovič, Kolmulič, Miž-vek, Franc Miličič, P. Frančiškovič, Marinkovič, Rojantič, Antonio Kul-zo, Ivan Kampare, Matija Lampe; po $ 0.60: Vicente Kunaverá po $ 0.50: Pisenti, Andrej Bizjak, Rudolf Bratina, Franc Škvarč, Čemigoj Ludvik; po $ 0.40: N. N., R. Pukovič; in Juan Gunisrf $ 0.20.
prijateljsko opozorilo
Najnižji tečaj
ZA DENARNA NAKAZILA VAŠI DRUŽINI V DOMOVINO
Največja sigurnost
ZA DENAR VLOŽEN V NAŠI HRANILNICI
•Najnižje cene
ZA LADIJSKE PREVOZNE KARTE POKLICNE ALI ZA V DOMOVINO
To so ugodnosti katere Vam nudi edino
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:	1
Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. |
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
S.D.D. "Triglav"
VABI
na domačo pustno zabavo s kin-čanjem (baile de Cotillón), ki se bo vršila v soboto dne 3. FEBRUARJA ob. 9 uri zvečer v društvenih prostorih nI. Gral. Mitre 3924. Vabljeni ste vsi cenj. rojaki in rojakinje ter člani in prijatelji našega društva.
V slučaju slabega vremena se zabava vrši dva dni pozneje, to je na pustni pondeljek dne 5. februarja zvečer z istim programom in ob isti uri.
Vstopnina prosta.
Vljudno vabi
ODBOR
IZ UPRAVE
J. Z,, Chaco. — Polletno naročnino prejeli. Pozdrav!
K. D., Martinez. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
M. R., Lanús. — Polletno naročnino prejeli. Pozdrav!
J. P. in F. M., Montevideo. — Naročnini prejeli v redu. Pozdrave!
V. G., V. Madero. — Zadnja številka lista ni izšla. Glede naročnine, naj napravi ata tako, kakor pišeš. Kdo bi si mislil, da znaš tako dobro in tudi slovnično slovensko pisati. Mladinski kotiček praviš da ti zelo dopade. Sprejmi najlepše pozdrave ti, tvoji starši in vsi vaši gojenci! Če bom utegnili, vas bomo ob priliki obiskali. z
F. M., Rosario. — Naročnino od $ 15.— prejeli v redu. Sprejmite naše pozdrave!
IZ PATRONATA SLOVENSKEGA LISTA
Ta teden je dobilo zaposlitve več žensk. Brezplačno stanovanje dobi matrimonio v zameno nekaj ženskega dela v hiši.
Kdor išče dela, ali ve za kako delo, naj nam takoj javi. Pomagajmo si medsebojno!
List ni izšel
Pretekli teden list ni izšel. Vzrok temu je, ker je bilo premalo dohodkov. Januar in Februar imata vedno najmanj dohodkov tudi od strani oglaševateljev. Prejšnja leta smo si za ta dva meseca izposodili, letos pa nismo hoteli tega delati. Sicer pa so tudi stroški precej večji nego preje, ker se je papir podražil. Vendar Čehi vsi naročniki točno poravnali naročnino ter ob priliki tudi kakega novega naročnika pridobili, kajti še vedno je mnogo naših ljudi, ki nimajo lista, bi lahko vkljub vsemu izhajali redno vsak teden. Odvisno je torej od vas naročniki in naročnice redno izdajanje lista. Tudi oni, ki živite v mestu, če ne pride kobra-dor do vas, mislimo, da se lahko enkrat na leto potrudijo sami na uredništvo.
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Jugoslovansko kr. poslaništvo išče in poziva, da se pri njem zglase sledeči izseljenci:
Amžlinger Franjo Petra iz Cepina, roj. 1912 leta. Omenjeni se nahajala od leta 1927 v Argentini. Drugih podatkov ni.
Pantič Milan Ljubomir iz Vršca, star 39 let. V Argentini je od 1924 leta. Leta 1929 se je javil iz Rosaría.
Ribar Janko iz Jastrebarskega. V Argentini se nahaja od leta 1929. Javljal pa se je vse do 1935 leta iz Rueños Airesa.
Če bi mogoče kdo od rojakov vedel za naslov katerega zgoraj imenovanih, je naprošen, naj mu sporoči, da ga poslaništvo išče, ali pa naj ga javi naravnost poslaništvu.
PUSTNE ZABAVE V "SLOVENSKEM
DOMU-'
3. februarja od devete zvečer do jutra. 6. in 11. februarja pa od šeste ure dalje.
i i
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje!
Otroci paternalske šole pri odhodu na počitnice
Naše zanimanje
Danes se vsa javnost zanima za poročila, ki prihajajo iz Evrope, posebno pa nas priseljence, ki smo z našimi doma posredno povezani na našo zemljo in naše kraje, zanimajo poročila od tam.
Nas Slovence predvsem zanima, kako bomo Slovenci izšli iz tega vrtinca, kajti na izid tak ali tak bo odvisna naša nadaljna usoda, ki je posebno za nas Primorske Slovence dovolj žalostna.
Po poročilih tukajšnjega časopisja in radia, bi zgledalo, da se nam Slovanom nič kaj lepa prihodnjost ne obeta. Vse je nekako proti nam in se na vse načine prizadevajo, da bi ne prišli do sloge in da bi bili le še bolj razcepljeni. Sedaj je vsa ost1 obrnjena proti Rusiji, pod pretvezo, da se gre proti boljševizmu, kakor da je fašizem ali današnja demokracija kaj boljša. Seveda Rusija taka ali taka, bo vedno trn v peti nasprotnikom Slovanov, zato jo skušajo na vse načine zlomiti in s tem odpor ostalih Slovanov. Vendar se
zdi, da jim bo to grozdje prekislo, dasi ne manjka med Slovani propa-lih duš, ki agitirajo proti. Vsak pravi Slovan pa bi moral brez verskega ali političnega naziranja stremeti k najvišjemu cilju: k slovanski slogi. Zunanjih "prijateljev" se nam je bati, notranjih sovražnikov se bomo že znali prej ali slej otresti.
Poročila, ki prihajajo in poročajo o Rusih, se zdijo skoro neverjetna, kajti v svetovni vojni je bil tudi marsikdo izmed nas na ruski fronti in ve kaj zmorejo Rusi, dasi tudi bivša avstrijska armada ni bila najslabša.
Spominjamo se tudi rusko-japon-ske vojne. Takrat sem podpisani služil vojake v avstrijski armadi. Da so Rusi vojno izgubili je bilo zgolj naključje, ker so se preveč zanesli nase in premalo vpoštevali zvijačnost sovražnika, kateremu so odkrito pomagali tudi Angleži.
Poročilom iz Baltika torej ni mnogo verjeti, dasi jih tudi znani opor-tunist Mario Mariani z naslado napihuje. Bogve koliko mu plačajo zato.
Tomaž Kodelja, Formosa
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto
VABI
— na —
VELIKO PUSTNO ZABAVO
katera se bo vršila v NEDELJO, dne 4. FEBRUARJA 1940 ob
4.30 popoldne v društvenih prostorih, plica Simbrón 5148, Villa
Devoto.
SPORED:
1)	Otvoritev: GODBA.
2)	Ferjančič: PLANINARICA, mešan zbor s sopran-solom.
3)	J. Aljaž: NE ZVENI MI. mešan zbor.
4)	D.Jenko: TIIIA LUNA, moški zbor.
5)	R. Silvester: DIMNIKAR, kuplet.
6)	N. N.: ČEVLJAR KOT BOLNIŠKI STREŽAJ, burka v treh dejanjih.
Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA S PLESOM in pustnimi običaji.
Dne 6. FEBRUARJA se bo vršila DOMAČA ZABAVA isto tam, začetek ob 9 h. zvečer.
V nedeljo, dne 11. FEBRUARJA bo tudi DOMAČA ZABAVA z začetkom ob 4..30 h. popoldne. Za obilno vdeležbo se vljudno priporoča
ODBOR

Slovenci doma in po svetu
Sreea in zadrege naših tihotapcev
Gorica. — V naših sodnih dvoranah večkrat stoji pred sodnikom tihotapec, navadno reven mlad človek iz kake obmejne vasi, in sodnik mehanično bere obsodbo, ki si je vedno podobna: "Zaradi prestop"ka carinskega zakona... zaradi kontraban-da... 300 škatelj jugoslovanskih cigaret ... saharina... kave... se obtoženec obsodi na 500 lir globe in 2 meseca zapora". Tihotapec ne trene z očesom, saj točno pozna te paragrafe in si je svest svojega tveganega poklica in nezgod, ki mu pretijo na delu.
Na veliki peči naše gorske kmečke hiše se je sušil in grel v družbi tihotapcev, tobakarjev, ki so v tisti trdi noči med dežjem po gozdnih stezah mimo dremaj očih straž bili srečno pretovorili tri vreče cigaret. Pri steklenici vipavca so počivali, modrujoč, da bi bilo treba ustanoviti Zvezo kontrabandarjev, ki bi člane, če se ujamejo v zagato, podpirala z advokati, s prispevki za zboljšano hrano v ječi, ki bi skrbela za ob-streljene tovariše itd. Torej pravo stanovsko vzajemno zavarovanje za primer nezgode na delu so si zamišljali. Pa so se odprla vrata, njihovo udobno modrovanje je bilo rezko presekano: nekaj ur pozneje so že tičali za zapahi.
Kako živijo? Noben tihotapec še ni obogatel. Saj so zaslužki zelo skromni, in denar, ki se tako pridobi, prav nič ne tekne in ne zaleže. Nevarnost pa je velika, zakaj budni finančni stražniki poznajo steze in skale, špilje in skrivališča, tajne prehode in tihotapske navade in — spremljajo jih izvežbani vohači, policijski psi. Nevarnost je velika, dobiček pa majhen, včasih le nekaj lir za tvegane poti in noči. To drobno, kmečko tihotapstvo nedoletnih brez-poselnežev je v zadnjih letih zelo ponehalo.
Ali cvete veliko tihotapstvo, ali veliki knezi tihotapcev delajo na naših mejah? Tihotapci sedijo lahko v uradu velike banke, kjer premikajo z navidezno nepomembnimi telefonskimi razgovori milijone denarja, ali pa v zakotni krčmi starega mesta, kamor je star pomorščak pravkar prinesel težak kovčeg, ki ga je bila jadrnica iztihotapila na samotno obrežje v Istri. Blago se lahko skrije v dvojno dno elegantne damske torbice, dragulji se lahko pretihotapijo v hladilniku osebnega avtomobila ali pa v votli leseni nogi nemarnega starega berača, ki krevsa na romanje na Trsat.
Prosluli tihotapec, tujec, je skušal spraviti obsežen zavoj saharina čez mejo tako, da je njegova žena peljala čez obmejni most otroški voziček, v katerem je — na saharinu — blaženo spal nadebuden dojenček. Toda poklicni "šercerji" so v tehniki svoje obrti še bolj dovršeni. Čez mejo sta prišla na račun uprave tobačnega monopola dva zaboja z 80 kilogrami finih cigaret, oba opremljena s pečati "začasno izvzeta od carinske preiskave". Ko sta zaboja počivala v železniškem skladišču, so ju tihotapci s pomočjo čuvaja zamenjali z-dvema zabojema enake oblike in teže, ponaredili pečate in
spremne listine ter nova zaboja, v katerih so bili rabljeni predmeti, predmeti, predložili v carinsko preiskavo, seveda šele potem, ko so dragoceno breme cigaret spravili na varno.
V	tihotapstvi; z valutami so se posebno specializirali nekateri židovski bančniki. Ni še dolgo tega, ko je bilo naznanjenih sodniji 20 italijanskih, francoskih, grških, turških in pa nemških Židov, ki so pretihotapili v Francijo in Turčijo okrog 15 milijonov lir.
V	zadnjem času tvori v zgodovini tihotapstva gotovo svojevrstno poglavje — tihotapljenje z ljudmi. Kakor je časopisje obširno poročalo, je bila na nemško-jugoslovanski meji dobro organizirana pošlovnica, ki jc spravljala čez mejo žide. Zdi se, da neko slično podjetje uspešno in do-bičkanosno deluje tudi na jugoslo-vansko-italijanski meji. Prav gotovo je te vrste tihotapstvo udobneje, kakor pa tihotapljenje priljubljenega "fižola", ki v zadnjem času v tihotapstvu "malega človeka" zavzema prvo mesto.
MARIJA SREBRNIč IZGINILA
Mlada šivilja Marija Srebrničeva v Gorici, nečakinja krškega škofa Srebrniča, je izginila z doma, neznano kam. Starši so na vse strani poizvedovali, a zaman. Končno so vso zadevo vzeli karabinerji v roke in pričeli iskati po vsej Goriški, toda prav tako zaman. Kot edino upanje jim je preostalo to, da je morda Marija odšla v Jugoslavijo, da bi obiskala svojega visokega sorodnika. Solkanski karabinerji so zaradi tega vprašali jugoslovanske orožnike na Krku, če je odbegla mladenka prišla na Krk, toda dobili so negativen odgovor. Staršem upanje, da bi jo našli živo in zdravo, vedno bolj upada in bojijo se, da se ji je zgodila kaka nesreča.
SMRT V DOMOVINI
V	Branici na Vipavskem je 18. novembra prejšnjega leta umrl po večletni bolezni, posestnik Jožef Ile-har, star šele 58 let.
V	domačem kraju zapušča žalostno ženo, dva sina in tri hčere. Tukaj v Argentini pa tudi dve hčeri, Ljudmilo in Marijo.
Pokojni Rehar je bil vesten gospodar ter dober družinski oče, radi česar je njegova tako rana smrt vse globoko zadela, posebno pa njegovo družino.
Naj mu bo lahka domača gruda. Preostalim doma, kakor tudi hčerama tukaj v Argentini, bodi izraženo naše iskreno sožalje!
ŽUPNIK JANC UMRL
V Št. Vidu pri Vipavi je po daljši, hudi bolezni umrl duhovni svetnik Ivan Jane, župnik v pokoju. Rojen je bil dne 19. aprila 1874 v Novem mestu. V duhovnika je bil posvečen 23. julija 1898. Najprej je kaplanoval v Dolah, potem pri Sv. Križu pri Litiji, od tam je 1. 1903 šel za župnega upravitelja na Gol nad Vipavo. L. 1909 je postal eolski župnik in župnik te prikupne gorske fare je ostal do 1. oktobra 1936, ko je zaradi šibkega zdravja stopil v pokoj. Njegovo zdravstveno stanje se je vedno slabšalo. Delni mr-tvoud ga je skoraj ohromel in pri-
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordni ramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
klenil na sobo. Sedaj je pa izročil svojo blago dušo svojemu nebeškemu očetu. Njegove zemske ostanke so prepeljali lia Col, kjer bo ob strani svojih staršev snival zadnji sen. — Pokojni je bil vnet dušni pastir, ljubezniv gospod, ki je vse svoje moči žrtvoval svojim faranom. Zato si je osvojil tudi njihova srca in bo ostal zlasti Colanom v trajnem svetlem spominu. Sedaj, ko spi v njihovi zemlji, ki jo je tako iskreno .ljubil, in čuva tam gori na sončnem vrhu predrago Vipavsko dolino, mu bodo še bolj zevsti in se ga bodo z dneva v dan spominjali. Tudi vsi drugi številni prijatelji in znanci, ki smo rajnkega poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Bil je odločen, delaven mož, vzoren duhovnik in živahen borec, poleg tega pa prijeten družabnik in nadvse plemenit in gostoljuben prijatelj.
DVA BRATA HKRATI PROMOVI-RANA ZA DOKTORJA ZDRAVILSTVA
Na univerzi v Padovi sta bila skupaj proglašena za doktorja medicine gg. Stanislav in Milovan Ferjan-čič, sinova g. dr. Hermana Ferjan-čiča, sodnega nadsvetnika v Benetkah, ki je doma iz Goč na Vijavskem iz ugledne družine, ki nam je dala že vrsto odličnih kulturnih delavcev. Mladima doktorjema čestitamo!
ZADET OD KAPI
Podbrdo. — Kap je zadela našega lesnega trgovca in posestnika g. Valentina Valentinčiča. Ker je bil v vsej Baški dolini in še izven nje znan in spoštovan, ga je na zadnji poti spremljala velika množica. Rajni je bil podjeten in skrben gospodar in se je neumorno trudil za dobrobit svoje družine. Bil pa je tudi blagega srca in je bila njegova hiša vsem potrebnim vedno odprta. Naj počiva v miru!
IZŠLE SO KNJIGE ' ŠKE MATICE'
GORI-
MARIJA PERVANJE UMRLA
Šentviška gora. — Ugledno družino Pervanje v Polju je zadel hud udarec: v četertek 30. novembra je umrla dobra in skrbna hišna mati gospa Marija Pervanje. Bila je vzorna žena, ki je lepo vzgojila svojo družino. Žalujočim ostalim iskreno sožalje! Pokojnici pa naj bo lahka žemljica !
SMRTNA KOSA
V nači od srede na četrtek dne 30. novembra je nepričakovano umrl v Štandrežu pri Gorici g. Ivan Tabaj, gimnazijski veroučitelj v pokoju. Rajnki se je rodil v Štandrežu 24. marca 1879. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici. V mašnika je bil posvečen 31. julija 1900.
in zaprli. Pri zasliševanju je obljubil, da bo pokazal svojo žgalnico, če ga popeljejo na lice mesta. V spremstvu rudniškega upravnika inž. Ric cija, poročnika orožnikov in štirih organov javne varnosti, ki so bili dobro oboroženi, so se podali na pot čez Tičnico k Gladkim skalam. V skrivališču je lastnik razkazoval svoje naprave za žganje rude, ki so bile zelo enostavne, ki pa so kljub temu dale prav lepe uspehe, kar je potrdil tudi inž. Ricci. Gospodje si seveda niso upali k napravam misleč, da so nevarne pasti in peklenski stroji. Ko so se vračali proti mestu je tat izrabil ugoden trenutek, se pognal z vso silo po strmini, se odbijal od drevesa do drevesa in se tako kril in umikal kroglam, ki so žvižgale za njim in vse zgrešile svoj cilj. Odnesel je zdravo kožo. Za beguncem je bila poslana vsa policija in orožništvo. Zasedli so mejo misleč, da bo skušal pobegniti preko. Toda trud je bil zaman, izginil je iz našega okraja in z njim tudi vsaka sled za ostalo družbo. Tatvina je postala nepojasnjena kljub aretacijam, ki so bile nato izvršene.
Knjižni dar te tiskovne založbe v Julijski krajini obsega za leto 1940 sledeče štiri redne knjige: 1) Andrej Budal, "Osemnajst velikih", življenjepisi osemnajstih naših naj-odličnejših pisateljev in pesnikov od Trubarja do Župančiča; 2) Da-mir Feigel, "Supervitalin"; 3) I. Trnovee, "Žarki in življenje"; 4) "Koledar" za 1. 1940. — Poleg teh rednih knjig je udala založba še dve fakultativni: Karel Čapek "Ilordu-bal" in France Bevk "Iluda ura", povest Franca Bevka "Stražni ognji" in je zato letos na razpolago. Pri lanski izdaji se je bila zakasnela Povrh dobi še vsak naročnik propagandni snopič "Dvajset let — 1919-1939", seznam knjig Goriške Matice. Peta redna knjiga, ki bi bila morala iziti, kakor je bilo določeno, — Bevkova zgodba "Pestema", — leži že od pomladi na cenzuri. Uboga pestema, nevarno je, da se postara.
NOVA MAŠA SLOVENSKEGA MISIJONARJA MED GOBAVCI V JUŽNI AMERIKI
V centralnem bogoslovnem semenišču v Mosquieri v Kolumbiji je bil v nedeljo ( 3. decembra, posvečen v mašnika g. Mirko Rijavec, sin upokojenega cestnega nadzornika, ki živi sedaj v Kamnjah na Vipavekem. Svojo prvo sv. mašo je pel g. Rijavec na Marijin praznik, v zavodu za otroke gobavih staršev na hribovitem Santanderju. G. Mirko Rijavec se je rodil dne 21. decembra 1910 v Bovcu. Gimnaaijo je obiskoval najprej v Idriji, pozneje pa nekaj časa v Gorici. Že kot deček je želel postati misijonar. G. Rijavec je bil vsa leta, kar je zapustil našo sončno Goriško, v pismenih zvezah s svojimi domačimi. Kakor doznavamo, namerava na spomlad biskati svoje rodne kraje.
RAZNE NOVE ODREDBE
II. Bistrica. — Pred dobrim mesecem so občinski sluge raznašali občanom pozive-letake za zbiranje železa in sploh vseh kovin. Občine so dolžne zbrani materi jal poslati posebnim pokrajinskim odborom.
V istem času je bila potom občin izdana odredba, s katero se obvezujejo vsi hišni posestniki, da morajo najkasneje do 30. nov. pr. 1. zaradi nove odmere davkov predložiti načrte vseh stavb, ki jih posedujejo-Načrti bodo morali biti izdelani na posebenem papirju, ki ga bo prodajala država po 3 lire.
Pretekli mesec so bili nabiti p» vseh občinah, vaseh in naseljih letaki za zbiranje koruze. Po tej odredbi bo lahko vsak kmet obdržal za domačo porabo sledeče količine koruze: 1.5 q na vsako osebo, 1 q na 1 prašiča in 1 q na 10 kokoši letno. Vso preostalo koruzo bodo moral' poljedelci oddati v državne zalog6 "proti primerni odkupnini.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ \n JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
Ana C h
a i^nrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
VELIK POŽAR PRI KOLODVORU ŠKRUEVO
V bližini železniške postaje Škrlje-vo je zaelo goreti skladišče, v katerem je bilo poleg gradbenega ma-terijala tudi dvajset vagonov cementa. Zgorela sta tudi dva vagona-ci-sterni, polni bencina. Tretji vagon bencina pa so gasilci rešili. Škoda je zelo velika.
NEKAJ VESTI IZ IDRIJE
Idrija. — Kjer je kup, tam so tatovi. Tako je bilo odkar stoji svet in živi človek. Naravno je, da Idrija in njen rudnik nista mogla biti izjeme tega pravila. Tatvine v rudniku so stare toliko kakor rudnik sam. Kradli so čisto živo srebro pa tudi rudo, ki so jo skrivaj žgali. Prve tatvine so zabeležene 1. 153(5. Čim težji so bili časi tem več tatvin je bilo. Tatove so preganjali in kaznovali z vsemi mogočimi kaznimi, celo s smrtjo na vislicah.
Večji tatvini rude so prišli na sled tudi letos. Glavnega tatu so prijeli
IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA
Gorica. — 59-letna Marija Mislcj roj. Primožič in njena hčerka Vero; nika iz Vrhpolja sta bili kaznoval»1 na 3000 lir «denarne kazni, plačil0 sodnijskih in carinskih stroškov, kej so jima finančni stražniki našli p°? podom v seniku 100 gramov saharina. Mož Henrik Mislej je bil opr°* Scen.
—	1659 lii- denarne kazni je &0' bil 20-letni Ernest Furlan iz Rihei»' berka, ker je kuhal žganje.
—	780 lir denarne kazni je dob'1 Bernard Keršcvan iz Doberdoba ,¿ü' radi žganjekuhe.
AVTOMOBILSKA NESREČA
Postojna. — Pred kratkim se .1® pri nas pripetila velika nesreča. / Trsta proti Sv. Petru je vozil voj»' ke vojaški kamijon. Po neprevidu0' sli vozača se je avto na strmini, * so mu odpovedale zavore, prevrni > in pokopal pod seboj 40 vojakov. Vjí ¡ teh s»; jih je 5 ubilo, 35 pa več » manj nevarno poškodovalo.

KROJAČNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki cen1.

Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
Ozkogrudnost na vseh koncih
Zagrebška akademija znanosti in umetnosti je bila nedavno z večino glasov sklenila, da bo spremenila svoje ime " Jugoslovanska akademija" v "Hrvatska akademija znanosti". Ta sklep je predsednik poslal v odobritev hrvatskemu banu dr. Šubašiču. Proti izpremembi imena se je oglasil znani akademski kipar in svetovni mojster v svoji umetnosti Ivan Meštrovič, ki meni, da člani a-kademije niso legitimirani za spre-menjavanje določb pri tako važni ustanovi in zato njihovi sklepi po njegovem mnenju niso veljavni iz dveh razlogov: Ustanovitelj škof Juraj Strossmayer in njegov prijatelj dr. Rački sta vstavila med pravila določilo, da se akademija imenuje Jugoslovanska, da bi bila privlačna sila za vse južne Slovane. Meštrovič meni, da sedanji člani niso upravičeni izpremeniti tega tradicionalnega imena tudi iz dragega razloga, namreč iz pravnega. Za tak sklep je merodajen po ustanovitelje-vih določilih le hrvaški sabor. Svojo izjavo je Meštrovič objavil v, "Hrvatskem dnevniku' v obliki pisma, katerega je bil poslal predsedniku akademije dr. Bazali, ker se seje a-kademije sam ni mogel udeležiti. Še preden je bila izjava tiskana, pa se je oglasil vseučiliški profesor dr. Viktor Novak in čestital Meštrovicu, da si je upal povedati tako odkrito svoje mnenje, t— Res zelo malenkostni so ljudje, ko se branijo kar je "jugoslovanskega".
NOVI TRŽAŠKI PODESTAT
Trst. — Po odstopu podeštata Sa-lema, ki je moral kot Žid odložiti to funkcijo, je meseca avgusta lanskega leta bil imenovan za komisarja tržaške občine dotedanji podpodt-štat Francesco Marcucci. Sedaj pa je bil imenovan novi podeštat v osebi odvetnika Luigija Ruzzierija, ki se je rodil pred 43 leti v Piranu. V Trstu ni povsem neznan, saj je bil pred desetimi leti postavljen za kura t. or j a neke trgovine, ki je šla v konkurz, in se je Ruzzier kot kura-tor polastil precejšnjega dela imovine njemu poverjene firme.
ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA "JADRANSKE STRAŽE"
Tri dni je zasedal v Splitu plenum glavnega odbora "Jadranske Straže". šlo je za notranjo preureditev društva v skladu z notranjepolitičnimi spremembami v državi. Odbor je soglasno sklenil, da se bo preos-nova izvršila v soglasju s potrebami *n sočustvovanjem Srbov, Hrvatov
Slovencev ter bo zato poslal osnutek novih pravil na pretres vsem banovinskim odborom. Nato pa so "ile razdeljene večje podpore oblastnim odborom, med katerimi je do-blla Ljubljana 20.000 dinarjev kot podporo za zgraditev počitniškega Jma ob Jadranu. Maribor pa 50.000 dinarjev. Ustanovljen je bil tudi ?Wad 100.000 dinarjev, ki bo nosil ime dolgoletnega predsednika dr. *va Tartaglie. Iz tega sklada se bodo dajale podpore za znanstveno
Proučevanje našega Jadriina.
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
GIBANJE GRAFIČNEGA DELAVSTVA V JUGOSLAVIJI
Grafično delavstvo je že pred nekaj tedni začelo gibanje, da se mu zaradi naraščajoče draginje povišajo plače. Svojo zahtevo so prvič sporočili na seli Vrhovnega odbora tarifne vzajemnosti, v katerem so člani zastopniki tiskarjev in grafičnega delavstva. Na seji pa so delodajalci že prišli s svojimi sklepi za povišanje plač, ki naj bi stojili v veljavo že 16. decembra. Delodajalci so sklenili povišati plače pomožnih delavcev za 15 din. tedensko, kvalificiranih, ki prejemajo do 600 din tedensko, za 30 din, onih, ki prejemajo tedensko nad 600 din, pa za 25 din. Grafično delavstvo na to ni pristalo in je pričelo s svoje strani sestavljati protipredloge. Delodajalci so med tem svoj sklep umaknili in izjavili, da so pripravljeni na pogajanja. 15. decembra je bil v domu Grafike sestanek vseh zaupnikov grafičnega delavstva, na katerem so po izčrpnem pretresu današnjega stanja sestavili minimalne zahteve za povijanje plač. Pomožnim delavcem naj se povišajo plače za 20%, kvalificiranim, ki prejemajo do 600 din, za 15%, nad 600 din pa za 10%. Ako upoštevamo, da so se cene življen-skkim potrebščinam po ugotovitvah ankete, ki je bila nedavno na banovini zvišale za 26%, vidimo, da so grafični delavci polovico povečane draginje prevzeli na svoja ramena. Grafično delavstvo je odločeno, da uresničenje teh svojih miinmalnih zahtev pribori na vsak način.
Za kratek čas
RIBNIŠKA
Ribničan je pravil svojemu sosedu: "Oh, kolikokrat sem že stavil v loterijo, pa še nikoli nisem nič zadel. Zadnjič pa sem šel pred tisto kolibo, kjer obešajo številke. Jezno sem dvignil gorjačo in glej — zadel sem vseh pet številk!"
Sosed: "Pa si potlej kaj dobil?"
Ribničan: "O, dobil, dobil! Še zdaj .me ves hrbet boli."
VOJNA JE PA RES ČUDNA REČ
Stotnik Sabljevič je po končani bitki pozval k sebi vse vojake, ki so ostali še živi ter jih laskavo pohvalil, da so se res dobro držali. Pa vpraša tudi, če ima kdo kaj pripomniti. Jaz, pravi Matičkov Jure, star pretepač. Tudi jaz sem zelo vesel, da sem jih brez kazni tako premi-kastil in toliko pobil. Če bi se to zgodilo doma, gotovo bi končal na vislicah, ali bi pa nikdar več ne videl svetlega solnca. Tukaj sem pa še pohvaljen! Res čudna reč je vojna.
VRBAN PRISMUK
Vrban Prismuk je stal pod brzojavnimi žicami in nepremično upiral oči vanje.
Mimo je prišel sosed Martin in se začudil:
"Čemu vendar buljiš v žice?"
Vrban Prismuk se je previdno ozrl in zaupno povedal:
"Veš, takole je: naš župan je danes svojemu sinu brzojavno poslal v mesto denar, in jaz čakam, kdaj boj denar mimo smuknil. Nemara pade kakšen dinarček dol!'
Gospod Ivan s Klanca
(K njegovi smrtni obletnici'1. 1918.)
Tako smo vedno imenovali v naši družini pokojnega Cankarja. Kadar je kje izšlo kako njegovo delo, že nam je hitela mati pravit: "Gospod Ivan s Klanca je zopet napisal nekaj tako in tako, nebeško - lepo!"
Živo se spominjam neke dražbe med vojno, ki je na vse načine bičala in grajala njegovo slabšo štran. Moja mati je nastopila kakor govornica, čeprav ni hodila v šolo. "Kaj boste tako udrihali po njem. Jaz vem, kako je on študiral. Stradal je, da se mu je skozi videlo. In če je v vedno prazen želodec prišel kozarec vina, ali jekaj čudnega, da ga je vsega prevzel? Vsi, kolikor vas je tukaj in če magari skličete še celo Vrhniko skupaj ■— ne napišete niti ene reči "tako lepo — kakor jo je znal on."
Še nekega dogodka se spominjam, ki me vedno žalosti in obudi v meni tisto trpko bol prepoznega kesanja.
Pred božičem — menda je bilo leta 1917. — smo zaklali prašička. Naslednji dan mi pravi mati: "Ti več kaj, gospod Ivan tam gori na Rožniku strada še vse bolj, kot pa mi. Pošlji mu, ali pa kar nesi par klobas in hlebček domačega kruha. Gotovo bo vesel!''
Ves dan sem se ukvarjala: bi ali ne bi. Zvečer sem rekla mami, da se to ne spodobi, in kaj bi si mislil o meni.
Danes mi je žal, da nisem ubogala matere.
Tako so nas znale vzgajati matere, da smo mislili, če smo imeli posebno srečo in čast, da smo videli kakega pisatelja, pesnika, slikarja — da se ga skoraj nismo pali pogledati, to je bilo za nas še nekaj več, kakor če smo srečali gospoda dekana. --Pa to je bilo še v prešnjem stoletju, ko smo bili še za luno, nam pravi današnja mladež.
Danes je vsak pod svojim klobukom gospod, danes jajce več kot kura ve. Kaj bi tisto omalovaževanje samega sebe, saj smo vsi enaki! Jaz prav rada verjamem, kar je pred časom nekdo zapisal v nekem dnevnem časopisu, namreč, da so otroci plezali na Cankarjev spomenik in ga vlekli za brke. Živimo pač v dobi, ko pravijo, da smo na višku kulture in civilzacije. No, in kdor se s to prosvetljeno dobo ne more strinjati, je pač starokopitnež, idealist, ki spada kvečjemu v staro šaro.
Mislim, da nas je lepo število, ki z največjim užitkom prebiramo Cankarja, v duhu z njim radi romamo k Sv. Trojici — beli golobici; v tihi Močilnik — zibelki Cankarjevih najslajših sanj! in stopimo v farno cerkev sv. Pavla, ki je pred davnim časom videla in blagoslovila Cankarjevo in našo mladost.
Moja nedeljska pot vodi še na kraj miru, h grobu moje in Cankarjeve matere. V duši vstaja tiha, pobožna misel za obe in vselej tudi za "gospoda Ivana s Klanca".
Vrhničanka.
UGANKE
Katere bolezni ne more človek tiho prenašati?
Kaj je beraču vsak dan na jeziku?
(•t!Cusoj¿)
AKO HOčLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- 1 VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DE L
¿KttTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PC FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ž ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
®nske bolezni, bolezn" maternice, jajčnika, prostate in neredno Perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542
«K 308BO
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke.
NE ODLAŠAJTE
V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Kje je bil rojen
I • I v«vQ
Josip Jurcic:
Vsak izobražen Slovenec pozna rojstno hišo našega prvega pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi št. 20, občina Stična, župnija Krka. Prav bi bilo, da bi tudi ta hiša postala narodna last, kakor na Vrbi rojstna hiša dr. Franceta Prešerna. Rojstna knjiga na Krki pa ima zapisano, da je bil rojen Josip Jurčič dne 4. marca in istega dne krščen leta 1844 v Zavodu št. 20; oče Marko Jurčič, tretjina zemljak, mati Marija, rojena Jankovič, botri Miha Lampret, zemljak, in Matija Strojan, polzemljaka žena, babica Jera J ankovič, krstil pa je Miha Mar kič, kaplan.
Vas Zavod zastonj iščeš po zemljevidih in seznamih in krajevnih leksikonih. Tudi se marsikomu zdi čudno, da je bil Jurčič krščen na Krki, ko spada Muljava z znamenito cerkvijo Matere božje pod šentviški zvon in ne pod krški, kakor trdi pomotoma dr. Grafenauer. Vpogled v stare urbarije stiškega samostana in župnišča na Krki in v Št. Vidu nam vso stvar pojasni. Današnja Muljava je nastala iz dveh vasi: iz Muljave in Zavoda. K Zavodu so spadale prvotno tri kmetije (grunti), to je Kormanova, Tokčeva in Be-bróva kmetija. V 17. stoletju pa se pojavi še Pajžbarjeva hiša, to je rojstna hiša Jurčičeva. Mejo med Muljavo in Zavodom je tvorila še prejšnja stara cesta, ki je šla tik Kocmanove hiše in za bivšo Gričar-jevo hišo. Vas ali naselje Zavod je spadal v župnijo Krko, razen Bobrovega grunta, ki je vedno spadal v t. Vid in spada še danes in je tako rekoč otok šentviške župnije v teritoriju krške župnije. Razlagamo si to tako: Bebrov grunt je bil delno podložen župniku v Št. Vid, kamor je dajal desetino od živali (deseto tele itd.) in je zato ostal zvest stari šentviški župniji. Ostali trije oziroma takrat še samo dva so bili pod-ložniki stiškega samostana, ki jih je priključil novo ustanovljeni krški župniji, ki je bila mnogo bližja.
Vsi stari urbarji poznajo za te hiše samo ime Zavod in parv tako tudi krške matične knjige. Ime je dobila ta vasica od malega potoka, ki tešče pod vasjo, in je torej vas Zavod (za vodo). Na nasprotni strani pa je vas Potok, nemško Am Bach. Na severni strani pa je vas Oselica, kar je nastalo iz besede O-selje (Sela), čeprav so birokrati prestavili na nemško Eselsdorf. Tisti, ki je to pogruntal, je bil pač doma iz Eselsdorfa.
Iz Potoka in Zavoda so svoj čas pokopavali svoje mrliče na pokopališče pri cerkvi sv. Janeza Podbene-kom (Unter Weineck). Sedaj pokopavajo na krško farno pokopališče.
Največje posestvo na Zavodu je bilo in je še Kocmanovo. Pet gospodarjev se je pisalo Lampret, štirje prejšnji so se pisali Kocman (odtod tudi hišno ime), še trije prejšnji so znani, ki pa so se pisali Zavodnik ali tudi samo Zavod. Urbarij iz leta 1538 imenuje gospodarja Luka Sa-wod, nekaj let pozneje pa Luka Sa-vodnik. Gospodar na Zavodu je torej Zavodnik, podobno kakor na Slomu Slomšek. To posestvo Zavodnikov, Kocmanov in Lampretov pa je imelo poleg svoje hiše še eno hišico za preužitkarje, kakor imajo marsikje še danes posestva. Tej hiši se je reklo z nemškim izrazom "Beistube". Sčasoma se je v tej "bajštubi" razvila samostojna kmečka družina in so ljudje rekli gospodarju Bajštebar
ali Pajžbar, kakor šedanes imenujejo sosedje Jurčičevega nečaka. Prvotna Pajžbarjeva hiša je stala prav tik Kocmanove. Jurčičev ded Jankovič pa jo je podrl in postavil novo na vaški "gmajni", tam, kjer je sedanja Jurčičeva hiša.
Kocmanovi so bili vedno krstni botri Pajžbarjevim otrokom. Josipu Jurčiču je bil boter Miha Lampret, to je "stari Kocman", katerega je pisatelj tako lepo popisal v ' 'Cvet in Sad" pod imenom stari Grahovec. "Bil je dolg močnopleč mož, ki je klubu svojim osemdesetim letom še skoro tako pokonci hodil, kakor njegov vnuk, ki je bil najmočnejši fant pri domačih pretepih na cerkvenih shodih, semnjih in pri ponoč-nih vasovanjih."
V "Tihotapcu" pa je dal Jurčič svojemu botru ime Golman namesto Kocman. Lesenonogi pivec pa je bil neločljiv prijatelj starega Kocmaua, mlinar in kovač Smrekar, po domače Breznik iz Brezja pod Muljavo.
Ko šolali vasem hišne številke, so manjša zaselja združili z večjimi vasmi in je tudi Zavod dobil skupne hišne številke z Muljavo. Krški župniki pa so v svojih matičnih knjigah še celih sto let poznali samo Zavod. Še župnik g. Jurij Zore, ki je umrl leta 1907, je dosledno za te hiše rabil izraz Zavod. Zato je tudi Jurčič vpisan v rojsetno knjigo na Krki, da je bil rojen na Zavodu št. 20, čeprav so vsi drugi uradi pisali Muljava št. 20.
Muljava je oddaljena od Krke pičlo uro, od Št. Vida pa dve uri hoda. Zato so za časa konkordatske šole iz cele muljavske soseske, to je iz Muljave, Kompolj in Bojanjega vrha hodili otroci v šolo na Krko. Jurčičev talent je spoznal krški lía-plan Vid Antončič, ki je bil doma iz Št. Vida. Kakor je pripovedovala sestra Jurčičeva, stara Gričarica, ki je bila štiri leta starejša kot brat Jože, je kaplan Vid Antončič tako dolgo nagovarjal očeta Markota Jurčiča, da je ta dal sina v šolo v Višnjo goro in pozneje v Ljubljano. Pri Pajžbarjevih pa je bila doma revščina. V rojstni knjigi je zapisano, da je bil Marko Jurčič tretjina zemljak, kar pa ni res. Kaplan Markič je zapisal kakor je povedal boter. Ta pa je očividno povedal več kot je bilo v resnici. Pajžbarjeva hiša ni imela nobenih desetinskih dajatev, niti tlake, le bero je dajala kaplanom na Krki in še danes daje samo kot "kajža" nekaj dinarjev. Jurčičev oče je imel malo službico od tega, da je ljudi klical na tlako in napovedoval desetino za gospostvo takrat razpuščenega samostana v Stični. I-mel je tudi majhno krčmo, v kateri je Jože Jurčič občudoval muljavske originale. Posestva pa ni imel, razen nekaj njiv. Brat pokojnega Jurčiča je še nekaj dokupil. Zato je bila za časa pisatelja Jurčiča pri pajžbarjo-vi hiši velika revščina. Ko so nastopile še slabe letine, je oče pokojnega Jurčiča prosil "lesonogega mlinarja" Breznika, naj mu pomelje na črni kamen ajdove otrobe, "luskovce" imenovane, da bo imel za kruh za svojo družino. Iz take revne hiše je izšel velikan Jože Jurčič. Zato pač zasluži, da bi ta hiša prešla v last slovenskega naroda.
Jurčič si je pridal psevdonim Za-vojšček, ker je bil doma iz Zavoda.
ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO? — AKO JE NISI, NAPRAVI HITRO SVOJO DOLŽNOST, KER "KDOR HITRO DA — DVAKRAT DA!", TAKO PRAVI PREGOVOR.
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
Cičerin o razmerju med Rusijo in Jugoslavijo
V začetku leta 1929, po uvedbi diktature , sem dobil imenovanje za poslanika v Moskvi, toda tja nisem šel in tudi nisem mogel iti, ker Jugoslavija ni priznavala sovjetske vlade, kakor je še danes ne priznava. To moje imenovanje je bila samo gola formalnost, ki jo določa proračun, kreditna možnost, ki se je pa nisem maral poslužiti, ker sem bil tedaj že sam dal diplomatski službi slovo.
Toda v svoji karieri sem kljub temu prišel v stik z vodstvom moskovske zunanje politike, in sieer z nič manjšim kakor s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, zdaj že pokojnim čičerinom. Z njim sem i-mel zanimiv političen pogovor, zelo zaupnega značaja, samo uraden ni bil.
To je bilo konec leta 1927 v Berlinu, kjer sem bil tedaj poslanik naše države.
Nekega večera v mesecu novembru pride k meni tamkajšnji turški poslanik Kemaledin-paša, mož s katerim sem bil v zelo prisrčnem razmerju. in mi pove, da je čičerin v Berlinu in da bi rad govoril s poslanikom Jugoslavije. Ker se mu mudi — odpeljati bi se moral že drugo jutro na vse zgoaaj — bi rad govoril z menoj še to noč. Odgovoril sem, da v tako kratkem času ne morem dobiti iz Beograda dovoljenja za sestanek z zastopnikom države, ki je naša vlada ne prizna.
Turški poslanik mi je na to odvrnil, da je v istem položaju tudi bol-gíirski poslanik, a se je kljub temu odzval čičerinovemu vabilu in mu obljubil, da bo prišel. Svetoval mi je, naj tudi jaz ne odklonim vabila, češ da bi voditelj ruske zunanje po-litikg utegnil v tej videti osebno žalitev, tem bolj, ker je rekel, da bi bil zaupni pogovor z menoj zasebnega značaja.
Mislil sem si, da naši državi ne more škoditi, če se sestanem s čičerinom, da bi pa utegnil nekoč imeti nevšečne posledice, če bi se Cičerin čutil užaljenega zaradi vedenja jugoslovanskega poslanika. Tako sem se sklenil odzvati njegovemu vabilu.
*
Sestanek smo dogovorili točno o polnoči v sovjetskem poslaništvu na Pariškem trgu v Berlinu, nedaleč od Brandenburških vrat. Dobil sem vsa potrebna navodila, da ne bi nihče izvedel o sestanku, ker je po čičeri-novi želji imel ostati tajen. Razumljivo je, da čičerinu ne bi bilo ljubo, če bi se izcvedelo, da je on prvi potrkal na vrata malih balkanskih držav.
Naročeno mi je bilo, naj se pripeljem v javnem taksiju, ne v poslani-škem avtomobilu, in sicer sam, brez slehrnega spremljevalca, da naj krenem po stopnicah v prvo nadstropje in naj brez trkanja vstopim; poslaništvo bo odprto.
Ravnal sem se točno po teh navodilih, in tako sem v somraku, ki je vladal na stopnicah in na hodniku poslaništva, trčil ob sovjetskega poslanika Krestjinskega. Priklonil se mi je in me povabil, naj grem z njim. Potrkal je na neka zaprta vra-
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
ta, jih takoj odprl in me pustil samega noter, on je pa zaprl vrata za menoj in odšel.
Salon, ki sem vanj prišel, je bil takisto slabo razsvetljen, čičerin je sedel v naslanjaču; ob mojem vstopu je vstal in mi stopil naproti. Ko sva se pozdravila, me je vprašal po francosko, v katerem jeziku želim govoriti. Rekel sem mu, da lahko nadaljujeva v francoščini; nato m: je ponudil naslanajč zraven sebe.
Mojo pozornost je takoj zbudila prezirljiva črta okoli njegovih ustnic in lesk njegovih živih, lokavih oči. Ves njegov obraz je bil, da se tako izrazim, mefistdielski, toda takoj si opazil, da zunanji cinizem prikriva neko notranjo bol. Tudi barva njegove polti je bila nezdrava, skoraj zelena. Ta obraz, na prvi pogled odbijajoč, je zbujal sočutje, če si ga natančneje pogledal.
Komaj je odprl usta, so njegove besede izdale visoko inteligentnost, združeno s fino diplomatsko rutino. Bil je takoj pri stvari.
"Zakaj Jugoslavija ne mara imeti vezi s Sovjetsko zvezo? Skoraj vse države, tudi največje, celo tiste, ki so bile v vojni njihove sovražnice, . so priznale Sovjete in žive v dobrem razmerju z njimi. Jugoslavija (on je rekel "Srbija") more imeti samo koristi od medsebojne trgovine in od plovbe vaših ladij v ruskih vodah, ampak tudi politične koristi. Mlada, še neustaljena država potrebuje zaveznikov, a prijateljev ne bo našla nikjer drugod kakor v Moskvi." Želel je naj mu povem vzroke naše sovražnosti do sovjetov, a če sem sam prepričan, da je obnovitev medsebojnega razmerja v korist Jugoslaviji, naj bi delal v tej smeri.
Moj odgovor je bil, da jaz v tej stvari nimam besede in da tudi poklican nisem, baviti se z njo. O tem odloča samo vlada in ta stvar se mora načeti v Beogradu. Če pa želi, da pošljem v Beograd kakšno konkretno njegovo sporočilo, bom to rad storil.
Odmahnil je z roko v znak resig-nacije in kakor da bi obžaloval, da ne izprevidimo koristi njihovega prijateljstva. Rekel sem mu, da je moje osebno mnenje, da bi bilo za Jugoslavijo zares dobro, če bi se v mednarodnem življenju lahko zanašala na Rusijo kot na prijateljico. Da je pa, sem rekel dalje, pri nas ne glede na razloge, kilvodijo politiko naše vlade in ki jih je lahko uganiti, zaupanje v sovjetsko politiko omajano, posebno po nekem govoru sovjetskega zastopnika v Italiji o naši zahodni meji. Ta govor, sem rekel, je dregnil v zelo občutljivo točko, in zelo boleče zadel naše ljudi, posebno Slovence in Hrvate. Južni Slovani, sem rekel, so bili vajeni, da ruski narod podpira njihove narodne težnje, zato nas je takratno novo in nasprotno stališče Moskve zelo razočaralo.
Cičerin je odgovoril, da niso Sovjeti nobeni državi jamčili meja, določenih brez njihovega sodelovanja, da pa takšnemu banketnemu govoru ne gre pripisovati pretiranega pomena. Sicer pa Sovjeti ne vodijo ruske nacionalne, a še manj "slavjan-sko" politiko; njihova država, je rekel, ni Rusija, ampak zveza sovjetskih republik, v kateri živi mnogo enakopravnih narodov.
"Vem, da je tako", sem mu odgovoril, 'toda v tej Zvezi je tudi ruska republika, dvakrat tolikšna kakor


¡FOTOGRAFIJA
¡"LA MODERNA"
I VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
P Ne pozabite
I FOTO"LA MODERNA"
S. SASLAVSKV"" i Av. SAN MARTIN 2579 Žji Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
•-••••■••"•-•••a
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto O. T. 50-0277
Francoski oklopnik "Dunkerque", ki je svoječasno plul proti Montevideu, da skupno z angleškimi vojnimi edinicami prepreči beg nemškemu "žepnemu oklopniku" "Admiral Graf von Spee", ki se je po bitki z angleškimi križar-kami zatekel v montevidejsko luko in ga je nato lastna posadka potopila.
vse druge zvezne države skup; zato je tisto, kar je formalno sovjetska politika, dejansko politika Rusije. Naši ljudje niso pikolovci. Naši ljudje vidijo, da Rusija ni na njihovi strani, in to jih boli .kajti kakor je Rusija že od nekdaj bila zaščitnica Južnih Slovanov, tako jo je tudi naš narod že od nekdaj ljubil."
čičerin mi je živčno skočil v besedo : "Vi Srbi niste ljubili ruskega naroda, ampak pravoslavnega carja. To so bile samo vezi verskega fanatizma, to ni bila narodna solidarnost. ''
"Motite se, gospod čičerin", sem ga zavrnil. "Srbi ljubijo Ruse kakor svoje brate, ne samo po veri, ampak tudi po bratstvu krvi in jezika, najbolj pa zato, ker so jih Rusi pomagali osvoboditi. Vsi Jugoslovani go-je bratska čustva do ruskega naroda, ne glede na vero in na carja. Lahko vam povem resnično anekdoto, da boste mogli sami soditi. Ko je rusko brodovje doživelo katastrofo pri Čušini, sem na lastne oči videl, kako so drle solze po licih naših pomorščakov z dalmatinskih otokov, ko so me med jokom izpraševali: "Ali je res, da so naši bratje Rusi propadli?" Ti preprosti ljudje niso bili fanatični pravoslavci in tudi ne oboževalci samosilniškega carja, ampak Hrvati, katoličani in demokrati, pristaši moje stranke, ki se ni navduševala za carizem, ampak ravno nasprotno."
Videl sem, da mu je bilo prijetno, to slišati. Obraz se mu je zjasnil in rekel je:
"Naši narodi bodo ostali prijatelji. Politika se spreminja. Upam, da bodo vaši ljudje Rusijo prav tako ljubili kakor doslej. Utegnil bi kmalu priti dan, ko jo boste spet potrebovali. ''
Naš politični pogovor je bil kon-
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Usaj
Sporočam Vam, da imam v za logi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postreženi.
G ARMENDIA 4 9 47
Buenos Aires La Paternal
J
čan. Vprašal me je še po moji dotedanji karieri in mi pripovedoval o svojem potovanju in zdravljenju — mislim, da je bil prav takrat namenjen v Neuheim. Na koncu sem mu rekel, da živi v vasi Podstrani, blizu kraja, kjer sem jaz doma, neka kmetska družina po imenu čičerin. V tej družini govore, da je eden od njih odšel v Napoleonovih časih na Rusko, čičerin mi je odgovoril, da ni nikdar slišal o tem, da je pa njegova družina že več stoletij v Rusiji doma.
Tako sva se razstala in nikdar več se nisva Addela.
Nekaj dni po popisanem sestanku sem se pri nekem sprejemu srečal s sovjetskim poslanikom Krest-jinskim. Rekel mi .je, da je bil čičerin zadovoljen z razgovorom. Dejal mu je, da sem jaz politik, bolgarski poslanik pa profesor — in to je tudi v resnici bil. čičerin je bil odredil, da ni smel tisto noč, ko sem se sestal z njim, nihče ostati v poslani-škem poslopju razen poslanika. Tako me je moral Krestjinski sam sprejeti, sam utrniti sveče in zakleniti pisarno, ko sem odšel. Se to mi je povedal, da je prisluškoval najinemu pogovoru, a je le malo slišal.
Krestjinski je bil mlad, samozavesten človek, najmlajši član diplomatskega zbora v Berlinu. Vsi so mu prerokovali blestečo bodočnost. In res je kmalu postal prvi pomočnik Litvinova. A ne za dolgo. Pri zadnjem velikem "čiščenju" v Rusiji je padel tudi on. čičerin je pa umrl naravne smrti kmalu po najinem sestanku.
O razgovoru s čičerinom sem. poslal točno poročilo v Beograd. Isto leto so me premestili iz Berlina.
("Nova Riječ", Zagreb)
enem izmed teh peljal predsednik republike. Peljali so se proti roki ter s tem kršili cestni red in dali slab zgled meščanom; kdor je bolj na vrhu, manj spoštuje odredbe. To je splošna slabost naših visokih dostojanstvenikov, ki se ne more niti predsedniku republike oprostiti.
Videti te nasprotujoče se stvari 'V eni demokratični državi, si more vsak vzeti za vzgled bolj oddaljene države.
Na primer norveški kralj se večkrat znajde v družbi preprostih državljanov piti kavo in voziti na skij, popije tudi čašo piva in govori z ljudmi.
lji in kralj brez i-e taoino etaoinot
Danski kralj in kraljica gresta v gledališče brez pompa, in telesnih straž. Kraljica kupuje osebno razne potrebščine ter kralj čaka na cesti kdaj bo signalna luč dala znamenje, da je cesta odprta. Dvakrat na mesec ima pravico vsak državljan priti k svojemu kralju ter mu povedati svoje misli ali potožiti, če je bil od koga zoperstavljen. Tudi življenje kraljice se ne razlikuje od drugih državljanov. Kadar česa nakupi v trgovini in bi ji želeli poslati na dom, pravi, da ni treba, bodo že moji "fantje" sami nesli; to sta njena sinova princa Friderik in Kund. Enak demokratični duh vlada med kraljem in ljudstvom tudi na Švedskem.
Tudi tu bi bilo potrebno, da se ne samo govori o demokraciji, marveč da se jo tudi izvaja. Tako zaključuje člankarica.
Če bi kdo o kakem evropskem diktatorju kaj takega napisal, ga takoj prikrajšajo za glavo ali najmanj pošljejo v prognanstvo.
Slab zgled
V reviji "Para Ti" smo čitali tole:
Prišle smo ravno iz cerkve Naše gospe pomočnice ter smo se napotile po ulici Suipacha, ko je policija naenkrat ustavila ves promet. Nekaj časa je ostala, ulica prazna, kmalu potem pa smo zagledale nekaj posebnega: iz predsedniške hiše sta'se odtrgala dva avtomobila in se je v
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER
dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?

ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi
Popolno moderno zdravljenje.
SIPILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regoneracij® po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenija, izgub» spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Si* kost sica, zdravimo po modernem ne»' Skem načinu.
PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razSirjenje, kronična poka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: M*'
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 6.— NA TEDEN
NaS zavod s svojimi modernimi naprav»-mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI .1» edini te vrste v Argentini. — Leče« zajamčeno. — Ugodno tedensko ln plačevanje.
OD 9—12 Olí NKDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
"Slovenska krajina"
Na. Avellanedi se je ustanovilo društvo pod tem imenom.
Malo kje v izseljenstvu je skupaj toliko slovenskih Prekmurcev kot na Avellanedi in tam v bližini.
Zato so se že ponovno oglasili z željo, da bi se ustanovilo tako društvo, ki bi tudi njim moglo kaj koristiti. Od vseh obstoječih sloven skih in jugoslovanskih društev morejo imeti k večjemu to,, da gredo lahko na kake večje prireditve, sicer je pa vse preveč oddaljeno, da bi mogli misliti na sodelovanje.
Polagoma je tako zorela misel novega društva. Že več kot tri leta je, odkar deluje že poseben pevski zbor, ki je že tudi napravil nekaj poskusov s prireditvami. Bili so prvi poskusi, ki sicer niso dali v polnosti tega, kar je bilo želeti, ki pa tudi niso ubili želje, da se napreduje.
V gostoljubni hiši Štefana Utro-ša se je vršilo vse delovanje tistih, kateri so se tako polagoma pripravljali, da se lotijo dela bolj za gotovo.
Na samega novega leta dan, po končani maši pa smo stopili kar v prostor poleg naše kapele in smo se1 začudili. Saj je bil prostor skoro ¡ poln. Vsi ti torej imajo željo,'da se dolgo zaželjeno društvo zares ustanovi.	4 ,
Izseljenski duhovnik Hladnik je to zborovanje otvoril in razložil namen in pomen nameravanega društva, ki naj bi bilo predvseiii izobraževalno in družilo vse dobro misleče Slovence v delu za skupnost.
Ena najvažnejših točk v delovanju društva bo petje nabožno in narodno, za cerkev in za prireditve. Nadalje bo imelo društvo knjižnico in čitalnico.
Za to svoje delovanje bo pa potrebovalo lastni lokal, kjer se bodo vršila tudi predavanja o stvareh, ki bodo pomembne za članstvo: tako zlasti o socijalni zaščiti delavstva, o socijalni zakonodaji, o zdravstvenih stvareh in kar bo imelo kak praktičen pomen za člane.
Društvo naj bo pa tudi imelo socijalni značaj v tem smislu, da bo podprlo člana v potrebi in mu šlo na roko tudi pri iskanju dela.
Čudežev seveda ne bo delalo, toda koristiti bo pa skušalo po svojih najboljših močeh vsem potrebnim.
K besedi se je na to oglasil Andrej Lah, ki je povdaril veliko važ-
nost te zamisli. Potrebno je to društvo v materjalnem oziru, ker bo marsikdo deležen njegove blagodejne pomoči, kajti društvo si bo že znalo pridobiti tudi kaj takih prijateljev, ki bodo mogli s svojo besedo in priporočilom koristiti nam tujcem, ki ne moremo tako hitro spoznati tukajšnega položaja in se prav orijentirati.
Važno je pa tudi to, da mi ne smemo pozabiti, da smo tudi ljudje, da imamo tudi srce, da imamo tudi nekje našo domovino, da se nekje še govori ona sladka beseda, s katero smo se mi govoriti učili. Ta zaklad naše materine besede moramo čuvati, moramo ga naši deci izročiti in tako Ijomo tudi tu daleč od doma doživljali sladke trenutke davnih lepih spominov in bomo vredni otroci svoje domovine.
Ob takih besedah je vse bolj rastla v zborovalcih volja, da se res kaj naredi.
Med splošnim odobravanjem se je priglasil k besedi Bela Preininger.
"Nismo ljudje, ki bi znali učene besede postavlpati, toda usta odpreti pa že moramo tudi mi. In prav po pravici povem, da je sramota za nas Prekmurce v Buenos Airesu, ki nas je toliko kot malo kje, pa še danes nimamo našega društva. Saj nam ne manjka dobre volje; samo začeti je treba in zato naj bo ta naš dan kar začetek. Kar z novim letom začnimo in kar takoj danes izberimo može, ki naj vse to pripravijo in v enem mesecu moramo imeti društvo že sestavljeno. Če bi bil: mi sami, saj bi se res ne mogli lotiti takega dela, ker znamo bolj z rokami kot z glavo raditi, toda imamo tudi take, ki se bodo za nas potrudili. Imamo tukaj našega gospoda Janeza imamo brate Lahe in še bomo koga našli. Samo za res se moramo porijeti. In nekaj nas bo tudi koštalo. Vsak bo pa že rad dal vsak mesec, en peso. Saj bomo vedeli kam gre."
Njegove besede so izzvale plaz navdušenja in kar hitro so bili predloženi tudi člani pripravljalnega odbora.
Z ozirom na namen društva, Id ima sedež na Avellanedi, kjer je največ Prekmurcev, je jasno, da bo njih vedno največ in bodo zato največ odočevali, toda društvo ne bo služilo samo njim, temveč naj bo slu-
žilo vsem dobrohotečim rojakom, zato naj se dene v odbor tudi kak zastopnik Štajercev, katerih živi veliko na Avellanedi, eden pa tudi za Primorce, katerih bo gotovo tudi nekaj z veseljem pristopilo k temu lepemu delu.
S tem navodilom so bili izbrani za pripravljalni odbor sledeči zboro-valci: Bela Preininger, Ivan Hozjaü, Kolman Krajcer, Šeruga Ludovik, Štefan Časar, Ivan Nemeš, Tavčar Liberat, Vuk Anton in Gelt Jože.
Vsakemu imenovanih je bil določen delokrog, v katerem naj kar takoj začne z nabiranjem članov. Največ Prekmurcev živi na_Avellanedi, potem pa po Piñeyru, Lanusu, Bei-nau, Wilde, Sanrandí, Villa Curino, na Dock Sudu. Toda tudi v mestu Buenos Airesu žive mnogi, kateri bodo gotovo z veseljem sodelovali v novem društvu.
Vse tiste je treba poiskati in vse druge, ki niso iz Slovenke krajine onstran Mure, ki pa so slovenske matere otroci, tudi tiste, kateri i-majo voljo, naj bodo, člani tega novega društva.
Tak je bil sklep in tak zaključek tega prvega zborovanja.
Še isti dan popoldne se je zbral ta pripravljalni odbor in se posvetoval o pravilih novega društva, ki naj se kar hitro pripravijo.
Predlog, ki je bil sprejet od vseh članov odbora je, da naj se da novemu društvu ime: "Slovenska kra-
v dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
Katedrala v mestu Djakovu katero je dal zgraditi nadškof J. J. Strossmayer, kateri je ustanovil tudi "Jugoslovansko Akademiio umetnosti" v Zagrebu in je smatran kot predhodnik jugoslovanske ideje z drugimi zaslužnimi možmi
jina", jugoslovansko izobraževalno in socijalno društvo.
V nedeljo 28. jan. pa naj se vsi zainteresirani zberejo, da bo po maši spet razgovor o stvari.
Vse dobromisleče rojake prosim, da pokažete voljo za sodelovanje.
Pridite 28. januarja k maši na Avellanedo, da se pogovorimo vse potrebno in določimo, kdaj se bo vršil prvi redni občni zbor, ki bo izvolil že društvene" funkcionarje.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
28. jan. Maša na Avellanedi za Frančiško Aepič. Molitve na Pater-nalu.
4. febr. Maša na Paternalu za Ivana Roječ. Molitve na Paternalu.
4. febr. je že zadnja predpustna nedelja. Veren kristjan tedaj pomisli tudi na pst. Ne pozabite, da je na Pepelnično sredo strogi post.
Na Avellanedi Se vrši 28. januarja takoj po maši sestanek "Slovenske krajine", da se dogovori in uredi vse potrebno za ureditev društvenega lokala in za prvi občni zbor.
Janez Hladnik
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 171 Krvnik potegne dolg nož. Imel je kratek, koščen ročaj in dolgo, ozko ostrino.
Poveljnik se obrne, kakor da bi ne ttiogel prenesti tega, kar sc bw zgodilo sedaj.
Redovnik dvigne svojo kuto, stopi bliže in porogljivo pogleda nesrečnega gondolierja. Krvnik zamahne z nožem. Skoraj polovica ostrine je izginila v Gianettinovih ustali, — tedaj pa...
Strašen nepopisen krik se je izvil Oianettinu iz prsi, — v tem trenutku Pa se je krvnik opotekel.
Nož mu je padel iz desnice, v levi Pa je držal okrvavljen jezik gondolierja Gianettina.
150. POGLAVJE. Norec Pugačev — Končano je! — vzklikne duhovnik v tem trenutku. — Bog, šinili se nesrečneža!
Poveljnik se še vedno ni obrnil. | Krvnik je čakal, da se bo Gianet-hno onesvestil.
Računal je s tem, kajti to je bilo tudi popolnoma naravno. Takšne strašne bolečine človek ne more prenesti. Bilo bi torej popolnoma ra-zuml jivo in naravno, če bi se nesreč-a žrtev onesvestila. Tokrat pa se je krvnik zmotil. Močna Gianettinova narav, njogo-a železna volja, jeza in obup, so-yruštvo napram tem ljudem in div-Želja po maščevanju je povzroči-a> da se Gianettino ni onesvestil.
Krvnik je držal v roki njegov kr-Aav jezik, Gianettino pa se je ozrl po Cc|Jfi iu planil.
prizor je bil srašen.
Iz
njeg ste
Ust mu je curkoma lila kri, — °ve oči so divje gledale, — pr-
.pa je krčevito stiskal.
nik£
tf, .	O"»'"«.
r-'Jub temu pa je planil nad krv-
a 111 ga sunil s svojo pestjo tako
močno, da se je ta orjaški človek zgrudil na tla.
V naslednjem trenutku je Gianettino že skakal po njem in ga brcal z nogami, pri tem pa je vpil neke nerazumljive besede.
Poveljnik odhiti k vratom, da bi poklical pomoč, ker so bili krvniko-vi pomočniki preveč strahopetni, da bi pomagali svojemu mojstru in u-čitelju.
Preden pa je poveljnik odprl vrata celice, ga je dohitel strašni Gianettino.
S svojo železno pestjo je zgrabil poveljnika Petropavlovske trdnjave, prijel ga je in treščil z njegovo glavo tako močno ob železna vrata, da so vsi mislili, da se bo starcu glava razletela. Nesrečnež se je zgrudil na tla.
Potem pa je Gianettino skočil k duhovniku, ki je strašno zavpil ko je videl, da je sedaj on na vrsti.
Cianettino je tulil kakor zver in planil na dozdevnega služabnika božjega.
Med nemim gondolierjem in menihom se razvije sedaj divja in strašna borba, ki je človek ne more popisati.
— Pusti me! Mar ne vidiš, da sem služabnik božji? — zavpije redovnik prestrašeno.
Gianettino pa ga zgrabi in ga hoče podreti.
Ta redovnik pa je pokazal moč, kakršne človek ne bi pričakoval od majhnega in na videz slabotnega meniha.
Dolgo sta se borila.
Duhovnik je spretno prijel gondolierja, borba pa je kljub temu trajala petnajst minut, preden se mu jo posrečilo, da je obvladal nesrečneža, ki je že oslabel radi silne izgube krvi. "Duhovnik poklekne na Gianettinova prsa.
Kuta mu pade z glave, — in pokaže se bled obraz--caričinega či-
talea Platona Subova.
Bil je bled, njegove ustnice so se tresle, svoje žrtve pa ni izpustil, če-
prav ga je dolga borba silno utrudila.
—	Prinesite okove! — zapove Platon Subov. — Hitro! — Okovali mu bomo roke in noge! Hitro — hitite vendaar — komaj ga še držim — hitro — hitro!
—	Ah, — sto vragov — na pomoč ! — Ta prokleti Benečan mi grize roko!
Gianettino zarije svoje zobe, ki so mu še ostali po strašnem krvniko-vem razdejanju, v roko Platona Subova.
Grizel je kakor divji, dokler mu ni ostal med zobmi velik kos mesa.
V tem trenutku se je vrnil krvni-kov pomočnik z nekaterimi uradniki Petro-pavlovske trdnjave. Komaj se jim je posrečilo, da so ubogega Gianettina okovali, da se ni mogel več ganiti.
iGanettino se sedaj ni več zmenil, kaj se dogaja z njim.
Ko so ga okovali, so videli, da se je Gianettino onesvestil.
Njegova nekoč tako lepa glava je omahnila na prsi, njegov obraz pa je bil tako spačen, da bi ga človek komaj spoznal.
Z uradniki je stopil v celico tudi zdravnik, ki je bil že precej star in temu primerno tudi slabe volje.
—	Ali je mrtev? — vpraša poveljnik zdravnika, ki je pregledoval nezavestnega Gianettina.
—	Ni mrtev, — odvrne zdravnik, — ta človek ima močno narav, zdi se mi, da imam vola pred seboj in ne človeka, — srce bije še precej močno, čeprav je izgubil mnogo krvi.
Zdravnik zapove stražniku, naj prinese gobo in vode.
Ko ;ie zdravnik dobil, kar je hotel, namoči govo v vodo in umije nesrečnežu obraz.
—	Ali ga boste obvezali? — vpraša poveljnik.
— To ni potrebno, — odvrne zdravnik. — To ni navada v Petro-pavlovski trdnjavi. Nesrečnež lah-
ko umre, to pa bi bilo tudi najboljše zanj, lahko pa tudi ozdravi. Morda se mu bo rana sama zacelila, narava bo storila svoje, potem pa je itak nepotrebno, da bi se jaz mešal v to.
—	Meni pa lahko obvežete roko doktor, — reče Subov in pokaže zdravniku svojo roko. — Ta živina mi je odgriznila kos mesa in morda celo pogoltnila.
Subov mu pomoli svojo roko, na kateri se je nahajala strašna rana — posledica Gianettinovih zob.
—	Kdo ste? — vpraša zdravnik, ker ni poznal Platona Subova. — Duhovnik ste, kljub temu pa ste...
—	Storite, kar vam ukazujem! — reče Subov jezno. — Jaz sem gene-ralmajor Subov, čitalec Njenega Veličanstva carice!
Sedaj se je zdravnik globoko priklonil, ker je že vedel, kakšna bodočnost čaka tega človeka.
—	Ekscelenca, — odgovori zdravnik, nagovoril je Subova z naslovom, ki mu sploh ni pripadal, — vaša rana ni tako lahka, kakor si mordat mislite.
—	Bah, — to rano boste očistili, potem pa pošteno zavili, to je vse, kar vam je treba storiti.
—	Oprostite, ekscelenca, da vam rečem, — odvrne zdravnik, — da temu ni tako.
Pri tem človeku je prikipela jeza do vrhunca, saj je popolnoma podivjal, — in zdravnik pokaže na onesveščenega Gianettina, — ni iz ključno, da bi moglo nastopiti težko zastrupljenje krvi, združeno z zelo nevarniomi posledicami.
Da pa to preprečimo, moramo na vsak način postopati skrajno previdno.
Rano vam bom moral izžgati z razbeljenim železom, ekscelenca, kajti samo v tem slučaju vam lahko jamčim, da se vam ne bo ničesar zgodilo!
—	Prokleto! Če je pa tako, tedaj se bom dolgo zamudil, — jaz pa moram čimprej prispeti v Carsko
selo in javiti Njenemu Veličanstvu, kaj se je zgodilo in ji sporočiti, kako sem izvršil njene naloge.
Če pa trdite, da je to brezpogojno potrebno, pojdite takoj na delo!
—Izvolite z menoj, ekscelenca, —• odvrne zdravnik. — V moji ordinacij ski sobi bom napravil malo operacijo, ki bo trajala samo nekaj minut, katera pa vam bo na žalost povzročila velike bolečine .
—Takoj pridem, doktor, toda najprej moram izdati potrebna povelja radi tega jetnika.
—	Gospod poveljnik!
—	Ekscelenca ukazuje? — vpraša poveljnik Petropavlovske trdnjave in stopi bliže ter se globoko priklone earičinemu čitaleu.
—	Njeno Veličanstvo carica Katarina, ukazuje, da zaprete tega Benečana v tisto celico, kjer se nahaja upornik Pugačev, — je ukazal Subov. — Ali je Pugačev še živ?
—	Živ je, ekscelenca, — reče poveljnik, — toda um se mu je omra-čil. Znarel je!
—V čem pa se kaže njegova slaboumnost ?
—	Če ekscelenca želi, greva takoj v njegovo celico.
—	Ah, to bi pa zares rad! Počakajte torej s tem Benečanom, dokler mi zdravnik ne izžge moje rane.
—	Kakor ukazujete, ekscelenca!
—	Njeno Veličanstvo želi, da se truplo grofice Klarise Pineberg položi na mrtvaški oder.
—	Kaj pa naj se z njo potem zgodi?
Subov približa svoje ustnice po-veljnikovemu ušesu in mu zašepeče povelje carice Katarine.
—	Razumem, ekscelenca, — reče poveljnik, — vse se bo zgodilo tako, kakop ukazuje Njeno Veličanstvo.
—	Kaj pa je s truplom tiste druge zločinke, — vpraša Subov, — kako se je že imenovala? — Ah, da, Elizabeta Voroncov! — Tudi ona je prav gotovo utonila?
—	Ekscelenca, samo po sebi je u-
SLOVE
SKI
L H S T
List izdajata: ''SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Stara modrost v basnih
ZAJEC IN LISICA
Ko je bila lisica zvitorepka še mlada in skočnih nog, je skoraj vsak dan ulovila kakšnega zajčka in si ga privoščila za južino. Ko pa se je postarala, je komaj še pregibala noge, tako je bila slaba. Vsi zajčki in vse putke so ji ušle pred nosom.
V tej stiski je lisica sklenila, da se bo zadovoljila z vsako hrano, tudi z navadno travo. Hotela je oditi iz svojega brloga, da bi se najedla trave. Pa so se ji noge kar šibile od slabosti in obležala je na mestu.
Tedaj je prišel mimo mlad zajec.
Lisica ga je milo zaprosila:
"Ljubi moj zajček, usmili se me! Prinesi mi malo trave, da se nasitim, drugače bom umrla od gladu."
Zajec pa je bil vkljub svoji mladosti že zelo moder in izkušen. Odgovoril je:
"Ne bo nič, tetka zvitorepka, ne bo nič! Trave bi ti že prinesel, trave, pa predobro vem, da bi s travo vred pohrustala tudi — mene."
To rekoč, je odšel dalje, lisica pa je žalostna ostala v svojem brlogu.
Goljufu nihče ne verjame, čeprav resnico govori.
VRNITEV
Spet v vasico ljubo se vračam iz tujine, spet oči vas vidijo, snežne ve planine.
Z desne me pozdravljajo trate smehljajoče, z leve dobrodošlico potok mi klopoče.
Vrhu holma nizkega vas že zrem zaspano, sredi drevja sadnega streho vidim znano.
Po stezicah tihih spet kot nekdaj potujem, kakor tujec rojstni se vasi približujem.
Peter Leveč.
Mladinski kotiček
OB NAŠI SOČI
Soča modra, oj poglej!, mi prinesli smo pozdrave naših polj in naše Save onstran mej!
Soča modra, oj, povej našim bratom, sestram tam, da prišli bi radi k vam za vselej!
In še to, še to povej: kdaj prišel bo tisti dan, da pripravimo se zanj že poprej?
Zbogom, Soča, hči planin! Tam za zadnjimi gorami bo povsod in zmerom z nami tvoj spomin!
Marija Žnideršič, Stari trg pri Rakeku
VALOVI SAVE
Kot klasje rumeno veter valove poriva in ziblje med ozke bregove, iz reke skrivnostno vstaja šumenje --teži ga gotovo brezmejno trpljenje.
i
Valovi zapuščajo zemljo ljubečo, ki prožila jim je le radost in srečo; bežijo, bežijo v daljno tujino, da tamkaj zlijó se v morsko globino.
i
V dežele neznane — neznanci bežijo, domače livade za njimi strmijo... Šumijo, hitijo valovi zeleni. Žalostni zmerom bolj zdijo se meni.
Gilda Petelin, Lesce.
SAMOTEN GROB
Samoten grob sred črnih križev. Nihče mu lučke ne prižiga, nihče ga s cvetjem ne ovija; le tih spomin se k Bogu dviga.
Nad njim jesenski veter kroži in s solzami nebo ga moči. Kot obstreljena ptička toži nekdo tam v tihi, temni koči...
Olga Kuretova, Zagorje ob Savi.
LISICA IN JEŽ
Lisica je obiskala botra ježa in ga vprašala:
"Boter, povej mi vendar, kje dobiš toliko hrušk in kako jih spravljaš domov? Kakor vidim, nimaš nobenega koša in nobene košare."
Jež je odgovoril:
"Saj jih nenosim domov s košem in s košaro. Če hočeš videti, kje jih dobim in kako jih spravim domov, pojdi z menoj."
Lisica si tega ni pustila dvakrat reči. Odšla je z njim.
Kmalu sta prišla v velik sadovnjak.
"Glej, takole nabiram hruške," je rekel jež in se začel kot žoga valjati po tleh. Na igle se mu je nabodlo vse polno medenih hrušk. Lahkover-nežu še na misel ni prišlo, da ga je lisica samo zaradi tega vprašala, kako nabira hruške, ker je imela sama skomine po njih.
Otovorjen s sladkim sadjem, se je
jež poslovil in se odzibal proti domu.
Komaj je izginil, se je lisica začela sama valjati po hruškah. Nesreča pa je hotela, da je bila vprav tam mnogo trnja in kopriv. Ježu trnje in koprive ne morejo do živega, lisica pa se je pošteno opekla in opraskala. Tako jo je skelelo in bolelo, da je kar zatulila ter zbežala čez drn in strn. Po hruškah nikdar več ni dobila skomin.
Včasih fogljuf ogoljufa samega sebe.
POGUM JE VEČ VREDEN KOT MOČ
Mačka se je postarala. Ni mogla več miši loviti ,zato so jo napodili od hiše. Skelnila je, da odide po svetu.
Spotoma je srečala psa. Ko je ta videl staro, slabotno mačko, se mu je zasmilila in rekel je:
"Kam greš tako sama? Ali se nič ne bojiš, da bi te kdo napadel? S te-
boj poj dem. Jaz sem mlad in močan r branil te bom."
Mačka je bila zadovoljna in skupaj sta potovala dalje.
Čez nekaj časa sta srečala volka. Volk juje pomilovalno pogledal in rekel:
"Ne hodita sama po svetu! Če vaju zavoha medved, vaju raztrga na drobne kose. Vzemita mene s seboj, da vaju bom branil."
Mačka in pes sta bila na vso moč vesela novega tovariša. Bila sta prepričana, da se jima v njegovi družbi ni treba nikogar bati.
Skupaj so potovali dalje.
Ko pridejo do gostega gozda, jim nenadoma prilomasti nasproti medved. Komaj ga je volk junak zagledal, se je spustil v dir, da se je vse kadilo za njim. Pes je malo zalajal in zarenčal, a nazadnje jo je popihal tudi on. Samo mačka je ostala. Skrivila je hrbet, nasršila dlako in jezno zapihala.
Ko je medved videl tako majhno žival z žarečimi očmi in ostrimi kremplji pred seboj, se je prestrašil. Bil je prepričan, da mora biti ta živalca od sile močna in zvita, ko se pa upa njemu asamemu postaviti p» robu. Obrnil se je in jo urnih krakov odhlačal nazaj v gozd.
Mačka je potovala dalje sama, za eno izkušnjo bogatejša. Vedela je, da se mora predvsem zanašati na svoj pogum.
Naši izletniki na sprehodu v senci košatih dreves v S. Antoniu de Padua
MEDVED IN ZAJEC
Medved je pritacal k zajcu in mu rekel:	¿
"Prijateljček, zakaj si tako strahopeten? Pojdi z menoj! Mene se vseboji in vsega imam dovolj."
Zajec je urno odskočil in odgovoril:
"Nak( s teboj pa že ne grem! Vprav zato ne, ker se tt vse boji. Če bi bil dober in posten, se te ne bi nihče bal in vsi bi te spoštovali. Hudobneža pa se bojijo vsi — in tak hudobnež si ti!!"
To rekoč, je zajec vzel podplate pod pazduho in zbežal.
mevno, da je utonila, silna moč vode pa je podrla zid vodne, radi tega je truplo izginilo v valovih Ne-ve.
—	Nič zato! Naj ga pa požro ribe! — vzkikne Subov. — To bom sporočil Njenemu Veličanstvu.
—	Sedaj pa, —• in Subov se obrne k zdravniku, ki ga je čakal, — sedaj pojdiva, dragi prijatelj, upam, da operacija ne bo trajala predolgo, — meni se zelo mudi.
In Subov odide iz celice, v kateri je ležal ubogi Gianettino še vedno v nezavesti.
Gondolierju je tekla še vedno kri iz ust, toda za nesrečneža se ni nihče zmenil.
Subov in zdravnik sta šla po dolgem hodniku, hodila sta mimo železnih vrat, ki so se vrstila v močni steni, ki se je zdela človeku nepremagljiva, zavila sta po stopnicah navzgor in naposled prispela v neko udobno, skoraj razkošno urejeno sobo.
—	Ekscelenca, prišla sva v moje stanovanje, — reče zdravnik. — Izvolite sesti, ekscelenca!
—	Samo hitro, prijatelj, hitro! — Njeno Veličanstvo me pričakuje v Carskojem selu. Sem se že itak predolgo zamudil!
Zdravnik prinese iz omare neko majhno pripravo in jo postavi na mizo.
Potem nalije v majhno posodo olja, prižge in postavi na plamen dva kosa železa.
To orodje je bilo kratko in široko in je imelo koščen držaj.
Subov je z zanimanjem opazoval vse te priprave.
—	Ekscelenca, — reče zdraVnilc, — opozarjam vas, da vam bo moja operacija povzročila velike bolečine.
—	Bah, če ne morete drugače, — se tudi bolečin ne bojim!
Zdravnik stopi k Subovu.
Najprej je umil rano s čisto vodo, potem pa jo je preiskal in zmajal z glavo.
—	Ta živina vam je najbrž hotela odgrizniti celo roko, —■ reče zdravnik, — to vas je moralo boleti!
—	Precej me je bolelo! — odvrne Subov ravnodušno.
—	Pa nisem na vašem obrazu ničesar opazil.
—	Stisnil sem zobe — to je bilo vse !
Zdravnik vzame iz plamena razbeljeno železo in sede Subovu nasproti. Z levo roko prime njegovo zapestje, z desnico pa previdno približa razbeljeno železo odprti rani in ga narahlo pritisne nanjo.
Subov se počasi dvigne na svojem stolu.
Njegov obraz je bil spačen, noben glas pa ni izdal bolečine. Stisnil je zobe, ničemurnost tega Subova pa je bila tolikšna, da bi ne bil za nobeno ceno izdal zdravniku svojih bolečin.
—	Vi ste junak, ekscelenca, reče zdravnik. — e nikdar nisem imel takšnega bolnika. Po navadi vpijejo in tožijo nad strašnimi bolečinami!
—	Hitite! — reče Subov nestrpno. — V Oarskojem selu me pričakuje Njeno Veličanstvo !
—	Samo še eno železo, pa sva gotova !!
Tudi sedaj je ostal Subov popolnoma miren.
Drugo železo je ostalo na rani dalje časa, kakor prvo. In kakor je bil ta človek hudoben in podel, vendar je bil silno hladnokrven in odločen, to pa mu je tudi v glavnem pomagalo, da se je povzpel na mesto, na katerem se je nahajal sedaj.
Zdravnik mu še enkrat izmije rano in mu jo namaže z neko mastjo, da bi hitreje zacelila. Ko pa je bil s tem gotov, mu je rado dobro obvezal.
—	Sedaj, ekscelenca, — reče zdravnik, — sedaj vam rana ne bo povzročala nikakih sitnosti in skrbi.
—	Hvala vam, zdravnik, — reče Subov, — sedaj pa me odpeljite na-
zaj v celico, kjer leži nemi zlo-činec.
Ko sta prišla iz zdravnikove sobe, sta že oddaleč zagledala poveljnika Petro-pavlovske trdnjave, ki jima je prihajal naproti.
—	Pravkar sem hotel vprašati, kako je vaši egscelenci, — reče poveljnik. — Zdi se mi, da je vaša ekscelenca malo bleda, — ali želite morda čašo močnega vina?
—	Zdi se mi, da mi ne bi škodovala, — odvrne Subov.
Poveljnik zapove nekemu vojaku, naj takoj prinese najboljšega vina.
Medtem pa so odšli vsi tja, kjer so pred nekaj minutami izvršili na ubogem Gianettinu strašen zločin.
Nesrečnež je še vedno ležal na tleh, toda zavest se mu je sedaj že vrnila. Prišleci so opazili, da ga mučijo strašne bolečine, ker je neprenehoma tiho stokal, kolikor je to mogel brez jezika.
Njegove oči pa so sovražno gledale okoli sebe.
Z nepopisnim sovraštvom je gledal Gianettino Subova, poveljnika in zdravnika.
Ti bi si bili lahko čestitali, da je ležal Gianettino sedaj okovan in jim ni mgel ničesar storiti.
—	Sedaj stopi sluga, ki je prinesel na srebrnem pladnju steklenico z vinom in čaše.
—	Bodite tako prijazni in mi nato-čite čašo vina, gospod poveljnik, — reče Platon Subov. — Najprej boste pil vi, kajneda, — tudi vam se je treba malo okrepčati!
Poveljnik je razumel.
Caričin čitalec se je bal, da bi ga zastrupili.
Poveljnik popije vino ,potem pa vzame tudi Platon Subov svojo čašo in jo izprazne.
Močno vino je delovalo, — kmalu se je jela Subovu kri hitreje pretakati po žilah.
Izvrstno, — reče Subov, — hvala vam! Sedaj pa ukažite, naj odnesejo to nemo žival v Pugačev o celico.
Poveljnik zamahne z roko, uradniki pa zgrabijo Gianettina in ga odnesejo.
Majhna povorka se je vzpenjala po stopnicah vedno višje.
—	Kje se nahaja Pugačev?
—Popolnoma zgoraj, v stolpu, ekscelenca, — odvrne poveljnik. Dali smo mu tisto sobo, kajti iz stolpa ne more nikakor pobegniti. Sicer je itak beg iz Petro-pavlovske trdnjave popolnoma izključen.
Sedaj je čudna povorka s poveljnikom in s Subovom v svoji sredini že prispela na stopnice, ki so vodile v stolp.
Čez malo časa pa so zagledali pred seboj neka težka, z železom okovana vrata.
To'je bila celica, v kateri so imeli nesrečnega Pugačeva že toliko časa zaprtega.
Subov zasliši čudno petje. To je bila monotona, zamolkla in žalostna pesem, ki bi delovala na sleherno srce, — toda v Subovi duši se ni ničesar zganilo.
—	Sedaj zopet poje, — reče poveljnik, — podnevi in ponoči prepeva pesmi svoje domovine, kozaške pesmi.
—Potemtakem ta norec ni nevaren ; naj prepeva, če se mu hoče! — reče Subov.
—	Da, toda od ča sa do časa podivja, takrat pa je strašen, — odvrne poveljnik — Petro-pavlovske trdnjave.
Kadar se Pugačev nahaja sam, premišljuje o svoji preteklosti, sanja, da se nahaja v stepi, ko pa zagleda jetniškega paznika ali pa katerega izmed uradnikov, pobesni. Mnogokrat je že bila prava sreča, da je prikovan k zidu, kajti sicer bi že marsikoga umoril.
Poveljnik odklene težka vrata.
Spbov vstopi.
Na pragu pa je obstal kakor prikovan.
Mar je bilo to človeško bitje, ki je
sedelo tam v kotu? Ali naj bi bila ta prikazen človek?
Prizor je bil strašen.
Pugačev, upornik, je sedel skoraj nag v kotu, po umazanem telesu je lazila najrazličnejša golazen, s težko verigo je bil prikovan k tlom in k orjaškem zidu.
Njegov obraz je bil skoraj čisto zavit v dolgo brado, izpod dlak pa so gledalo oči, — velike in žareče oči norca.
Lasje so mu padali čez ramena — nekoč tako lepi kozak je bil podoben opici.
Poleg iega pa njegovi lasje niso bili več črni, temveč sivi.
Tudi telo ponosnega kozaka Pugačeva je bilo popolnoma spačeno, —-njegova ušesa so postala zelo dolga, tudi roke ih noge niso bile več pri" merne njegovemu telesu, bile so podobne okončinam pračloveka.
V celici je strašno smrdelo.
To pa tudi ni bilo ničesar čudnega, kajti Pugačev se je nahajal na kupu blata.
Subov se opoteče.
Blizu jetnika je stal vrč in skodc-la iz železa, v kateri so bili še ostanki strašne hrane.
Pugačev se ni ganil, ko so stopili v celico. Uradniki so položili nesrečnega Gianettina na tla, med tem časom pa, ko so ga razvezovali in niu snemali okove, je pel upornik Pugačev neko kozaško pesem, ki je Še vedno ni upozabil.
To je bila strašna pesem, — tem bolj strašna, ker je pri tem obračal svoje telo, kakor da bi plesal.
Ko jo pri tem dvignil svoje roko» je Subov opazil, da so mu nohti strašno zrastli in se mu izpremcnih v pravcate kremplje.
— Ej, Pugačev! — zavpije Plato'1 Subov in stopi čisto k njemu. PÚg»" čcv, kozaki prihajajo!
Pugačev zatuli.
(Dalje prihodnjič)