Leto VIII«, štev. 46. Celfe, lorek 27. aprila 1926. Poštnina plačana y gotouini. HHHTf ^aa^al^^^B^BB^BB^&^^BSf ^b^b^b^b^bb bbbbbbbbbbV ^bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbv bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbm '!¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ *¦¦Y¦(¦¦¦¦¦¦ bbbbbbbbbbb bbbbbybbfIm > * ^bbbbyBbbIm ¦^^^^^HEfl^^BZTSu^^B^^K ' Sr^^ ^^^^^^^^S!] ^b^b^b^H ¦^¦^¦^H ^b^b^b^b^b^b^b^bY .^^^^^^^^^^^^^^^B 'bbbbbbbbB ^K^^^K ^bbbbb^bM. ^^^r'y ^bHHH «BBP^^^^^^^9i^Ä Naročniua Z^ Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. esOBamezK» Stevifka I Oin« Istaafa v torefe« fcetrsefe ln soboto. Redakcija in upravai Strossmaijcrjeva ulica 1, pritl Tel.65,—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglaal po stalnem oeniku. Rusko-nemška pogodba. Pozornost evropsko politične jav- nosti se obrača v zadnjem easu politi- ki sovjetsko vlade v povečani meri. To pa radi dveh njenih nkrepov velike pomombnosti. Prvo dejstvo bi bilo, da jc sovjet- ska viada odrekla svoje sodelovanje na razorožitv,oni konferenci ter da izvrse- valni odboi' treljo internacijionale na- poveduje najostrejši bo.i Družbi naro- dov. (^e no bi lioteli videti neizmerne pomembnosti tega ukrepa sovj!elskih glavarjev, bi pomenilo to zatiskati si oči prod jasno in noutajljivo resnico. Resnico, ki jo vedno in vedno naglaša- mo, naaiTGc da brez sodelovanja Ru- sije ne more priti do politieiie hi go- spodarsko kon-.solidaci.ie v Evropi. do meddržavne uredbc, ki bi zajamčila trajen mir. Da .so tudi drža.vniki razuih evropskih držav zavedajo te rasnice, govori dejstvo, da iščejo načinov in poti za vzpostavo političnih in gospo- darski'h stikov s sovjelsko Rusijo; ra- zun pri nas — seveda. Vzporedno z odreko sodelovanja sovjetske Ru«ije na rečeni konferenci, ki bi ustvarila enega glavnih pogojev za gospodarsko ozdravljenje Evropo in za skrčrtev, če že ne popomo odpra- Yo možnosti novih krvavih zapletlja- jev, in pa z napovedbo boja Družbi na- rodov jo nastopilo drugo dejstvo, ki vz- neinii'ja sedaj evropsko javnost. To je vest, da se med Rusijo in Nemeijo vr- šijo pogajanja za sklep pogodbe, po kateri bi si rečeni državi medsebojno zagotovil'i svojo varnost. Jasno je to- rej, da gre tu za pogajanja nedogled- no. pomembnasti, čeprav ni še nič zna- no glede značaja pogajanj in vsebino pogodbe, ki se ima skleniti. Evrop.ski tisk nagkisa .sicer. da ne more biti ni- kakega nasprotstva proti pogodbi med Ruöijo in Nemčijo, če gre pri tern le za ustvaritev dobri'h politicnih odnoas- jev med obema državama. Naglaša se eelo, da bi tako razmerje med Nemčijo in Rusijo le služito konsolidacijski po- litiki Evrope. Evropski tisk pa je ven- dar vznemirjen. ker sodi, da bo po- goilba, ki so him skleniti mod Nemcijo in Rusijo, iinela drugačne, sedanji ev- ropski politiki nasprotne namene. Ta bojazen se opira ravno na že označeno dojstvo, da na.mreč tret ja internaeijo- nala napoveduje najo.strejsi boj Dru- y.])i narodov in njenim namenom. Evropski tisk naglasa, da bi Nem- čija s sklepom take pogodbe zašla v protisl'ovje s svojo la.stno politiko v zad- njib casih, s katero si je hotela odpreti ¦ pot v Družbo narodov. Nemčija je — tako naglašajo — sodelovala, na locarn- skih dogovorih, jih je podpirala hi je v Ženevi — kjer naj bi se sklenil nje vstop v Družbo narodov — voclila od- ločno borbo, da ne bi se s pripustom Poi'jske v Svet Družbe narodov zmanj- sala vrednost te pridobitve Nemcije. Zastopnika te poslednje v Locarnu, dr. Luther in dr. Stresemann, sta nagla- šalct, da se mora mirovno dclo, do- vršeno v Locarnu, dalje razvijati. Ta njuna. izjava bi bila. torej obvezen do- kiiiinent. üficijozna »Prager Presse«, gla- silo dr. Beneša, vprašuje: »Kak zmisel so morai'a tore] inieti rusko-nemska pogajanja.?- Kak cilj naj ima sklep nemsko-iniske garancijske pogodbe?« Nemska glasila trdijo sicer, da ima ru- sko-ncmska pogodba le spopolniti lo- carnske dogovoro. Toda ta trdila ne nahajajo prave vere in evropski tisk stavlja težko vjDrasanje: alotica se je izpremenila v ubogljivo ovco. Tačas se mi je zahotelo žensk ka- kor pajku muh, in če bi vam hotel, dra- ge gospodične, našteti vse Poljakinje in Zidovke, ki so se mi kedaj obesile na vrat, verjamite mi — matematika ne bi zmogla dovolj stevilk. Sedaj pa še dodenite, da sem bil polkovni adjutant, da sem i^vrstno pie- sal mazurko in imel — Bog ji daj več- ni mir — izvrstno mlado ženo. Ne mo- rete »i niti zamisliti1, kakšna vroča in trmasta natura sem bil. Co selje v ujez- d.u pripeiila kakrsnakoli ljubezenska as era, če je kdo odrezal židu kodre ali pretepes kakega plemica — srgurno je Ijil to podporočnik Vyvjortov. Kot adjutant sem imel često pri- liko. da sem hodil po ujezdu. Zdaj je bilo treba kupiti oves, potem seno, ali piodati Zi'dom kakšna iztrošena voja- ška kljuseta — najpogostejo sem pa pod službenim izgovorom zahajal na Ijiubezenske rendez-vouse ali pa k tr- govcem kvartopirit . . . Nekega zim.ske- ga večera sem se peljal iz Čenstohova v vas Ševelko, kamor ^so me poslali po službenih poslih. Vreme je bilo neznos- no . . . Zima je škripala, da so konji kar kihal'i in midva z voznikom sva se kmalu izpremenila v dve ledeni stra- šili . . .No. če je sama zima, še gre ne- kako; ali pomnite: prišel .ie metež. Pred nami je metlo kakor da bi na,s hotel sam hudic zaslepiti, veter je stokal. ko da bi mu bill vzeli ženo, pot jo izginila izpred oči. Še deset minut vožnje in •smo tako tičali v snegu, da smo se mo- rali ustaviti. »Vaše blagorodje, izgubili smo pot«, je rekel voznik. i>Pojdi k vragu! Kam pa si gledal. ti bebec? No, dirjaj naravnost, nema- ra, pa vendar najdemo kako clovesko gnezdo«. Vozili smo se, vozili, moj Bog, in sfcdnjic so se konji nstavili okrog pol- noči pred v.ratmi gradu — ce se ne motim — grofa Bodjalovskega, boga- tega Poljaka. Poljaki in Židje so v mo- jih oceh eno in i«to, kakor hren po ko- silu; toda. to je res, da je plemstvo go- stoljubno in ni bolj ognjevitih ¦ žensk kot so »panocke«. Vstopili smo . . . Sam grof Bodja- lovski je živel tiste dni v Parizu. Spre- jel' nas je njegov upravitelj, Poljak Ka- zimir Chapcinsky. Ni minilo niti pol uTo, pa sem že sedel v njegovem stano- vanju, koketiral z njegovo ženo, pil in kvartal. Ko sem zaigral pet dukatov in se zadosti napi'l, sem prosil, da me peljejo k počitku. Ker sami niso imeTi zadostnega stanovanja, so mi odkazali sobo v grajščinskem poslopju. sSe-li bojite duhov?« me jie vpra- sal oskrbnik, ko me je prrvedel v ne- veliko sobo, ki jo bila polna mraza in tome. »Mari se tu pojavljajo strahovi?« sem ga vprasai' in poslušal, kako so od- rnevale moje lx^sede in koraki v t^nii. »Ne vem«, se je zasmejal Poljak, stoda zdi se mi, da je to mesto najpri- pravnejše za nje«. Bil sem sit in tudi vina sem izlil vase dobršno mero, toda njegove bese- de so imele name tak učinek, kakor da bi me kdo polil z mrzlo vodo. Zfodja! Kaj pa sem si hotel. Slekel sem se in logol v posteljo. Sveča je jedva razsvet- Ijevaia stene. Na stenah so viseli por- treti prednikov: drug strašnejši od drugega, zraven pa staro orožje, lovski rogovi in druga fantastična ropotija . . . bilo je tiho kot v grobu; samo v so- sedni dvorani so se poganjale misi in. je pokalo izsušeno pohištvo . . . Toda za oknoin so se godile vražje reči . . . Veter je žvižgal, drevesa so se kar ši- bila pod njim, škripala so in tolkta ob okno. Sedaj pa še pomislite, da se mi je v glavi vrtelo in da se je z menoj vred vrtel ves s^t. Ko sem zaprl oči, se mi je zdelo, da nekdo nosi mojo po- steljo in da pfešem z duhovi kolo. Da bi premagal strah, sem najprej ugas- ni'l svečo. ker se mi je zdelo, da je bila soba v njeni luči še strahotnejša nego po temi«. Tri deklice, ki so poslušale pol- kovinika, so se nagnito bližje k starcu in srepo upirale van} svoje zvedave oči. !No«, je nadaljevaJ polkovnik, »kakorkoli sem se trudil, da bi zaspal — vedno dalje je bil spanec od mene. Zdaj se mi je zazdelo, da fezejo hudiči skozi okna, zdaj sem slišal neko šepe- ta/nje, zdaj se je nekdo dotaknil moje- ga ramena — sploh sem videl same hudimane reči, kakor jih vidi človek v.selej, kadar so mu živci skrajno na- peti. Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 46. skupaj jo pripravljenih četrt milijona mož. Turška vi'ada si je na jasnem, da more preprečiti skupen napad Italija- nov in Grkov le, ako se odrece Mosulu iiii petrolejskiin pokrajinam. Nekaj. vo- clilnih poli'tikov je za to, da se izroči Mosul' Angliji, drugi pa, in mecl njümi je tudi predsednik republike Mustafa Kemal paša, mi'sftjo, da bi bilo bei je, ako se sprejme ponudba Rusije, ki je pripravljena podpirati Turčijo proti Italijii in Grciji1. Ruska vlada je nam- reč povabi-la angorsko, naj prfetopi k Sovjetski uniji kot neodvisna država, zato pa bo Moskva ski en il a vojaško zvezo z Angoro. Ako pride do napada, bi Rusija vojaško podpi'rala Turčijo in ji dobavila orožje i,n municijo. Turčija pripravlja obrambo Dardanef. Bajc je pripravljenih že več tisoč min. ki jih v danein trenutku takoj vržejo v morje. Turčija misli, da hoče Italiija porabiti otok Rod za operacijsko bazo pri pro- dii'anju proti Mali Aziji. Meseca maja bodo velike vojaške vaje v okolici Smir- ne. V to svrlio je turška vlada po- klicala pod orožje šest Tetnikov. To bo- do prve vojaške vaje v velikem stilu po vojni in jiin zato pripisujejo poseben poinen. Pašič — Jovanovič* V nederjo se je v Beogradu začela zgodovinska seja radikalne stranke, katero je javnost tako napeto pričako- vala. Iz Slovenije so bili prišlii v Beo- grad sledeč i delegati: za Ijubljansko okrožje odvetnik dr. Sajovic iz Koeev- ja, za mariJjorsko okrožje industrija- lec Tavcar, za Ljubfjano dr. Niko Žu- panič. Stališče dr. Županiča kot intim- nega Pašicevega prijatelja je popolno- ma znano, dr. Sajovic se je pa držal baje zelo rezervirano. Predvsem je za- stopal edinstvo radikalne stranke. Dr. Sajovic je bil tudi edini, ki se je takoj pri'javili k besedi. V skupščinskem po- stopju je bilo tudi ves čas opažati gosp. dr. Lukana. Pred sejo je posebna deputacija vlade, v kateri so bili predsednik vlade Uzunovic, zunanji minister dr. Ninčič, notranji ministerjtfaksiiinovič in mini- ster Srskic, obiskali Nikolo Pasica ter ga opozorili na težavne posledice, ki nastopijo v slučaju, če bi se zahteve njegove okolice, da bi se Jovanovič iz- ključit iz stranke, dejansko izvedle. Ka- kor so člani te delegacije izjavili žur- nalistom je ostal napor delegacije brez- uspešen. G. Nikola Pašic jc v svojem govo- ru orisal, kako je nastal sporaznm med radikali i'n radicevci. Sporazum so za- htevale niase. je izjavil, a izkazalo se je, da je z Radicem zelo težko clelati. Zato je prišlo do demisije vlade. Uzu- novicevo vlado je imenoval Pašič ved- lio le — začasno. Pašic je povdarjal*, da je prišlo v stranki sami do nevarnih nesporazuinljenj. BatL se je, da bi stranka odstopila od svojega progra- ma. Avtonomija bodi samo ideja, fede- ralizem se ne sme udejstviti. Ljubo Jovanovica je imenovul Pašič šic razdiralen element, ki zadnje case dela v stranki samo negativno. Zani- mivo je, da ob koncn Pasiicevega govo- ra ni'ti en clan ni apravdiral njegovini izvajanjem. Nato je vstal Ljuba Jova- novic in je prosil za beseilo. Pašic pa mu je v zacetku sploh ni hotel dati in je doja.l: »Odla.zi! Nemaš šta vise tu da tražiš!« Toda vsled pritiska velike ve- čhie v glavinem odboru mu je moral da- ti besedo. Ljuba Jovanovic je na to izjctvil, da ne gre iz stranke, v kateri že dela sti'rideset let. In sploh ne gre, da bi ga izkljucil en sam clan. Pač pa bi mogla o tern sklepati stranka. A on se bo za- govarjaf. Govornik se brani očitka fe- deralizma in dokazuje s svojiim delom, kdo je in kaj je: »Sklenite glede Jova- novica kar liocete. Vaši sklepi zame ni- so končno m-erodajni. Smatram, da sem ravnal tako, da vsak trenutek lah- ko stopim pred wse državne faktorje in pred mis narod.« S temi besedami je Jovanoviic za- kljucil svoj govor. Kaka tretjina čla- nov gfavnega odbora mu je prircdila živahne ovacije. Ploskali so tudi neka- leri clani vlade. Seja, katere potek smo danes mo- gli le kratko registrirati, še ni zaklju- čena. Bitka med Pašicem in Jovanovi- cem se nadaljuje v pondeljek. 0 poteku in zakljucku te zgodovinske seje radi- kahie stranke bodeino obsiiuieje po- ročali. V torek 27. t. m. bo gostovala v Mestnem giedaiišču zopet enkrat ljubljanska drama z iz- virno komedijo B. Shava »Obrt gospe Warren«. Ne zamudite privoščiti si zabave in razvedrila! Celjska kronika. c REDNI SESTANEK ČLANOV KRAJEVNE ORGANIZAGIJE SDS V GELJU se vrši vsako sredo ob osmih zvočer v klubovi sobi v Goljßkem domu. c REDNI SESTANEK ČLAN0V KRAJ. ORGANIZAGIJE SAMOSTOJ- NE DEMOKRATSKE CELJE OKOLs- CA se vrži v četrtek, dne 29. t. m. v go- stilni Wilson v Gaberju. Zaupniki, ki na zadnjem sestanku niiso poročali, se opozarjajo. da podajo na tern sestanku svoja poročila. c DIJAŠKA AKADEMIJA. .Pod- mladek Rdečega križa« drža\nie realne gimnazije v Geljn priiredi v soboto, dne 1. maja 1926 ob 20. uri v Mestnem gle- dalivscu v Celju Dijaško akademijo s sredocim sporedom: 1. A. Medved: Bratje, zapojmo! Deklamira Potočnik, V. 2. a) St. Premrl: Zdravica. b) A. Nedved: Nazaj v planinski raj! c) G. Pregelj: Po Koroškem, po Kranjskem. (Mešana zbora.) 3. a) E. Becucci: Te- soro mio . . .! (Di'jaski orkester.) b) P. Mascagnii: Intermezzo sinfonico. (Di- jažki orkester.) 4. a) G. Verdi: Arija grol'a Lune iz opere -Trubadur«. b) I. Zajc: Pjesme «last, (übe tocki Imriton- solo s spremljevanjem klavirja. Pqje Škobernc, V.) 5. a) J. Aljaž: Soči. b) A. Schwab: Slanica. (Moska, zbora.) ö. a) E. Adamic: Vesel'a pesem. b) Po- korny-Segula: Pasol Janko tri voly. (Otroski zbor s spremljevanjem klavir- ja [Stegu, IV.].) 7. a) J. Pavcic: Me- hupcki. b) 0. Dev: Ptfčka. (Obe točki sopran-solo s spreniLjevanjem klavirja. Poje Berglezova, VI.) 8. a) G. Verdi: Arija mantovskega vojvode iz opere »Rigoletto«. b) V. Parma: Posfednja noč. 9. B. Smetana: Duet Janka in Ke- cala iz opere »Prodana nevesta« (Po- jeta Kuret, VIII. in Škoberne, V.) 10. B. Smetana: Kmecki1 zbor iz opere »Prodana nevesta«. (Mešan zbor z or- kcstrom.) — Solo - tocke na klavirju spremlja Cerer, VII. — Sedeži od. 10 dinarjev do 6 Din. Preplacila se z ozi- rom n,a karitativni namien hvaležno sprejemajo. c LJUDSKO VSEUČILIŠGE V GELJU. Ponovno opozarjamo na da- našnje (pondeljek) predavanje g. rav- natelja Rasta Pustoslemška iz Ljublja- ne »(lehoslovaska borba za svobodo in neodvi'snosl« ob osmiJi zvečer v fizi- kalni sobi deške meščanske sole. Pre- davanje bo zelo zanimivo, ker se vrši na podlagi ykiopticnih silk iz raznih kra.jev. Vstop dovoljen ludi neclanom. c PRODAJA ČASOPISJA NA K0L0DV0HIH. Ministrstvo prometa je izdalo podrejenim organom sledeco naredbo: »Mi'nistrstvo je bilo obvešče- 11.0. da sc na mnogih kolodvorih zabra- njiuje prodajanje dnevnih ca^sopiisov in se ovira razpečaivanje listov. Vsem do- mačim liistom se mora iti' pri razpeča- vanj.u do skrajni'Ii meja na roko. Na eventualne pritožbe s s-tranl urednistev se bo najistrožje ])ostopalo.« c STAVBNA ZADRUGA OBRT- NIKOV IN TRGOVGEV V GELJU. Za pondeljek dne 26. t. m. ob 8. zvečer se skfiicuje brez vsakega nadaljncga ob- vestila sestanek obrtniikov in trgovcev v Cel'jiu in okolici za ustanovitev lastne stavbne zadruge. Sestaoiek sc bo vršil v rdeci sobi Narodnega doma. c PREMESTITEV. PvemeScen je iiz Celja v Beograd podinspektor fi- nančne kontrole g. Ante Muc. c SOKOLSKO PREDAVANJE BR. PROF. 0R0ŽNA o zgcxlovini Cehoslo- vakov, II. del, odpade v četrtek 29. t. m. in se bo vrsilo prihodnji teden. Zadnji cetrtek jc bis I. del tega predavanja. Zgodovino o naseljevanju Čehoslova- kov v njihovo danasnjo domovino do usodne ])itke na Beli gori je orisal br. predavatelj na prav pregleden in vse- skozi zanimiiv način.' Žalibog tndi to predavanje kakor vecina takih priro- ditev v nasem mestu ni bilo tako oh- iskano kakor bi zaslnžilo. c PLANINSKA VESELIGA V (IELJSKI KOCl se bo vršifa, kakor smo že javili, v nedeljo dne 2. maj'a. Ponovno vabimo vse prijatelje lepe na- rave, da pohite ta dan k Geljski koči, k: ima baš sedaj v pomladi tako divno okolico. Zelonje, cvetje in veselo potje Tedaj pa sem slišal čisto razfočno, da nekdo prihaja k mojim vratom, kaš- ]ja in jih odpira . . . »Kdo je?« vprašam in vstanem po koncu. » Joä sem . . . nc boj se!« je odvrnil ženski glas. Jadrno sem skočil k vratom . . . Minilo je nekaj trenutkov in sem ob- cutil, da sta se rni posadili na ramena dve mehki ženski roki. »Ljubim te . . . Dražji si mi od življenja!« je rekef melodičen ženski glas. Vrroc dih se je dotaknil mojega obraza in — pozabivši na metei, stra- liove in vse na svetu, sem jo objel okrog pasu. Kakšen je bil ta pas! Take ustva- ri priroda zgolj na posebno narocilo in samo za doset let ... Najine ustne so se zlile v doJg poljub, ki ga ne pozabim do smrti«. PolkoA^nik je mnolknil, izpil pol kozarca vode in nadaljeval: »Ko sem drugo jutro pogledal skozi okno, sem opazil, da je še večji metež in da ne morem nikamor. Bil sem prisilijen ves dan sedeti pri oskrb- niku, kvartati in piti. Zvečer je bilo kakor prejšnjo noč. Ah, oe ne bi bilo ljubezni, bi bil umrl od dolgega časa.« PofkoATiik je vstal in so jel molče sprehajati po salonu. »No ... a kaj je bilo potem?« je vprasala ena izmed gospodičen z hlast- no zvedavostjo. »Nič. Prihodnjega dne sem bil že na poti«. »Toda . . . Kdo je bila tista žen- ska?« so vprašale vse tri gospodične. »Pa umevno je, kdo!« »Nič ni umevno!« »Moja žena!« Vse tri gospodične so skočile po konci, kakor da bi jih pičile kačo. »Kako . . . Kako to?« so vprasale. »Pa tako . . . Kaj pa je neumrjive- ga na tern?« je vprašal polkovnik lilad- no in je skomigal z rameni. »Morda se nisem dovolj jasno iz- razil? No, da: z mano se j-e peljala v Ševelek moja žena . . . Prenočila je v sosedni sobi . . . čisto umfjivo!« »Mmm«, so mrmrale gospodične in razočarano povesile roke. »Lepo ste začeli, končali1 pa ste klaverno .... Oprostite, ali to ni čisto nič interesant- no in še manj duhovito. Lastna žena , , .« »Čudno! Vi bi hotele, da bi bila kaka tuja žena, ka-li? Ah, gospodične, gchspodicne! Že zdaj ste take, kaj neki bo nekoč iz vas?« Gospodične so umolknife. Kmalu so začele zevati. Pri veoerji niso nic jedle; prigrizovale so samo kruJi in molcale. »Ne, to je brezvestno!« je ušlo eni izmed njih z jezika. »Cemu pripovedo- vati zgodJjo. ki ima tak konec. Lepega v nji takointako ni bilo nič.« »Začetek je bil tako prikupljiv in — nenadoma ste ga pretrgal'i<. je pri- stavila driiga. »Ponorčevali ste se iz nas. nic več«. i>No, no . . . šalil sem se«. je rekel polkovnik. »Ne jezite se, gospodične, šalil sem. Ni bila moja žena. marveč oskrb- nikova . . . >»I)a?« Gospodicne so koj postale vesefc in oči so jim zaiskrile. Pri.sedle so k pol- kovniku, mu nalile vina in ga obsule z vprašanji. Dolgčas je min.il; kmalu so minile tudi jedi, kajti gospodicne so jih použile z veliko sla»stjo. Kupite in poskusite Bafa cevlje w samoprodsji A« Drofenik, Glavni te*g. Razširjajte „Novo Dobo"! pticic te spremlja cei'o pot. Tvoj trucl pa se bo posobej polpačaii v koči, ki ba nudila vsa okrepdila za dušo in telo. Za jed in pijačo je poskrbljeno — za planinsko razpoloženje pa bo skrbela godbu, petje, plos, vilifjak, gugalnica, sejm, menažerija in razni dobrotljivi šotori. Pridite in podprite navso in vašo lepo plnnuisko misel! — k. 482 • c JAVNA TOMBOLA UDRUŽE- "NJA V()JNIH 1NVALID0V. Udruzu- nje vojnih invalklov, podružnka Gelje priredi v prid podpornega fonda po- druiiiice dne 6. junija t. 1. veliko javno tombofo, ki bo obsogala 10 glavni'h in okoli GOO manjsi'h leinh dobirtkov. Po- družnica je razposlala v to svrho na razna \ecja podjetja prošnje za dobit- ke ali denarne podpore. Dasedaj se je odzvalo že lepo število takih, ki poka- žejo vsako leto svoje sočustvovanje z bedniani vojniani žrtvami. One pa, ki doslej se niiso mogfi ustreči prošnji, prosinlo, da vsaj v skromni meri upo- st evajo bedni položaj vojnih žrtev. Saj podružnica ne dela zase, ampak žrtvu- jejo njeni odborniki. res mnogo drago- cenega časa za svoje vojne sotrpine. Obcinslvo pa naj izvoli pridno segati po kartah, ki se bodo prihodnje tedne razprodajale. c NESRE(v;A NE POČIVA. V jav- no bohiico so spravili 91 let staro vi- ničarko Nežo Kromar iz Galicije pri Veliki Pire«id z zloinljeno nogo. Stara žena zalrjuje, da ni bila svoj živ dan nikoli bolna in je še do nsodnega dne, ko je padla po stopnicah, opravljala vse domace poslv. To je redek .slučaj dobre.ga zdravja. c CERESIT najuspešneje sredstvo proti vlagi. Vodna beliiia za konservi- ranje jajc. — FRANC CUK, Gelje, Pre- sernova ulica 5. 474—10 Sport. sp NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME. Prvenstvciui nogometna tek- ma mecl dvema celjskima športnima rivaloma S. K. Gelje iin S. K. Atletiko je pri'nesla prvemu zasluženo zmago 1 : 0. Izid tekme je bil negotov. Öanse skoro enake. Za tokmo jo zato vi'adaIo veliko zaiiknanje, a. posebno, ker je bi- la tekma odlocilna za prvenstvo v celj- skem okrožju. Po zadnjih slabo uspe- lih tekmah so tudi gledalci priišli. na svoj račun. Igra je bii'a nenavadno ostra, a fair. Kakor so posaniezni igral- ci Atletikov pokazali dobro tehnicno izvezbanost, tako so jLh Celjani daleč prekašali v lepi kombinatorni igrii. Ka- kor pri celjski reprezentanci tako je i pri te.]" tekinr vratar Atletikov pokazal zmoznost reprezenttativnega vratarja in brez njega bi doživefi Atletiiki večji poraz. S to tekmo so tudi zaključene prveiistvene tekme v okrožju; stanje tabele je sledece: S. K. Gelje 8 took, S. K. Atletiki 4, Red Star 0. Prvak okrož- ja S. K. Gelje igra v toku maja s prva- ko.m ljubljansikega okrožja »Ilirijo^. Tekma se bo vršila v CeTju in bo pravo- casno naznanjena. sp PRIJATELJSKA TEKMA. S. K. Atletik komb. i,n S. K. Šoštanj, se je končaln z visokim porazom zadnjih 2 : 11. Sirom domovine. š P0DP0RNEMU DRUŠTVU SLE- PIH V LJUBLJANI SO DAR0VALI: Hranilnica in posojilnica v Sorici 20 dinarjev, J. Koslenapfel, tu 50 Din, Posojilnica v Ribnici 250 J)in, Hipote- karna banka, tu 200 Din, Okrajna po- soji'lnica v Ormožu KX) Din, neimeno- vana 100 Din, gdč. Helena Potocnik mesto cvetja na krsto ge. Ružice Biz- jak-Mulaček 50 Din, Okrajna posojil- nica v Škofji Loki 500 Din., Alt Ivan, Sv. Andraž 40 Din, Posojilnica v Ma- riboru 1000 Din, Perko Pavel, Gešnji- ce 50 Din, Posojilnica Vojnik 100 Din, Gajšek Ludo, Litija 150 Din, neka ose- ba iz ldrije 226 Din, uradništvo Mesb ne hranilnice ljubljanske 005 Din, Me- stna hranilnica Brožice 300 Din, obitelj Sičeva masto venca pokoj. ge. bušter- ßic-Ticar 100 Din, rodbina Trillerjeva mesio cvetja na krsto bfagopokojmega priqatelja g. Jerncj Grošlja, Hranilni- ca m posojilnica učiteljskega konvikla tu 50 Din. — Vsem darovalcem se naj- iskreneje zahvaljuje odbor Podporne- ga društva. slepih, Ljubljana, Wolf ova ul'ica 12. š USTAN0VNI OBČNI ZBOR KRAJ. ORGANIZAGIJE SAM. DBM. STRANKE V DRAMLJAH se je rrsil Štev. 46. »NOVA DOBA« Stran 3. v soboto, tlno 24. t. in. v gostimi F. Zdolsek. Udeležba na občnem zboru je bila zelo lepa. Okrožni tajnik, g. Žab- kar iz Gelja je očrtal tlanašn.ii politič- ni položaj in razložit program rtemo- kralsko stranke. Vsi navzoči so se po- polnoma strinjalis programom in odo- bravali slalisče sam. demokratske stranke. Z:i predsednika je bil izvoljen g. Franc Jager, posestnik iz Št. Ilja, za podpre.dsednika pa Florijan GoKman, pos. St. Ilj. Celi odbor sostoji po večini izposestnikov in obrtnikov. Drameljska organizacija obeta vzlic agresivnosti g. Medveda ])o*tati zelo močna demokrat- ska postojaiaka. s ZARAZVOJ NAŠE AVIJATI- KE. Miniistrstvo vojske in mornaric« je odobrilio naslednje kredite za razvoj naše avijatike: za razširjenje aerodro- ma v Zagrebu in Skoplju 3 milijone 800.000, za gradnjo vojašnice za zra- koplovno eeto v Novem Sadn 1,500.000 ter za štab zrakoplovne tehnične ko- mande v Kraljevu 1,320.000 dinarjev. š POMOG ZASEBNIM BOLNI- CAM. V novem proračumi ministrstva za narodno zdravje je odobrcno pol milijona ditnarjev za pomoč zasebnim bolnicam. Večji del te vsole bo že ta mesec ra.zdeljen, ostanek bo pridržan za nove potrebe. s TEČAJI ZA VOJAKE-ANAL- FABETE. Kakor vsako leto se bodo vrsili tudi1 letos po garnizijab v mestib za \ ojaške noviince-analfabetc pehote in ai'ti'ljerije šolski učni tečaji po os- novno.šolskem učrteljstvu. Pouk obsega šolske prcdmete: citanje, pisanjc in ra- čunanje. Ob zakljiučku tečaja je izpit v prjisotnosti zastopnikov šolskiih m vo- jaškib oblasti. s POGAJANJA MED AVSTRTJO IN NAŠO .DRŽAVO ZA MEDSEBOJ- NO SODNO POMOG. Te dni> se bodo vršila na Dunaju pogajanja našib in avstTijiski-b ekspertov za sklep konven- cij o medsebojni sodni pomoči1 med obema. državama, o izvrševanijiu raz- sodb in izročilvi krivcev. Naša vlada je imenovala za svoja delegata. clr. Janka Babnika, predsednika visjega deželno- ga sodišča v Ljubljani in dr. Živka Pe- rica, profosorja na beograjski imiverzi1. š SP0MENIK PA.DLIM JÜGO- SLOVENOM. Odbor za postavitev spo- menika v svetovni vojni pa;dlim Jugo- slovenom je izdal proglas, v katerem opozarja, da je na českoslova«ili tleh na 3-iOtili pokopališčib pokopanih 15 tisoe Jugoslovenov. Odbor predlaga, da so posmrtni ostanki onili, ki so poko- paiii na Moravskem air v Šleziji, pre- ne.so v Olomuc in da se jim tam zgra- di dostojen spomenik, ki bi naj izražal hvai'pznost borcem. ki so se borili za iete ideale kakor Čehi. Spomenik bo ba~ je zgrajen že koncem junija t. 1. š SMRT POD MOTORNIM KOLE- SOM. V StndenciJi pri Mariboru jc ne- ki neznanec z motorjem povozil 51- letno posestnico Ivano Nabergoj1 iz Sv. Jurija ob Pcsnici. Žena jc dobila težke pošk(xlbe in vso ,jo prepel.jali v bohiico, kjer je uinrla. Zdi se, da je podlegla srčni kapi vsled prestanega strabu. š USODEN SKOK Z VLAKA. Lo- gar .Adani Durman iz Velinja v Bosni je na postaji v Bosanskem Novein sko- čiJ 7. vlaka, ki se še ni bil ustavif, tako nespr€lno,*idk se je sprožila njegova puška in ga*fe naboj zadel v prsa. Pri tem je Dnrman prišel pod kolesa, ki so mil odrezali obe nogi. Pre.nesli so ga v bolnico. kjer je kmahi nato nmrl. s TRMAST VOL. Mariborski me- sa r ,jt> kiipil od slkniške graščine več parov volov za izvoz v Avstrijo. Ko so gnali to res lepo živhio po Aleksandro- vi cesti na kolodvor, se ni botel največ- ji vol za nobeno ceno premakniiti z me- sta. Morasi so po težek voz, so naložili1 vola s pomočjo orodja požarne bram- l>e in potein sta ga peljala dva konja na kolodvor, kjer je stopil takoj z voza v vagon. š VELIKA EKSPLOZIJA. Med Štandrežom in Sovodnjein na Gori- škem ima tvrdka Badonj delavnico, kjer izpraznjnje granate. Delo je skraj- no nevarno. Pred par dnevi je oksplo- diTalo 30 do 45 kg tcžkib granat kali- bra 152. DeTavec Grattoni je bil tako poškodovan, da je kmalii nato nmrl v goriski bolnici nMAmn/l mwk \\WM in iz rrKlII vsch drngiFi rndnihou doliaulja i iviKvg ia dostaulja na dora v messn in obolici Fponjo 3öst, CELJE, Alehandma Ql. 4 Hmeljarji, pozor! Znano je vsem bmeljarjem, da se je 1. 1924. in 1925. pojavila na poznem hmeljn nova bolezen, peronospora, ki ne okužuje in uničuje le liste in po- ganjke, nego tudi kobuse. L. 1924. smo bolozen opazovaili šele takrat, ko je mistlina že tvorila kobule, lani pa ve- liko poprej — in letos se pa pojavlja, ko so poganjki koniaj prirastti iz zeni- Ije — in to daje niisliti. Potemtakem lahko sklepamo, da bode učinek bo- lezni v tekocem letu še veliko občutnej- si nego minnla leta in še posebno. če bode vreme brezmokrotno. Gosp. vseiičiliščni proses or dr. Škoric iz Zagreba, ki je letos koaistati- ral pe.ronosporo na limelju, pri.poroea za nje obrambo vsem hmeljarjem ta- kojšno škropljenje nasadov s tekocino, v kateri so se na 100 1 mebke vode raz- topile tri četrtine kilograma bakrene galice in 1 K- kg ugašenega apna, ITmcljarji! Upoštevajte ta nasvet in poroeajte o učinkovanjii obrambne- ga dela Hineljarskemii drnslcti v Zlacu. I. poročilo Hnielj. druMva o slanja hnieljskih misadov v Sloveniji. Zaiec v Savinjski dolini, *. If. S., dm 24. aprila 1926. Pomfadänska dela. v tukajsnjib hmeljiskih nasadHi se izvršu.jejo glad- ko. Mi'nulifteden je to delo dezevno vre- me nekoliko zadrževalo. Danes je bilo lepo \reme. Priihodnji teden se bodo hm el jski na«adi očusčcvali ptevela in trte se bodo tu i'n tarn tudi že privezo- vale. Srednjerani lnnelj kaže bujno in zdravo rast. Žalibog so se na nekaterib pogajijki'h pozneg^ bnielja pojavili znaki bolezni iz leta 1924. in 1925. (pe- ronospora). Otl sknpne, s hmeljem za- sajene psosk\ü zavzamo pozni hmelj le 5 odstotkov. JTmeljska kupcija je nekoli'ko oži- vela, vendaT prodajalci zadrzujejo bla- go in upajo na izboljšanje cene. BruMveno vodstvo. Gospodapstvi». g KONFERENGA ZA ZMANJ- ŠANJE OBRESTNE MERE V ZA- GREBU. V Zagrebu sta se nahajala te dni generalni direktor Narodne banke dr. Novakovic in viceguverner Protič, ki sta reviidirala podružnico Narodne banke v Zagrebu ter imela konforenco z za.stopndki zagrebškib denarnih za- vodov. Razgovori so se tikali v glav- nem vprašanja, kako naj se pri nasih bankah izvede zmanjšanje obrcstne me- re. Direktorji zagrebskih bank so iz- javili, da je to za sedaj nemogoce, ker drzavna in druga bremena pritiskajo zavode, da ne morejo toj zabtevi zado- stiti brez opasnosti za obstoj denarnib zavodov. Dr. Novakovic je izjavit, da bo v najkrajšem času pozval vse pred- vstavnike naših denarnib zavodov v Beograd na konferenco, katere se l)odo udelezil'i tudi delegati finančnega mi- nislristva. Na tej konferenci se bo te- meljito pretrcvsalo vprašanje zmanjša- nja visoke obrestne mere. ____ g ZASTO.T VINSKE KUPČIJE V DALMAGIJI. V zadnjem ča&u kupčija z vinom v DalmacijL zopet zastaja. Vendar se majhne količine so prodaja- jo, in sicer večinoma v Zagreb in Slo- venijo. Ceni se, da je v šibeniškem ko- toru na razpolago še okrog 40.000 bek- toTitrov Vina. Cene so prilicno nespre- men jene. j? KRITIÜNO STANJE RUSKE- GA GERVONGA. Tocaj eervonca, ki je bil doligo časa stabilen, je te dni zabe- ležil moean padec. K valovanju čer- vonca je mnogo pripomogla izdaja za- kladniih listov, zlasti pa višina bl'agov- nih cen, kL presega za 50 do CO odstot- kov svetovne cene. V razmerju k ce- nam na domačem trgu je červonec f;gu- bil na kupni mock Kakor poročajo na- merava sovjetska vlada razpisati novo notranje posojilo v znesku 100 milijo- nov.i'ubljev, ki bi se uporabMo za sta- bilizacijo eervonca. « KOLIKO LET JE POTREBA ZA OBN0V0 RUSIJE. Da se Rusija prerodi in zopet postane to, kar je bita, menijo nekateri, da je treba se 20, dru- gi 30 in veliki pesiinisti pa celo 50 let. Toda te posimiste prekaša sam ljudski komisar Trockij, ki je mišljenja, da bo treba 100 let prodno se Rusija- gospo- darako in kulturno obnovi in se dvigr Namakaj z „Žensko hvalo" — peri z „Jelenjim mi lorn"! To najbolj obvaruje perilo, kl se brez truda popolnoma očisti. SCHICHTOV NAČIN PRANJA ne zopet na isto stopnjo, ki jo je v tem pogleclu zavzemala prod vojno. g MONOPOL NA SAHARIN. V financnem ministrstvu se vrše potreb- ne priprave, da se ra.zširi na. vso dr- žavo zakon o monopolu na saharin in dr.uge vnnetne sl'adilne snovi, ki velja v Bosni in Hercegovini. g MONOPOL V MONOPOLU. Iz Beograda javljajo, da je monopolska uprava dala v zakup vso organizacijo in ves izvoz tobaka iz na.še države ve- likinn trgoviskim tvrdkam: 2 franco- skim, 1 belgijski in 1 turškemu izvoz- niku tobaka. Stroški monopolske upra- ve pri izvozu tobaka bodo vkljub temu ogroinni. in ves dobi'cek bo šel v roke tujcem. g USODA FRANGOSKEGA FRAN- KA se vse bol-j pesimislicno presoja. IJred kratkiin so bili izgtedii, da se bo frank iznova popravil, toda salaj že več dni nazaduje. Oben em s francoskiai frankom je dalje slab tudi belgijski frank, dočim se je padanje .poljskega zlatniika vistavilo, najbrže na izjave poljskega financnega mimistra o na- tneravanili sanacijskili mera.h. Padati jo začel tudi bosganski lev. Ljudska prosveta- 1 RAZSTAVA FUTURTSTIČNE ARJUTEKTURE V ITALIJI. Pod pro- tektoratom Mussolinija pripravljajo italijanski futiiii'isti veliko razstavo fu- turisticne arhikkture. Razstave se bo- do smeli udetežiti samo arbitekti naj- orjginalnejšoga, sloga, v katerom se iz- raža fašistovski program. Osnutki in model'i, ki' s čemurkoli spominjajo na preteklost, bodo zavrnjeni. 1 SMRT MED MLADIMI LITE- RATI. Prod kratkim je umrl v Pragi ukrajinski posnik Jurij Darahan, av- tor zbirke »Saliajdak«. Kritika je po- zdravila delo z vetikim. entuzijazmom. Pesnika je pobrala sušica. — V Brigb- tonu na Angleskem je preminul znani ruski pesnik, esejist in pervajalec M. F. Likijadopulo. Tudi njega je pobra- la jetika. Bil je izvrsten poznavalec an- gteščine ter je deloval z velikim uspe- hom v angleški žurnalistiki. 1 KAJ DELA SEDAJ PISATELJ MEREŽKOVSKIJ? Iz nekega razgo- vora ruskega.pisatelja Merežkovskega z ruskini publicistom Vladinim posne- mamo, da se bavi v Parizu živeči Me- režkovskij sedaj z velikim romanom iz krščanske dobe. Gentralna figura tega dela je apostol Pavet. V zadnjem času pa je. naročil neki dunajski založnik pri Merezkovskem monografijo o Na- poleonu in pisaielj je moral radi tega roman o apostolu Pavlu prekiniti. Prav tako je moral Merezkovskiii nehote opu- stiti pisanje monografije o Ateksandru Puskinu, ker so mu komunisti pri neki hišni preiskavi unieili že pripravljeno gradivo. Merežkovskij pravi, da zelo pogreša svojo knjižnico, ki je ostala v Rusiji in tudi denarnih sredstev, ki bi mu omogočala potovanja po svetu. 1 ERNST TOLLER IZGNAN IZ RUSIJE. Kakor poročajo iz Berlina, je sovjetska vlada v Moskvi pozvala pesnika Ernsta Tolferja, naj ne-mudo- ma zapusti njeno ozemlje. Izgon je po- vzrocila neka Tollerjeva i'zjava na Ba- varskem, kjer se je pesnik svojeas iz- rekel zoper takojšnji izbruh svetovne revolucije. Toller je bil v Rusiji na dafj- ši predavateljvski turneji. Razgled po svetu. r 20-LETNIGA KALIFORNSKE- GA POTRESA. V nedeljo je minulo 20 let, ko je strahoYit potres razi'usil buj- no se razvijajoeč mesto San Francisco. Nad 4000 ljudi je takrat našlo sinrt pod ruševinanii, skoda je znašala okrog 300 milijonov doi'arjev (1G milijard di- nar jev). r ENERGlCNA GESTA DUNAJ- SKI M GOSTILNIČARJEV. Ker je pi- vovarni&ki kartel neupravič-eno povišal cene pivu, so gostilničarji na svojem sestanku sklenili, da ga ne bodo več prodajali. Bo gotovo pomagalo! r RUSIJA SI PRIDRŽUJE PRA- VIGE GLEDE MOREBITNIH ODKRI- TIJ NA SEVERN EM TEČAJU. Osred- nji odbor SSSR je odredil, da je sma- trati vsa polarna ozemlja, ki bi se mo- goce odkrila med rusko obalo in Sever- nim tečajem med meridijanoma 32 in 138 po Gronwichu za ruski teritorij. Sfičen dekret je izdala leta 1924. An- glija glede ozemelj Južnega tečaja. r PLESAL BI 130 UR. Berlin ima vedno kako posebno senzacijo: ali je kak »stradalni umetnik« zap