*!
Fusii I bin J"!' , Sub«', Golo11!
(unft
glich H ?upa»c; piesW-
prose®1
:kse 9,|J;
istersit;
Senčuf
;rnoli£:_
inko',|C'
:mak^
JalidU stiik s9j;
vchaf
Kozi'1
Dejak
Strun«
=>rah ^ Crni^ job«
Naslov — Address
nova doba
6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — jOFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
ac
8=
Napredek J. S. K. J e d n o t e ni odvisen eiiho od splošnih razmer, ampak v mnogo v:čji meri od naše
aTilnosti.
 'I
b M
i
s
1
iNO.
^l^eond Claag Malt« April 15th. 1926. ,t Th. Post Ogic. .t CUr.l.nd, P.. Und.r Th. Act of March 3rd, 1870. - Accepted for mailing «t »peci,! of „o,ugC, provided for in Sec'tTon' lina, a« of
37
ŠTEV.
October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
37
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, SEPTEMBER 16TH, 1931 — SREDA, 16. SEPTEMBRA 1931
6%) iz AMERIKE IN
inozemstva
VOL. VII. — LETNIK VII.
P.
■
• n S>»
Kel!{l
)Dl
ffjlS
slov^
VS9t#J
%r>1
jtelJ8*'
)0
jšiU*11 , n«:
)D*
irk.11'
aDj*e
:je “
*ik
' Am ^ GREEN, predsed-tije, • er)ške Delavske Federa-
Voril v n!,Delavski praznik go-lem gQ ttumvi, Iowa. V svo-
jravica' r’ ,,e P°udarjal, da je tot ]ast 0 Prav tako sveta Hjfitrii• °Van^e Premoženja. In->bligacp ni°ra Pr’P°znati svoje J )rezPosef • Javnosti» >n če S'15'* *>li dela T ^e'avc‘ ne b°do do-Joro v ’ le^a -1™ b° dati pod-s V gotovini.
Zli WiUiam E- Borah .l'e
tepdu j &ovoru v Cotton-•višati' ] ;h°- ^eja^> da Je treba ^ Wo t(j °hodninski davek in < a 2(i|'ževafZ*m° mora^ bogatini lfostoV()| •' brezposelne, bodisi j!overi.',n° aIi Pa prisiljeni. NahomeGr. W- H- Murray iz Chics >• ',e V sv°jem govoru n«U obdolžil bankirje, da eželG *' ekonomsko balanco if, 0 se tekom par let ezPose]G JZ*)remen‘. bo število 'Jono, j j*'1 narastlo na 15 mi-,lastala bo revolucija. DVa u---------------
Nem liURlKANA, ki sta ala pi.ellJretečenega tedna div-PovzinJaribei«kega morja, ^itišj,- ^ Ve'iko razdejanje RiCj ' ndl|ras in na Por-^’uo	^estu Belize,	ki	je
f!S' je j'es^° Britiške Hondu-% 0S	življenje okoli
k|,og ’ ranjenih pa je bilo ^ikan ^a ^orto Rici je na .naPravil najhujšo ško-|6B^ili antažah; življenje sta i/Jšno hf|tlm le dve osebi, nekaj A,W	ra».ienih.
iir P^'LETNI PRAZNIK z *1*1 1
(Inj . . oboroževanje se je ^iart) ?Vil zyezni senator *!^ske». ’ ®orah, predsednik ve, p odseka za zunanje ®Hi 7pl.° .njegovem mnenju
Vi‘nJene države> Angli-Sp0)„Ja’ dalija in Japon-
m'sh, -n0 dZUrnn° proklamiralQ
^ !(0l,^egaPlukln'’enje vse^a P°" s 1°^oroževanja, ki	je	v
rfj .	s,.'s a'° omenjene drža-
l^Piev. rpU‘ tisoč milijonov do-WŽfcVaia. Poletni praznik bi . °b en ldeio svetovnega mi-p0Jn Pa ^i vsem tem de-■ 8e. cl£al gospodarsko na
k^icif r
konci zyezni blagajni,
? ^ašai ,Zadnje&a fiskalnega jev | **Zu tisoč milijonov ie8a'iG(° konci tekočega fis-1 ^'lii^v,4 Znašal več kot ti-Jnat00V dolar'jev. Z ozi-4t)je jt0 Se bo prihodnje za-iž a nngresa m°ralo baviti 1 % i * ern dohodninskega cine. T°8atir>e in davka na
eVt>i pi, a^° Prerokujejo to-^ ^ ekfiPerti. ' '
>	poročevalci
v VVashingtonu Mašo 1 Se Vedno bolj zavi-
h*'«C!ten08ti- Ponii'
f edetj i Je nar°d upravi-°st *L ? Počne vlada, in 0Pisja je to izsiliti.
^ovo j.^HaHa ali judov-se je pričelo 19;}} Zclhodu 11. septem
h0tJISlAlS n . • ,
a Ha ni.	poročajo, da
teke ?r'!avah °*3 dolnjem lH(. N’ k(m 1SsissiPPi pojavili ,!e Po-rj.’.',u'''ev- Mnogo ži-‘kov, 1 0 vsled komarje-
»o >Lur-
^S' '0višati narneravajo zna^
' ^ Plače doavke’ namreč
1 centa na vsak '	1. atrtoll
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Pisateljica Manica Romanova, ki je bila hudo obolela in se je morala podvreči nevarni operaciji, je isto dobro prestala in se zadovoljivo zdravi.
Slovenija je pred kratkim izgubila tri odlične in zaslužne može:	Preminili	so: Aleksan-
der Hudovernik, predsednik notarske zbornice in prvomestnik Ciril-Metodove šolske družbe, star 70 let; dr. Valentin Krisper, odličen odvetnik in zaslužen pijonir tujskega prometa v Sloveniji, star 71 let, in profesor Matej Vodušek, star 92 let.
NAŠI PO AMERIKI
Društvo “Zvon,” št. 70 J. S.
K. Jednote v Chicagu se pripravlja na proslavo 25-letnice svojega obstanka:	Tozadevna
prireditev se bo vršila v nedeljo 11. oktobra.
A
Jesenska veselica ženskega društva “Zvezda,” št. 170 J. S. K. Jednote v Chicagu se bo vršila v soboto 24. oktobra.
A
Plesna veselica angleško poslujočega društva “George Washington,” št. 180 J. S. K. Jednote v Clevelandu se bo vršila v soboto 17. oktobra v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Anglaško poslujoče društvo “Betsy Ross,” št. 186 J. S. K. Jednote v Cleve-j landu pa priredi plesno veselico v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. v soboto 24. oktobra.
Žensko d r u š t v o “Jutranja zvezda,” št. 137 J. S. K. Jednote bo dne 10. novembra 1931 staro deset let. Desetletnico bo društvo proslavilo 15. novembra z banketom.
Sedma redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze je pričela zborovati v ponedeljek 14. septembra v Slovenskem Delavskem Domu v Clevelandu. Konvencijo vodi glavni predsednik Zveze John Gornik, konvenčni tajnik pa je glavni tajnik Primož Kogoj. Dnevnice glavnih odbornikov in delegatov so do-k>QeB&rna.. £8.00. Sejam jsm e j o prisostovati ' sdtno člani Zveze in časnikarski poročevalci. Sodi se, da bo konvencija pred koncem tedna končana.
A
Pretečeni teden se je podal nazaj v Louisville, Ky., kjer upa v enem letu dokončati zobo-zdravniške študije, sobrat Anthony L. Garbas, ki je bil svo-ječasno urednik angleške sekcije Nove Dobe. Počitnice je preživel pri stariših v Clevelandu. Na poti nazaj v Kentucky se je nekoliko ustavil tudi v Indianapolisu, kjer se je seznanil z nekaterimi člani tam-kajšnega angleško- poslujočega društva Samaritans, št. 194 JSKJ. O prijaznosti in naklonjenosti tamkajšnih rojakov se je prav pohvalno izrazil.
A
Tajnica društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ prosi članice, da naj ne p rte z rej o dopisa, tikajočega se preložitve društvene seje, ki je priobčen na drugem mestu v današnji izdaji Nove Dobe.
PIK ČEBELE
Kadar čebela pikne človeka ali žival, ostane želo v rani, kar stane čebelo življenje. Zelo leze počasi globeje v rano s pomočjo nekakih nazaj obrnjenih resic. Vsak gib mišic ali pritisk spravi želo bolj globoko. Na želu je silno majhen mešiček, napolnjen s strupom, ki se pod pritiskom izceja v rano. Vleči želo iz rane je napačno, ker se pod pritiskom prstov strup takoj izcedi v meso. Najboljši način je, da se želo na-lahko ostrga iz kože. Ker noža ni včasih pri roki in včasi tudi ni časa ga odpirati, so za to delo najbolj pripravni nohti. Ako se na ta način odstrani iz rane želo z nepokvarjenim mešičkom, piknjeno mesto ne bo bolelo niti oteklo. Tako vsaj trdi Mr. J. I. Hamilton, vodja čebelarskega oddelka v zveznem poljedelskem departmentu
0 UTRUJENOSTI
31 a sl* [a#
ivif
HI«
k
%L
It0'
$
nf'
"i
H;
e<lš,
k,
Co-
d:
p
►J! P j
v*
/
H
V,
olž
't
s'ii
>i|,
Za prvomestnika Ciril-Metodove šolske družbe je bil po smrti notarja Aleksandra Hudovernika izvoljen univerzitetni profesor dr. Rado Kušej.
Pisatelj dr. Ivan Lah, ki je bil nevarno obolel, je ozdravljen zapustil bolnico in biva sedaj v svoji hišici v Šmarju-Sapu Dolenjskem.
na
Prebivalstvo jugoslovenskih mest. Rezultat letošnjega popisa prebivalstva kraljevine Jugoslavije izkazuje znatno povečanje mestnega prebivalstva v primeri's podeželskim prebivalstvom, kar je popolnoma naraven proces'. Število prebivalcev mest se je zvišalo za 676,558 oseb. Izmed 207 mest v državi imajo samo tri mesta nad 100,-000 prebivalcev in sicer Beograd 241,542, Zagreb 185,581 in Subotica 100,038. Število pre-valstva v ostalih mestih je znatno manjše. Tako šteje Sarajevo 78,182 prebivalcev, Novi Sad 68,966, Skuplje 64,807, Osijek 40,339, Ljubljana 59,768, Split 43,808, Niš 35,384, Maribor 33,149, Bitolj 32,982, Veliki Bečkerek 32,838, Sombor 32,-256, Senta 32,041, Zemun 28,-083, Karlovac 21,208, Dubrovnik 18,767, Sušak 18,104 itd. Le četrtina jugoslovanskih mest ima nad 10,000 prebivalcev. Zlasti so slabo naseljena mesta dravske banovine.
Nedavno je nastal na Hrastu, občina Suhor pri Metliki požar v hlevu J. Popoviča. Ogenj je uničil hlev, iz katerega so še pravočasno rešili živino, in še neko gospodarsko zgradbo. Revnemu posestniku je napravil občutno škodo, v veliki nevarnosti pa so bili tudi njegovi sosedje. Po splošnem mnenju je‘ bil ogenj podtaknjen.
Sairt neveste tik pred poroko. Tragičen primer v Splitu je nedavno napravil globok utis med občinstvom. Hči veleindustrij-ca Arcosyja iz Lipskega je nedavno prispela v Split, kjer bi se imela poročiti z nekim inže-njerjem. Nenadoma je mlado nevesto napadla slabost, kateri je ponoči podlegla. Truplo so prepeljali v Nemčijo.
Svinja raztrgala šestletno deklico. V selu Viškovcu pri Dja-kovu je šestletna Manda Vrba-ničeva naletela na čredo svinj, ki so napadle dekletce in jo grozno razmesarile. Pastir, ki je bil v bližini, je skušal deklico rešiti, a svinje so tudi njega napadle, da je moral zbežati.
 o--------------
TONA ZLATA Zlato je zelo težka kovina, zato bi bilo mogoče iz ene tone zlata napraviti kocko, katere strani bi bile le 17 palcev dolge.
(Piše dr. F. J. Arch, yrhovni zdravnil J. S. K. Jednote)
Skoro vsak izmed nas je žt včasih občutil neko posebne utrujenost in rnržnjo do dela Seveda, to lahko sledi težki bolezni ali pa trdej|u delu z m dovoljnim počitkom. Če tak občutek utrujenosti jdedi hudi bolezni, nas oskrba in nasveti zdravnika zopet Jpravijo dr normalne moči. Ie utrujenost sledi pretrdemu dtflu, nas nekaj noči dobrega spanfa in primerna hrana zopet spravi do moči in dobrega razpoloženja.
Včasi pa občutek utrujenosti lahko pomeni kaj leč. Naša fizična čutila niso dovolj razvita, da bi mogli vselej; z gotovostjo lazločevati med lenobo in boleznijo. Narava najrn z utrujenostjo daje znaminje bližajoče se bolezni. Mnog| neprilik, ki se pozneje mordajlzkažejo prav resne, nam včasi najprej naznani občutek utrujenosti.
Občutek wtruj(|iosti morda včasi naznanja r^,t raka, posebno pri osebah nad 40 let starih. Včasih naznanja anemijo, ki morda izhaja |z izgube ali uničenja krvi. Vfasi naznanja uljesa v želodcu,ftli sladkorno bolezen, Brightovjj bolezen ali srčno napako. IJihko pomeni tudi -nalezljivo bolfezen, kot su-šico, malarijo ali revmatično vročico. Morda otjblele žleze ne delujejo pravilno, .^Lahko pomeni utrujenost tudi ftačetek influence, tifusa ali vnetja slepega črevesa.
Kadar se človek čuti utrujenega brez pravega vzroka, je vselej priporočljivo vprašati za nasvet družinskega zdravnika. Razširjena je navada, da oseba, ki se ne počuti prav, gre v le karno in si kupi kakšno toniko. To ni pravilno, kajti taka tonika je kot bič za utrujenega konja, če telesna utrujenost izhaja iz vzrokov ali napoveduje bolezni, ki so bile gori navedene. Glavna naloga zdravnika je, da prinajde, če ni v telesu kakšnega vnetja ali kakšnega drugega kvarnega vzroka, ki povzroča občutek utrujenosti. Ako zdravnik pronajde, da se v telesu nahaja kak vzrok za bolezen, bo skušal po svojih najboljših močeh istega odpraviti. Ako v telesu ni nič takega, bo zdravnikovo zagotovilo odpravilo nepotrebno skrb.
-o-
KA.I SO ŽABE?
Pred leti so zaredili v državi Washingtonu neko vrsto žab, deloma za uničevanje mrčesa, največ pa radi okusnih žabjih krakov. Državna legislatura je te žabe postavila v vrsto rib, •ter jim dala isto protekcijo, to je, loviti se jih j-e smelo le na trnek kot ribe. Nekateri ža barji pa so postali preveč navdušeni za žabje krake in sc se posluževali malih pušk za lovljenje žab. Te vrste lov je bil tako uspešen, da so se žab j' prijatelji Načeli bati, da bode dolgokrakice kmalu čisto iz trebljene, pa so v državni legislating izposlovali postavo, ki je žabe protektirala kot “ptice pevke.” Ko si je žabji narod v državi Washington zopet opomogel in ker so nekateri podjetni Žabarji začeli rediti žabe na posebnih ranchih, jc bilo treba žabjo postavo zopet spremeniti. Danes spadajo žabe v državi Washington v vrsto “kosmate divjačine” in uživajo temu primerno protekcijo.
SEVERNI JELENI
Napol domače, napol divje govedo daljnega severa je severni jelen (reindeer). Laponci na skrajnem evropskem severu redijo že stoletja velike črede teh jelenov, ki so pa le deloma udomačeni. Na obširnih tundrah Sibirije se pasejo ogromne črede te živine, ki je nadzorovana kot na primer goveja živina in ovce na našem ameriškem zapadu.
Pred približno eno generacijo je ameriška zvezna vlada kupila v Sibiriji en tisoč severnih jelenov in jih je dala prepeljati v Alasko, da s tem zasigura nov vir živeža za tamkajšne Eskime in Indijance. Ta čreda severnih jelenov je v Alaski narast-la na približno milijon glav, in polovico teh lastujejo domačini, Eskimi in Indijanci. Velike črede severnih jelenov dajejo domačinom dovolj mesa za domačo porabo in precej se ga eks-portira tudi v kontinentalne Zedinjene države.
Da-li bo meso severnih jelenov kdaj postalo splošno popularno v Zedinjenih državah, je za enkrat še težko reči. Eksperti pravijo, da je meso severnega jelena sočno, toda ne mastno, in nima okusa po divjačini, ampak okus mesa je nekako med mesom janjca in race. Meso je okusno pečeno, kuhano ali v omaki in daje tudi izborno juho.
Nedavno je canadska vlada sklenila posnemati eksperiment Zedinjenih držav in je kupila v Alaski 3,000 severnih jelenov, da jih zaredi na canadskem severu in zasigura s tem novo zalogo živeža za tamkajšne Eskime. Čreda je zdaj na poti proti svojim novim pašnikom v Ca-tntdi. Na spomlad so potovanje ustavili za toliko časa, da so mladiči odrasli in da morejo potovati z materjo naprej.
Biolog ični oddelek ameriške vlade je v družbi z eno privatno korporacijo v Canadi poskusil križanje iz Sibirije importi-ranih severnih jelenov (reindeer) z domačimi severnimi jeleni, ki se imenujejo caribou. Križanje se je precej dobro obneslo in mešanci ameriških in evropskih severnih jelenov so po 50 funtov težji, kot posamezne živali kateresibodi originalne vrste. Okoli 2,000 teh hibridov je zdaj vlada razdelila med črede originalnih severnih jelenov po raznih delih severne Alaske, da se s tem zaredijo večje živali. Brez severnih jelenov bi bilo na skrajnem severu življenje celo za nerazvajene Eskime skoro nemogoče ali vsaj skrajno revno.
MALAJSKA LATOVŠČINA
V pokrajini Johore na Malajskem polotoku ra sto drevesa, iz katerih se pridobiva kafra. Kafra iz teh dreves je mnogo boljše kakovosti kot ona, ki se pridobiva iz kafrovega lovora na Formozi in na Japonskem. Primitivni malajski domačini, ki nabirajo kafro, verujejo, da ima vsako posamezno drevo nekako božanstvo, ki ga varuje poškodb in izkoriščanja. Ta božanstva je treba pri nabiranju kafre preslepiti in to skušajo domačini storiti na ta način, da pri tem delu govore poseben, izmišljen jezik. Drevesna božanstva i>o njihovem mnenju razumejo le običajna malajska narečja. Poseben jezik, ki ga ti ljudje rabijo pri nabiranju kafre, sestoji iz pokvarjenih ali narobe obrnjenih navadnih besed.
ZADNJA NEUMNOST ALI KAJ
Pravijo, da ko se človek oženi, napravi zadnjo neumnost, V Angliji se je nedavno oženil William Horace Cole in vsa Anglija upa, da je to njegova zadnja neumnost, dasi je mož šele 50 let star. Skoro pol stoletja je ta praktični šaljivec uganjal uprav gorostasne šale in neumnosti. Ze kot otrok je s svojimi šalami mnogo prizadejal svoji materi in njegov “talent” je rastel z leti; višek pa je dosegel, ko je bil fant na uni verzi.
Ena njegovih priljubljenih šal je bila, da je nagajal mladoporočencem. Ko je srečni ženin z nevesto zapuščal cerkev, je predenj stopila mlada, žalostna ženska, ki mu je z jokajočim glasom rekla, da mu odpušča, ker se je moral vdati sili razmer in se poročiti z žensko, ki je ne mara, da pa ga ona, zapuščena, še vedno ljubi in da upa, da se bo nekoč vrnil k nji. Razume se, da so bili po takem incidentu vsi medeni tedni pokvarjeni. “Zapuščena ženska”—včasi jih je bilo tudi več v primerni razdalji—je bila najeta od Cole-ja, ki je s kakšnega pripravnega p r o s t o r a opazoval, kakšne obraze je rezal presenečeni ženin.
Ko je bil Cole na Cambridge univerzi, je nekoč kot sultan iz Zanzibarja s tremi spremljevalci posetil univerzo in si jo pustil razkazati. Seveda je bil naj slovesnejše sprejet in pogoščen, dasi je samo eden njegovih spremljevalcev “razume) angleško” ter je služil kot -tolmač. To je toliko lažje izpeljal, ker se je sultan iz Zanzibarja istočasrio res mudil v Angliji, toda dotični dan se je pravi siliran nahajal v kolonijalnem uradu. Kljub tej šali ni bil izključen iz univerze, ker se je vodstvo balo še večje publicitete.
Leta 1908 je angleška vojna mornarica dobila svoj prvi “dreadnought” ter je konstrukcijo istega obdala z največjo tajnostjo. Veliki parnik se je nahajal v Portsmouth pristanišču, ves obdan od vojnih ladij, pa tudi na suhem je bilo pristanišče zastraženo z vojaštvom eno miljo na okoli. Cole bi si bil rad ogledal veliko novo ladjo, toda straža ga je odgnala. Možu se je to za malo zdelo, pa je šel in se napravil kot princ neke indijanske države in se prijavil admiralu, želeč si ogledati novo ladjo. Admiral je bil presenečen, ker ni bil prej obveščen, vendar je “indijskega potentata” spremljal po dread-noughtu. Pozneje si je “princ” z admiralove jahte ogledal še ostalo bojno brodovje, ki .je bilo vse v paradi; tudi je bilo njemu na čast izstreljenih 19 topovskih strelov. Kmalu potem ko je “princ” po velikem zahvaljevanju in poklonih odšel, je admiral izvedel iz Londona, da dotičnega indijskega princa sploh ni bilo v Angliji.
Cole je nekoliko podoben ministrskemu predsedniku McDonaldu, in kjer so ga ljudje “spoznali” kot takega, je igral svojo vlogo dovršeno. Ce so ga naprosili za govor, je tudi govoril, pa navadno v popolnoma drugačnem smislu kot bi govoril pravi McDonald, tako da so se poslušalci čudom čudili.
Neki dan je Cole naletel v Londonu na skupino delavcev velike plinske družbe, ki so oče-(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
Pozno poletje in zgodnja jesen sta bogati, razkošni in radodarni dami. Obdarili sta nas s poezijo božajoče-gorkega soln-čnega sija, pestrobarvnih altej, zlatih solnčnih rož, razkošnih dalij, kan in gladijol, elegantnih aster in ognjevitih salvij. Drugi darovi, kot so zlatobojn? hruške in jabolka, višnjeve slive in češplje, sramežljivo zaru-dele breskve in sočno grozdje, vsebujejo poleg poezije tudi praktično vrednost.
Neko bratsko podporno organizacijo sta obdarili s konvencijo, o kateri upamo, da bo tako bogata na uspehih, kot je ohijska jesen na plemenitih sadežih.
Našim bratom v Jugoslaviji pa sta vrgli v naročje svobodo
v obliki ustavne vlade. Pozdravljeni torej, ljvbeznji-
vi poslanki narave, zagorela deklica Poletje in zarudela ter sladko parfumirana Jesen!
Ko človek gleda in pije te sočn4 barve poletja, ki se preliva v jesen, pri najboljši volji ne more verjeti črnogledim prerokom, ki trdijo, da sta na svatu le dve barvi: bela in črna. vmes pa ničesar. Kjer je sol rice in biserna rosa, tam je tudi pestrobarvna mavrica.
Ko je kralj Aleksander v Jugoslaviji nenadoma ukinil diktaturo in vrnil prebivalstvu ustavne svobodščine, je nastalo tudi med dragimi rojaki v Ameriki mnogo ugibanja, kaj je monarha pripravilo do tega kc-raka. Nekateri hočejo vedeti, da se je kralj prepričal, da s ■ je ljudstvo tekom diktature marsikaj naučilo in bo zdaj zmožno samo vladati. Drugi ugibajo, da se je kralj naveličal prevelike odgovornosti, ki mu jo je nalagala diktatura, in jo je odložil. Tretji zopet mislijo, da je kralj dober opazovalec in se je kot tak prepričal in k srcu vzel, da se predolge diktature navadno ne končajo srečno za diktatorje.
Moje mnenje pa je, da sa je kralju prignusilo klečeplazenje, ki se je pod diktaturo razvilo do take višine, da se je človeku, ki ima nekaj hrbtenice, kar vzdigovalo. Kralj sicer izhaja iz zdrave srbske rodovine Ka-ragjorgjevičev, toda tudi njegov želodec ne prenese vsega.
❖
Znamenja sezone v Clevelandu so zdaj: pojemanje piknikov, zaton slamnikov, vrvenje na šolskih dvoriščih, v trgovinah razstavljene stiskalnice za grozdje, nabijanje sodov in razvažanje premoga.
Marsikatera reč na svetu, čez katero “kikamo” in godrnjamo, je pravi blagoslov za druge. Pretečeni teden, na primer, smo meščani vzdihov ill radi pasjednevne vročine, ohij-ski farmerji pa so zadovoljno migali s kozjimi bradami, kajti vsak vroči dan je pričaral številne tone sladkorja v grozdje njihovih vinogradov.
V mestu Crisfield, Maryland, so zaštrajkali delavci podjetja, ki se bavi z zbiranjem,- čiščenjem in konzerviranjem rakov. Niti za podjetnike, niti za delavce ni prijetno in koristm, co gre rakova industrija vsled štrajka rakovo pot. Toda namislimo, kaj pomeni to za rake. ki so najvažnejši faktor v tej industriji! Vsak dan štrajka .(Dalje na 2. strani)
Jr
*tJ^O'da "Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 7tc letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 -per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.
Cleveland, 0.
you. yiL
NO. 37
Naše uradno glasilo
Naša J. S. K. Jednota izdaja že sedmo leto svoje uradno glasilo, tednik Novo Dobo, do katerega je upravičen vsak član ali članica odraslega oddelka in ki stane posameznega člana približno en dolar na leto, kar se plačuje z mesečnimi asesmenti. Naša J. S. K. Jednota je nestrankarska bratska podporna organizacija, brez vsake verske ali politične primesi. V istem duhu mora biti pisano tudi njeno glasilo.
Pravila J. S. K. Jednote nalagajo uredniku uradnega glasila med drugim tudi, da “mora braniti Jednoto in krajevna društva pred napadi.”
Nova Doba je lastnina in glasilo J. S. K. Jednote, torej del jednotinega sistema. Ako je ta del jednotinega sistema neopravičeno napaden od zunaj, je urednikova pravica in dolžnost, da ga zagovarja in brani. Tako neprijetno dolžnost ima urednik vršiti potom tega članka.
Glasilo J. S. K. Jednote se ni še nikdar niti potom urednika niti potom glavnih uradnikov ali dopisnikov vmešavalo v razmere drugih bratskih podpornih organizacij. Odno-šaji J. S. K. Jednote z drugimi bratskimi podpornimi organizacijami šo bili, vsaj kar se njenega lastnega uradnega glasila tiče, vedno prijateljski ali vsaj tolerantni. Vedno se je vpoštevala nekaka nepisana postava, da naj vsaka organizacija reši svoje lastne probleme sama.
Prvo izjemo je v tem oziru napravil glavni odbornik slovenske podporne organizacije, katere konvencija se baš sedaj vrši v Clevelandu. V svojem URADNEM poročilu za konvencijo, ki je bilo za splošno javnost priobčeno preteče-ni teden, si je indirektno privoščil glasilo J. S. K. Jednote.
Ako bi kritiziral kot član JSKJ v našem lastnem glasilu kak del sistema naše organizacije, bi bila kritika, če bi bila dostojna, brez oklevanja priobčena. Urednik bi samo pod isto dostavil svoje pojasnilo in bi v slučaju glasila s številkami dokazal ,da je kritik glede istega v zmoti. Tako bi bila za deva rešena v “domači hiši.”
Prej omenjeni glavni odbornik neke druge slovenske podporne organizacije pa je zadevo našega glasila privlekel v svoje oficijelno poročilo za konvencijo dotične organizacije. V koliko je to dostojno in gentlemansko, naj sodijo či-tatelji sami.
V dotičnem poročilu se namreč nahajata tudi sledeča dva stavka:	'•
“Kdor je čital uradna poročila glavnih odborov S. N. P. Jednote in J. S. K. Jednote, kateri obe jednoti imati svoje lastno glasilo, je tam čital, da so nekoliko nazadovali v članstvu, dasi poslujejo po vseh Zedinjenih državah in tudi v Kanadi. Lastno glasilo ne prinaša članov, pač pa le neumor na delavnost in agitacija članov in članic.”
Kdor je s premislekom prečital omenjena dva stavka, je moral priti do prepričanja, da pomenita približno to-le:
' Lastna glasila nič ne pomagajo k napredku podpornih organizacij, samo za stroške so!” Naravnost to res ni povedano, toda čita se lahko med vrstami, kot pravimo. In to je tisto, na kar urednik lastnega glasila J. S. K. Jednote ne more in ne sme ostati dolžan odgovora.
Gospodarska depresija, ki objema ves svet, je prizadela skoro vse gospodarske ustanove in med njimi več ali manj tudi bratske podporne organizacije v Zedinjenih državah. Da te krize niso zakrivila glasila bratskih podpornih organizacij, niti je ne bodo odpravila, tega se zaveda vsak član s povprečno merico razuma. Nekatere teh organizacij so nekoliko nazadovale po številu članstvu, nekatere so prilično obdržale svoje prejšne pozicije, nekatere pa so celo nekoliko napredovale, toda v splošnem manj kot v takozvanih normalnih časih.
Obešati posledice svetovne depresije direktno ali indirektno na račun glasil podpornih organizacij, je milo rečeno, otročje.
Urednik Nove Dobe, katera je lastnina in glasilo J. S. K. Jednote, smatra vse slovenske podporne organizacije v Zedinjenih državah za dobre, poštene, solidne in našemu narodu kot celoti koristne. Logično je, da želi najboljših uspehov organizaciji, katere glasila urednik mu je čast biti, vpošteva pa tudi dejstvo, da ni friogoče spraviti vseh ljudi pod en sam klobuk in da je boljše, da je naš človek zavarovan pri katerikoli domači organizaciji, kot pa pri tuji ali pa nikjer.
Slovensko podporno organizacijo, katere konvencija se baš sedaj vrši v Clevelandu, smatra urednik glasila J. S. K. Jednote za vzorno podporno organizacijo in ji želi najboljših uspehov. Polje je še široko za vse slovenske podporne organizacije. Kar ne more dobiti v svoje vrste ena slovenska podporna organizacija, naj dobi druga; to bo v korist vsemu narodu. Urednik glasila J. S. K. Jednote pa se kot tak ne zanima, kako bo konvencija prej omenjene organizacije rešila zadevo svojega lastnega glasila; to je stvar de-legatov, katere smatra tozadevno dovolj kompetentnim.
V obrambo Nove Dobe, glasila J. S. K. Jednote, pa mora, ker je bil izzvan, navesti sledeče:
Prva slovenska podporna organizacija, ki je začela izdajati svoje lastno glasilo, je danes največja. Druga, ki je temu vzgledu sledila, je druga največja. Tretja, ki je začela izdajati svoje lastno glasilo, je J. S. K. Jednota in je danes tretja največja.
Trinajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila v Ely, Minn., leta 1928, je bila s štiriletnimi uspehi lastnega glasila tako zadovoljna, da ga je povečala iz štirih na šest strani in mu dostavila še angleško sekcijo.
Konci leta 1924, to je po 27 letih svojega obstanka, je J. S. K. Jednota štela 9,859 članov v odraslem, 4,822 pa v mladinskem oddelku; skupaj 14,681 članov. V šestih letih tekom izdajanja svojega lastnega glasila, to je od 1. januarja 1925 do 1. januarja 1931, pa je Jednota narastla na 14,094 članov v odraslem in 7,022 v mladinskem oddelku, skupno torej na 21,116 članov. Skupen prirastek članstva v teh šestih letih je bil 6,435 članov. Značilno je, da je posebno narastlo število odraslih članov, torej tistih, ki znajo čitati lastno jed-notino glasilo.
Povprečen prirastek članstva na leto v prvih 27 letih, ko Jednota ni imela svojega lastnega glasila, je bil 544 članov. V sledečih šestih letih, ko je Jednota izdajala svoje lastno glasilo, pa je znašal povprečen prirastek nad 1072 članov na leto. Vrednost lastnega glasila za J. S. K. Jednoto najlepše kažejo navedene številke, ki so uradne in ne lažejo.
 -----------o------------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje Iz 1. strani)
je zanje dan svobode, neodvisnosti in veselih piknikov!
DOPISI
Davis, W. Va.
Člane društva št. 106 J. S. K. Jed-notc prosim, da pravočasno pošiljajo svoje društvene prispevke. Ob enem sporočam tistim članom, ki so zavarovani za dva dolarja bolniške podpore dnevno, da plačajo v septembru in potem nadalje do preklica po dva dolarja naklade mesečno. Ta naklada v dva-dolarski bolniški sklad bo ostala toliko časa, da se primanjkljaj v dotičnem skladu pokrije in nabere po pravilih zahtevana rezerva. Vsi tisti člani, ki ne bodo za mesec september in v poznejših mesecih poslali svojih ases-mentov pravočasno, bodo suspendirani. Nekateri se zanašajo, da bo tajnik založil zanje. Tem naj bo povedano, da tajnik še sam zase težko plačuje. Vem, da v teh časih marsikdo težko plačuje svoje asesmente, toda za pomagati ni V slučaju, da kateri ne more plačati svojih mesečnih prispevkov, naj napravi prošnjo na društvo, in skušali mu bomo pomagati po naših močeh. — Upajoč, da bo članstvo našega društva to vpoštevalo, beležim z bratskim pozdravom,
Frank Mahnich, tajnik društva št. 106 JSKJ.
Skoro ob vsaki polni luni, ali tako nekako, se me spomni dragi rojak iz Pittsburgha z obširnim dopisom brez podpisa. Po imigracijskih postavah naše organizacije je takemu brezdomovinskemu dopisu vhod v kolone našega glasila absolutno prepovedan, zato ga urednik orezpogojno deportira v vnanja temo uredniškega koša.
“Pisatelj” v jeklenemu mestu pa kljub temu ostaja “trd, neizprosen, mož jeklen” in me vzti-ajno bombardira z dopisi brez podpisa ali s podpisom zavedeni član.” Kdo je reveža zavedel in kam, žal, ne vem.
Ako dotični dragi rojak misli, da me s takimi dopisi zabava ali pa jezi, se moti. Eno pismo več ali manj v običajnem vsakdanjem kupu pošte ne pomeni dosti. Tudi vsebina v omenjenem slučaju ne pomeni dosti, dasi je morda pisana z rdečo tinto in opremljena z obilico klicajev in podčrtavanj. Pisavo že poznam in kakor hitro vidim, da je dokument brez podpisa, zdrkne z lupino vred brez truda in težave v pol čevlja oddaljeni uredniški koš.
Ako moža zabava, naj le še piše. Poštni upravi vsak cent poštnine prav pride, papirnice in tovarne za tinto potrebujejo naročil, “pisatelj” sam pa potrebuje še dosti vaje v slovnici. Tako je prav na vse strani.
V uredniški koš deportirani dopis brez podpisa ostane v kvarantini toliko časa, da dobi dovolj tovaršije v obliki ovitkov, starih časnikov in raznih nerabnih listin. Potem pride hišnik, ki snaži vse prostore poslopja, deportira ves ta lite rarni zaklad v pritličje in ga v veliki leseni stiskalnici s težkim batom preoblikuje v štiri-voglato “balo,” katero poveže z žico. Nekoč je iz stiskalnice priteklo nekaj rdečega in hišnik je mislil, da je ukaželjna miš žrtvovala svoje nadebudno življenje za ameriško literaturo. Jaz sem seveda vedel, da se je v resnici cedila iz stiskalnice rdeča tinta tistega brezdomovinskega dopisa, pa sem ga kar pustil v njegovi krivi veri, ker imam zadnje čase raznih pojas-novanj že itak čez glavo.
Zadnja ura pa začne dopisu brez podpisa biti takrat, ko pride kosmati žid, pokliče na pomoč Abrahama, Izaka in Jakoba in za dobro mero še Samsona, patrona vseh močnih, nakar z mnogim stokanjem naloži papirnato “balo” na hrbet in jo odnese na voz. Bič, simbol vseh ponižanih, zatiranih in gajžlanih, zažvižga, v mladostne spomine zatopljeni konjiček zmaje z glavo in zastoka, voz presunljivo zacvili in žalni sprevod se prične pomikati po St. Clair cesti. Žid, sedeč na kozlu, pa z monotonim glasom pre-
peva bilje:	“Paperr-rrags! Pa-
perr-rrags! Rrrags! Rrrags!” Tak je konec in pogreb vseh nepodpisanih dopisov. Brez ozira na prepričanje odidejo v Nirvano vsi po izraelskih obredih.	A.	J.	T.
-------o-------
ZADNJA NEUMNOST ALI KAJ?
(Nadaljevanje iz 1. strani)
vidno čakali na nekoga, da pri de in jim pove kaj naj delajo. Cole je stopil oblastno k njim in jih ozmerjal, da pasejo lenobo, nakar jih je pozval, da mu sledijo. Delavci so bili prepričani, da je uradnik plinske družbe. Šaljivec jih je vodil na Piccadilly blizu Bond Streeta, kjer je največji cestni promet. Tam so na njegovo povelje z vrvmi zagradili velik del ceste in začeli kopati tlak. Tam nastanjeni policaji pa so pomagali odganjati voznike in pešce. Do večera je zevala na cesti velika jama, varno ograjena z rdečimi svetilkami. Šaljivec se je seveda pravočasno odstranil, plinska družba pa je šele drugo jutro našla svoj iz gubljeni “bataljon” in je seve da morala nemudoma popraviti raztrgano cesto.
Ena zadnjih njegovih šal je bila, ko se je kot londonski “Lord Mayor” podal na obisk v Marseilles in druga mesta Francije. S primernim spremstvom in oblečen v ceremonij al no obleko londonskega župana je sprejemal poklone in dobrodošlice francoskih županov in se dal od njih gostiti. Pravi londonski župan je o tem izvedel šele, ko je bilo že prepozno in jo je šaljivec že pobral na varno.
Kot že omenjeno, se je šaljivec Cole nedavno poročil, in vsa Anglija upa, da je s tem napravil zadnjo neumnost in d bo odslej pameten.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s Prve strani)
pint piva, 4 cente na vsak galon gasolina (skupno 16 centov davka na galon), bogatinom pa bo zvišan dohodninski davek za nadaljnih 10 procentov.
JAPONSKI CESAR je odlikoval letalca Charlesa Lindbergha s “tretjim redom srednje kordone vzhajajočega soln-ca,” karkoli že to pomeni.
VELIK METEOR je v noči 7. septembra treščil skozi streho neke garaže v Hagerstownu, Md. Dandanes vzamemo take dogodke za nekaj zanimivega, toda ne posebno nenavadnega, in “z neba padli” kosi železa ali kamena romajo navadno v muzeje. V Kabi v Meki pa častijo .mohamedanci še danes velik “sveti kamen,” ^i je pred davnim časom padel z neba.”
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. IMS
Kat. Jednota
Iakorporlrana 1. I*®'
Joliet, 111.
Člane društva sv. Petra in Pavla, št 66 JSKJ, vljudno vabim, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto 19. septembra o polu osmi uri zvečer, v običajnih prostorih Na tej seji bomo imeli več važnih zadev za urediti. Pogovoriti se bomo morali zaradi obdrževanja mesečnih sej za v bodoče, namreč, da-Ii se bodo naše redne seje v bodoče vršile zopet ob nedeljah popoldne. Razdeljene bodo slike, ki so bile vzete na izletu o priliki praznovanja društvene 25-letnice. Predloženo bo finančno poročilo omenjenega piknika. Dasi se je vse prodajalo po 5 centov, so znašali skupni dohodki $232. S tem so plačani vsi izdatki in je ostala še primerna svota v društveni blagajni.
V nedeljo 6. septembra sta se na poti iz Ottawe, 111., ustavila pri podpisanemu sobrat John Prah in njegov sin Frank Prah iz Chicaga. Sobrat John Prah je bil več let član društva št. 66 JSKJ, dokler je namreč živel v Jolietu, Pri svoji visoki starosti 70 letih je še čvrst in zdrav kot prava vrhpoljska ko renina. Rad se spominja dogodkov mla dih let, kakor tudi prvih slovenskih na seljencev tu v Jolietu pred 45 leti in še prej. Zdaj je član društva Zvon, št. 70 JSKJ, v Chicagu. Njegov obisk je bil dobrodošel med njegovimi znanci v Jolietu. — Bratski pozdrav!
Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ
Chicago, 111.
Člane in članice društva Zvon, št. 70 JSKJ, vabim, da se polnoštevilno ude leže prihodnje seje 19. septembra, ker bo ena najvažnejših sej tega leta. Vsa kemu članu je že znano, da se društvo Zvon pripravlja na proslavo 25-letnice svojega obstanka, ki se bo obhajala 11. oktobra. Radi tega je potrebno, da se člani polnoštevilno zberejo na prihod nji seji (19. septembra), ki bo zadnja seja pred omenjeno proslavo. Društve ni in veselični odbor se trudita, da pri redita vse, kar bo za proslavo potrebno, potrebujeta pa nasvetov in prijaznega sodelovanja tudi od drugih članov, če hočemo, da bo prireditev res uspeh.
Vsi člani JSKJ v Chicagu in okolici, vsa bratska društva in vsi posamezni rojaki tega okrožja so vabljeni, da v nedeljo 11. oktobra pridejo na proslavo 25-letnice društva Zvon. Društvo si bo naklonjenost posetnikov zapomnilo in bo ob podobnih prilikah skušalo vrniti uslugo za uslugo, naklonjenost za naklonjenost, poset za poset. Torej, na svidenje 11. oktobra!
Martin Jurkas, tajnik društva št. 70 JSKJ,
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glaval •dboralkll
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, IH-
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely. Minn.
Vrhovni idrarnlk:
DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni adbori
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, C>■
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min*-
2. nadzernlk: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh,
4. padzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicag0'
Peretal edbtrl
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th Bt., Calumet, Mick.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	„
a. porotnik: ANTON OKOLISH, 107S Liberty Are., Barberton^
Jcdnotino uradno glaallei
NOVA DOBA, 0117 Bt. Clair Ave., Cleveland, 0.
Urednik in upravnik: JL J. TERBOVIC.	(
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kaker tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj as pošilja sednika porotnega odbora. Prošnja za sprejem navlh članov [n ®01B spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	...p
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina	nečlanov	in	"L,
membe naslovov naj se pošiljajo na: Neva Doba,	1117	St.	Cl*'* *
Cleveland, Ohle.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društe* obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i S S*® članicami.
i Jugosl«^ s, naj s« »{fi
pokazala bodočnost. To je tisti arhivni koš.
Sobrata Johna Zalarja bi rad vprašal zakaj imenuje le zapisnik od seje 15. marca, da je bil predlog, da se afero glede tega za vselej konča in da sem jaz to tudi zagovarjal. Torej sem bil za mir. Pa saj menda poznam predsednika društva št. 37 JSKJ, ki ne^ve, kaj je predlog in kaj je sugestija; zato imamo sugestije od seje do seje, sklepa pa nič. Brat predsednik mi očita, da na svojo roko vodim dopisovanje z glavnim predsednikom. Jaz bi ga z ozirom na to vprašal, koliko članov je imelo dopisovanje glede sklepa društva z različnimi glavnimi odborniki v mesecih november, december in januar. — Pred-no zaključim, naj mi bo še dovoljeno dati predsedniku društva št. 37 JSKJ nek nasvet, kako naj bi se zopet vposta-vil mir pri društvu. Moj tozadevni nasvet je, da naj dotični odbor podvzame ravno tiste korake, kot jih je podvzel, ko je tisti denar izplačal. Naj pripravi tistih $300 nazaj v društveno blagajno ali pa naj naloži 63 članom po $4.76 posebnega asesmenta, da se pokrije tista svota. To je majhna svota za posameznega člana; pri društvu pa bo nastal mir. Z našo blagajno bomo lahko pomagali pri asesmentu potrebnim članom. — Z bratskim pozdravom,
Frank Penca, član društva št. 37 JSKJ
bo t"4
Schoi !rainr,i *Sit t
t*is
Kh
V a
Grea M»ar| '0ftun£
»H ir
N a 'Vha colj( e a hbe,
^ore , ‘Ued i % v 5,1 8l(
foj
glede slavnosti. Imenovan b° *>0 n možni odbor, ki bo v pomoč v Naj( in kjer bo sploh treba. , ^
Naj se nobeden ne izgovarja. ^ . brez njega bodo že opravili-	. Nat
vilno, kajti čim več nas je na ,(| ^0ve)1 dobrih nasvetov in predlogov	^
čakujemo. Torej, bratje in se	({'„•
na sejo 19. septembra! . ^ \ °15t Da ne pozabim, omenjeni '• s «ntj8 seji bo udeležencem seje na r *1’1-prost prigrizek in brezplačna r Kaj takega ni vsak dan. Več1”;) .  je znano, da imamo še preče) ^ l’ho tekočega pridelka, zdaj pa )e ^ ^ lot be da se preizkusi, če bo dovolj . . slavnost društvene 25-letnice' d U( Dalje apeliram na vse člans f > JU ga društva, da se potrudi za JJ® ■ |p !>assr( odraslega in mladinskega	hf0
nas bo kar mogoče častno šteV liki 25-letnice. Marsikaj se da ^ oziru doseči, če se poprimem®- ^ lašajmo na jutri, kar lahko “ . rimo; jutri bo morda že prep° f nih mi je nekaj obžalovan)« e(|l?
slučajev, katere bom opisal v.
hodnjih številk. — Z bratski!" vom,	M
johntz;k
predsednik društva »'■ vj,
------ te* 5l' s0
J°hnS‘> Hien
Naj mi bo dovoljeno izpreg . par besed o zadevi prin^Ljii	j. !■'
dvadolarskem bolniškem s*j	'Jat
zadnjem dopisu sem apeli*-®..^t1 Ch^j stvo, da bi si prostovoljno skrC s |t . ško podporo. Le če bi si znižalo bolniško podporo, bl .(# . cte( nje, da sklad dvadolarske ( l)e ^ ostane na površju do Pr.'*l0konV(f ^ vencije. Dobro vem, da je ,cfif k. ' tisti faktor, ki dela postave >	IMe
in iniciativa ne pride v P0511" ’p3:	0^
konvencija pred durmi. Resn|ja'( frvj, mim, da bi prihodnja konyenc	i
kaj opravka z dvadolarskim ^	fe
razredom, ako si člani prostat znižamo podpore. Brez teg® red do konvencije že zaspal sp E vičnega.	Kj, t j
Ako res nismo toliko bra* pustimo, da bomo videli kak® ^ ^ mo vlekli dolarje iz prazne . Jj ^ Mogoče bi pa bili toliko bra šli vsi sobratje in sosestre	‘Cf|
listo, vzeli vsak svoje, pa rrlir |jk£: Vsakemu je znano, da so v^0yi! pore vzrok simulantov. ZaV gp | V pri dveh ali treh društvih za jo, ( dolarje dnevno, kar nanese ^ larjev. Taki lahko pla^u*e,^e i<], naklade brez vsakih težav;_vSe	1
pa je s stotinami drugih, ki	'c<
jo za najpotrebnejše.	j/
Sobrat Okolish pravi, da ne(j9f, naenkrat umrli. To je res, no smrt tisti faktor, ki pretv f«j *1 narodov in človeških ustan0	e.
na primer, je bila leta 1920 ^ |{|il % na zadruga, ki pa je pred P®,, S1 W padla, dasi so, razen par >z), S(', bivši člani iste živi in zdrav*- jf z Jednoto je malo drugače, ^t'\ premore 30 dobrih članov, občutijo tako hudo sedanje ^ da lahko plačujejo jednotine t »t te in tako obdržijo Jedno10 y5«, i^.^i premoženje. Ako vzamemo^ ( t trgovskega stališča, je d°t>r ni<,	>
noto. Ako spravimo iz stare člane, ne da bi jim P 'ai,,e so plačeyali večino svojega 1	Cl
dobro za jednotino blagajno,
Ako pa vzamemo vse to * sjj stališča, je druga štorija- fi dične Jednote je: Vsi za ene* ir^
vse! Ali bi ne bilo prav in P jv*1
bi bolniki pomagali napo'11' tef"} %, ski sklad bolniške podpore, \\ Ju oni izpraznili, in tako pom iti9j žati sobrate v dvadolarsken Imejmo pred očmi, da če boo niki ostali v tem razredu, n J o < v denarja za dva tedna podp° ^ in sosestre, premislimo in .Vj ji'1' da-li je v večjo korist člans ^ f, ■'$ kažemo bratske v tej krizi i ^ y bojno pomagamo, ali da se trgovskem načinu iznebim0 . prevelikimi nakladami! .....če'5 % Math KJJji V
(Nadaljevanje na 6. s
S
ls$i
AMERIŠKI KONZULATI
Zedinjene države vzdržujejo v različnih deželah inozemstva skupno 345 konzu^atov.
Cleveland, O.
Nekoliko odgovora predsedniku društva št. 37 JSKJ.— V našem glasilu z dne 26. avgusta mi omenjeni očita, da še vedno brskam po arhivnem košu propadlih predlogov na društveni seji 15. marca. Ne omeni pa, da kot je meni znano, je prišla afera glede cerkve na dnevni red 15. februarja, kako da društvo lahko daruje ako hoče. Ker pa je bila seja sklicana potom pošte, to je 7 dopisnicami, o čem da se bo razpravljalo, so člani zahtevali pojasnila, do katerega so bili tudi upravičeni. To ve tudi sobrat Zalar. Ali se ne spominja, kako je predsednik postal strankarski, da se da $300, in kako je razbijal po mizi. Po vsej zmešnjavi pa je bil stavljen predlog, da se izvoli odbor, ki naj sc posvetuje s cerkvenim odborom. Predlog je bil sprejet. Odboru je bilo dano navodilo naj dobi pojasnilo, kako se misli urediti cerkveni program, ke^ društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ne more darovati za cerkev kot tako, ker je to proti jednotinim pravilom, lahko pa da v agitacijske svrhe, od katerih ima društvo korist. To je dru štveni odbor poročal na seji 15. marca 1931.
Brata predsednika bi vprašal, če sf je ravnal po sklepu društvene seje, Kdo mu je dal polnomoč izplačati $300, ker se ne ve za kaj je bilo plačano, Prišlo je v javnost, da se je izplačalo, ne da bi se vedelo za kaj, torej so sc člani zavedli, da se jim godi krivica, pa so protestirali in obtožili tiste, ki so to povzročili. Zakaj brat predsednik ne govori resnice glede obtožnice, ki je bila predložena 15. marca 1931? Ko je bila prečitana, ali je vprašal članstvo, da-li naj se vpošteva ali zavrže? Glavno vprašanje jp bilo, kje se je dobilo zapisnik, ki je bil šele ta dan čitan, to mu je bila največja ?krb. Ker pa se je za pisnik v glavnih točkah vjemal z ob tožnico, ga je predsednik spravil v ar hivni koš, drugi pa je bil poslan na glavnega predsednika. Vseh 73 članov ki je obtožnico podpisalo, je zavednih in vedo zakaj so se podpisali, kar bo
Cleveland, O.
Članice društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ, obveščam tem potom, da se ta mesec ne bo vršila naša seja tretji četrtek, to je 17. septembra, ampak ČETRTI PETEK, to je 25. septembra. To velja pa samo ta mesec, v bodoče pa se bodo seje vršile kot običajno vsak tretji četrtek. Za preložitev seje v tem mesecu smo imele zelo važen vzrok. Prosim, da vse članice to obvestilo vpoštevajo.
Poživljam članice, da skušajo pred koncem leta in pred zaključkom kampanje pridobiti vsaj vsaka eno novo čla nico. Dalje priporočam vsem članicam, ki še nimajo svojih otrok vpisanih v mladinski oddelek JSKJ, da jih vpišejo pri prvi seji. Mesečni asesment je samo 15 centov, kar je zelo malo, ako vpoštevamo, da znaša smrtnina od $25 do $450. Ko otrok dopolni 16. leto, lahko brez zdravniške preiskave prestopi v odrasli oddelk, če se zavaruje le za en dolar bolniške podpore in $500 smrtnine. Poleg tega se mu da nekaj rezerve iz mladinskega oddelka, s katero se plača asesment za nekaj časa. Ta kredit se ravna po številu let v mladinskem oddelku.
Naše društvo je bilo ustanovljeno 11. novembra 1921 in bo 11. novembra tega leta preteklo deset let od ustanovitve. Našo desetletnico bomo proslavile z banketom, ki se bo vršil 15. novembra v Knavsovi dvorani. Vsaka članica našega društva bo prispevala po $1.00 za to proslavo, brez ozira na to, če se banketa udeleži ali ne.
Drage sestre, skušajmo članstvo našega društva v obeh oddelkih podvojiti do praznovanja desetletnice “Jutranje zvezde”! — S sestrskim pozdravom, Mary Bradač, tajnica.
Chicago, 111,
Prihodnja seja društva “Zvon,” št. 70 JSKJ, se bo vršila na večer 19. septembra ob običajnem času. Le glede prostora bo mala izprememba. Stav-binsko društvo “Slovenski Dom” ima tisti večer svojo letno sejo in direkto-rij nas je naprosil, da našo običajno zborovalno dvorano zamenjamo za drugo v istem poslopju. Torej, člani in članice, ki pridete na sejo 19. septembra, pojdite v dvorano skozi PRVA vrata od stopnic, ne skozi zadnja.
Prosim člane in članice, da se kar mogoče polnoštevilno udeleže seje dne 19. septembra, ki bo zadnja pred slavnostjo 25-letnice našega društva. Ta slavnost, kot je bilo že omenjeno, se bo vršila v nedeljo 11. oktobra. Ako hočemo uspešno izvršiti našo nalogo, moramo se vsi resno poprijeti dela. Veselični odbor bo na omenjeni seji pripravljen z vsemi poročili in pojasnili
»ta
lifll
Current Thought.
classroom attendance
ft ,
^tnrnar ai e Us aga*11- Soys and girls returned to ‘b°ut t0 r‘,c*10°l' perhaps unwillingly, except a few who are »t We is. fer‘l<llJate from the junior high. In this day and age lS '	^ high sch ^ ^rea^ between the elementary grades and that
%h, anc| „00^ r^he first nine years are included in the junior Unior „ , lom then on it is a continuation in the sophomore,
5'^lSi0r?'aSSeS-
==::::^ ettlWk i anticipation of a high school graduate about to munatr a C0^e^e career. And especially the group that is N&ge (!nou^b to enroll in m out-of-town university. A ^ mak Wn’ s^range school, strange students, strange faculty IIIJilJ	c' pasting, impression on the young mind. A mystery
ltu!iv *1 university, penetrated only by daily attendance, 101 j ^ aPse °f a month or so.
,'tf	ases	the freshman most is the arrangement of classes
1 vea w ;?'here attendance is required by three hours of lec-jjeriJl • 'n contrast to the compulsory daily attendance of i ^re c ln the high school. In college some subjects require Jrf !lledin u^nt*'ation than others, laboratory periods must be *j,v ^th vig.'()1. evertheless, the subjects to be studied are attacked j pi st0p enthusiasm, and nothing short of a catastrophe kritin- H ® ^'eshman from complete mastery of the course—-30 wj S0 maneflrst month.
v ' rs^in L0* our people are prone to look on education with rj«.^	commonly accepted belief is that eight years in
T°f j 'Sc^00' and four years in high school is sufficient. >»j5l ^°Vet]g 1;|’ you want to go to school all your life?” How many sesit*1	U s have heard that expression from their parents.
Pf six to ,0’ c^ent'stry, or law is followed, then a college course ‘ jjfJ	years	meets with their approval. But if the stu-
^pti*1 lv|'y tiof ,1°°^ *or work after four years of attendance at college, čini'1; fchoo] . ‘s ai’t working immediately upon graduation from high Th0;‘Sftheir °Pmion. y W Be (jj, 0r*:unate enough to be able to attend college should e- ft ^ten S< <)Uraged by such remarks.
ce by classes is familiar to all, because from the time Sroom Were~6 years old, we were compelled to attend the ei'y,"Ughn’ * his idea of mass meeting persists in our minds le remainder of our lives.
, ^hen Lodge Meetings Similar to Classes -6 chaj,,''e. attend lodge meetings and are seated in our respects, it reminds us of the classroom. The president is the Cr<UJ^ to him (or her) we look for guidance. Some of our ;%'],j, take a lesson from the schoolroom and conduct the tvg'^1 more order. The reason for disorderly meetings  j*«* *n part to the desire of members to sp6ak out in to**, w m °°lri ’ ev^ently this earnest desire has been suppressed j H fi, ,y years that the opportunity is taken advantage of Jl* i Atte,dealodge meets.
aiJCe at lodge meetings can be looked upon as a con-°ol, }} ? the classroom. At times we got sick of attending ns'Ji t0 , °nce we went out and worked for a living, the old 1 V	inr^Urn to school came back. The lodge meeting con-
oitij c°tn>1 Uil nest by the president can stir the imagination of M Let,nent members to co-operate in the lodge’s undertake ^ernentSf8et'together spirit can be molded into an effective .'„0 P*, fcVSs bring stardom to the activities. nciii:	]-fvan compared to a university with branch lodges
v# ij1?!6 >n ch. rent departments. Only the departments are the |V'!, *Sr*i. aiacter, that of bringing out the true spirit of frater-
■ ENGLISH SECTION OF B
W Olt'cial 0r9*n v
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLI FyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
5P
tsl“il
COMMENTATOR
correction
* 11 „ ~ ‘
? Uj,j Issue of the New run ^	^he heading of
,eli^ (	°n Gornick’s name
W}l° oierr°neously as the ^>NtePUnted 115 sticks of
0 hV iq1'1	^art>n	Skala
was Martin
■<* and ° 'Vas held by the
Anton Gornick ' «'*1, 'vi,kVl0lation of the law. f i>c, to beg Mr. Anton *• Tj,ePardon f°r the mis-<Jl'cidemrep°*'t from which was taken also re-Pror.
Editor.
, iJ«htlther’s 0her S VVhereabouta
Vf»l	Maph a bunch of Prize
J C "'ho h^y-explained to the 'v°rld H Come to call. “What J"quirpH	you mean?”	the
'fied arty,”	“She’s	gone to a
e	bright	child	ex-
V0U S^U‘	to Pieces
d'V, ''Venenbaby’sen-M0u killed a11 ‘he.
* maid	asked mother
J') lf| it J^'ani»
f»».j He ^ehnJ6151161! the maid. “1 Hre,”	chopper twice
Sre abo'Ij°YMENT j lj^ ,lle ijUt 89>000 women on the N ' SamSthfvernment. This
the World 86St empl0yer tot a perfect news
tne,d0g?
bull threw a con-
k-i.	'
-o-
tie
if jt
ke,«c . A
% se7
bt*'1
5eS[V
)S<< " ^ r? )t
P a
si j
\iie'
&
Breath of Life by Meter
Scientists say they can give man a synthetic air that is better to breathe than that which nature provides in such quantities. They find life can be sustained more healthfully with this artificial atmosphere in office buildings, airplanes and submarines, than with the ni-trogen-oxygen mixture which surrounds the globe ... It is easy to see what this is leading to. In another decade or two we shall have the large utility companies selling this improved air for breathing. If a corporation may sell water, why not air?
*
-------o------
MOUNTAINS
The U. S. Geological Survey regards Mount Mitchell, in Yancey County, North Carolina, as the highest peak in the United States east of the Rocky Mountains. It has an elevation of 6,711 feet above mean sea level. The honor, however, is also claimed for Harney Peak, in Pennsylvania County, South Dakota, which has an elevation of 7,242 feet above mean sea level. The difference of opinion arises from the fact that the government regards the Black Hills, which include Harney Peak, as part of the Rocky Mountain system, while some authorities regard them as a detached system.
 0---------------
NEW SHOES
ODDITIES IN THE NEWS Cheek
At a horse show in Montebu-carlo, Italy, a horse bit a large chunk out of Theodore Crema’s cheek. In intense pain and indignation, Theodore Crema thrust his- hand into the horse’s mouth, recovered the gob of flesh, drove with it several miles to a hospital. , Surgeons restored the piece to Theodore Crema’s face.
Blind
In Memphis, Dr. . Ernest Gleaves, blind osteopath, won a divorce from his blind wife on charges of misconduct with a former sweetheart, also blind. Two blind witnesses testified for Dr. Gleaves.
Lightning
At Montreal, John Moraine, who had been paralyzed in his legs for three months, saw lightning strike his home and ran away quickly.
Burial
Dr. Francis Pearse of London bought an automobile 30 years ago. Until three years ago, he used the same car on his daily rounds, but then it failed him, Last week he said: “I have bought a pot of ground near a cemetery to give it a decent burial. I shall drive it through the city to the burial ground, where it will be broken up and interred.”
Cow
In Manhattan, Mrs. Emily Rysavy, asking the court for alimony in her husband’s divorce action, complained that never during their married life did her husband address her by any name but "‘Cow.” Said she : “My own daughter, when about to enroll in school . . . was unable to inform the teacher of my first nam&, stating that she thought the name was Cow.” Hen
In Mancester, la., a white leghorn hen owned by Emil Wending Jr. knocks on the kitchen door by flapping hei^ wings against it, walks to an old coat in the corner of the room, lays an egg in it and “knocks” to be let outdoors again. In two months the hen laid 50 eggs by that procedure, Mother
In Ljubljana, Jugoslavia, a circus lioness, trained to an act in which her cub is placed in a perambulator, thought she recognized her offspring among the spectators. She pulled a 7-month-old infant from its buggy, playfully mauled it about until the trainer recovered it. Unhurt,save for a few bruises and scratches, the baby was restored to its prostrate mother. Well
In Mexico, Mo., Mrs. C. Williams’ cat fell into a well. Mrs. Williams tried to rescue the cat, fell into the well. Mr. Williams tried to rescue his wife, fell into the well. Police rescued Mr. and Mrs. Williams. The cat drowned.
Measles
In Wilmington, N. C., Wil-mer Harnett caught the measles, was sent home from school. He conferred with eight of his friends, started a small measles epidemic by selling them his malady for 10c each.
Current Reading, August, 1931, issue — Excerpts from Time.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. u.
Chairman: F. J. Kress, 201 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. 1). 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 319 \V. IJircli ,St.
Chisholm, Minn.
* » *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor or English Section, G117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
"B'RIEFS
Slovene farmers of Geneva,
O., are helping destitute Slovene families of Cleveland by delivering truckloads of produce that are distributed to the needy ones, free of charge. Last Monday, Sept. 14, four truckloads were disposed in this way, and many more are anticipated during the fall season.
“Can the Surplus” campaign
has been launched in Cleveland this week, in which housewives have been asked to can extra jars of fruit and vegetables to be distributed to the needy families this winter,. City Manager Daniel E. Morgan has strongly indorsed this campaign and has placed all city fire and police stations at the disposal of the committee as depots for canned foodstuffs.
Slovenian Mutual Benefit Association (SDZ) is holding its seventh triennial convention this week in the Slovene Work ingmen’s Home in Collinwood
One-hundredth anniversary
of Fran Levstik’s birth was recently held at Velike Lašče Jugoslavia. to commemorate the centennial of the Slovene author and philologist. Oton Zupančič, well-known literary mind of Slovenia, was given the honor of unveiling a special bronze tablet of Levstik. A large crowd was 011 hand to celebrate the occasion, in which special trains were chartered to accommodate visiting guests. (Cleveland Journal.)
Present government of Austria was given a jolt Sunday, Sept. 13, when the Fascist faction under the leadership of Dr. Walter Pfriemer started a revolt and captured six towns. Dr. Pfriemer declared himself dictator and commander-in-chief of the army. However, the government captured the rebels and quelled the revolt.
Saying It With Comrades
Comrades Challenge Illini Stars lor SSCU State Championship
The Ely Miner of Ely, Minn., reports in its Sept. 11 issue a plan to hunt deer and provide meat this season. It further suggests that game laws be revised so that unemployed heads of families could furnish meat for the coming winter; thus, “by legalized slaughter which will take place anyway and minimize the poaching which is sure to follow this fall, and which, under the present economic conditions, is a foregone conclusion,” unemployed would be spared of guilt to violate the game laws.
A sports factory in Liverpool, England, employs Peggy Davies and Phyllis Robertshaw to test their boots and shoes, and the job requires them to walk about 12 miles a day. In four years they have covered about 12,000 miles.
GARDEN CITY
In 1869 Chicago began an extensive park development and soon afterward its total area of parks comprised 1,887 acres. The city then acquired the nickname “Garden City” and that name is still emblazoned on the municipal coat of arms. Later, when the city fell far behind on its per capita holdings ot park acreage, the nickname was lost sight of and is now never used.
College students of Fergus Falls, Minn., wishing to attend the local college may defray tuition fees with equivalent amount of either wheat, oats, rye or barley. Sixty cents is allowed for a bushel of wheat, 25 cents for oats, 35 cents for barley and the same for rye. Only wheat or grain grown on farms from which students come is accepted.
Waukegan, 111.—CHICAGO, ATTENTION! The Waukegan Comrades softball (indoor) combine (SSCU) challenge the touted Illini Stars Lodge outfit to a game or series to determine the SSCU playground ball champions of Illinois. Games may be played either at Waukegan or Chicago any Sunday morning or afternoon. Arrangements can be made for a double-header. The local lodge has an all-star aggregation and feels confident in winning another SSCU state championship. The Comrades’ hardball nine won the SSCU state title by defeating the Illini Stars earlier in the season. Illini Stars team manager wishing to accept the challenge is asked to get in touch with the writer at 825 Wadsworth Ave., Waukegan, 111., or telephone Majestic 2844 at 6 p. m.
Mr. Paul Bartel, president of the SSCU, will toss the first bal) over the plate, Joe Petrovič, secretary of the local St. Roch’3 Lodge (SSCU) will do the umpiring, that, providing the Illini Stars will accept our challenge.
The Comrades’ baseball outfit lost a tough decision to the strong Waukegan Sokols on Labor Day by a D to 8 count. Edwards led the batting attack for the winners, connecting for a brace of blows, including an extra base hit, at four trips to the plate. Wisse took first honors for the victors with two safe bingles.
R, H. E
Comrades ...... 10101001 4—8 9 I
Sokol;: ...... 0 5 0 0 1 0 3 0 *—9 10 1
Comrades won a pair of games over the week-end of Aug. 29-30. In Saturday’s fracas the Comrade boys downed the strong Burke Hardware nine in a slugfest by a 24 to 22 decision. The victors connected for 30 safe bingles, including home runs by Kaires. Skoff and Edwards.
On Sunday the Comrades won the deciding tilt of a three-game series with the strong Y. M. C. A. Lake Forest outfit in a hard fought and thrilling battle by a 3 to 2 score. The locals scored two runs in the fourth, but the losers retaliated in their half of the fifth, shoving home two markers to tie the count. The Comrades scored a lone tally in the ninth to win the exciting tilt. Charley Burks, Comrades’ speedball ace, held the losers to four well scattered hits and retired 14 via the strikeout route.
R. H. E.
Comrades ..... 00020000 1—3 9 1
Lake Forest .... 0 00020000—2 4 2 John Petrovič,
Business and Publicity Mgr.
EDITOR’S NOTE:	Bro.'	John	Pet-
rovic's weekly contributing article was omitted In last week’s issue, because no mail deliveries were made Labor Day, a national holiday. It appears in this issue.
--------o --------
Tempered With Mercy Judge (sternly): Well, what is youi alibi for speeding 50 miles an hour George: I had just heard, your honor, that the ladies of my wife’s church were giving a rummage sale, and I was hurrying home to save my other pair of pants.
Judge: Case dismissed.
--------O -------
One Dousing Enough Sign at a busy small-town filling station:
Automobiles Washed One Dollar— Austins Dunked 50 Cents
Betsy Ross Surprise Inter-Lodge League
Collinwood Boosters and Flagmakers Fighting Hard for B Title;
Victory for the B. R.’s Next Sunday Will Result in Three-Cornered Tie
Probably the biggest surprise in the Inter-Lodge League of Cleveland, O., this year is none other than our Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, playground team. With ten teams entered, divided into two divisions, A and B, no other team has shown as much pluck and fight than the Flagmakers. This makes itself more evident, when one takes into consideration that they were more or less of a doormat at the beginning of the season.
When the elimination series began, Betsy Ross aggregation decided that it was time for them to show their wares. So they went on a winning spree, and, behold, five victories was the result. Probably the biggest surprise to the opponents came when the Clairwoods were defeated Aug. 23, in which J. Lick-ert starred at bat with two hits; score 7 to 6. Manager Victor Jazbec was not satisfied until his players were real contenders for the B division, so the following week found the B. R.’s defeating Progressives, 6 to 4. Both Perusek and Floyancic received a pair of hits each at four trips to the plate. Then came the Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, considered strong contenders for the B title. They, too, were subdued by a score of 5 to 3. Gersin starred at bat with three hits out of three
-«• attempts.
It Should Be Read
East Palestine, O. — Every week the Nova Doba is sent into hundreds of Slovene homes. It is sent there for a special purpose—carrying the news that the membership of the SSCU should receive. It is the voice of the entire organization and some expense is incurred in maintaining it.
It is a sad fact to relate that in an astonishing number of homes it is never read, and in some not ev^n unfolded. The young American Slovene in most cases is the guilty party. And there are some members who scarcely know what this paper represents.
Of course, such facts are a sad blow to the entire organization. There should be a remedy. But what shall be the remedy? It seems there is a scarcity of loyalty in some parts of our organization, an interest that has faded and died. Up and going members should therefore work the harder and try to make the above mentioned members see that the Nova Doba is printed for their own good.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
 o------------
Indian Shorts
Chicago, 111.—All members are urgently requested to be present at a meeting which is to be held Thursday, Sept. 17, at 1615 Blue Island Ave., at 7:30 p. m. Plans are being made to run a dance and every member is asked to help in as many ways as possible. If you are a real Indian Lodge booster, come around to our meetings.
On Saturday, Sept. 12, two husky young men, namely James G. Srbeny and Stephen Gatz went down to the store and delivered to the Indian Lodge one baby grand player piano. With the player piano came a number of rolls, and one of them contained an Indian song. Upon hearing it, members decided to call it their theme song. Come around, you members, and hear it. It’s good. Leo W. Moore, Sec’y.
 o------------
EDITOR’S NOTE
Fewer Cleveland school children are leaving their studies to go to work this fall than at any other time within the past decade, a checkup'of applications for working permits at School Board headquarters revealed.
A letter signed “A Member” could not be published because the signature was lacking, as provided by our By-Laws and Constitution. According to the report, an exception was taken to one of the articles that dealt with the results of a baseball game, apparently submitted by a member of the same lodge.
It would facilitate and expedite matters should these members get together and thrash out their difficulties.
Shorty Holowenko has been the stellar hurler for the Betsy Ross. All games have been pitched by this lad, who has a habit of mixing slow balls with fast curves. Shorty is a plucky pitcher who refuses to lose his head in tight pinches. Anothei player deserving of special mention is A. Yelity, who has shared special honors both at field and at bat.
In last Sunday’s game (Sept. 13) the Betsy Ross lost to the Progressives, by a score of 7 to 5. Perhaps a bit overanxious and probably overconfident, is what lost the game. A Yelity connected for a four-bagger in the seventh inning, when all of. the five runs were scored. Shorty Holowenko pitched some good ball, but evidently the breaks were against him. He also got two hits out of three trips to the plate, which is conclusive evidence that he tried hard enough to win. Score of the game is as follows:
R. H.
Betsy Ross ..... 000005 000—5 9
Progressives .. 313000000—7 9
Next Sunday the Flagmakers play the Clairwoods, and should they win, the B division of the league will end in a three-cornered tie, with Boosters, Betsy Ross and Clairwoods sitting on top.
It is gratifying to note that our SSCU has a big hand in determining the B championship. Here we have Collinwood Boosters and Betsy Ross prac.-tically tied for first honors. Previous Sunday’s game, Sept. 13, the Flagmakers were occupying the first position by virtue of five victories and two defeats.
Perhaps the Betsy Ross team was a bit overanxious last Sunday and a little bit overconfident, nevertheless they will be fighting, and fighting hard, next Sunday, Sept. 20, when they tackle the Clairwoods. A defeat for them spells finish, as they will be eliminated.
Come on, you Betsy Ross and Coolinwood Boosters, bring home the bacon for the SSCU. The Class B championship of the Inter-Lodge League must come to the SSCU. In bowling last year the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, brought the championship.
Why not have the Class B division baseball title in our midst?
MAJESTICS’ MEETING
Export, Pa.—Members of Export Majesties Lodge, No. 218, SSCU, will hold their regular monthly meeting Thursday, Sept. 17, at 7 p. m. All are requested to be present; those who fail to attend will be assessed 50 cents.
Julia Nagoda, Rec. Sec’y. ^
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii^
M
Contr
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT f
BlllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllilllllilllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlillllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l,>^
Andrej:
CIGAN MARKO
Sredi vasi je stala lepa županova hiša, v hiši ognjišče, na ognjišču kozica, v kozici pa se je pekla mastna gos in dišala daleč naokoli. Zavohal jo je cigan Marko in začel oprezovati okrog hiše in premišljal, kako bi prišel do slastne pečenke. Todaj se je pojavila na pragu mati županja. Marko se je skril za grmovje in čakal prilike, da se zmuzne v kuhinjo. Prilika je res nanesla, da je mati županja odšla po drva za skedenj, da je cigan Marko smuknil neopažen v hišo, pograbil eno nogo in pol gosi iz kozice in se šel mastit za mejo.
Čez nekaj trenutkov se je županja vrnila, vrgla na tla k ognjišču sveženj drv in pogledala v kozico. Oči so ji izstopile skoro izpod kože od začudenja. Nato je zagnala takšen krik, da se je začela zbirati vsa vas in je še oče župan, ki je oral na njivi, privezal vole k črešnji na koncu njive in prisopel domov:
“Za božjo voljo, zakaj se pa tako dereš ?”
Mati županja je povedala, da se v hiši gotovo skrivajo tatovi, ki so ji pred nosom in ob belem dnevu odnesli pol gosi iz kozice.
Župan in možje so pretaknili vse kote v hiši in v hlevu, a o tatovih ni bilo sledu. Že so se možje razhajali, ko so zalotili za mejo cigana Marka, ki si je oblizoval konce prstov, toda o gosi ni bilo sledu.
“Hop ciganija!” se je zadrl nad njim kovač Matevž in ga zagrabil za vrat.
“Ta je ukradel županovo gos,” so pristavili drugi in ga vlekli pred župana. Pričelo se je zasliševanje. Mati županja, oče župan v družbi občinskih mož so trdili, da je cigan odnesel pol gosi. Cigan Marko jim tega ni hotel verjeti. Pred županovo hišo je nastalo vpitje. Oni: da, cigan: ne—pa ga prepričaj, če moreš. Cigan Marko je bil užaljen.
“Kako pa veste, da sem jaz vzel gos?”
“V kozici je samo ena noga, mu )e dokazovala županja, “gos pa ima dve nogi-”
Ciganu Marku se je zjasnilo čelo, kakor da mu je postala jasna neljuba pomota:
“Od kdaj so imele še gosi dve nogi? Saj ima gos samo eno nogo!”
Nastal je spet prepir, koliko nog ima gos. Oni: da dve; cigan: da ima gos le eno nogo. Prepričaj ga, če moreš. Naposled gredo vsi za županov skedenj, kjer so dremale utrujene gosi na eni nogi, medtem ko so držale drugo skrčeno in skrito pod perjem.
Cigan je zmagoval:
“Poglejte, če ni res: vsaka gos ima le eno nogo.”
Mati županja se tudi s tem ni dala odpraviti, prijela je z rokama predpasnik, ga stresla in splašila z njim počivajoče gosi.
“Kššš!”
Gosi so dvignile glave, spustile izpod perja na tla še drugo nogo in zagagale. Mati županja se je obrnila k zvitemu ciganu:
“Zdaj pa štej: vsaka gos ima dve nogi!”
Cigan Marko se le ni dal prepričati Rogal se pe županji:
“Zakaj pa niste še prej rekli v kuhinji kššš, mesto da ste šli po drva, pa bi tudi gos v kozici imela dve nogi.”
(“Mlado Jutro.”)
PREBRISANI ZAJČEK
THE AIR STOWAWAY
n
R a long time Howie had been standing at the window of the radio beacon station looking out upon the landing field. He had been there all night watching the three planes getting ready for the start of their crosscountry flight at dawn. Suddenly he seemed to reach a decision, for he struck his hands together and turned to the table where there was paper, pen and ink. He wrote:
Dear Dad:
I am going to stowaway in the Spread Eagle. I want to be the first boy to fly across the United States from Maine to California.
Howie.
He put the note under a paperweight and was just about to open the door and go out when the telephone rang.
“Flying along a radio path like this is a new stunt to me,” he had admitted, with a worried tone. “I’m half afraid I’ll go astray.”
“Keep in the middle of the signals,” Howie had advised. “You’ll be all right, I’m sure.”
“I hope so,” Captain Reed had said. Howie thought of this conversation as he settled back into the end space of the plane. He wondered what the pilot would do when he found out that he had an uninvited passenger; but before he could think up many answers to his own questions on the subject, he heard talking outside, and from the tone of the voices he knew that the pilots had arrived and the planes would soon be in the air.
Through his opening above the seats
1
I
FBSsb
In Another Moment Howie Was Inside
Japonska zgodbica Na otoku Okiju je živel nekoč majhen, bel zajček. Ker je že dolgo živel na otoku Okiju, mu je postalo dolgčas in neprestano je mislil, kako bi prišel na otok lnabo, ki je ležal daleč od njega. Toda kako naj pride čez morje? Premišljeval je noč in dan, a ničesar pametnega mu ni prišlo na um. Nekega dne je zagledal krokodila, ki se je leno zibal v valovih. Tisti mah se je nečesa domislil.
Začel je govoriti s krokodilom. “Tako žalostno se mi zdi tukaj,” je rekel. “A kaj veš ti o tein, dragi krokodil. Ti ne poznaš samote. Videti je, da imaš mno go, mnogo prijateljev.”
“Toliko prijateljev imam, da jih še prešteti ne bi mogel,” mu je pritrdi* krokodil.
“Hm, toliko?! Če bi se vsi krokodili položili drug poleg drugega, ali bi vas bilo odtod do otoka Inabe?”
“Seveda!”
“Veš kaj, krokodil? Tako rad bi videl koliko vas je. Pokliči vse svoje prijatelje in lezite drug poleg drugega Preštel vas bom!”
Krokodil je bil zelo vesel, da je imel priliko pobahati se s svojimi prijatelji, in jih je res takoj sklical. Nekaj trenutkov nato so ležali krokodili drug poleg drugega in bilo jih je od otoka Okija do otoka Inabe. Zajček je skočil prvemu krokodilu na hrbet in stekel odtod do otoka Inabe.
Komaj pa je prišel na breg, se je začel grohotati:
“Gospodje krokodili,” je zakričal, “prav tako neumni ste kakor ljudje. Vaša bahavost je tolikšjia, da delate iz nje most, po katerem gredo drugi k uspehu!”
(“Mlado Jutro.”)
---------O---------
Mihec se z umazanimi hlačami vrne s sprehoda.
“Kaj se je zgodilo?” ga vpraša mama.
“Padel sem, mamica, in tla so bila tako zamazana!”
“V novih hlačkah?”
“Da, mamica, nisem jih utegnil sle či!”
It was the beacon station at New York on a long-distance wire.
“The way i^clear,” came the report. “All stations Trom here to San Francisco are standing by to guide the fliers.”
“Good work,” replied Howie. “I’ll give that report to the aviators.”
Hastily he made an addition to the note he was leaving for his father to tell him of what the New York station had reported. Then he slipped out into the darkness and made his way across the field to where the Spread Eagle stood like a slumbering giant in a great cave. To open the door- to the mail compartment in the after end of the fuselage was but the work of one moment, and in another Howie was inside and had closed the door behind him. His chances of not being caught were good, he thought, for a short half-hour ago the planes had been inspected for the last time, and when the fliers came again it would be to hop :n, warm up for a few minutes and then take off.
He hadn’t been in his hiding place very long before he heard somebody working at the controls in the cockpit.
“It’s the mechanic,” he thought. “I suppose he’s putting the finishing touches on the adjustments.”
He peeked through the crack between the top of the seats and the roof of the fuselage. The sun was still below the horizon, but dawn had already broken, and by the early gray light he could see two men leaning over into the cabin of the Spread Eagle.
“What’ll we do, Gene?” asked one, in a law tone. “You know these airplanes better than I do.”
“We’ll fix the ignition wires,” was the reply. “Just a simple touch here and there, but what a difference it will make.”
The first man laughed.
“Hadn’t you better do something else, just to make sure?” he queried, with a sly grin.
“Maybe it would be a good idea,” replied Gene. “Ho wabout giving a little attention to the gun?”
“That would be perfect,” was the answer. “Won’t things be nice and ready for the pilot of this plane? I hope he wins!”
The second man grunted a few words in reply and then stepped down to the ground.
“Come on,” Howie heard him say. “We’ll leave the rest to Captain Reed.” Captain Reed was the young pilol who owned the Spread Eagle. He had been in the beacon station earlier that morning checking up on his route, making sure that there was a continuous chain of beacons to guide him across the country. He had made friends with Howie and had asked him about the working of the station.
7-/HT
'Jurt/oa (Joa*
BREAST OF LAMB
Buy a piece of breast of lamb—about 2 or 3 pounds.
Have the butcher cut it into small pieces for serving.
Wash in cold water.
Drop the pieces of meat into a hot frying pan.
Turn frequently till the meat is nicely browned without being scorched. A tablespoonful of bacon dripping put into the frying pan with the meat makes a fine flavor, though no fat is really necessary.
When nicely browned, lift the meat into a stewing kettle.
Put 1 pint of water into the empty frying pan and bring to a boil.
Pour over the meat in the kettle. This saves all of the fat that was in the pan.
Add 2 teaspoonfuls salt, the tops of one bunch of celery, 1 small onion and, if desired, 1 tablespoonful tomato juice.
Simmer slowly for two hours.
Lift meat to a hot platter.
Thicken gravy and serve at once.
This dish is very inexpensive and is as tasty as chicken. With mashed potatoes or boiled rice it makes a fine dinner for six people.
  —o---------------
Radivoj Rehar:
POZNO POLETJE
What the Price of Black Pepper Did for England
D'
Vsako jutro, vsak večer čriček v lozi začvrči, vsako jutro, vsak večer veter v trsju zašumi, in pod solncem dan na dan sladko grozdje bolj zori . . .
Preko polja, preko trat liščki radostno žgole in s košatih, temnih jelš čižkov spevi se glase; zapustili že s ogozd, ker jeseni se boje . . •
 —-_0-------------—
Danilo Gorinšek:
ŽABJA PESEM
'ie could see the young pilot climbing nto the cockpit. Captain Reed buckled in his helmet and then turned the igni-ion switch, calling “Contact!” at the ;ame time to a ground man who had lold of the propellor prop ready to start he engine.
At first there was no success.
“Put on your switch,” called the nechanic.
“It is on,” replied the pilot. “Contact!”
At the next try the engine started, but after a few pops and sputters i< died out and stopped.
“Look at your gas,” counseled the ground man, impatiently. “You won’t be getting away on time, sir, if yoi' start having trouble.”
“Gas is all right,” called Captain Reed, after a moment’s examination, “Try her again.”
A third try produced the same results. The engine ran for some min-liters, coughing and complaining, Finally, just as before, it backfired and stopped.
“What’s the matter, captain?” queried the starter, as he came up to the cockpit. “Having a little trouble?”
“I can’t understand it,” replied the pilot. “Everything was in the best of shape less than two hours ago!”
“Better hurry and fix it,” was the advice. “If you don’t get off by five-fifteen, you’re disqualified.”
“Yes, I know,” replied the captain. “I’ll get off all right.”
But it looked as if he were too confident. Howie watched him making tests and trying out every instrument on the dashboard. Time passed. The gun was fired and the other planes rose into the air and headed West, but still the pilot of the Spread Eagle was trying to locate his trouble.
Suddenly Howie had a flash of un derstanding.
W'hat if these two men whom he thought had adjusted the instruments had tampered with them instead? He had seen one of them do something to a wire leading to the ignition switch and also disconnect something on the throttle. The more he thought about it, the greater became his conviction.
“I ought to tell him,” he thought. “But if I do, my chances of going with him are lost.”
For a moment he was undecided. Then he made up hismind. He crawled out of his hiding place and went to the pilot. He told him quickly what he iiad heard and seen.
“But there’s nothing the matter with the ignition switch!” cried the pilot “Exactly what did you see him do?” Howie made a movement with hi? hands as though he were breaking a piece of wire in two by bending it firs» one way and then the other.
Žabja vera, pasja duša, to je letos zopet suša!
Muhe so tako vam redke kakor bolhe sredi kletke. Svira prazni naš želodec kakor najbolj plačan godec. Kar nas tu je iz močvirja, ves naš rod odločno tirja-: “Godec naj takoj utihne naj se trebuh vsak napihne ko se znajde mnogo muha sredi našega trebuha!”
 ; o------------
Danilo Gorinšek:
ČEBELNJAK
Sred vrta stoji in solnce žari veselo vse vanj.
Kako to blišči, ko poln je strdi presladke vsak panj!
Čebele hite, veselo breriče v poletni poldan.
Ej, delo sladko!
Ni truden nikdo pri njih, ne zaspan.
“Oh—? Under the insulation, eh?’ cried Captain Reed. “Yes, here it is. That's what’s causing my engine to pop and sputter. I’ll fix that in a moment And the throttle, too?” he queried, after a new connection had hastily been made. “Yes, they’ve loosed the gun. That would have given me trouble later. Hey, you!” he called to the ground man. “Contact! Try her now!” This time the engine started with whirr and roared to a high speed almost at once.
“I'm much obliged,” called out the pilot. “I guess I never would have gotten away if you hadn’t told me what you did. But, say,” he went on, “where were you while they were doing all this?”
Howie pointed to the end space. “Stowaway,” he explained,
The pilot raised his eyebrows in sur prise.
“Oh, I see. Wanted to come along, eh?”
“Yes, sir.”
“There was a moment’s pause.” “Well, climb in. I think I’ll need you.”
“But how?” gasped Howie.
“You can put on the headphones and keep me on the radio track. You can pick up the new beacons as we come to them and prevent me from going astray. Isn’t that enough ?
Howie nodded-“Then you really mean it?” “Certainly. Hop in if you’re coming. I’ve got about another minute to leave the ground!”
—And when the Spread Eagle spread its wings that down on a flight that was to carry her first in the race across the country, Howie went as an invited guest instead of as il stowaway. And he can’t be blamed, after the fame whicli came to him as a result of that flight, for sayin8 that of all the lives he could think .the life of an aviator was the one for him.
ID you ever wonder how it came about that England, comparatively speaking, a tiny island kingdom, thousands of miles away, managed to get control of as vast a country as India, with its fabulous wealth, and with a population of about one-fifth of all the people on the globe? Well, it is an interesting story, that had its beginning during the reign of Queen Elizabeth, in a dispute over the price of the common black pepper that neighbors with the salt cellar on our dinner tables. At that time the Dutch of Holland controlled most of the East Indian trade and a very important part of it their ships carried to Europe. Black pepper was an important article of export and the price of the commodity was 75 cents a pound. The English merchants contended that this was too high and asked for a reduction. But
Black Pepper Vine Running' on a Pole
nstead of lowering the price, the Dutch doubled it, and refused to take off a penny.
So, in self-defense, the English mer chants organized a company to build their own ships and send them to India for what they needed. This organization traded under the name of the fa-mouh East India Company, and it finally grew to be one of the richest and most powerful that the world has ever known. And it was through this organ ization that the British gained a guiding hand in Indian affairs.
When a new charter, with increased capital, was granted the company, it was given practically a monopoly of the trade with India, and besides was empowered to seize and confiscate ships of other nations that interfcrred with their activities. Political rights were assumed by agents of the company and they not only took part in Indian affairs, but attempted to direct them. The French, at this time, had strongly entrenched organizations trading with India, and clashes between the two were frequent and at last resulted in open warfare. The troops organized
by the English defeated those of the French and the fearful Sepoy Rebellion and massacre by native soldiers was followed by the transfer of the government of India to the sovereign of Great Britain, who holds the title of Emperor of Indiaf
The officials of India are appointed by the English crown and at the head of them is the governor general, or viceroy, meaning the vice-king, as he stands in the place of the king. Naturally, he is invested with great power and is commander of the army, which, by the way, is a splendid fighting machine and did valiant service with the Allies in the World War.
Taking it all together, there is no doubt but that India is in a far better condition than before England took charge of things. Before that, neither life or property was safe; taxes were high out of all reason; the princes treated their subjects like slaves; all laws seemed to have been made only for the rich; and there were no public roads to speak of, while oppression and misrule appeared to be the normal state of things.
But now all this has changed; travel is as safe as in the United States; extortion has been done away with; taxes are lower per head than in any other large country. Modern roads have taken the place of trails and the more thickly settled parts are reached by up-to-date railroads, some of them running luxurious passenger trains., with electric lights, electric fans, and all the conveniences found on the best American trains. The only difference being, on the sleepers in India one has to furnish his own bedding. The English have given the country good telegraph and postal systems. The Indian postmen carry their mail and deliver letters from bicycles, instead of walking.
The stranger is struck by the fact that all telegraph poles are of iron, instead of wood, as we are accustomed to. The reason for this is that the country is infested with swarms of white ants, which eat nothing but wood, and it is said that these pests can easily chew up in a single night several such poles as we use. From remotes times India has been regarded as the home of poetry and romance, and the abiding place of eternal mystery and riches beyond the dreams of avarice. A famous traveler has said that India is the only land that does not disappoint the visitor.
Black pepper grows on a climbing vine. In the wild state it often clambers up trees to a height of 25 or 30
feet, but under cultivation it is kept cur back to 8 or 10, for convenience in gathering the fruit. . At first the berry is green and as it ripens it turns red, and wjjen ready for picking it changes to black. The berries are gathered and spread on a cloth in the sun, which separates the pulp from the black seeds, which form the pepper of commerce.
A SEPTEMBER CHILD
Have you ever read any of J. Feni-more Cooper’s stories? If you have not, then a rare treat awaits you, for he is one of the most interesting of Amer ican writers.
Cooper was not only born in this month, but he died in September, within one day of his birthday. He was born on the 15th, 1789, and he died Sept. 14, 1851.
Cooper was one of the most popular of all our authors, and his stories have been translated into nearly all the languages of Europe, and into some of those of- Asia. He^was termed “the American Scott,” and he was much admired by the great French novelists— Victor Hugo and Balzac.
J. Fenimore Cooper had a varied existence from the time he was a boy. He entered Yale College at the age of 13. Three years afterward he joined the United States Navy, but marrying at the tender age of 22, he settled down at Westchester where he began to write. At first he gave his books to the world without his name attached, but soon he signed his stories. In 1826 he went to Europe and wrote there until 1833, when he returned to America His best book is, according to popular taste, “The Last of the Mohicans.” He wrote in all over 30 long books.
 0—*--------------
Slavo štine:
NOČNI PIHLJAJO VETROVI
Nočni pihljajo vetrovi, deček ob reki sedi, bistri šumljajo valovi, luna z neba se smeji.
Tiho šumljajo valovi, v dalje predaljne hite, vedno prihajajo novi, misli za njimi beže . . .
Tamkaj v daljavi, ob vodi hišica bela stoji, v vodi veslajo labodi, v hišici mamica spi.
Tiho šumljajte valovi, s srebromjo luna ovij, pesem ji pojte, vetrovi, sladko naj mamica spi!
---------O---------
Pri kosilu nenadoma zavpije Marja-nica: “Joj, pečenka mi je padla na tla. Zdaj jo bo pa maček požrl!”
“Nič se ne hoj,” jo potolaži Mihec, “sem že z nogo stopil nanjo!”
ABOUT BUTTONS
The following is the story of the button and buttonhole, which shows that not many centuries ago people either had to pin or tie their garments together:
“The Elizabethan era gave vogue to the button and buttonholes, two inventions which may fairly be regarded as important, since they did much to revolutionize dress. The original button was wholly a product of needlework, which was soon improved by the use of a wooden mold. The brass button is said to have been introduced by a Birmingham merchant in 1680. It took 200 years to improve on the method of sewing the cloth upon the covered button. Then an ingenious Dane hit upon the idea of making the button in two parts and clamping them together with the cloth between.”
 0----------------
Cvetko Golar:
PESEM O VETRIH
MLADINSKI D0"
   /iiSVlri«
Contribution fro01 CLS Junior Memberl thcir (
EsP* *Js|
Dragi g. urednik: Mislil' ^ sem bil na “vacation” v Evr°p Pl|yjn„ nisem toliko časa nič ogl»s,l' f Annettf tako. Bil sem ves čas doffl* 1 pljyjn vsaki dan po malem na goS' listenjn imamo že svoj orkester.	of Cr
Čital sem tudi Novo 0°“°^ tad|0 željno sem pričakoval mladih j An„ett sov, da vidim, koliko bo s'ovei£{i *nd Cr; da, žalibog, so redki. ^	50 jla(
njem dopisu sem vzpodbuja' ^ }|tr ^ sestrice, da bi se učili tu£*\t0:	QujC|
pisati, saj to ni tako težko. A eaiiC(j ( več jezikov zna, je toliko “ ^ She -ati mu ne more. Slov*: mera biti za nas najlepši>	The <j0
naših mater.	,k ji w,
Kaj pa je z vami, g. ured^Uis^^ Tii bilo k nam na piknik, S L ; tako vabili in vam obetali » ^ jezike, repe in ušesa! Ak° ^ jaz vabil, obljubil bi vani W*u I	J
štrunovo bedro, da bi bilo ka) ^ A |it) niti. Enkrat ste se bili 0C!zVll|( krat sem vas spoznal na piknl j( JP Mi točnikovi farmi. Moj ata 1,1 j^lini da naj vas nagovorim, pa si	,e ^as
čoprav ste prijazen človek-	* **nd
se vidiva pri kakšni drugi Pfl^ ] takrat kaj	lepega	pogovoriva-	hea
nika.)	.	ji	,,	e *
Novega nimam kaj P*satljv^	^>'
Na Exportu se dela le P°	T
tednu. Dne 8. septembra se	|j r <
začela šola.	m1*	ih
Srčen pozdrav vsem brate-’e fe|| tricam v mladinskem oddeli «4 članstvu J. S. K. Jednote! ( [f‘ag, RUDOLPH SUPANClC -j ;Jhcr
član društva št-5	^ o
0	Si
Dragi g. urednik: Sedaj '“jj, iiiov t| slovensko, sem se malo Pr'v1}|i. ■ The magam mami in se vadim š* .j tyher v 4-H klubu in osem deklic vt»Tck-leži razstave, bomo videle c a h>ur ,j bile kakšno nagrado. Dve s' ^	^
ki, dve	sta	Američanki,	šhfl	8.	fr0n
jankc.	,	pl1	^e j
Naj bo to zadosti za danes^j; **other d i ne pogledate prevečkrat (i ga imate za taka slaba P15'	^dy(>
moje.	p|!ll	Hisfc
MARY MA* Hj
---------°---------------an
Dear Editor:	J	■ ty’s
I would like to express ,ip | for the prize which I rece>' ^ SS article in the August issue- .j I heard that we have a Slo' ^ here in Lorain, but I am very	*
I couldn’t attend it. I have	^ n
to summer school, so that j >1 ( school earlier. I am learn1 (jt ^ c at home and the next article	^ »(
be in Slovene.	^
Here is a phrase which *
Ho
N is for news,	Djy
E is for every,	«ti|,,
While W stands for "e ^ Fsj,
E is for eager,	r1^.	,
R is for raids,	J	J^cl;,
While A stands for W
Our New Era brings newse'e'
Then the eager raids apPear' «
,isi*
I am very glad that scho°' ]■ soon, because I love to atte” ‘ j the eighth grade now and f is going to be Miss HarknesS& different teachers for evCLn «Ari Last week we had our 1	1 Fkij^
which takes place every ye‘ s| f , had the title for Lorain’s I1 ^ frj girl runner for three yearSaC|t w, enjoy my vacation very 111 j^tec hope the rest of the membef A % MATILD* ST« (gl SSCU No.	Of !e<
---------°----------^ b's'<
GREATER LOVE
MAN t #
The telephone was rinS'11^ it- Hei, nette Welsh hurried to ans" Sar was the wrong number. what was keeping her 1110 tne', ? it. ter so long, she went down j e*,, wait for them. When s.^g,sJ i5re, mother and sister approach1 j* to,^ about to go to them, when ^	^
Jackie Leary playing in jifl spite of the many cars f horns, Jackie went right ^ Aftl He then started to cross 1	. •tig
ward Annette. Annette	^ bi
Suddenly a car turned tn '•	6
Annette found her v0'Cmii(I( jn3,<!r
back, Jackie!” screamed J i)0
pulled the baby out of the	t	S(
car. He was saved, but s f>. A b the victim. A crowd s° around the poor girl. Her,, jj “Nan, Nan, open your eyeS:fl|{J i( she got no response, f®1 ^ took the sister home an1a . one to St. Theresa’s HosP1 j p. A At the hospital they »° ftjj tl^ arms and legs were broke1 |^<l might make her a cripPle' c»^ 1«^
regained consciousness s ^ , (v Jackie. A fever develope ^ ^	^I
came a very sick girl. ' A \ she knew no one. Annet | by all the little children	j.	i
played with them will*0® , L them stories.
During her stay at the ^ , ^ often wondered of the man ((c	-
over. Mr. Raner was he	^
the accident. When he1^ tf l< ^ sister visited her she t0 . V (Continued on P8*
(
las fr< N he
The Pita
■ntn
Pi
Veter Jug in vetrič krivec srečata se nad zemljo—
“Zdravo, oča, daj mi hčerko svojo mlado za ženo!”
To poprosi Juga krivec, mrzlega očeta sin—
“Je že tvoja, ker si dečko/’
Jug zatuli iz višin.
“Kaj pa dota?” — vpraša krivec. “Pridi na jesen po njo, dam ti toliko pijače, da boš pil ves dan lahko.”
In še zmiraj ves dan lije, ko oba svatujeta, valjata se kar po blatu, pihata in rjujeta.
----------O----------
Cvetko Golar:
TEČE POTOK
Teče potok, poje, vriska, v dol hiti kot mlad junak, zato lišpa se in bliska, čudi se mu riba, rak.
Praprot za klobukom nosi, kam se mu tako mudi? Jelše, vrbe v svate prosi, ko se s Savo poroči.
DOPISI
»f MLADINSKI
&l”lnl,uli»n« from Our Junior Members
not be “ha	^ 4>
,s free. TL PPy unless Mr- Ranei ,nd he »»ve u1S made him a free man. i The dav Lf a check for $10,000. 0sPital a p e. s^e was t0 leave the
tn,en Presen»°!?m'ttee	men and wo"
ifavin8 I aril*' ,her with a medal for ■nlfl t°®e she fr, SJ	When she arrived
LCr bV !actU?d a wheelehair given to »be* *heir gratit.'n S grandParents to show E.#'^ spent in *1 Many haPPV hours ■lili ^ l ne evenin Phair‘
Pvropi:* ,sten'ng to th8 Wtl!le thc fam'ly was rlasil' ‘ 5 y‘n8' A ,rad>o an orchestra was
finnette lovedg»ltar Was also Playing-
eosll f- yin8 and , ny music with guitars ening to .if Was in a sPell while Ooboi! !'Crutches ®.music- Without the aid j instil1	.!	sJ|e walked over to the
loven^ neHe broif 1 chords were ended,
?n!l eried “r ® t,'?e speH of the room
•„i |j|i> 8lad,”’anH alked, I walked, oh, I’m j| SI»<; Cr sister „ Would have fallen, bu> Jd Ati; Wcfi ®au8ht her.
' hoiji sfed the d„!ty carried her to bed and love"si; d; wiH walk I' •"Why’ she is cured' if !recti°"s and	He gavC mor‘
’	» ^ctor ,	. the haPPy family.
.(.ifcJ f.0"’ Wait:- as r‘ght, for Annette is L saj	^‘ddies 8 3nd 's a heroine among
j ^ANTONIA GOVEKAR.
OP THE TIDE
fi #>	Mr philc runninfi away, en-
*<nl ii h^Marian r' ^owl>nB, captain of the
l- "i# H°VlinS she*1?« When the girl saw Mr'
11 n.|t3: i eVsama, jrned and ran from him.
1 liti	her 6y? and became determined
Prlf1,i 5l)nd her ter hours of search, he va' er heart «,°n .. knees, crying as if ,1 He w Was broken.
ati^ 'S mTPTisc(i when he h ard her
10 V t The chiH'S the Story of his life’
i sC . {her d, 'd s mother died and the
ni* iv ,0 her^63^61* years before. Call-»tce, t f6 fell a., °>her to take care of her, lku 1 lcked l eP exhausted. Mr. Rowling \]i	UP	ant* carr‘ec* her to his
jt. !|jJn ornh„e aw°ke she thought she was | ,Cn Mr. i?na^' ^he started to leave. Mot*	her thaTu8 came in and quietly
i va"1 ?l°ne	Was	her father who
riv^'1* '2* that shJ' She was very happy t0 r Lti. girl , really had a father.
,«** u et point jS st‘*’ doubtful, and her Ve t	to a loe^et around her
k'lr mothp IS ttle same locket I gave t he l°eket J *Welve years ago.” On t,fl	C 'e!f initials that read “L.
^ fc1"6 initial "Look, those are the put °n for youi S." sh8‘ad f*131 his has happened, jARI in Per inte Lr'ec*’ hending down to 8 « Z lhJS ear- “this,is the turn-Im an ornh e f°r me. Yesterday I .,I t'v’s0\vr,^n gir1’ hut now I’ll be my 5 If L n loving daughter.
;|VV L SsCl,	FRANK GOVEKAR,
■■ ,1	94, North Chicago, III
>3 ,	^-------o--------
^2 iNh1surprise.
!»? niai, She livMWaS a littIe girl 4 years Sk ' cabin ; w,*h her father in a e*' >id ^ few fn-a v’HaSe in Jugoslavia. riei: i«J° her fart!ends- °ne morning she
1 *th. of brean Papa’ can 1 take a •he c<>nsent jt0 t*1e birdie?” The h'^s -e > so she went out into afte °Hfeed her bird.
^ tlic ,'he fat. ay fhe child fed the bird, her “ird. Hner became curi us to see WhS’* °n thp °^owed tiie girl, saw j b!a». Out of a ground and call for her apP W snake . *e near by came a big , iijrttr, shuHHB„ * *0jked wicked and the e' i.tip e littip ; He kilted the snake af'	b'Jt	jk e‘rls cried for a long
.ti snake so°n forgot about the ol *S I!	,
:nd 4	AWEUA PETERNEL,
n»vVV	No. 2, Ely, Minn.
tr^ 4Urin6^ VACATION ear' i1 ben-jp sc*10pl vacation I went be*1,; his [?therDiaS’ sw‘mming, hiking and rs. : \ Jlends an^es,' 0ne day my brother, *'artedent neara J. Went herry picking.
rS ni e,ent *° pick t mp Lake- We aH •rL'K: Hit . ^>rectin errtes, going in dif-
lV<, '420ns- When I had a full
- C, £ t0 run^/nd, seeing no one,
A 1st Car-	lonE a path in search
N d.ePPed jn
. Nm5’1 Pay t,^0)6 and hurt my foot, jf 9ti(j». was nuch attention to it be-i1’ ?'henr!ends. j'x'°Us to find tny brother " u«f? 6*r Saw a .. ame ^ery frightened ,V :8aw * ,ltrnprf Ump 4*1at looked like u he it in . an Ca . around and went back.
1 1 :i' They tiS nest w'th young birds ^ Ne * heard away when I came '' j! Sthl°*)*)ers KVo'ces and thought they il>c J t°r rs and’f.-Ut * looked and saw my
e«vA f'”« I Tlley h"fi\wh0 were looklnB
0	!	' V«. *» emrn, their Pails full, but
° A(t.ever pniy' I* was the last time
'V/ N fue Can"eehberry pickine again-
S A I"' bn,(^ dived ?me we went swim“
e .f His, *tles d, played tag, and dove e' J Ser Ck ^henpf life guard would call < how Clyor 1 swam in too deep
£e"'5 e Sch but I’ll' / lSn’f good *° swim
\ hr Doni n swimming at
V	%>CLThey Pu« anew div-, 5"' :	1(1 and i Panted it. 1 am 13
’ J	V*)e	ninth grads.
*f\ , ^PSS^SL.
ffe ^?duy°Hn^Y IN THE AIR
8V ! hina and brl sweeper droning
■S)	-i,h ^
itCj vent'n my f“esday that a mop was ;iy S.!,re<i to ;Ce ^reateningly, when
J K6 spel ter I go"th're about the com' sS f, ’ an id« ^rou8h with a sneez-
J liiW comriaiF0pped int0 my head for no one but a ‘"V i»^he r,lticism a I]0 11311 two obieets in ^ea y real , neatness.
[*	of	.J1 can stand her visits
ine dinners that follow
them. It’s one of the times when my plate is always refilled. I put my bat and balls, etc., away because I can hear her plainly say, “Tsk, Tsk, of all ungainly games—such display of roughness !”
We all know she is coming when wo hear her criticism at the door. She never appears at 2 and never later than 2:30 o’clock. The time began to pass and a wild hope began to form. Mayba she wouldn’t come. The hope increased until 2:25, then misery overtook me, but just for five minutes, for then I was rewarded. She didn’t come. A memory of her is enough for the day. I had a good dinner just the same.
JOSEPH MEDIC, SSCU No. 37, Cleveland, O
 0----------------
Dear Editor:
I am 15 years old and belong to the SSCU No. 149. Vacation is almost over and school is about here. I have graduated front the eighth grade and have decided to go to high school. Our high school is situated in Washington, about nine miles away. We go there by bus, but do not have to pay for the fare because Trinity High belongs to thc North Strabane Township.
There are a lot of people out of work here. Most of them are miners. There is a soup kitchen where the miners go every day, and sometimes they get clothing for their children. This helps some, but not very much.
It is very warm and we don’t feel like working, but we must if we want to eat. There is an old saying which goes like this: “Brez dela ni jela,” and I guess it is true.
Here is a joke. The mistress sent the maid to the butcher’s for some meat. She told her to see if the butcher had pigs feet. When she returned the mistress said, “Did you see if the butcher had pigs feet?” The maid answered, “He had shoes on and I couldn’t see.”
This is all for this time. 1 will write again soon, and it may be in Slovene I have been reading and writing Slo vene since I was 11 years of age.
Best wishes to all of the members of thc SSCU and also to you, Editor.
FRANCES MAJZEL, SSCU No. 149, Strabane, Pa-
 1_0 _
IT PAYS TO TRY
Freckles was a poor orphan girl who lived with her grandmother, who took in washing. Freckles also helped to support her grandmother by selling newspapers every evening. Nobody in the neighborhood cared for little Freckles.
One day Mayor Jackson of their town put a notice in the paper. This is what it said: “Any girl performing the best stunt in the gymnasium on June 15 will receive a fifty-dollar prize.” When Freckles read this she decided to do her best. Her grandmother said that she was sure to fail, but Freckles said there was nothing like trying.
Every day for two weeks Freckles practiced in their back yard. Finally the great day arrived. The whole town was in a bustle. At 2:30 o’clock il started. The other girls present laughed at her and said that she would fail, The people applauded loudly for others, but when she did her stunt they wanted her to do it again. Mayor Jackson said she had done it so well that she was the winner and gave her the prize.
After this Freckles became more popular with the people. Her grandmother was surprised to see her win. But it pays to try.
ANGELA JANEZICH, SSCU No. 2, Ely, Minn
 0----------------
A SURPRISE One day a friend and I were walking through the country. We noticed an old vacant house, which we decided to explore. When we reached the house we discovered that the door was locked. We opened a window and a picture fell to the floor. The back was facing us and there we saw a map to a hidden treasure.
We followed directions and we found ourselves in front of a fireplace. We had to tap on it three times and, then a box opened on the side which contained jewelry. As we were about to leave two masked men entered and had clubs in their hands. They saw our treasure and hit us over our heads with thc clubs.
When I opened my eyes I was surprised to be in my own room. The whole experience was a dream, and instead of being hit with a club I had hit my head on the side of the bed.
JUNE PERCIGH, SSCU No. 43, East Helena, Mont. --------------O--------
SOULS OF OUR DEAD
In a lonely cemetery Up there on the hill,
Lies a dear old body,
Beneath the daffodils.
The sun is shining brightly,
And a bird sings overhead “Are not the poor souls happy, Although the bodies may be dead ■
LOUIS KAPEL, SSCU No. 71, Cleveland, O.
 0----------------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca avgusta, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade :
Agnes Jančar, društvo št. 0. Lorain, O., $3.00; Mathilda Strukely, društvo št. 6, Lorain,
O., $1.00; Isabelle Eržen, društvo št. 33, Center, Pa., $1.00. — Častno priznanje (honorable mention) sta zaslužili: Angela
Iz urada predsednika glavnega nadzornega odbora
Da se me nebo sodilo kot nekompetentnega uradnika pri Jednoti, naj mi bo dovoljeno, da poročam cenjenemu članstvu sledeče: Pojasnilo k pojasnilu, resnici na ljubo.
Upravnik-urednik, brat Ter-bovec je pod objavljen zapisnik pol-letne gl. seje, dne 19. augu-sta t. 1. dodal svojevrstno pojasnilo, ki neodgovarja pravemu dejanskemu položaju; ampak zavija resnico v popolnoma zgrešenem cilju. Kompromita-cija, katera je bila meni namenjena pada nazaj od koder je bila vržena. Ne ljubim polemike še najmanj pa v časopisih, toda če je človek do tega prisiljen se ji pa tudi ne odrekam. Vedno so bila in so moja načela, da govorim jasno, odkrito in resnično, upirajoč se na dokaze. Sovražim pa iz dna duše vsako zavijanje resnice in izbegavanje pred njo in njenimi dejstvi. Predno podam izjavo za javnost iz pozicije funkcije, katero zavzemam mora biti z dokazi utemeljena. Tako mi je ljubo in tako zahteva moj karaktar proti prijatelju ali sovražniku.
Zdi se mi potrebno, da podam članstvu naše organizacije JSKJ., pojasnilo k pojasnilu, ki bo odgovarjalo resnici, taki, ki obstoja v poslovni knjigi upravnika- urednika.
Zapisnik zadnje pol-letne seje beleži zaznamek in moj protest
o	“Neiztirljivih” računih, ki so bili zabeleženi v poslovni knjigi brata Terbovca ob pregledu istih za zadnje pol-letje. Ker se ni brat Terbovec držal sklepa glavne letne seje, da ima take račune urediti skupno z predsednikom nadzornega odbora in ni to storil, ampak samovolno likvidiral, sem čutil v interesu organizacije to poročati na polletni seji glavnega odbora in zahtevati ukor proti upravniku radi svojevolnega postopanja.
Brat Terbovec v svojem pojasnilu dokumentira, da beseda Neiztirljivi” pomeni za druge iztiri j ivi računi. Smešna knji-govodstvena logika? Upravnik se sklicuje, da so v poslovni knjigi še vedno zabeleženi vsi ti računi z vsemi podatki, ter v njih obstoji možnost, da so iz-tirljivi. Na uho naj bo bratu Terbovcu povedano, da “Neiz-tirljiv” pomeni nemožna iztirja-tev pa naj si bo to legalnim ali drugim potom. Pri pravem vodstvu knjig se tak račun označen “Neiztirljiv” stavi pod račun zgube, ne vprašaje čigava je krivda. Izbris ali črtanje kot ga navaja upravnik je v knjigovodstvu absolutno zabra-njeno, ker ta proces se brez črtanja ali izbrisa izvrši na nasprotni strani knjige. Zato ima knjiga dve strani. Računi, kateri so bili tirjani in še ne plačani ter da preostaja še vedno pot legalnega postopanja v iz-tirjatev se imenuje “Dvomljiv račun” in je kot takega tudi označeti. Zavedajoč se pri pregledu knjig tolmačiti pravi pomen besede “Neiztirljiv” sem smatral račun likvidiran po lastni volji upravnika-urednika in to iz razloga, ker o njih nisem bil nikoli obveščen do zadnje glavne revizije knjig meseca julija 1931 ko sem sam, opazil zabeleženo v knjigah čez sredo oglasov oz. računov zapisano z rudečim svinčnikom “Neiztir-ljivo.”
Ugovarjati moram bratu Terbovcu in njegovi trditvi, da je bilo šest računov pod označbo “Neiztirljivi” kmalu po julijski gl. seji v letu 1930. Pri pregledu njegove poslovne knjige v mesecu januarju 1931 nisem našel v knjigi te označbe, ampak še le v letošnjem juliju. V rokah imam dokaz njegovga
Janezich, društvo št. 2, Ely, Minn., in Annie Govednik, društvo št. 30, Chisholm, Minn.
lastnoročno podpisanega izkaza, ki ga je poslal na glavni urad, da je imel račune v januarskem izkazu 1931 vpisane še vse dolgovane svote v aktivi brez vsake opombe. Torej v mesecu januarju 1931 so vsi računi kot iztiri j ivi v naznanilu ekisistira-li, sedaj v pojasnilu pa so zgubili svojo vrednost kmalu po juliju 1930. Ali štejemo dneve nazaj proti Kristovsomu rojstvu ? Upravnik-urednik, priznaj, da se je ta, proces samo volno izvršil med januarjem in julijem 1931. in da vsota ni samo $26.40 ampak pravilna $76.15 vseh desetih računov.
Resnici na ljubo moram zavrniti trditev brata Terbovca, da sem kmalu Po juliski seji
1930. v uredništvu, upravniku ustmeno pritrdil, da take račune je označiti “Neiztirijive”; ampak je resnica da sem ga opomnil in pojasnil sklep juli-ske gl. seje 1930, ki se je glasil, da imava v slučajih likvidacije to je če obadva nemoreva iztirjati račun, skupno postopati. Nikoli pa nisem dal navodilo, da to delo samovolno izvrši upravnik-urednik. Ravno radi tega in radi neizpolnjevanja sklepa seje glavnega odbora J.
S.	K. J., sem vložil protest kakor hitro sem opazil samovolni nastop prekoračenja konpeten-ce. Da ni to resnica kar trdi upravnik služi v dokaz upravnikov januarski izkaz za leto
1931, v katerem so zabeleženi vsi računi kot dobri in iztiri j ivi, če bi bilo to res kar on trdi bi jih upravnik že v tistem izkazu onačil za “Neiztirljive” in ne še le v 30. junijskem izkazu 1931.
To mojo trditev lahko podprejo ostali člani gl. nadzornega odbora posebno pa brat Kumše, ki sva skupno pregledala knjige upravnika z izjavo, da do letošnjega julija pregleda knjig, ni bilo te označbe u poslovni knjigi upravnika-urednika, ter da njegova trditev ni točna glede šestih ali ostalih štirih računov. Dovolj je bilo dokazov na rokah in dovolj je bilo povoda, da sem storil svoj korak, kot predsednik gl. nadzornega odbora in protestiral tam, kjer sem se zavedal, da je konpe-tentno mesto to storiti. Mar ni bilo to umestno in upravičeno storiti brat Terbovec?
Upravnik je član Jednote od dneva, ko je zaprosil za to službo, in so mu pravila, znana zato naj bi se poslužil pravil, kot vsak član če je čutil, da se mu krivica godi. Da ni glasom pravil pripuščen k sejam glavnega odbora ni moja krivda; ampak delegacije, ki je tako glasovala, ter uvidla potrebno in koristno to storiti.
Brat Terbovec končuje svoje pojasnilo z “malenkostno zadevo” kakor jo on razume in pozna. Seveda, izgubiti na oglasih $76.15 pri tolikem številu članstva ni mnogo toda izguba je organizacije in ne moja in upravnika. Ker Pa sem izvoljen in mi je delegacija z zaupanjem poverila čuvati premoženje organizacije ni malenkost, če bi zanemarjal svojo pozicijo in bil površen pri nadzorstvu. Če sem strog pri pregledu knjig ni nič več kot prav, ker to mi dolžnost nalaga storiti če prav je drugem malenkostno v očeh. Moje načelo je biti strog in pravičen.
Glede upravniških knjig nimam pritožbe, ker iste so izkazovale pravo vsoto, toda ni mi pa po volji preziranje sklepa glavnega odbora in samovolno postopanje upravnika-urednika, ki ne spadajo v njegovo absolutno konpetenco in področje.
Brat Terbovec, kadar bodo sledila še enaka pojasnila naj odgovarjajo pravemu dejanskemu položaju, da ne bo potreba izdajati pojasnil na pojasnila,
če bo hotelo članstvo resnico zvedeti.
Z bratskim pozdravom,
Rudolf Perdan, predsednik gl. nadzornega odbora J. S. K. J.
POJASNILO K POJASNILU
Popolnoma se strinjam s pripombo predsednika gl. nadzornega odbora, sobrata Perdana, da naj pojasnila odgovarjajo dejanskemu položaju, da ne bo treba izdajati pojasnil na. pojasnila, žal, da njegovo gori navedeno “pojasnilo” ni tako in zahteva nadaljnega pojasnila.
Odločno moram zavrniti trditev sobrata Perdana, cla je bilo vseh deset svot neplačanih oglasov označenih za “neiztirljive” šele v prvi polovici leta 1931. Resnica je, da so bile v tem času na novo tako označene le štiri dolgovane svote, ki znašajo skup-no le $2640. Ostalih šest svot pa je bilo tako označenih že v računu, ki je pokrival drugo polovico leta 1930 in je bil predložen gl. nadzornemu odboru v pregled meseca januarja 1931. Dokaz temu je kopija preglednega računa, ki je bil predložen gl. nadzornemu odboru meseca januarja 1931 in proti kateremu ni bilo ugovora. Račun je sledeč: SPLOŠNI PREGLED Skupno je bilo dolgovano na oglasih v Novi Dobi konci junija 1930, $547.83.
Oglasi, priobčeni od 1. julija do 31. decembra 1930, z v istem času plačano naročnino vred, predstavljajo vrednost $517.85.
Obe gornji svoti, skupaj sešteti, dasta svoto $1,065.68.
* * *
Od svote $1,065.68 se odštejejo sledeči neiztirljivi oglasi: K. M. $0.70 — M. J. $7.20 — P. J. $3.60 — R. R. $540 — S. M. $24.30 — L. R. $4.05 in L. J. $4.50. Ti neiztirljivi oglasi dajo svoto $49.75.
Dalje se odšteje svota $2.25, ki je bila J. P. dovoljena kot provizija na oglasu A. C. Co.
To da skupno svoto za odšteti v znesku $52.00.
(Imena dolžnikov so tu označena le z začetnimi črkami, da urednik ne izpostavi lista kakšnim legalnim, sitnostim. V uredništvu je na razpolago listina s polnimi imeni, istotako jo ured-nilc-upravnik drage volje pošlje vsakemu gl. nadzorniku, ki bi to želel.)
Odšteto $52.00 od svote $1,-065.68, pusti svoto $1,013.68.
Od svote $1,013.68 se zdaj odšteje svota $435.05, ki je bila od
1.	julija do 31. decembra poslana na glavni urad, kar nam pusti svoto, ki je bila Novi Dobi še dolgovana 31. decembra 1930, kar je pregledno označeno na priloženi listini, namreč $578.63.
Gornji pregled računov, ki je bil ob enem s knjigami upravnika predložen glavnemu nadzornemu odboru meseca januarja
1931,	dokazuje, da je bila svota $49.75 že v računu za drugo polovico leta 1930 uvrščena med neiztirljive ter je vselcakor moralo to biti odobreno po glavnem, nadzornem odboru ,lccr ni bilo ugovora. Ako bi bila svota $49.75 uvrščena med neiztirljive šele v prvi polovici leta 1931, kot trdi sobrat Perdan, bi se pač svota “dobrega” dolga konci leta 1930 ne v jemala s prejšnim in poznejšim izkazom. Kdor dvomi o pravilnosti moje trditve, lahko pride v uredništvo, da se na lastne oči prepriča iz knjig in kopij računskih pregledov, ki so bili vsako polletje pošiljani na glavni urad.
Iz tega sledi, da sobrat Perdan v'svojem “pojasnilu" glede te zadeve vedoma ali nevedoma trdi. neresnico. Toliko o tem.
V	zapisniku seje glavnega odbora, ki se je vršila 18, julija 1930, je glede neiztirljivih oglasov zabeleženo sledeče:
“Na dnevni red pride zadeva neplačanih, oziroma neiztirljivih oglasov v glasilu J. S. K. Jednote. Sprejet je predlog, da se ta stvar prepusti v ureditev pred-
sedniku nadzornega odbora.”
Kakšna navodila, priporočila ali pojasnila mi je predsednik nadzornega odbora glede tega dal ustmeno enkrat po seji, ko s s je mudil v uredništvu, o tem se najine trditve ne vjemajo. Jaz trdim, da mi je predsednik nadzornega odbora ipritrdil, da je najboljše, če sd take oglase označi v knjigi kot neiztirljive, on pa v svojem “pojasnilu" trdi, da to ni resnica. Kdo torej trdi resnico, komu naj članstvo verjame? Prič pri tem pogovoru ni bilo, torej se lahko vzame, da je moja beseda v tem oziru prav tako dobra kot njegova in obratno.
Fakt pa ostane, da je bilo šest za oglase dolgovanih računov (za skupno svoto $49.75) uvrščenih med “neiztirljive” in so bili tako označeni v knjigi že za revizijo, ki se je vršila meseca januarja 1931 in je pokrivala račune za drugo polovico leta 1930.
Fakt tudi ostane, da takrat proti taki uvrstitvi in označbi dotičnih za oglase dolgovanih svot ni bila od gl. nadzornega odbora nikakega ugovora ali protesta. V zapisniku seje skupnega glavnega odbora, ki se je vršila 23. januarja 1931 in na kateri je bil navzoč tudi urednik-uprav-nik, je zabeleženo, da so bile med drugimi pregledane tudi knjige upravnika Nove Dobe in da je bilo vse pronajdeno v najlepšem redu.
K sklepu naj bo dovoljeno tudi meni pripomniti, da bi bilo elo lepo, če ne bi bilo treba pisati pojasnil k pojasnilom.
Anton J. Terbovec, urednik-upravnik Nove Dobe.
Iz urada Zveze JSKJ podpornih društev v državi Pennsylvania
Na konferenci Zveze JSKJ podpornih društev v državi Pennsylvaniji, vršeči se v Clar-idge, Pa., dne 30. avgusta 1931, se je med drugim razpravljalo tudi o poslovanju našega glavnega urada ter o poslovanju posameznih glavnih odbornikov. Obenem se je vzelo v pretres zapisnik polletne seje glavnega odbora, ki se je vršila v glavnem uradu meseca julija t. 1. Ker je bilo več pritožb proti glavnemu tajniku in proti zapisniku v splošnem, je konferenca soglasno pooblastila Zve-zin odbor, da naslovi na glavni odbor sledeči
MEMORANDUM
1. Zveza JSKJ podpornih društev želi, da bi bil glavni tajnik v bodoče bolj točen v svojem poslovanju. Ugotovilo se je, da je sobrat Pishler v številnih slučajih zakasnil z nakazilom bolniških podpor in operacijskih odškodnin, in obenem je tudi zanemaril odgo varjati na razna pisma, ki jih je od časa do časa prejel od strani krajevnih tajnikov.
2. Zveza zahteva, da glavni tajnik natančno pojasni članstvu, koliko so znašali dohodki športnega sklada od 1. januarja 1929 do 30. junija 1931. • Obenem naj sporoči potom uradnega glasila, koliko je bilo izdatkov v tem času in koliko znaša preostanek. V zapisniku zadnje polletne seje je ta stvar tako zmešana, da sploh ne vemo in ne moremo razumeti, v kakem položaju se ta fond nahaja. Na eni strani trdi glavni tajnik, da tudi ta sklad ni v po-voljnem stanju, drugod omenja, da je bilo v tem oddelku več izdatkov nego je znašal asesment, na zadnje pa pravi, da je v tem skladu še nad tri tisoč dolarjev prebitka. Če je v resnici še toliko denarja v tem oddelku, zakaj glavni tajnik ne omenja tega v svojem ravnokar priobčenem finančnem poročilu?
3. Zveza želi, da glavni tajnik oddruži športni fond od stroškovnega fonda, in da v bodoče o vsakem skladu poroča posebej.
4. Zveza je mnenja, da bi moral glavni tajnik bolj po-
drobno poročati glede voznih stroškov, dnevnic in izdatkov posameznih glavnih odbornikov.
V	zadnjem poročilu smo opazili, da je imel vse te izdatke spojene v eno samo številko, kar pa ni pravilno, kajti članstvo želi vedeti kedaj, koliko in zakaj je glavni odbornik napravil stroške jednoti.
5. Zveza je mnenja, da glavni odbor ni ravnal pravilno, ko je odklonil priporočilo glavnega predsednika, da se mesto njega pošlje na konvencijo National Fraternal kongresa sobrata Anton J. Terbovca. Poučeni smo bili, da je ta kongres neprecenljive vrednosti za bratske podporne organizacije, in ker je naša jednota članica tega kongresa, bi ne bilo več kot umestno, da se je poslalo na konvencijo zmožnega in kompetentnega delegata. Sobrat Terbovec bi bil pravi mož za to mesto in njegovo poročilo o poteku te konvencije bi bilo koristno in zanimivo za celokupno članstvo naše jednote. Mimogrede naj bo omenjeno, da sobrat Perdan, ki nas je zastopal na konvenciji omenjenega kongresa lansko leto, še do danes ni priobčil svojega poročila. Če je brat glavni predsednik zamo-gel na svojo lastno pest, ter brez privoljenja ostalih glavnih odbornikov, povabiti sobrata Perdana h kegljiščni tekmi v Chicago, in ga pozneje na isti način poslati par tednov pred revizijo in polletno sejo v glavni urad, da pomaga skleniti knjige in račune glavnega tajnika, bi bil tudi smel poslati brata Terbovca na konvencijo National Fraternal kongresa.
6. Zveza ne vidi nobenega vzroka obsojati poslovanje urednika-upravnika Nove Dobe. Če je brat Terbovec označil nekatere oglase za “neiztirljive” ni s tem povzročil jednoti nobene škode. Označba pomeni, da je skušal dolgove izterjati, a ni imel vspeha. Na enak način označujejo vse trgovske tvrdke take in slične dolgove, s tem pa še ni rečeno, da so bili izbrisani iz knjig. Zveza torej ne vidi nikake potrebe kritizirati brata Terbovca, bodisi v eni ali drugi stvari, in mir potom tega memoranduma izreka zaupnico v vsem. n j egovem poslovanj u.
7. Zveza obžaluje, da glavni odbor ni dovolil bratu glavnemu porotniku Mantel-u prisostvovati seji. Brat Mantel živi v mestu, kjer se nahaja glavni urad jednote, in ker je bilo vsem njegovim prednikom dovoljeno vdeležiti se letnih in polletnih sej glavnega odbora, naša Zveza ne vidi vzroka, zakaj sobrat Mantel ne bi bil deležen istega privilegija.
8. Zveza je mnenja, da prošnje, ki so bile poslane na glavni odbor iz države Pennsylvania, niso bile deležezne istega vpoštevanja in iste naklonjenosti kot prošnje, ki so prišle v glavni urad iz nekaterih* drugih krajev. V odklonitvah naših prošenj se je citiralo pravila, dočim na drugi strani opazimo slučaje, kjer je bilo zahtevam, oziroma prošnjam vstreženo kljub temu, da je manjkalo za to potrebne avtoritete.
9. Zveza zahteva, da se omejijo pravice glavnemu tajniku v pogledu engažiranja jednotinih odvetnikov. Konferenci je bilo sporočeno, da je odvetnik Stri-zich, katerega je bil brat Pishler najel v zadevi propadle Millard State banke v Chicagu, računal jednoti “primerno” svoto v znesku 450 dolarjev. Jednota je imela v omenjeni banki naloženih deset tisoč dolarjev, za kar smo imeli predpisano poroštvo. Poroška družba ali tako-zvana “Surety Co.” je plačala jednoti v polnem z obrestmi vred, in to bi bila storila brez kakega odvetniškega posredovanja.
10. Zveza obžaluje, da glavni odbor pri svoji seji meseca juli-
(Dal)e na ti. struuij
Rado Murnik:	
JAR	I JUNAKI
	MIHA MUHA 		
(Nadaljevan)«)
“O—to pa že ne bo nič!” je zabavljal Živko odločno in udaril na mizo, ko sva čakala večerje v sobi poleg kuhinje. “Ta Miha! Ta Muha! Ta požeruh požeruški,! Vse hoče pobasati sam. Luca ga pa podpira; bolje ga pita kakor pa gospodarja!”
“To sem opazil z žalostnim srcem in s praznim želodcem tudi jaz,” sem mu pritegnil.
“Veš, ljubi Marko, ta neumnica si domišljuje, da se Miha še zaljubi vanjo in jo celo vzame naposled. Pa je prebedast in preneroden za to! Le pomisli, kakšno kavo dobivava zjutraj! Kakšno smetano, uh! Nedavno sem se zmotil nalašč in sem urno popil njegovo. Sapramiš, ali se mi je prilegla! Vsak milijonar bi se obliznil zanjo!”
Živko si je zamišljen pobožal želodec in se pogreznil v prijetne spomine preteklega užitka.
“Taka je ta sraka,!” je nadaljeval obtožni govor. “Miha Muha srka med—najudva pa pokori s kofedrne kofedre ko-fedrasta kofedra, ubogim dušam v vicah preslaba! Muha se daviš klobasami—midva pa otepajva kislo zelje! To je plesniva pravica! Temu morama krepko ugovarjati! Gospodu Kolariču ne maram ničesar nositi pod nos; nisem noben ovaduh. Pomagajva si sama! Na vsak način morava razgnati škodljivo zvezo hlapca in kuharice! Moj bojni načrt je že gotov. Jutri se pojdemo duhove. Pst . . . Muha lomasti po veži.”
Počasi se je priguncal sluga Miha Muha in sedel z leno zadovoljnostjo na svoj stol. Živko ga je motril jako pozorno in delal prikupljiv obraz. Radoveden, kako bo tisto z duhovi, sem komaj čakal prvega miga navihanega tovariša.
“Gospod Muha,” ga je nagovoril priliznjeno, “danes sem prebral ‘črne bukve.’ ”
“Eja!” se je začudil hlapec z glupim nasmehom. “Kaj pa pišejo?”
“Prav lepe reči,” se je legal Živko, “posebno pa o strahovih in duhovih,!”
S temi besedami je zbudil živo zanimanje Muhi, ki je hitro pomaknil svoj stol bliže pripovedovalcu.
“No, pa povej, povej kaj več!” je prosil.
“Bi že,” se je branil lokavi tovariš. “Pa bi vidva stvar raznesla med ljudi, da bi se mi smejali! Zakaj človek je že tak, da se upira ravno zlati resnici.”
“Bog ne daj! Nič ne izdava!” sva obetala Živku obenem. “No, pa naj bo!” se je vdal in oprezno pogledal proti kuhinji. “Da bi nas le ne slišala Lucija!”
“Pa govori tiše!” ga je izpodbujal radoznali Miha Muha, primaknivši svoj stol še bliže Živku.
“Prav,. Najprvo sem bral, da se more vsak duh povrniti z drugega sveta med nas, kaplar želi, samo da mora prej pretrpeti strašanske muke. Zaraditega da ostajajo duhovi večinoma rajši lepo doma; da so pa tudi korajžni strahovi, ki jih goni neukrotna radovednost nazaj na naš svet. In zgolj sreče da donašajo onemu, ki se jim zna prav obnašati.”
“I kakšni so pa taki strahovi?” je hlastno vprašal Miha Muha.
“Popolnoma podobni nam živim ljudem,” je odgovarjal Živko. “Posnemati znajo vsako postavo; tako obraz, hojo, glas, skratka vse. Oblečeni so vsi enako v bele mrtvaške rjuhe. Na glavi nosijo črne klobuke. Noge si pa obuvajo v tihe copate, da preveč ne kale nočnega miru !”
“Lejte jih spakov!” se je čudil lahkoverni sluga. “Pa kdaj pa kaj strašijo?”
“Najrajši tisti večer, preden praznuje kdo na zemlji svoj rojstni dan ali kaj enakega. Pojutrišnjem, 16. septembra, slavi naša Lucija svoj god. Potemtakem se jutri ponoči bržkone oglasi kakšen pogumen duh, če ne dva!”
“O presneto, že jutri! Hm! Obkorej pa? Opolnoči?” “Navadno opolnoči.” je mirno razlagal Živko. “Joda bolje je, ako jih čaka človek že od desetih naprej. Zakaj ure na onem svetu tudi ne gredo vse enako, pravtako kakor naše ne. In kaj je takemu duhu do par ur več ali manj, ko je vajen dolgo* časne večnosti!”
“Kaj pa bi moral vse storiti, da se me usmili dobrotljivi strah?” je hotel vedeti hlapec, ki se je že bal, da Živko tega ne bo znal povedati.
“Pet ur pred polnočjo ne smete ne pogledati nobene ženske, ne izpregovoriti ž njo najkrajše besedice. Proti desetim pa greste čakat za hlev ali na vrt.”
“In če pride ...”
“In, če pride strah Vasovat, se mu morate pokloniti, kadar ga zagledate oddaleč. V znamenje ponižnosti morate stati pred njim s povešeno glavo. Bog ne prizadeni, da bi ga hoteli pogledati v obraz! Eno samo željo vam more izpolniti; zato si pa prej dobro premislite, česa ga poprosite!”
“Primaruha!” se je razvnemal Miha Muha. “Če ni nič hujšega, pojdem pa res jutri tja za hlev!”
Tedaj so se odprla vrata: Lucija je prinesla veliko skledo češpljeve kaše in nakidala hlapcu celo šmarno goro na krožnik. Nama dvema je ostal le manjši nezabeljeni del na dnu. Navzlic temu sva bila Židane volje.
Po večerji naju je Miha Muha zaklenil v najino sobico in odšel premišljevat, česa naj bi si želel od nočnega svata.
“Vse mi verjame ta butec,” se je veselil Živko. “To bo zopet enkrat zabavica!”
II.
Radoverni'Miha Muha je ugibal ves dan,česa bi zahteval od prijaznega duha.
Lucija je bila opazila njegovo zamišljenost in mu hotela razjasniti tožni obraz s slastnim zalogajem. Velikanska krvava klobasa naj bi razvedrila hlapcu mračnega huda. Midva z Živkom pa sva dobila le kepo kisle repe, ki so se v njej sramežljivo skrivale nedolžne kosti svinjskih rebrc: obrezani ideali brez mesa in krvi. Pogrešani kosi najine večerje so gagali po nedoumnem sklepu Lucijine previdnosti pod težko klobaso na slugovem krožniku.
(Dalje prihodnjič)
Iz urada Zveze JSKJ pod pornih društev v državi Pennsylvania
(Nadaljevanje iz 5. strani) ja ni ničesar ukrenil glede do bave poslovnega dovoljenja v državi Wisconsin. Informirani smo bili, da bi se imelo v tem letu ponoviti korake v gornjo svrho, kar pa odbor ni storil, ker merodajni voditelji jednote niso predložili te važne zadeve julijski seji. Zveza upa in želi, da bi odbor popravil, kar je bilo zamujenega v tem oziru, in da se ponovno iniciatira akcija za izposlovanje licence v gori, navedeni državi.
11. Zveza želi ,da glavni tajnik podrobnejše poroča o legalnih stroških. V zadnjem poročilu je med te stroške prištel tudi* kompromisno poravnavo v neki tožbi za bolniško podporo,
j kar bi pa po našem mnenju imel poročati posebej.
12. Zveza predlaga, da se delajo vsi zaključki v glavnem odboru po predpisanem navodilu. Ako se nastavlja kaka pomoč v glavnem uradu, naj se izvrši to kot pravila predpisujejo, po glavnem odboru in sporazumno j z glavnim tajnikom. Kadar je i kako mesto v glavnem uradu
prazno, naj se služba razpiše, j da bodo imeli tudi izven Ely-a živeči člani in članice priliko tekmovati za službo. Po seda-i njem in prejšnem sistem imajo to priložnost sedaj samo tisti člani in članice, ki žive v mestu, kjer se nahaja sedež jednote.
13. Zveza prizna, da nekateri naši glavni odborniki niso zadostno plačani za svoje delo, vendar pa mislimo, da bi morali biti naši glavni uradniki nekoliko bolj aktiivni, posebno kar se tiče dopisovanja v Novi Dobi. Brat Okolish je edini, ki tuin-tam napiše kaj koristnega za ijednoto, ostali člani glavnega [odbora pa molčijo.
14. Zveza apelira na glavni odbor, da je pri reševanju pro-I šen j za izredne podpore bol j
i	previden in nepristranski. V j zadnjem zapisniku smo opazili, ;da so bile nekatere prošnje odklonjene kljub temu, da se po j obliki in upravičenosti niso razlikovale od onih, katere je glavni odbor z večino odobril.
15. Zveza priporoča glavnemu odboru, da v bodoče povabi k letnemu in polletnemu zborovanju tudi sobrata Terbovca. Brat Terbovec je naš najagil-nejši uradnik; njemu so razmere med našim članstvom najbolj znane in njegova navzočnost pri zborovanjih glavnega odbora bi mnogo koristila naši organizaciji. Obenem bi brat Terbovec lahko vodil zapisnik odborovih sej, in kar odbor najbolj potrebuje, je dobrega in kompetentnega zapisnikarja.
Odboru Zveze se naroča, da pošlje eno kopijo tega memoranduma na glavni urad jednote, eno Novi Dobi v svrho pri-občitve in eno se shrani v Zve-zinem arhivu.
Dano v Claridge, Pa., dne 30. avgusta 1931.
ZA ZVEZO JSKJ PODPORNIH
DRUŠTEV V PENNSYLVA-
NIJI:
Ivan Varoga, predsednik.
John Zigman, tajnik. --------o------
BOGASTVO MRTVEGA MORJA
Neka angleška družba uspeš šno pridobiva iz Mrtvega morja v Palestini poleg navadne soli tudi potaš ali pepeliko. Velike sesalke sesajo vodo iz morja in jo spuščajo v nekake plitve “ponve” na obrežju, kjer solnčna vročina in vetrovi hitro posuše vodo, na dnu pa ostane sol in potaš. Te “ponve” zavzemajo okrog 128 akrov površine. Tako pridobljeni potaš in sol je treba potem v posebnih pripravah še očistiti, predno je za prodajo. Voda Mrtvega morja je zelo bogata na potašu, in ker prinaša potaš dobro ceno, se pridobivanje dobro izplačuje.
NARODNO BOGASTVO
Narodno bogastvo ni v samih rudninah, niti v pridelku pšenice, kakor se nam včasi dozdeva. Država Minnesota, na primer, producira 60 odstotkov v Ameriki pridobivanega železa, vendar so mlečni pridelki prinesli v enem samem letu prebivalstvu 35 milijonov dolarjev več dohodkov. Mlečna industrija, svinjereja in perutninarstvo je prineslo Minnesoti leta 1929 nad 376 milijonov dolarjev dohodkov.
V	“žitnici naroda,” katero predstavljata obe Dakoti, Minnesota in Montana, so živinoreja, svinjereja, ovčarstvo in kokošjereja skupno prinesle štiri in pol krat več dohodkov kot pšenica. Samo kokoši so priko-kodakale za 115 milijonov dolarjev jajec. Krave, ovce, pre-šiči in kokoši v omenjenih štirih državah producirajo na leto več bogastva, kot ga predstavlja vse zlato, ki se pridobi na svetu tekom enega leta.
je sam “broke,” kot pravimo. Toliko v obvestilo vsem, da se ne bo kateri jezil, če bo suspendiran zaradi neplačanega asesmenta. Dokler sem mogel vzdrževati sem zalagal, zdaj pa ne morem več. Pomaga naj si vsak, kakor si more sam. — Bratski pozdrav!
Frank Kramar, tajnik društva št. 174 JSKJ,
DOPISI
(Nadaljevanje Iz drupf strtrnH
Heading, Pa.
Članom društva sv. Jurija, št. fil JSKJ, naznanjam, da je bilo na seji 11. septembra sklenjeno, da se ne bo več zakladalo asesmenta za člane, ki se niso opravičili na omenjeni seji. Nekateri člani dolgujejo društvu za več mesecev. Vsak član mora plačati vsaj za en mesec do 25. septembra. Društvena blagajna je radi dolgotrajne brezposelnosti izčrpana in se ne more več iz blagajne zakladati za asesment članom. Člani naj izvolijo to naznanilo vpošte-vati, sicer jih zadene neizogibna sus-pendacija. — Z bratskim pozdravom, Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 JSKJ.
La Salle, IH.
Večkrat sem že mislil in pripravljal se na to, da bi se oglasil v glasilu naše slavne J. S. K. Jednote; ker pa človek delavec v teh slabih časih nima nobene dobre volje, nobenega pravega veselja, samo skrb, pomanjkanje in žalost, to je zadržek, da se odlaša od časa do časa do zadnjega. Če premišljujemo preteklost, se še zbudi med nami kaka iskrica veselja, če pa mislimo naprej v bodočnost, pa vsakega zaboyli v dno srca Kaj pa še bo, ker zima je pred nami!
Ne bom pisal Veliko o slabih delavskih razmerah, suj vse nič ne pomaga, kakor je vsepovsod, tako je pri nas, eni še dostojno žive, drugi pomanjkanje trpe; vse se mefia,';kakor italijanska po lenta. Dolžnost me veže kot društvenega tajnika, da moram sporočati našim članom in članicam, kateri so na potnih listih, da je letos smrt pobrala iz naše srede že dva društvena sobrata. Prvi je bil Louis Jordan, kateri je bil rojen pred 57. leti v fari Šentjernej na Dolenjskem; umrl je H), maja v La Salle. Bil je član društva sv. Barbare, št. 3 27 let. Drugi je bil Joseph Brezovar. 17-letni član, kateri se je rodil pred 60 leti v fari Mirnapeč na Dolenjskem. Umrl je 13. avgusta v našem sosednjem mestu Peru, 111. Bila sta oba dobra društvena sobrata in zvesta sinova naše slavne matere J. S. K. Jednote. Bila sta redna in točna plačevalca društvenih in jednotinih prispevkov, kar je največjega pomena in največje važnosti za vsakega društvenega tajnika Oba pogreba sta se vršila po katoliških obredih. Počivajta v miru, saj ne bo dolgo ko se zopet združimo, in postanemo bratje večnosti.
Nadalje moram omeniti, da društvo sv. Barbare je imelo v mesecu juliju naklado, in sicer na vsakega enakopravnega člana $1.00 in na neenakopravnega člana ali članico pa 50 centov, namreč za pokritje društvenih stroškov. To je večinoma že vse poravnano, kateri pa še niste poravnali, prosim, da to storite, saj veste, da si drugače pomagati ne moremo. Žel i rn, da bi bilo večje zanimanje za društvene seje, gotovo potem bi ne bilo nobenega pregovarjanja zakaj je to ali ono in zakaj da je v tako slabih časih naklada. Društvo sv. Barbare, št. 3, ima večinoma vse dobre in zanesljive člane in članice, držijo se trdno društvenih in jednotinih pravil, ne zamudijo 24. dne v mesecu, razen če slučajno pozabijo. Imamo jih pa tudi par tako zanikrnih, da se ne domislijo svoje dolžnosti ne v prvem, ne v drugem in spl°^ ne v tretjem mesecu, dokler se k)e ne srečamo; tako da ti zadržujejo redno poslovanje in delajo več sitnosti tajniku kot vsi drugi.
Zatorej bratje, skrbimo vsi, da bomo imeli plačan svoj asesment; društvena blagajna je prazna jn ni mogoče iz nje za nobenega založiti. Spolnovati bo treba pravila, da kdor ne bo plačal, bo suspendiran. Pa ne pišem v šali ali “špasu,” ampak bo tudi gotova res-nica.
Jaz nerad opon'*njam, ker to se mi zdi preotročje za polnoletne može.
Z bratskim pozdravom,
Anton Kastigar, tajnik društva št. 3 JSKJ.
Sharon, Pa.
Vsem tistim članom društva Sloga, št. 174 JSKJ, ki se niso udeležili proslave petletnice društvenega obstanka, katera se je vršila f®- av8usta, naznanjam, da morajo plačati naklado v društveno blagajno. Kdor ne plača društvene naklade, tudi asesmenta ne more plačati. Tisti, ki vedo, da imajo naklado za plačati, naj pridejo na sejo in navedejo vzrok za neudeležbo, morda jih članstvo oprosti- Na tajnika naj se nihče ne zanaša, da bi plačal zanj
Windber, Pa.
Poživljam člane društva Radnik, št. 204 JSKJ, da se bolj številno udeležujejo društvenih sej. Večkrat pridejo na sejo le trije ali štirje člani in še tisti navadno oddaljeni. Člani, ki stanujejo blizu, pa spijo doma in prihajajo na večer plačevati asesment. Toliko časa, da pride enkrat na mesec na sejo, si vendar vsak lahko vzame, saj počitka imamo druge dneve dosti, ker delamo le po en ali dva dneva na teden. Tudi glavobola vsled pijače menda nima nihče, ker smo veseli, če zaslužimo za najnujnejše življenjske potrebščine.
Torej člani, pridite na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 20. septembra. Predsednik in tajnik ne moreta sama opraviti, ampak mora biti vsaj toliko članov na seji, da tvorijo kvorum. Na svidenje!
Vinko Kinkela, tajnik društva št. 204 JSKJ
Greensburg, Pa.
Članom in članicam društva št. 77 JSKJ naznanjam, da sem podpisani kot tajnik društva odstopil, radi odpotova-nja v stari kraj. Društveno tajništvo je prevzela sosestra Mary Horvatin, 1532 Poplar St., South Greensburg, Pa. Poživljam vse člane, posebno pa še oddaljene, da to izpremembo in obvestilo vpoštevajo in skušajo biti točni z društvenimi asesmenti in tako omogočijo novi tajnici točno poslovanje.
Društvene seje se bodo vršile v prostorih Toma Zivčiča, št. 43, Hammer Plan. Asesmenti naj se pošiljajo na naslov nove tajnice, ki je: “Mary Horvatin, 1532 Poplar St., South Greensburg, Pa.”
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Frank Novak, bivši tajnik društva št. 77 JSKJ
Cleveland, O.
Odgovor na “pojasnilo” sobrata Kačarja, glede društva št. 37 JSKJ, sledi takoj, ko brat Kačar zaključi svoje “po-jasnilo.” Pozdrav!
Joseph Grdina, zapisnikar društva št. 37 JSKJ.
Cleveland, O.
Važno naznanilo članom društva št. 37 JSKJ. — Tem potom obveščam vse člane geri imenovanega društva, kateri so zavarovani za dva dolarja bolniške podpore dnevno, da z začetkom septembra meseca in naprej bo dva dolarja naklade mesečno do preklica.
Prosim vse tiste člane, kateri pošiljajo otroke asesment plačevati, da jim dajo dovolj denarja, da bodo lahko plačali poln asesment, katerega Jednota predpiše. V vsakem slučaju, kdor ne bo imel dovolj denarja, bom asesment odklonil, ker jaz ne maram, da bi potem tiste cente lovil za člani.
Prosim vse tiste člane, katerih se to tiče, da to obvestilo vpoštevajo in se n* bo godila nobenemu članu krivica.
Z bratskim pozdravom,
Frank Kačar, tajnik društva št. 37 JSKJ
ker
Cleveland, O.
“V POJASNILO ČITATELJEM NOVE DOBE.” (Nadaljevanje.) — Dan 17. februar bo zapisan v zgodovini mojega spomina. Prvič: Kako na lep način me je hotel ta zmožni društveni odbor za nos potegniti. AMPAK JIH JE “FRATALO” ZA ENKRAT. En nič vreden papir se prinese tajniku, pa bo takoj ček podpisal, potem kaj nas briga. Ali ni res tako, brat Rudolf? Ker si šel tudi ti pogodbo delat, zakaj pa nisi prišel tudi z ostalima dvema članoma govoriti o tisti pogodbi, katero jaz dobim, kadar bo ček nakazan. Ali ni res tako, brat Rudolf, da si imel gotove vzroke, da te ni bilo? ČITATELJI, KAKOR SEM ŽE ENKRAT OMENIL, DA JE BRAT RUDOLF OPRAVLJAL SLUŽ-BO POŠTNEGA RAZNAŠALCA ZA POSEBNO DOSTAVLJANJE POŠTE, ampak kakšen dan je to, dne 25. decembra ob 7. uri zvečer. Božični večer, pa človek nima miru, da bi mirno prebil večer med svojo družino in prijatelji.
Ker te je bilo menda nekoliko sram glede opravljanje te službe, zato nisi prišel z ostalima dvema odbornikoma k meni, da bi še ti pripovedoval o tisti pogodbi, katero ste naredili prejšnji večer,
Drugič: Dan 17. februar bo v spominu meni ostal iz razloga tega, ker sem prav do dobrega spoznal odbor društva, koliko ceni pravila JSKJ in njeno nepristransko stališče. Kakor že prej omenjeno, je glavni odbor tolmačil na letni seji pravila, člen XX, točko 13. Poleg tega, da je bilo dovolj jasno označeno kakšne oglase se lahko nabavi v korist društva in Jednote, pa ravno pri tem ta odbor ni hotel tega vpošte-vati. Glavni odbor je dovolj jasno raztolmačil. Zakaj ta odbor (ZALAR, RU DOLF in GRDINA) ni vpošteval pra vil? To je meni uganjka.
Tretjič: Bil sem v župnišču, kjer sem se prepričal, da ima cerkveni odbot (odbor ene osebe, to je župnik), kakor-šnega smatra naš društveni odbor za pogodbo narediti, imel je dosti več razuma kot pa tista dva člana odbora, ki sta bila navzoča z menoj. Cerkvenemu odboru (ena oseba) se je dalo dopovedati kaj so naša pravila, ali žalibog enemu izmed navzočih članov pa nikakor ni šlo v glavo.
ZAKAJ DA SE NE BI IME DRUŠTVA SV. JANEZA KRSTNIKA BLES-KETALO NA SPOMINSKI PLOŠČI. Zakaj da brata Rudolfa ni bilo navzočega, to ni moja krivda! Če bi pa ravno red vedel kaj da smo govorili, je bila njegova sveta dolž-aost, da bi prisosto-val. Saj sem še jaz bil pri cerkvenem odboru, ki še v ta odbor nisem bil izvoljen, pa sem se vseeno udeležil enega
i takega sestanka, ker sem videl kaj hoče narediti za to izvoljeni odbor, da sem zadevo vsaj delno preprečil.
Brat Rudolf, le mirno zaspi! Kadar bomo šli zopet pogodbe delati, takrat boš ti in ostala dva člana v upravnem odboru za pogodbe delati in boš predsednik istega odbora, ker se dobro razumeš v tej stroki, boljše kot kak izvedenec te stroke.
Brat Rudolf tudi piše, da se je predsednik izrazil napram meni, ako vem, j da ni vse v redu, pa meni ni potreba j čeka podpisati. Tistega pa brat Rudolf J ne omeni, da on in predsednik sta ravno , tako gledala na mene kot lačni volk na I ovco, kadar ali Ji je bo imel priliko, da bo isto napadel.
Brat Rudolf, vsaj tisto priznaj, da tvoj in Zalarjev izraz, da vidva imata društvo za seboj in društvo je odgovorno za vajino delo ako kaj narobe storita, ker društvo je vaji izvolilo v ta odbor (ker sta bila zmožna pogodbe delati). Ampak se nista zavedala, kaj pomeni pogodbe delati, edino toliko SAMO DA SE DA, KAJ NAM HOČE 1 DRUGO! Brat Rudolf, jaz sem bil i vsaj toliko dostojen, da sem pisal na ^ polletno sejo najbolj točne podatke, ka-j tere sem si zapomnil. Ti pa še tistega ne pišeš, kar si govoril ali čital. (Kaj bi omenjal, saj ni bil dosti velik papir,
I	da bi se ga moralo vpoštevati. Ali ni res tako, brat Rudolf?)
Dalje piše večkrat gori imenovani R.: Nato je prišel brat L. Zakrajšek, ki je vprašal kaj je z zadevo, nakar mu je tajnik Kačar pojasnil. Istina! Tistega pa R. ne omenja, da je brat Zakrajšek jamčil tudi ako bi se meni kaka krivica godila glede tega podpisa, da on (Zakrajšek) jamči, da bo on odgovoren v vsakem slučaju kakih finančnih nepri-lik pri morebitnih inštancah. (Tukaj jc tudi zapopadeno civilno sodišče, ako se ga kateri posluži.) Ker pa jaz brata Zakrajšeka dobro poznam, in je tudi dosti bolj dostopen kot pa brat R., sem v njega zaupal in ček podpisal.
Da sem dal navodila, to je istina, ker to je bilo potrebno! Zavedal sem se še toliko, da ta odbor nima namena kake pogodbe narediti v smislu pravil, ker sem pa pri zavesti, da dobimo vsaj eno tako potrdilo, da mogoče bo kaj držalo, če v resnici kdaj izdajo kako spominsko knjigo, da bo društvo opravičeno do dveh strani k6t oglas. In do sedaj meni še ni znano ako bo kdaj kaka spominska knjiga izdana ali ne? Stavba je približno gotova, ali o kaki spominski knjigi še sedaj ni nič govora.
Potem smo ček odnesli na pristojno mesto. Pristojno mesto, pa sklepu društva, je cerkveni odbor, ne pa gospod župnik, ako hočemo vpoštevati sklep društva. Ali ni res, brat Rudolf?
Tajnik Kačar se je zadovoljil. Se je moral, ker niste prinesli nič drugega, kar sem pričakoval od takega zmožnega odbora za pogodbe delati, da mu dano nalogo po društvenih sejah in glavnemu odboru niti vpoštevati ni hotel. Kar sem jaz prejel, ste, cenjeni čitatelji, že v prejšnih vrstah videli. Kar je ta vsega zmožni odbor imenoval pogodbo, jaz imenujem samo potrdilo, če bodo res enkrat izdali kako spominsko knjigo, da bomo opravičeni do dveh strani. Ako pa pravilni cerkveni odbor to odkloni, pa društvo tudi nič ne more. Župnik je župnik, cerkveni odbor je pa cerkveni odbor, pa ne tak, kakoršne-ga je vzel odbor društva št. 37 da )e šel pogodbo delati z eno osebo.
Ob zaključku piše R.: Iz tega je razvidno, da se ga ni napadlo in da se ga ni prisililo, pač pa je iz lastne volje ček podpisal. R. piše tako lepo, da mogoče bi res nekateri člani in čitatelji njemu verjeli, kar pa ni resnica. Da sem jaz ček podpisal, je bil razlog ta, ker proti sili in nadlegovanju od te
skupine članov so meni delali P ce. Kadar sem šel po cesti st?: terega naletel: “Kdaj boš če ( sal?” Bil nisem prost 'j lastnem stanovanju, na cesti,®! nih prostorih, nisem bil Pr?3fl* I božični večer, in tudi na sveti' bil nadlegovan ob &:30 zvečer. „ J | vršila ena narodna prireditev' (j skem Narodnem Domu.
S tem sem le nekoliko °P'sa|:j ! re, katere sem imel za opravl ( zmožnim odborom za pogo“c‘ ^ Odgovoril sem tudi bratu R® kratko glede njegovega dop'5' *««. rega je pustil priobčiti kot r , čitateljem našega glasila: G lahko videli in razumeli, kafe*I ^ bor gledal in vpošteval naša P koliko je v korist društvene jJDi Bil je edini vzrok zakaj je bi'a“I na tako lep način v teh sla j ^ tako na spreten način oW-$300. To pa ni čast celotnem11 . ; še toliko manj pa takemu * y odboru za pogodbe delati. ^	,
čitatelji, čitali, ste lahko zaP ^ *Voj ta odbor ni imel namena, da v V ^ val, da se vse završi po Pr*'\'e gg.] , slavne Jednote. (Kaj nami1 j,,,, da damo, to je poglavitno.) nikc
V	dosedanjih člankih sen1^ )o v vse, to je od začetka, od kar čela ta nepremišljena gonja Pfl . .	!
glede te afere, za kar dru^.% v'* trpi na ugledu in članstvu, 1 ^ »ed^o bo tako izlepa poravnana, » j boljši volji vseh članov bo to j manj dve leti ali več, da bo 13 ^ celjena, pa to samo zaradi P3^	'
nih članov pri društvu, ker s° j llesi]( pravila Jugoslovanska Jedn° ^ briga. “Samo, da se da/’^ ^
^ 180
J
GLAS NAROD*
NAJSTAREJŠI NEODj 5 SLOVENSKI DNEVN"*
V	AMERIKI
Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaša ’“Jj; nje svetovne novosti, Izvirna poročila iz stare ", mnogo šale ln **
vine
romanov najboljših pis8tel^
Pošljite $1.00 (
in pričeli ga bomo P0^* Vsa pisma naslovite
GLAS NAROD{
216 W. 18th St., New York’
,, J
Jlltfj
J. 'ico 'ostni '°vert
eljo
°Pl'0( bi; K se žal alJ'e.
od najmj
do največje
DRUŠTV3
in posamezni izdeluje lično moJerna $' I venska unijska tiskanj
tj
Ameriška Domov*
61 1 7 ST. CLA1R aV,0 CLEVELAND,OH'
NEGLEDE KJE ŽIVlT*
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro
fl
A PRI NAS NALOŽENI ZNESKI PRINAŠAJO OBRESTI PO 4 P,!°
tflf
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, bre* potov In stroškov.
0
D
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo poSi” dokaz pravilnega izplačila.	^
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nV tW delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučaji*’ sodniji v stari domovini.
SAKSER STATE BANK
New Y°r^'
82 Cortlandt Street
  ------------- Telephone BArelay 7—0380 ali 0381
SLOVENSKA HRANILNICA
Ustanovljena leta 1916
Sprejema denar po po3“ Pridite ali pošljite na
International Savings and Loan
6235 St. Clair Ave. ali
819 East 185th St. CLEVELAND, O.
plačuje po 1. jul. Po
A*%
na vaše vloge
nttnmmtnmtimmmumumnminmttnntnmimnmmnmmm
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburg1*'
Izdelute pooblastila, kupne pogedbe, pobotnic« vsake »rete,
vae druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi te etari kra|. PiSIte ali pridite osebno.