PREDGOVOR Skripta Temelji ekonomije - Vprašanja in primeri z rešitvami so namenjena tako rednim kot izrednim študentom Fakultete za upravo za študij predmeta Temelji ekonomije in služijo utrjevanju in poglabljanju snovi, ki je zajeta v učbeniku Temelji ekonomije. Skripta z rešenimi primeri omogočajo študentom samostojen študij, hkrati pa vprašanja namenjena delu v skupini predstavljajo učni pripomoček pri izvedbi vaj predmeta Temelji ekonomije. Vsebinsko so skripta razdeljena v dva dela. Prvih osem poglavij obravnava temeljne mikroekonomske teme kot so ekonomski problem z vidika posameznika in družbe, ponudba, povpraševanje, tržno ravnovesje, popolna konkurenca, monopol, monopolistična konkurenca in oligopol, osmo poglavje obravnava koncept podjetništva ter razvoja tržne družbe. Zadnjih devet poglavij pa je namenjenih obravnavi temeljnih makroekonomskih kategorij kot so bruto domači proizvod (bruto nacionalni proizvod), zaposlenost, splošna raven cen, denar, plačilna bilanca kot tudi ekonomskih politik (monetarna, fiskalna, tečajna in zunanjetrgovinska). Na koncu skript je še priloga z nekaj domačimi in tujimi medmrežnimi naslovi, kjer se študentje lahko oskrbijo z najnovejšimi ekonomskimi kazalci in informacijami. Vsako poglavje sestavljajo trije deli. V prvem delu so vprašanja, ki zahtevajo celovit odgovor. Ta je lahko pisen, ali pa temelji na zahtevanih izračunih. V drugem delu pa so kratka vprašanja, ki od navedenih odgovorov zahtevajo izbiro pravilnega. Tretji del je namenjen skupinskemu delu študentov na vajah in zato ne vsebuje odgovorov. Študentom svetujemo, naj najprej predelajo ustrezno snov v učbeniku Temelji ekonomije in se nato lotijo odgovarjanja na vprašanja, zastavljena v pričujočih skriptah. Večina vprašanj je na nižji ravni zahtevnosti in predvideva uporabo zgolj elementarne matematike. Nekaj vprašanj pa je zahtevnejših, ki presegajo temeljna znanja in so namenjena potešitvi intelektualne radovednosti ambicioznejših študentov (označena so z ). Upamo, da bodo skripta Temelji ekonomije - Vprašanja in primeri z rešitvami študentom vsaj deloma olajšala pot osvajanja temeljnih ekonomskih znanj. Avtorji 1. KAJ PROUČUJE EKONOMSKA ZNANOST? 1. Kdaj se je pojavila ekonomska znanost? Zakaj je potrebna? Rešitev: Ekonomska znanost se je začela pojavljati z blagovno produkcijo. Tako se je ekonomsko proučevanje začelo pojavljati že v obdobju antike, ko se je začelo širiti tudi gospodarstvo. Na primer, znani grški mislec Aristotel je prvi razlikoval med uporabno in menjalno vrednostjo blaga, dvema konceptoma, ki ju spoznamo v nadaljevanju, kar ena izmed pomembnejših podlag za razvoj teorije cen. Razlog za to, da je ekonomija kot znanost potrebna in vedno aktualna, je redkost virov, ki jih potrebujemo za zadovoljevanje naših potreb. Če te redkosti ne bi bilo, tudi ekonomija kot znanost ne bi bila potrebna. Na primer, ena relativno redkih dobrin v svetovnem merilu je nafta, katere redkost je vidna v tem, da ima ceno. Po drugi strani je za veliko večino posameznikov redka dobrina denar, s katerim je zato treba gospodariti. Na primer, razporejati ga je treba za nakup hrane, oblačil, plačilo najemnine, dejavnosti v prostem času ipd. 2. Kako lahko na kratko opredelimo ekonomsko znanost? Rešitev: Na primer, opredelitev Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Paula Samuelsona pravi, da se ekonomija ukvarja s proučevanjem načina, kako posamezniki in družba zaposlujejo redke vire v proizvodnji različnih dobrin zaradi razdelitve med različne posameznike in družbene skupine za sedanjo ali prihodnjo porabo. 3. Na kateri dve vedi se deli ekonomska znanost? Na kratko ju opredelite! Rešitev: Ekonomska znanost se deli na mikroekonomijo in makroekonomijo. Mikroekonomija proučuje obnašanje posameznih subjektov, ki sprejemajo ekonomske odločitve. Po drugi strani makroekonomija proučuje agregatne (narodnogospodarske) kategorije, kot so splošna raven cen, bruto domači proizvod ipd. DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Če se neko ekonomsko dogajanje razlaga, dokumentira in ponazarja s statističnimi podatki, pravimo da uporabljamo: a) induktivno metodo, b) deduktivno metodo, c) pozitivni pristop, d) normativni pristop. 2. Katera metoda proučevanja je najbolj uporabna v ekonomiji: a) metoda eksperimenta, b) metoda abstrakcije, c) statistično-ekonometrična metoda, d) nič od zgoraj navedenega. Za spodnje trditve označite, ali so pravilne ali napačne! 1. Mikroekonomija proučuje delovanje gospodarstva kot celote. 2. Ekonometrija je presek ekonomije, matematike in statistike. 3. Deduktivna metoda je takšna raziskovalna strategija, s katero najprej razvijemo splošno zakonitost, ki jo nato uporabimo za pojasnjevanje obnašanja posameznih ekonomskih osebkov. 4. Ekonomska znanost ima pozitivni značaj, kadar daje nasvete, kako naj gospodarstvo in ekonomski osebki delujejo, da bodo učinkoviti. Za spodnje trditve označite, katere imajo pozitivni in katere normativni značaj! 1. V Sloveniji je v letu 2005 brezposelnost znašala 6,5 % po metodologiji ILO. 2. V Sloveniji bi morali povečati letno stopnjo rasti BDP. 3. V Sloveniji bi bilo treba zmanjšati obdavčitev dela. 4. V Sloveniji imamo javnofinančni primanjkljaj od leta 1997. 1. Naštejte metode proučevanja v znanosti! Razložite metodo abstrakcije! 2. Opredelite razliko med mikroekonomijo in poslovno-organizacijskimi znanostmi! 2. EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA EKONOMSKI PROBLEM - PREMICA CENE IN TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA 1. Potrošnik ima dohodek 100 €. Hrana stane 5 €, obleka 20 €. Prikažite vse možne nakupe v tabeli in s pomočjo premice cene! Kako bi se premica premaknila, če bi se hrana podražila na 10 €? Rešitev: Pri nakupu obleke in hrane je potrošnik soočen z dvema omejitvama, t.j. dohodkom in cenama dobrin. Alternativne možnosti potrošnje lahko prikažemo na dva načina: Lestvica alternativnih možnosti potrošnje M= 100 € PH= 5 € PO= 20 € Premica cene oziroma premica alternativnih možnosti potrošnje Premica cene ali premica alternativnih možnosti potrošnje prikazuje vse možne kombinacije dveh dobrin, ki jih lahko potrošnik kupi pri danem dohodku in danih cenah dobrin v določenem obdobju. Podražitev hrane na 10 € bi povzročila spremembo naklona premice cene. Naklon merimo s tangensom kota α: Naklon premice cene pred podražitvijo: Naklon premice cene po podražitvi: Sprememba naklona premice cene pomeni, da so se oportunitetni stroški nakupa obeh dobrin za potrošnika spremenili. 2. S pomočjo primera pokažite, da imata podvojitev cen in prepolovitev dohodka enak učinek na premico cene! Rešitev: Denimo, da je cena hrane 60 €, cena obleke pa 40 €. Ob dohodku 240 € bi imela premica cene naslednjo obliko (glej spodnji grafikon). Če bi se cene podvojile, bi stala hrana 120 €, obleka pa 80 €. Po teh cenah bi potrošnik lahko kupil samo še 2 enoti hrane (240 €/120 € = 2) v točki A1 oziroma 3 enote obleke (240 €/80 € = 3) v točki B1. Sedaj zopet predpostavimo, da so cene 60 € za hrano in 40 € za obleko, potrošnikov dohodek pa prepolovljen, tj. 120 €. To pomeni, da potrošnik lahko kupi kvečjemu 3 enote obleke (točka A2) ali dve enoti hrane (točka B2). Če si ogledamo grafikona 1 in 2, vidimo, da sta enaka, tj. prepolovitev dohodka ima na premico cene enak učinek kot podvojitev cen. Obe spremembi povzročita vzporedni premik premice cene v levo. 3. “Zaradi posledic globalizacije so zaustavili proizvodnjo v tridesetih tekstilnih tovarnah v Sloveniji, več kot petdeset tovarn pa je bistveno zmanjšalo obseg proizvodnje.” Ponazorite navedeno dejstvo na grafu s transformacijsko krivuljo! Rešitev: Transformacijska krivulja nam poda alternativne možnosti proizvodnje dveh dobrin, če polno zaposlimo produkcijske faktorje. Država se nahaja na transformacijski krivulji, ko so proizvodni dejavniki polno zaposleni. točka A - stanje v slovenskem gospodarstvu pred globalizacijo ⇒ polna zaposlenost proizvodnih dejavnikov točka T - stanje v slovenskem gospodarstvu po globalizaciji ⇒ nezaposlenost proizvodnih dejavnikov 1. 4. Neka država proizvaja dve skupini dobrin, kapitalne in potrošne. Na voljo ima naslednje proizvodne alternative: Proizvodna alternativa Potrošne dobrine Kapitalne dobrine A 0 90 B 20 80 C 40 65 D 60 47 E 80 26 F 100 0 a) Prikažite transformacijsko krivuljo grafično! b) Kakšen pomen ima točka, ki leži na transformacijski krivulji? c) Kakšni so oportunitetni stroški, povezani s povečanjem proizvodnje potrošnih dobrin od točke: • B do C • C do D • D do E • E do F d) Ali oportunitetni stroški s povečevanjem proizvodnje potrošnih dobrin naraščajo? Pojasnite! Rešitev: a) b) Točka, ki leži na transformacijski krivulji, predstavlja največji obseg proizvodnje potrošnih in kapitalnih dobrin v določenem obdobju. Pri tem obsegu proizvodnje so proizvodni dejavniki polno in učinkovito zaposleni. c) B do C=15 C do D=18 D do E=21 E do F=26 d) Naraščajo. Oportunitetni stroški naraščajo, ker povečanje proizvodnje potrošnih dobrin zahteva premestitev proizvodnih dejavnikov iz panoge, v kateri proizvajajo kapitalne dobrine, v panoge, v katerih proizvajajo potrošne dobrine. Nekateri proizvodni dejavniki so primernejši za proizvodnjo kapitalnih dobrin, zato je njihova produktivnost v proizvodnji potrošnih dobrin nižja. 5. Ali lahko navedete nekaj razlogov za naslednje premike transformacijske krivulje? Rešitev: a) Grafikon 1: Obstajata dve mogoči razlagi premika transformacijske krivulje. Ena možnost je, da se je zaradi povečanja investicij v proizvodnjo blaga X transformacijska krivulja premaknila v desno. Druga možnost pa je, da je v proizvodnji blaga X prišlo do tehnoloških inovacij, ki so omogočile, da je z isto količino proizvodnih dejavnikov mogoče proizvesti več blaga X. b) Grafikon 2: Razlaga je enaka kot pri grafikonu 1, s to razliko, da povedano drži za blago Y. c) Grafikon 3: Vzporeden premik transformacijske krivulje na desno in navzgor prikazuje enakomerno povečanje proizvodnje obeh vrst blaga. To povečanje je omogočila povečana količina proizvodnih dejavnikov ali pa tehnološki razvoj, katerega posledica je, da je z obstoječo količino proizvodnih dejavnikov mogoče proizvajati večjo količino dobrin. KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Ekonomska teorija predpostavlja, da je temeljni vzvod (nagib) človekovega racionalnega obnašanja a) delovanje zaradi obveznosti do drugih, b) altruizem, c) egoizem, d) humanost. Odgovor c) 2. S pomočjo transformacijske krivulje analiziramo naslednja vprašanja: a) kaj in koliko proizvesti, b) nepopolno zaposlenost produkcijskih faktorjev, c) probleme ekonomskega razvoja, d) izbiro med privatnimi in javnimi dobrinami, e) vse od navedenega. Odgovor e) 3. Transformacijska krivulja je konkavna, ker a) so vsi produkcijski faktorji redki, b) velja zakon padajočih donosov, c) vseh produkcijskih faktorjev ne moremo uporabiti enako učinkovito v vseh proizvodnjah, d) smo se tako dogovorili. Odgovor c) 4. Če država proizvaja v točki pod transformacijsko krivuljo, a) so produkcijski faktorji polno zaposleni, b) ima nezaposlene in/ali neučinkovito zaposlene produkcijske faktorje, c) izkorišča vse svoje zmogljivosti, d) mora zmanjšati proizvodnjo ene vrste blaga, da bi povečala proizvodnjo druge vrste blaga. Odgovor b) 5. Gospodarska rast je proces, pri katerem se transformacijska krivulja premakne a) navznoter, b) navzven, c) navznoter ali navzven, d) najprej navznoter nato navzven. Odgovor b) 6. Poglavitna razlika med potrošnimi in kapitalnimi dobrinami je, da a) potrošne dobrine proizvaja zasebni, kapitalne pa javni sektor, b) ima gospodarstvo, ki nameni velik del sredstev kapitalnim dobrinam, nizko gospodarsko rast, c) potrošne dobrine neposredno zadovoljujejo želje potrošnikov, kapitalne dobrine pa posredno, d) nič od navedenega. Odgovor c) 7. ____________ kaže posameznikove možnosti potrošnje različnih kombinacij dveh dobrin v določenem časovnem obdobju. a) transformacijska krivulja, b) indiferenčna krivulja, c) premica cene, d) asimptota. Odgovor c) 8. Zmožnost potrošnje posameznega ekonomskega subjekta je odvisna od a) dohodka, b) stopnje inflacije, c) dohodka ter cen dobrin in storitev, d) okusov. Odgovor c) 9. Premica cene se premakne na ____________, če se dohodek ____________. a) levo/poveča, b) desno/zmanjša, c) levo/zmanjša, d) desno/poveča ali zmanjša. Odgovor c) 10. Če se potrošnikov dohodek odstotkovno poveča enako, kot se povečata ceni obeh dobrin, a) se premica cene premakne vzporedno navzgor, b) premica cene ostane nespremenjena, c) se premica cene premakne nevzporedno navzgor, d) se premica cene premakne vzporedno navzdol. Odgovor b) 11. Oportunitetni stroški obstajajo zaradi a) denarne menjave, b) inflacije, c) nezaposlenosti, d) redkosti, e) obstoja monopola. Odgovor d) 12. Polet iz Ljubljane na Dunaj traja eno uro in stane 200 €. Z vlakom traja vožnja pet ur, cena vozovnice pa je 100 €. Pod kakšnimi pogoji bi bilo ceneje (ob upoštevanju oportunitetnih stroškov) na Dunaj potovati z letalom: a) pod nobenim pogojem, b) če uro svojega časa vrednotimo s 40 €, c) če uro svojega časa vrednotimo z 20 €, d) če uro svojega časa vrednotimo z 10 €. Odgovor b) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Za neekonomske dobrine velja: a) dobrin je več, kot je potreb, b) dobrin je manj, kot je potreb, c) dobrin je enako, kot je potreb, d) nič od navedenega. 2. Drugo ime za transformacijsko krivuljo je: a) krivulja enakih možnosti proizvodnje, b) krivulja enakih možnosti potrošnje, c) krivulja alternativnih možnosti potrošnje, d) krivulja alternativnih družbenih preferenc. 3. Kaj ni lastnost transformacijske krivulje: a) je padajoča, b) je krivulja, c) je konkavna, gledano iz izhodišča, d) je konkavna, gledano od zgoraj. 4. Transformacijska krivulja se premakne navzgor a) v prosperiteti, b) z investiranjem v aplikativne raziskave, c) če zaposlimo nezaposleno delovno silo, d) nič od zgoraj navedenega. 5. V gospodarstvu so odkrili novo nahajališče surovin za proizvodnjo dobrine A. Kako bo sprememba vplivala na transformacijsko krivuljo: a) premaknila se bo vzporedno navzgor, b) premaknila se bo vzporedno navzdol, c) premaknila se bo nevzporedno navzdol, d) premaknila se bo nevzporedno navzgor. 6. Mejna koristnost je: a) sprememba mejne koristnosti, ki nastane zaradi porabe dodatne enote dobrine, b) sprememba celotne koristnosti, ki nastane zaradi porabe vseh enot dobrine, c) sprememba celotne koristnosti, ki nastane zaradi porabe dodatne enote dobrine, d) sprememba mejne koristnosti, ki nastane zaradi porabe vseh enot dobrine. 7. Če se posameznik nahaja v določeni točki na premici cene, potem : a) porablja ves dohodek, b) dosega največjo skupno korist, c) dosega optimum, d) del sredstev privarčuje. 8. Če se potrošnikov dohodek poveča odstotkovno manj, kot se povečata ceni obeh dobrin, a) se premica cene premakne vzporedno navzgor, b) se premica cene premakne vzporedno navzdol, c) se premica cene premakne nevzporedno navzgor, d) premica cene ostane nespremenjena. 9. Optimum potrošnika je dosežen, ko: a) porabi ves razpoložljiv dohodek, b) se nahaja na najvišji indiferenčni krivulji, c) izpolni kriterij premoženja, d) noben odgovor ni pravilen. 10. Kaj ne spada med glavne pomanjkljivosti trga: a) večja neenakost med ljudmi, b) obstoj nepopolnih tržnih struktur, c) zaviranje tehnološkega razvoja, d) cikličnost v gospodarskem gibanju. 1. Razložite načelo gospodarjenja! Kako se to načelo še drugače imenuje? 2. Ob predpostavki, da imajo v neki družbi vse razpoložljive proizvodne dejavnike polno zaposlene, so alternativne možnosti družbene proizvodnje hrane in orožja za to družbo naslednje: a) Narišite transformacijsko krivuljo! b) Izračunajte oportunitetne stroške povečevanja proizvodnje orožja za vsako enoto. Zakaj oportunitetni stroški naraščajo? 3. Predpostavimo, da je cena obleke 25 €, cena hrane pa 10 €. Dohodek posameznika je 300 €. a) Narišite premico cene za tega posameznika. b) Naredite tabelo možnih nakupov obleke in hrane za posameznika. Kakšni so opotunitetni stroški povečevanja nakupov hrane za posameznika? c) Ali bi posameznik z razpoložljivim dohodkom lahko kupil 40 enot hrane? Odgovor grafično in računsko utemeljite. V katerem primeru bi lahko kupil 40 enot hrane? 4. Predpostavimo, da označuje prvotno premico cene nekega posameznika odebeljena daljica na spodnji sliki. Narišite nove premice cene ob teh spremembah: a) povečanje cene dobrine a, b) zmanjšanje cene dobrine a, c) povečanje cene dobrine b, d) zmanjšanje dohodka posameznika. 5. Narišite in razložite optimum potrošnika! 3. TRŽNI MEHANIZEM IN ANALIZA POVPRAŠEVANJA POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA 1. Spodnja slika prikazuje povpraševanje po cvičku. a) Kolikšno je povpraševanje, če je cena cvička 4 €/l? b) Zakaj potrošniki pri ceni 4 €/l ne bi kupili 60.000 l cvička? c) Če so potrošniki kupili 50.000 l cvička, kakšna je bila cena? Rešitev: a) Kot je razvidno iz grafikona, je pri P=4 Q=30.000. Potrošniki bodo torej pri ceni 4 €/l kupili 30.000 l cvička. b) Točka Q=60.000 in P=4 se ne leži na krivulji povpraševanja. Iz grafa je razvidno, da pri ceni 4 €/l povpraševanje znaša zgolj 30.000 l. Da bi potrošniki povpraševali po 60.000 l cvička, bi morala biti cena 1 €/l. c) Kot je razvidno iz grafa, je morala biti cena enaka 2 €/l cvička. 2. Ali je lahko krivulja povpraševanja naraščajoča? Ali je naraščajoča krivulja povpraševanja pogost pojav v vsakdanjem življenju? Rešitev: Naraščajoča krivulja povpraševanja bi pomenila, da bi potrošniki ob višjih cenah povečali obseg povpraševanja. V splošnem predpostavljamo, da se potrošniki tako ne obnašajo. Vzemimo primer iz vsakdanjega življenja. Denimo, da se podvoji cena pralnega praška določenega proizvajalca. Pričakujemo lahko, da potrošniki pri višji ceni ne bi več toliko povpraševali po tem pralnem prašku. Pralni prašek omenjenega proizvajalca bi nadomestili s cenejšim pralnim praškom. Kljub temu pa ostaja nekaj primerov, ko lahko govorimo o naraščajoči krivulji povpraševanja. To velja predvsem za nekatere predstavnike luksuznih dobrin, ki potrošnike privlačijo ravno zaradi visoke cene. Kot primer lahko navedemo prestižne ure, ki stanejo več kot 10.000 € (npr. Constantin Vacheron, Patek Philippe, Breguet, Lange & Söhne, Rolex itd.), katerih glavni namen je sporočati okolici, kako bogat je lastnik ure. Če bi bila cena takšne ure npr. 200 €, bi tovrstna ura izgubila na ugledu, zato bogatejši posamezniki po njej ne bi več povpraševali. V realnosti so omenjeni primeri relativno redki, zato v splošnem ne dvomimo o veljavnosti zakona povpraševanja, ki pravi, da se količina in cena blaga spreminjata v nasprotni smeri, ob predpostavki ceteris paribus, oziroma da so krivulje povpraševanja padajoče. 3. Janez, ljubitelj namiznega tenisa, se je odpravil v trgovino po žogice. V trgovini je ugotovil, da stane žogica za namizni tenis 1 € manj, kot je pričakoval, zato je namesto ene kupil dve. Ali se je Janezovo povpraševanje po žogicah za namizni tenis spremenilo? Rešitev: Vprašanje nas pravzaprav sprašuje, ali se je premaknila Janezova krivulja povpraševanja. Krivuljo povpraševanja določajo cena komplementarne dobrine, cena substituta, potrošnikov dohodek, potrošnikov okus, razpoložljivost dobrine itd. Vprašanje ne govori o tem, da bi se Janezov okus spremenil. Prav tako ne omenja sprememb cen komplementarnih in substitucijskih dobrin, Janezovega dohodka, okusa itd. Ugotovimo lahko, da se ni spremenil nobeden od dejavnikov, ki določajo Janezovo povpraševanje po žogicah za namizni tenis, torej je tudi Janezovo povpraševanje ostalo nespremenjeno. V tem primeru se je povpraševana količina spremenila zaradi spremembe cene. To pa pomeni, da imamo opravka s premikom vzdolž krivulje povpraševanja in ne premikom krivulje povpraševanja. Janezovo povpraševanje se ni spremenilo, spremenil pa se je obseg njegovega povpraševanja. 4. V gledališču SNG Drama so v zadnjih dveh mesecih igrali Ibsenovo dramo Strahovi. Cena vstopnice je bila 10 €, povprečen obisk predstave pa 200 obiskovalcev. Zaradi slabega obiska se je upravnik gledališča odločil v repertoar uvrstiti Molierovo komedijo Namišljeni bolnik. Ceno vstopnice je dvignil na 20 €, povprečna obiskanost predstav pa je narasla na 500 obiskovalcev. Ali navedeni primer kaže na neveljavnost zakona povpraševanja? Rešitev: Zakon povpraševanja pravi, da se povpraševana količina in cena ob predpostavki ceteris paribus spreminjata v nasprotni smeri. V SNG Drama se je obseg povpraševanja po vstopnicah povečal, ko se je zvišala cena vstopnice. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je to v nasprotju z zakonom povpraševanja, vendar je potrebno opozoriti, da v tem primeru ne gre za eno samo dobrino, ampak dve (komedija, drama). Ker gre za dve dobrini in ne eno samo, navedeni primer ne kaže na neveljavnost zakona povpraševanja. 5. Spodnja slika prikazuje krivuljo ponudbe žemljic podjetja Drobtinca, d.o.o. a) Kakšna bo ponudba podjetja, če je cena žemlje 0,2 €? b) Zakaj v podjetju pri tej ceni niso pripravljeni ponuditi 50.000 žemljic? Rešitev: Krivulja ponudbe prikazuje odnos med ponujeno ceno in količino. Pove nam, kakšno količino je pripravljen ponudnik ponuditi pri dani ceni oziroma kakšna mora biti cena, da bi bil ponudnik pripravljen ponuditi dano količino blaga. a) Kot je razvidno iz krivulje ponudbe, je pri P=0,2 € Q=30.000, t.j. podjetje Drobtinca, d.o.o., bo pri tej ceni ponudilo 30.000 žemljic. b) Točka P=0,2 €, Q=50.000 ne leži na krivulji ponudbe podjetja. Da bi podjetje ponudilo 50.000 žemljic, bi morala biti cena 0,4 €. 6. Denimo, da slikar France Slana naslika Tihožitje z rožami in ga ponudi na dražbi, katere izkupiček je namenjen izgradnji Pediatrične klinike v Ljubljani. Kakšna je krivulja ponudbe omenjene slike? Rešitev: Ponudba omenjene slike je popolnoma neelastična. Ne glede na ceno, ki so jo pripravljeni plačati udeleženci dražbe, je ponujena količina konstantna (enaka 1). Krivulja ponudbe bi imela naslednjo obliko: 7. Določite, kateri od navedenih dogodkov predstavlja spremembo ponudbe in kateri spremembo obsega ponudbe! a) Toča v Vipavski dolini je za 70 % zmanjšala letošnji pridelek breskev, posledično bo v slovenskih trgovinah manj breskev. b) Cena kerozina se je zvišala za 15 %, zato je Adria Airways, d.d., podražila ceno poletov za 10 %. c) Cena obutve se je zvišala, zato so se v Peku, d.d., odločili povečati proizvodnjo. Rešitev: Spremembo obsega ponudbe povzroči sprememba cene in jo lahko ponazorimo s premikom po krivulji ponudbe. Spremembo ponudbe povzroči sprememba enega ali več dejavnikov ponudbe. Grafično prikažemo spremembo ponudbe kot premik krivulje ponudbe. a) Gre za spremembo ponudbe. Vreme je eden od dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo breskev. Toča je povzročila premik krivulje ponudbe v levo. b) Za letalske družbe je strošek goriva eden najpomembnejših dejavnikov, ki določa njihovo ponudbo. Zvišanje cene goriva povzroči spremembo ponudbe (premik krivulje ponudbe v levo). c) V tem primeru se je spremenila zgolj cena obutve, zato govorimo o spremembi obsega ponudbe. 8. Kateri od spodnjih diagramov najustrezneje prikazuje spremembe v točkah od a do e? Povejte, kdaj se spremeni povpraševanje in kdaj obseg povpraševanja! Kateri dejavnik povpraševanja se spremeni v posameznih primerih? Kako je z veljavnostjo predpostavke ceteris paribus? a) V podjetju Litostroj, d.d., so povečali plače za 10 odstotkov, zato je delavec Janez sklenil, da bo kupil 3 steklenice piva na teden namesto dveh. b) Marija se mora zaradi sladkorne bolezni odpovedati sladkarijam. c) Uslužbenci so sklenili, da bodo zaradi podražitve kave odslej dnevno popili le eno skodelico namesto dveh kot doslej. d) Kurilno olje se je letos občutno podražilo, zato so gospodinjstva za kurjavo kupila premog. (Določite spremembo na trgu premoga in kurilnega olja.) e) Prodaja novoletnih čestitk je občutno upadla zaradi močnega povečanja cen poštnih storitev. (Določite spremembo na trgu novoletnih čestitk in poštnih znamk.) Rešitev: a) Grafikon 1. Gre za spremembo povpraševanja. Spremenil se je dohodek. Predpostavka ceteris paribus ne velja. b) Grafikon 2. Gre za spremembo povpraševanja. Spremenile so se preference. Predpostavka ceteris paribus ne velja. c) Grafikon 4. Gre za spremembo obsega povpraševanja. Spremenile se je cena blaga. Predpostavka ceteris paribus velja. d) Trg kurilnega olja: Grafikon 4. Gre za spremembo obsega povpraševanja. Spremenila se je cena blaga. Predpostavka ceteris paribus velja. Trg premoga: Grafikon 1. Gre za spremembo povpraševanja. Spremenila se je cena substituta. Predpostavka ceteris paribus ne velja. e) Trg novoletnih čestitk: Grafikon 2. Gre za spremembo povpraševanja. Spremenila se je cena komplementarne dobrine. Predpostavka ceteris paribus ne velja. Trg znamk: Grafikon 4. Gre za spremembo obsega povpraševanja. Spremenila se je cena blaga. Predpostavka ceteris paribus velja. TRŽNO RAVNOVESJE 9. Opredelite tržno ravnovesje (grafično)! Kako bi se spremenilo tržno ravnovesje na slovenskem trgu aluminija, če vlada dovoli podražitev električne energije za 30 %? Predpostavimo, da je ponudba aluminija na slovenskem trgu sestavljena samo iz domačih proizvajalcev. Rešitev: Tržno ravnovesje je tisto stanje na trgu, kjer je obseg ponudbe enak obsegu povpraševanja pri določeni ravni tržne cene. Grafično lahko tržno ravnovesje opredelimo kot točko, kjer se sekata krivulji ponudbe in povpraševanja (točka E na sliki). Da bi odgovorili na vprašanje, kako podražitev električne energije za 30 % vpliva na tržno ravnovesje na slovenskem trgu aluminija, moramo analizirati, kaj se dogaja s povpraševanjem, obsegom povpraševanja, ponudbo, obsegom ponudbe, ravnotežno ceno in ravnotežno količino. Električna energija je pri proizvodnji aluminija poleg glinice največji strošek. Posledično lahko pričakujemo, da povečanje cene električne energije negativno vpliva na ponudbo (premik krivulje ponudbe na levo). Povpraševanje (D) Obseg povpraševanja (QD) Ponudba (S) Obseg ponudbe (QS) Ravnotežna cena (P) Ravnotežna količina (Q) Legenda: nespremenjeno zmanjšanje povečanje 10. Na grafu predstavite spremembo, ki nastane na trgu kmetijskih pridelkov, če predstavniki kmetov dobijo na volitvah toliko glasov, da v državnem zboru dosežejo prepoved uvoza hrane! Rešitev: Prepoved uvoza hrane povzroči zmanjšanje ponudbe hrane (premik krivulje ponudbe na levo). Povpraševanje (D) Obseg povpraševanja (QD) Ponudba (S) Obseg ponudbe (QS) Ravnotežna cena (P) Ravnotežna količina (Q) Legenda: nespremenjeno zmanjšanje povečanje 11. Predpostavimo, da slovenska vlada da soglasje za 50 % povečanje cene električne energije. Narišite spremembe, ki bi nastopile na dveh trgih, trgu aluminija in trgu bakra! Dobrini sta substituta. Rešitev: Povečanje cene električne energije negativno vpliva na ponudbo aluminija. Posledica tega je dvig ravnotežne cene. Dvig cene aluminija povzroči, da se del povpraševanja s trga aluminija preusmeri na trg bakra (povečanje povpraševanja po bakru). Trg aluminija Povpraševanje (D) Obseg povpraševanja (QD) Ponudba (S) Obseg ponudbe (QS) Ravnotežna cena (P) Ravnotežna količina (Q) Povpraševanje (D) Obseg povpraševanja (QD) Ponudba (S) Obseg ponudbe (QS) Ravnotežna cena (P) Ravnotežna količina (Q) 12. Če je cena čokoladne torte v slaščičarni Zmajček 35 €, bodo stranke kupile zgolj 50 tort na teden, medtem ko bi slaščičarna po tej ceni želela ponuditi 450 tort. Pri za vsakih pet evrov nižji ceni bi bile stranke pripravljene kupiti tedensko 100 tort več, slaščičarna pa ponuditi 100 tort manj. Določite tržno ravnovesje! Rešitev: Na vprašanje lahko odgovorimo na več načinov. Prvi način je, da sestavimo tabelo s cenami in ponujenimi ter povpraševanimi količinami. Nato iz tabele razberemo, kje je ponujena količina enaka povpraševani. P QD QS 35 50 450 30 150 350 25 250 250 Vidimo, da je pri P=25 €, QD=QS=250 čokoladnih tort. Tržno ravnovesje je torej v točki P=25 €, Q=250 čokoladnih tort. Druga možnost je, da narišemo krivulji ponudbe in povpraševanja. Tržno ravnovesje se nahaja v točki, kjer se krivulji ponudbe in povpraševanja sekata. Nenazadnje pa bi lahko tržno ravnovesje določili algebrsko. Iz besedila lahko razberemo točko, ki se nahaja na krivulji povpraševanja, t.j. (Q1,P1)=(50,35). Poleg tega vemo, da v primeru, ko se cena zniža za ΔP=5 €, se QD poveča za ΔQ=100. Krivulja povpraševanja ima obliko premice, zato lahko njen naklon zapišemo kot Z navzkrižnim množenjem dobimo 100PD – 3.500 = –5QD + 250 100PD = –5QD + 3.750 PD = –0,05QD + 37 ,5 Poznamo tudi točko, ki se nahaja na krivulji (premici) ponudbe, tj. (Q2,P1)=(450,35). Obseg ponudbe (QS) se zniža za ΔQ=100, če se cena zviša za ΔP=5 €. Naklon potem lahko zapišemo kot Z navzkrižnim množenjem dobimo 100PS – 3.500 = –5QS – 2.250 100PS = 5QS + 1.250 PS = 0,05QS + 12,5 V ravnovesni točki so enake ponujene in povpraševane količine ter cene. Torej lahko zapišemo PD = PS – 0,05QD + 3.75 = 0,05QS + 12,5 Ker je v ravnovesju QD=QS, lahko obe količini seštejemo. 25 = 0,1Q Q = 250 Če izračunano ravnovesno količino vstavimo v enačbo krivulje ponudbe (lahko tudi povpraševanja), dobimo P = 0,05 × 250 + 12,5 = 25 Ravnotežna cena znaša 25 €, ravnotežna količina pa 250 čokoladnih tort. 13. Denimo, da je krivulja povpraševanja opredeljena z enačbo P=100-5Q, krivulja ponudbe pa z enačbo P=40+10Q (kjer je P cena, Q pa količina). Določite ravnovesno ceno in količino! Rešitev: V ravnovesju sta povpraševana in ponudbena cena enaki. Izenačimo zgornji enačbi in ju rešimo po Q. Da bi dobili ravnovesno ceno, vstavimo ravnotežno količino v funkcijo ponudbe oziroma povpraševanja in enačbo rešimo po P. P = 100 – 5×4 = 80 (povpraševanje) P = 40 + 10×4 = 80 (ponudba) Ravnovesna količina je 4, ravnovesna cena pa 80. 14. S pomočjo krivulj ponudbe in povpraševanja pojasnite: a) Zakaj so vrtnice pozimi dražje? b) Zakaj so novoletne jelke tako poceni po novoletnih praznikih? Rešitev: a) Pozimi vrtnice razen v rastlinjakih ne uspevajo, zato se ponudba vrtnic pozimi zmanjša. Kot je razvidno iz slike, se ponudba zmanjša s S na S’, povpraševana količina pade s Q1 na Q2, cena pa se znatno zviša s P1 na P2. b) Razlog, da so novoletne jelke po novoletnih praznikih tako poceni, je v zmanjšanem povpraševanju (premik krivulje povpraševanja od D k D’). Cena se zniža s P1 na P2, količina pa s Q1 na Q2. 15. V spodnji tabeli so prikazani podatki o povpraševanju in ponudbi proizvoda X. Cena Povpraševana količina Ponujena količina 10 10 3 12 9 4 14 8 5 16 7 6 18 6 7 20 5 8 a) Narišite krivulji povpraševanja in ponudbe in določite ravnotežno količino in ravnotežno ceno! b) Kolikšen je presežek ponudbe oziroma presežek povpraševanja, če je cena 12 oziroma 20 €? c) Opišite proces oblikovanja ravnotežne cene, do katerega pride v primeru b)! Rešitev: a) Ravnotežna cena je tista, pri kateri je povpraševana količina enaka ponujeni. V našem primeru je to pri ceni 17 €. Ravnotežna količina je 6,5. b) Pri ceni 12 € znaša presežek povpraševanja 5 enot proizvoda X. c) Cena 12 € se dolgoročno ne more ohraniti. Ker je obseg povpraševanja pri tej ceni za 5 enot večji od obsega ponudbe, bi se sprožila konkurenca med kupci. Kupci z višjimi preferencami ali višjim dohodkom bi bili pripravljeni plačati višjo ceno. Nekateri kupci ne bi bili pripravljeni kupiti proizvoda po višji ceni, zato bi se obseg povpraševanja zmanjšal. Pri višji ceni pa bi se obseg ponudbe povečal. Ti procesi bi se končali takrat, ko bi se pri isti ceni izenačila obsega ponudbe in povpraševanja. 16. S pomočjo grafikona pojasnite, kdaj in zakaj se pojavijo črni trgi! Rešitev: Črni trg se pojavi, če vlada za določen proizvod določi maksimalno ceno, ki je nižja od ravnovesne. Če je maksimalna cena določena na ravni P1, se bo pojavilo presežno povpraševanje (Q2-Q1). Zaradi presežnega povpraševanja se lahko pojavi črni trg. Na legalnem trgu bo prodana količina Q1 po ceni P1. Ostalo, nezadovoljeno povpraševanje na legalnem trgu dobimo tako, da od prvotne krivulje povpraševanja DO pri vsaki ceni odštejemo Q1. D1 potem predstavlja povpraševanje po tem proizvodu na črnem trgu. Krivuljo ponudbe na črnem trgu dobimo na podoben način, od prvotne krivulje ponudbe SO pri vsaki ceni odštejemo količino Q1. Pod navedenimi predpostavkami sta krivulji ponudbe in povpraševanja na črnem trgu pomaknjeni v levo za Q1 od prvotnih krivulj ponudbe in povpraševanja. Krivulji ponudbe in povpraševanja na črnem trgu se sekata pri ceni Pe, ki je enaka ravnovesni ceni pred določitvijo maksimalne cene, in količini QB, ki je enaka QB=Qe-Q1. Na črnem trgu bo prodana količina QB po ceni Pe, t.j. prvotni ravnovesni ceni. ELASTIČNOST PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA 17. V ribarnici Mares so pretekli teden zvišali ceno za kilogram škampov s 15 na 20 €. Posledično se jim je zmanjšala prodaja z 200 kg škampov tedensko na 100 kg. Ali je povpraševanje po škampih ribarnice Mares elastično ali neelastično? Rešitev: Če je povpraševanje elastično, se bo celotni dohodek (TR=P×Q) ob zvišanju cene zmanjšal. Če je povpraševanje neelastično, se bo celotni dohodek ob zvišanju cene povečal. Ko je cena 15 € za kg škampov, TR = P×Q = 15× 200 = 3.000 Ko cena naraste na 20 €, TR = P×Q = 20×100 = 2.000 Ob zvišanju cene se celotni dohodek zmanjša, zato je povpraševanje po škampih elastično. 18. Za povpraševanje po kmetijskih pridelkih je značilna nizka cenovna elastičnost povpraševanja. Kako to ob vsakoletnem spreminjanju ponudbe kmetijskih izdelkov vpliva na položaj kmetov? Rešitev: Predpostavimo, da je povpraševanje po kmetijskih izdelkih neelastično, kot prikazuje spodnja slika. Dobra letina povzroči povečanje ponudbe, tj. premik krivulje ponudbe od S1 na S2. Tržno ravnovesje se premakne iz točke E1 v točko E2. Zaradi neelastične krivulje povpraševanja bo povečanje ponudbe povzročilo zmanjšanje celotnega dohodka. Nadpovprečno dobra letina torej lahko povzroči, da se bo celotni dohodek kmetov zmanjšal. 19. Spodnja tabela podaja podatke o letni potrošnji kave v nekem gospodinjstvu: Cena za kg (P) Količina v kg (Q) 3,0 1 2,5 2 2,0 3 1,5 4 1,0 5 0,5 6 Kolikšen je koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja na intervalu med ceno 1,5 in 2,0? Ali je povpraševanje na tem intervalu elastično? Ali bi proizvajalcem svetovali zvišati ceno? Odgovor utemeljite! Rešitev: Če se cena kave poveča za 1 %, se obseg povpraševanja zmanjša za 1 %. Povpraševanje je usklajeno elastično. Ker je povpraševanje usklajeno elastično, se celotni dohodek ob spremembi cene ne spremeni. Proizvajalcem ne bi svetovali zvišati cene, saj zvišanje ne bi vplivalo na celotni dohodek. 20. Proizvajalci halogenskih svetilk želijo ugotoviti, v katerem cenovnem razponu je povpraševanje po njihovih proizvodih elastično. Ko so analizirali cene in količine v preteklosti, so ugotovili naslednjo lestvico povpraševanja: Interval Cena (P) Količina (Q) 100 4 a 60 8 b 30 16 c 20 20 d 6 50 e 2 100 S pomočjo dohodka proizvajalcev ugotovite, na katerem intervalu je povpraševanje po halogenskih svetilkah elastično! Izračunajte točno vrednost koeficienta cenovne elastičnosti povpraševanja na tem intervalu! Rešitev: Povpraševanje po halogenskih žarnicah je elastično (Ep>1) na intervalu a. Če se cena halogenske žarnice poveča za 1 %, se obseg povpraševanja zmanjša za 1,33 %. 21. Proučite krivuljo povpraševanja na spodnji sliki! Ali je mogoče, da je povpraševanje elastično v točki, kjer krivulja povpraševanja seka abscisno os? Rešitev: Povpraševanje ne more biti elastično v točki, kjer krivulja povpraševanja seka abscisno os. Za elastično povpraševanje je značilno, da se celotni dohodek poveča, če se cena zniža. To je razvidno tudi s slike oziroma pravokotnikov, ki ponazarjajo celotni dohodek (TR=P×Q). V sečišču krivulje povpraševanja z abscisno osjo je P=0, zato je tudi TR=0. Ker se je celotni dohodek zmanjšal ob znižanju cene na P=0, krivulja v tej točki ne more biti elastična. 22. Razložite, zakaj se elastičnost lahko spreminja vzdolž krivulje povpraševanja tudi v primeru, ko je naklon krivulje povpraševanja konstanten! Rešitev: Denimo, da imamo povpraševanje opisano v spodnji tabeli: P Q TR 10 8 80 9 9 81 8 10 80 Če si ogledamo možne kombinacije za P in Q iz zgornje tabele, vidimo, da je v danem primeru povpraševanje linearna funkcija. Če pa si ogledamo gibanje celotnega dohodka, vidimo, da na intervalu Q=8, Q=9 TR narašča, povpraševanje je elastično. Na intervalu Q=9 in Q=10 TR upada, povpraševanje je neelastično. Pokazali smo, da se elastičnost spreminja kljub konstantnemu naklonu (-1) krivulje povpraševanja. Vzrok za to je, da je naklon krivulje povpraševanja opredeljen z absolutnimi spremembami P in medtem ko je elastičnost povpraševanja opredeljena z relativnimi spremembami vzdolž celotne krivulje povpraševanja, zato je naklon -1. Odstotna sprememba na intervalu Q=8, Q=9 ni enaka odstotni spremembi na intervalu Q=9, Q=10, zato elastičnost povpraševanja ni konstantna. 23. V podjetju Streha, d.o.o., ki se ukvarja s prodajo strešne kritine, so s tržno raziskavo ugotovili, da je povpraševanje po salonitni strešni kritini nad ceno 5 €/kos zelo elastično, pod ceno pa izrazito neelastično. a) Kakšno obliko bi imela krivulja povpraševanja? b) Ali naj se podjetje na podlagi danih informacij odloči za spremembo cene strešne kritine? Rešitev: a) Vse, kar vemo, je, da je povpraševanje nad točko K visoko elastično, pod to točko pa neelastično. Krivulja D1 je visoko elastična, krivulja D2 pa neelastična. Nad točko K predstavlja krivulja D1 povpraševanje po salonitni strešni kritini, pod točko K pa krivulja D2. Če združimo ustrezna dela krivulj povpraševanja, dobimo krivuljo povpraševanja po strešni kritini (glej desno sliko). b) Na podlagi danih podatkov lahko zgolj predpostavljamo, da želi podjetje maksimirati dobiček, vendar zaradi nezadostnih informacij maksimizacije dobička ne moremo analizirati. Lahko pa analiziramo maksimizacijo celotnega dohodka. Podjetje trenutno prodaja Q kosov strešne kritine po ceni 5 €/kos. Celotni dohodek znaša TR= 5×Q. Podjetje ima tri možnosti: ne spreminja cene, zviša ceno, zniža ceno. Če podjetje zviša ceno, bo soočeno z elastično krivuljo povpraševanja. Zvišanje cene ob elastični krivulji povpraševanje je neracionalno, saj zmanjšuje celotni dohodek. Če podjetje zniža ceno, bo soočeno z neelastično krivuljo povpraševanja. Znižanje cene ob neelastični krivulji povpraševanja zniža celotni dohodek, zato je za podjetje znižanje cene neracionalno. Podjetju ostane samo še ena možnost. Podjetje ne bo spreminjalo cene, saj bi katerakoli sprememba povzročila zmanjšanje celotnega dohodka. 24. V gostilni Sodček trenutno prodajajo 0,5 l točenega piva Črni baron po 2 €. Gostilničar na podlagi analize obnašanja strank sklepa, da je nad ceno 2 € povpraševanje neelastično, pod to ceno pa elastično. Ali naj gostilničar zviša ali zniža ceno, če želi maksimirati celotni dohodek? Rešitev: Če želimo odgovoriti na vprašanje, moramo opazovati gibanje celotnega dohodka. Ko je povpraševanje elastično, znižanje cene povzroči povečanje celotnega dohodka. Ker je povpraševanje elastično pod ceno P=2 €, bi znižanje cene povečalo celotni dohodek. Ko je povpraševanje neelastično, zvišanje cene povzroči povečanje celotnega dohodka. Ker je v danem primeru povpraševanje neelastično nad ceno P=2 €, bi zvišanje cene povečalo celotni dohodek. Ugotovili smo, da tako zvišanje kot znižanje cene poveča celotni dohodek. Ker pa ne vemo, za koliko se bo dohodek povečal ob zvišanju oziroma znižanju cene, gostilničarju ne moremo svetovati, ali naj ceno piva zviša ali zniža. 25. Na spodnji sliki je prikazana linearna funkcija povpraševanja, ki je razdeljena na tri dele. V točki E na krivulji je povpraševanje usklajeno elastično oziroma Ep=1. Levo od točke E je povpraševanje elastično oziroma Ep>1, desno od točke E je povpraševanje neelastično oziroma Ep<1. Ob dani linearni funkciji povpraševanja in njej pripadajoči funkciji celotnega dohodka (TR) razložite, zakaj je v točki, kjer je povpraševanje usklajeno elastično, celotni dohodek maksimalen! Rešitev: Začnimo s točko A, kjer je elastičnost povpraševanja večja od 1. Elastični del krivulje povpraševanja je po definiciji tisti del, kjer dano odstotno povečanje cene povzroči večje odstotno zmanjšanje povpraševane količine. Zato se celotni dohodek TR=P×Q zmanjša, t.j. sprememba v celotnem dohodku ΔTR je negativna. Če ceno znižamo na elastičnem delu krivulje povpraševanja, se celotni dohodek poveča, ΔTR je pozitiven. Za prodajalca, ki bi se nahajal v točki A, bi bilo smiselno znižati ceno in se pomakniti proti točki E. Podobno razmišljanje lahko uporabimo za prodajalca, ki bi se nahajal na neelastičnem delu krivulje povpraševanja, denimo v točki B. Zanj bi bilo smiselno, da ceno poveča in se premakne proti točki E, višja cena na neelastičnem delu krivulje povpraševanja namreč omogoča doseganje večjega celotnega dohodka. Zviševanje cen nad raven točke E ni smiselno, ker bi se celotni dohodek začel zmanjševati, saj bi se prodajalec nahajal na elastičnem delu krivulje povpraševanja. Ugotovili smo, da je celotni dohodek maksimalen pri Q=Q*, ki pa je ravno tista količina, pri kateri je Ep=1. 26. Kako bi v prosperiteti menedžerji podjetja načrtovali proizvodnjo dobrine, katere dohodkovna elastičnost povpraševanja je 2,4? Za kakšno dobrino gre? Ali bi menedžerji načrtovali povečanje proizvodnje dobrine v kriznih časih, katere ocenjena dohodkovna elastičnost je 5? Rešitev: EM =-2,4 ⇒ Če se dohodek potrošnika poveča za 1 %, se povpraševanje zmanjša za 2,4 %. Gre za inferiorno dobrino (EM<0). V prosperiteti menedžerjem ne bi svetovali povečevanja produkcije, saj se v prosperiteti dohodki potrošnikov povečujejo, kar povzroči zmanjšanje povpraševanja po inferiornih dobrinah. EM =5 ⇒ Če se dohodek potrošnika poveča za 1 %, se povpraševanje poveča za 5 %. Gre za luksuzno dobrino (EM>1). V kriznih časih ni smiselno povečevati produkcije luksuznega blaga, saj dohodek potrošnikov upada, kar povzroči zmanjševanje povpraševanja po luksuznem blagu. 27. Katere navedene dobrine imajo najverjetneje pozitivno križno elastičnost povpraševanja: a) viski in vodka b) teniški lopar in teniški copati c) maslo in margarina d) jabolka in hruške e) pica in pivo f) video filmi in kino predstave Rešitev: Pozitivna križna elastičnost (EAB>0) je značilna za substitute, negativna (EAB<0) pa za komplementarne dobrine. a) (EAB>0); substituta b) (EAB<0); komplementarni dobrini c) (EAB>0); substituta d) (EAB>0); substituta e) (EAB<0); komplementarni dobrini f) (EAB>0); substituta KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Dobrina, ki ima pozitivno dohodkovno elastičnost povpraševanja, je: a) luksuzna dobrina, b) nujna življenjska dobrina, c) normalna dobrina, d) nevtralna dobrina. Odgovor c) 2. Dve dobrini sta substituta, a) kadar ju trošimo skupaj, b) če imata pozitivni dohodkovni elastičnosti povpraševanja, c) če je njuna križna elastičnost povpraševanja pozitivna, d) če je njuna križna elastičnost povpraševanja negativna. Odgovor c) 3. Če sta dobrini A in B komplementarni, lahko odvisnost med obsegom povpraševanja po blagu A in ceno blaga B prikažemo s krivuljo: a) krivulja A, b) krivulja B, c) ordinata, d) abscisa, e) krivulja D. Odgovor a) 4. Če je krivulja povpraševanja linearna, a) je povpraševanje nad točko na sredini premice elastično, pod to točko pa neelastično, b) je povpraševanje pod točko na sredini elastično, nad točko pa neelastično, c) je povpraševanje pod točko na sredini premice neelastično samo za luksuzne dobrine, d) je povpraševanje v sredini premice neelastično. Odgovor a) 5. Banka se je odločila, da bo dodeljevala potrošniške kredite tudi za nakup tujih uvoženih avtomobilov, zato se je povpraševanje preusmerilo od domačih k tujim avtomobilom. Tako spremembo na trgu uvoženih avtomobilov je mogoče pojasniti: a) z učinkom dohodka, b) s klavzulo ceteris paribus, c) z učinkom substitucije, d) z nobeno od zgoraj navedenih sprememb. Odgovor d) 6. Če ima dobrina veliko substitutov, lahko pričakujemo, da bo povpraševanje po tej dobrini: a) elastično, b) popolnoma elastično, c) neelastično, d) popolnoma neelastično. Odgovor a) 7. Gospod Dolenc natančno spremlja gibanje cen banan. Če se cena banan poveča za 3 odstotke, zmanjša nakup banan za 1 odstotek. Iz njegovega obnašanja pri nakupu banan lahko sklepamo, a) da je njegovo povpraševanje po bananah elastično, njegovi izdatki za nakup banan se zmanjšajo, b) da je njegovo povpraševanje po bananah neelastično, njegovi izdatki za nakup banan pa se povečajo, c) da je elastičnost njegovega povpraševanja po bananah enaka 1, skupni izdatek za nakup banan pa ostane nespremenjen, d) da je povpraševanje po bananah neelastično, njegovi izdatki za nakup banan se zmanjšajo. Odgovor b) 8. Obseg povpraševanja po blagu A se poveča zaradi: a) najemanja kreditov za nakup blaga A, b) spremembe relativnih cen, ki nastopi zaradi inflacije, c) povečanja cene blaga B, ki je substitut blaga A, d) pocenitve blaga A na posezonski razprodaji, e) spremenjenih modnih trendov, ki dajejo prednost nakupu blaga A. Odgovor d) 9. Celotni dohodek proizvajalcev se zniža, a) ko se cena blaga ceteris paribus poveča in je ponudba neelastična, b) ko se cena blaga ceteris paribus poveča in je povpraševanje neelastično, c) ko se cena blaga zniža in je povpraševanje elastično, d) nobena od zgornjih trditev. Odgovor d) 10. Homogeni produkti so tisti, za katere velja, a) da jih prodaja en sam proizvajalec (monopolist), b) da jih prodaja majhno število velikih proizvajalcev, ki se dogovorijo, da je kakovost proizvodov različnih blagovnih znamk približno enaka, c) da so med seboj z vidika kupcev popolni substituti, d) da jih kupci preferirajo pred proizvodi z drugačno blagovno znamko. Odgovor c) 11. Če je posledica znižanja cene hlebca kruha z 2 € na 1,8 €, povečanje obsega povpraševanja s 1.000 na 2.000 hlebcev je povpraševanje: a) elastično, b) neelastično, c) podelastično, d) na osnovi podatkov ni mogoče odgovoriti. Odgovor a) 12. Kaj od navedenega je pravilen obrazec za izračun cenovne elastičnosti povpraševanja? Odgovor d) 13. Znižanje cene proizvoda X z 12 na 10 € povzroči povečanje povpraševanja po proizvodu Y z 900 na 1.100 enot. Koliko znaša koeficient križne elastičnosti povpraševanja med X in Y? a) 0,2. b) 0,5. c) -0,5. d) –1,1. e) -2. Odgovor d) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Predpostavimo, da se je cena neke dobrine znižala. Ker je ta dobrina Giffenovo blago, se bo zaradi tega: a) povečalo povpraševanje po tej dobrini, b) povečal obseg povpraševanja po tej dobrini, c) zmanjšal obseg povpraševanja po tej dobrini, d) zmanjšalo povpraševanje po tej dobrini. 2. Dohodek potrošnika se je zmanjšal. Zaradi tega se bo za manjvredno dobrino : a) povečalo povpraševanje po tej dobrini, b) povečal obseg povpraševanja po tej dobrini, c) zmanjšalo povpraševanje po tej dobrini, d) zmanjšal obseg povpraševanja po tej dobrini. 3. O prosti konkurenci govorimo takrat, ko imamo: a) veliko prodajalcev in kupcev, b) popolnoma mobilne proizvodne dejavnike, c) homogene proizvode, d) vse našteto. 4. Če ima dobrina veliko substitutov, potem lahko pričakujemo, da je povpraševanje po tej dobrini cenovno: a) usklajeno elastično, b) elastično, c) neelastično, d) popolnoma neelastično. 5. Predpostavka ceteris paribus pomeni: a) vsi faktorji nespremenjeni, b) vsi ostali faktorji spremenjeni, c) vsi ostali faktorji nespremenjeni, d) vsi faktorji spremenjeni. 6. Kaj se zgodi z dohodkom proizvajalcev, če imamo neelastično povpraševanje, cena blaga pa se zniža: a) dohodek se zmanjša, b) dohodek se ne spremeni, c) dohodek se poveča, d) tega ne moremo vedeti. 7. Krivulja povpraševanja po avtobusnih prevozih se premakne vzporedno levo navzdol, če se: a) cena avtobusnih prevozov zniža, b) cena avtomobilov poveča, c) preference po avtobusnih prevozih povečajo, d) noben odgovor ni pravilen. 8. Obseg povpraševanja po blagu se poveča zaradi: a) povečanega najemanja kreditov za to blago, ker se je povečal dohodek kupcev, b) pocenitve blaga na posezonski razpodaji, c) spremenjenih modnih trendov, ki dajejo prednost nakupu tega blaga, d) povečanja cene njegovih substitutov. 9. Za koliko odstotkov se je spremenila cena dobrine A, če se je zaradi tega povpraševanje po dobrini B zmanjšalo za 6 %, pri čemer sta dobrini komplementarni in je vrednost koeficienta križne elastičnosti povpraševanja po absolutni vrednosti enaka 2? a) Povečala se je za 12 %. b) Zmanjšala se je za 12 %. c) Povečala se je za 3 %. d) Zmanjšala se je za 3 %. 10. Če so se v nekem podjetju nenačrtovano zmanjšali stroški dela, se bo zaradi tega: a) zmanjšala ponudba podjetja, b) zmanjšal obseg ponudbe podjetja, c) povečala ponudba podjetja, d) povečal obseg ponudbe podjetja. 1. V tabeli so cenovne in križne elastičnosti povpraševanja po dobrinah A, B in C. A B C A 5 2 -0,5 B 3 0 1,5 C -2,5 1,8 0,3 Ugotovite, katere dobrine so: a) substituti, b) komplementarne dobrine, c) luksuzne dobrine, d) nujne dobrine. 2. Pri katerih vrstah dobrin razprodaja ni smiselna (navedite tudi primer)? Odgovor tudi grafično utemeljite! 3. Predpostavimo, da se je cena neke dobrine zmanjšala za 40 %. Zaradi tega se je obseg povpraševanja po tej dobrini povečal s 1400 na 1820 enot. Izračunajte cenovno elastičnost povpraševanja po tej dobrini. Za kakšno dobrino gre? 4. Zaradi končanja šolanja ob delu se je Mihi letna plača povečala za 30 % in je sedaj 18.200 €. Miha se je zato odločil, da bo sedaj večkrat večerjal v restavraciji. Dosedaj je na takšen način jedel povprečno šestkrat mesečno, po novem pa naj bi tako jedel povprečno devetkrat mesečno. Izračunajte ločno dohodkovno elastičnost povpraševanja po večerjah v restavraciji za Miho. Za kakšno dobrino gre? 5. Predpostavimo, da se v neki državi odločijo, da bodo povečali obdavčitev dela v proizvodnji avtomobilov. Prikažite spremembe na trgu avtomobilov ter trgu bencina v tej državi. Z oznakami ⇑ (povečanje), ⇓ (zmanjšanje) in 0 (nespremenjeno) označite, kako bi se na obeh trgih spremenile naslednje kategorije: 6. Predpostavimo, da je dobro vreme v neki državi ugodno vplivalo na trgatev belega grozdja. Prikažite spremembe na trgu belega vina ter trgu rdečega vina v tej državi! Z oznakami ⇑ (povečanje), ⇓ (zmanjšanje) in 0 (nespremenjeno) označite, kako bi se na obeh trgih spremenile naslednje kategorije: 7. Vlada neke države je sprejela strategijo ohranjanja varstva okolja, ki je uvedla tudi visoke takse za onesnaževalce okolja, ki kurijo trda goriva. Grafično prikažite, kako je ta uredba vplivala na trg termoelektrarn na premog in na trg plinskih elektrarn! 4. RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA STROŠKI 1. Predpostavimo, da so povprečni stroški izkopane tone uranove rude odvisni od dnevnega izkopa, kar prikazuje spodnja tabela. Izračunajte mejne stroške pri vseh obsegih proizvodnje! Rešitev: Mejni stroški so opredeljeni kot prirastek celotnih stroškov, ki nastane zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda. Da bi ugotovili, koliko so se spremenili celotni stroški zaradi izkopa dodatne tone uranove rude, moramo izračunati celotne stroške pri vsakem obsegu proizvodnje. Izračunamo jih tako, da povprečne stroške pomnožimo s številom izkopanih ton uranove rude. Mejne stroške dobimo tako, da odštejemo celotne stroške od celotnih stroškov pri nižji proizvodnji (MC = TCn – TCn-1). Npr. mejni stroški 101 tone uranove rude so 3.019.900 € – 3.000.000 € = 19.900 €. 2. Spodnja tabela prikazuje celotne stroške obrtnika, ki izdeluje stroje za peskanje. Q Celotni stroški (€) 0 90.000 1 95.000 2 100.000 3 105.000 4 110.000 5 115.000 6 126.000 7 146.000 Izračunajte mejne, variabilne, povprečne in povprečne variabilne stroške! Rešitev: Mejni stroški so opredeljeni kot prirastek celotnih stroškov, ki nastane zaradi proizvodnje dodatnega stroja za peskanje. Npr. mejni stroški, povezani s povečano proizvodnjo strojev za peskanje s 4 na 5, znašajo 5.000 €. Variabilni stroški so stroški, ki nastanejo s porabo variabilnih produkcijskih faktorjev. Njihova poglavitna značilnost je, da se spreminjajo z obsegom proizvodnje. Izračunamo jih kot razliko med celotnimi in fiksnimi stroški (VC = TC - FC). Obrtnikovi fiksni stroški znašajo 90.000 € (fiksni stroški so enaki celotnim stroškom pri obsegu proizvodnje 0). Povprečni stroški so celotni stroški na enoto proizvoda (AC = TC/Q), povprečni variabilni pa so variabilni stroški na enoto proizvoda (AVC = VC/Q). 3. Čevljarsko podjetje ima povprečne fiksne stroške v višini 5 € za par čevljev pri obsegu proizvodnje 10.000 parov čevljev. Kakšni bi bili povprečni fiksni stroški, če bi se vodstvo podjetja odločilo za povečanje proizvodnje na 12.500 parov? Rešitev: Povprečni fiksni stroški so opredeljeni kot fiksni stroški na enoto proizvoda. Če pomnožimo povprečne fiksne stroške s količino proizvodnje, dobimo (celotne) fiksne stroške. Če poznamo fiksne stroške, lahko izračunamo povprečne fiksne stroške pri kateremkoli obsegu proizvodnje. Na podlagi podatkov o povprečnih fiksnih stroških čevljarskega podjetja izračunajmo fiksne stroške. FC = AFC × Q = 5 € × 10.000 = 50.000 € Da bi izračunali povprečne fiksne stroške pri obsegu proizvodnje 12.500 parov čevljev, moramo fiksne stroške deliti z obsegom proizvodnje. 4. Fiksni stroški podjetja znašajo 100.000 €, mejni stroški pa 30.000 €. a) Zapišite enačbe fiksnih, variabilnih, celotnih, povprečnih fiksnih, povprečnih variabilnih in povprečnih stroškov! b) V en grafikon narišite krivulje fiksnih, variabilnih in fiksnih stroškov, v drug pa krivulje povprečnih variabilnih, povprečnih fiksnih in povprečnih stroškov za proizvodnjo od 1 do 5 enot! c) Ali krivulja mejnih stroškov kdaj seka krivuljo povprečnih stroškov? Rešitev: a) FC = 100.000 € VC = 30.000Q TC = 100.000 + 30.000Q AFC = 100.000/Q AVC = 30.000 AC = 100.000/Q + 30.000 b) Najprej v tabeli prikažimo stroške pri obsegu proizvodnje od 0 do 5 enot. c) V sečišču krivulje mejnih stroškov s krivuljo povprečnih stroškov bi moralo veljati MC=AC oziroma 30.000 = 100.000/Q + 30.000. Ko gre Q proti neskončno, se 100.000/Q približuje 0. Krivulja AC se s povečevanjem proizvodnje približuje krivulji mejnih stroškov, vendar je nikoli ne seka. 5. Celotni stroški so enaki vsoti fiksnih in variabilnih stroškov (TC = FC + VC). Dokažite, da so povprečni stroški enaki vsoti povprečnih fiksnih in povprečnih variabilnih stroškov (AC = AFC + AVC)! Rešitev: Spomnimo se, kako so opredeljeni povprečni, povprečni fiksni in povprečni variabilni stroški. Če upoštevamo te opredelitve, ugotovimo, da je prva enačba zgolj pomnožena z 1/Q. To pa je po definiciji enako AC = AFC + AVC. DOLGOROČNI STROŠKI 6. V obutveni industriji lahko podjetje izbira med petimi možnimi obrati s krivuljami kratkoročnih povprečnih stroškov, ki so prikazani v grafikonu 1. a) V katerem obratu bi podjetje proizvajalo 12.000 parov čevljev, če si prizadeva minimizirati dolgoročne povprečne stroške? Ali so to najnižji stroški tega obrata? Kateri obrat bi izbralo za produkcijo 15.000 parov čevljev? b) V katerem obratu bi podjetje proizvajalo med 40.000 in 45.000 parov čevljev? c) Kdaj bi imela krivulja dolgoročnih povprečnih stroškov obliko, kot jo prikazuje grafikon 2? Rešitev: a) Podjetje bi proizvajalo v prvem obratu. To niso najnižji povprečni stroški tega obrata, najnižji povprečni stroški prvega obrata so pri obsegu proizvodnje 10.000. Za produkcijo 15.000 parov čevljev bi izbrali obrat 1 ali obrat 2, saj imata oba obrata pri tem obsegu proizvodnje enake povprečne stroške. b) Podjetje bi proizvajalo med 40.000 in 45.000 parov čevljev v obratu 4. c) Če bi lahko podjetje izbralo med nešteto proizvodnimi obrati, tako da bi pri vsaki nadaljnji enoti proizvoda prešli na obrat z nekoliko nižjimi stroški kot v predhodnem, bi bila krivulja dolgoročnih povprečnih stroškov (LAC) gladka krivulja v obliki črke U. LASTNOSTI POPOLNE KONKURENCE 7. Kateri od spodnjih grafikonov prikazuje krivuljo povpraševanja popolnokonkurenčnega podjetja? Rešitev: Za popolnokonkurenčno podjetje je značilno, da zaradi svoje majhnosti ne glede na ponujeno količino, ne more vplivati na ceno. Grafikona 1 in 3 prikazujeta položaj, ko povečanju proizvodnje (premik po abscisni osi v desno) sledi padec cene. Grafikona 1 in 3 ne predstavljata krivulje povpraševanja popolnega konkurenta. Krivulja povpraševanja v grafikonu 2 prikazuje nespremenjeno ceno ne glede na izbrano raven proizvodnje. Krivulja povpraševanja v grafikonu 2 prikazuje krivuljo povpraševanja popolnokonkurenčnega podjetja. 8. Z uporabo odvoda dokažite, da mora podjetje, ki želi maksimirati dobiček, proizvajati tam, kjer je mejni dohodek enak mejnim stroškom! Rešitev: Dobiček (Π) lahko zapišemo kot razliko med celotnim dohodkom (TR) in celotnimi stroški (TC). Π = TR – TC Mejni dobiček (MΠ) je potem Če funkcijo dobička odvajamo po Q, dobimo Kot vemo, pa je (odvod celotnega dohodka po količini (Q)) enak mejnemu dohodku. (odvod celotnih stroškov po količini (Q)) je enak mejnim stroškom. Če vstavimo MR in MC v zgornji izraz, dobimo MΠ = MR – MC Ker pa maksimizacija katerekoli funkcije zahteva, da je prvi odvod enak 0, bo dobiček maksimiran, ko MΠ = MR – MC = 0 Zato je v točki maksimizacije dobička MR = MC IZBOR OPTIMALNEGA OBSEGA PRODUKCIJE POPOLNEGA KONKURENTA 9. Tabela prikazuje produkcijske stroške popolnokonkurenčnega podjetja v kratkem obdobju: a) Izračunajte fiksne, variabilne, mejne, povprečne fiksne in povprečne variabilne stroške! b) Kateri obseg produkcije naj izbere podjetje, če želi maksimirati dobiček in če je tržna cena proizvoda 7 denarnih enot? c) Ali ima podjetje pri tem obsegu proizvodnje dobiček ali izgubo? Izračunajte, koliko znaša dobiček oziroma izguba! d) Kaj bi svetovali podjetju glede obsega produkcije v kratkem obdobju v danih razmerah? Rešitev: a) b) Potrebni pogoj za maksimizacijo dobička popolnokonkurenčnega podjetja je P=MC. Mejni stroški so, kot je razvidno iz tabele, enaki ceni 7 denarnih enot pri obsegu proizvodnje Q=6. Če želi podjetje maksimirati dobiček, naj torej proizvaja 6 enot proizvoda. c) Pri proizvodnji 6 enot proizvoda ima podjetje izgubo. Celotni stroški pri tem obsegu proizvodnje znašajo 52 denarnih enot, celotni dohodek pa le 42 denarnih enot (TR=P×Q=7×6=42)). Izguba, ki je opredeljena kot razlika med celotnim dohodkom in celotnimi stroški, znaša torej 10 denarnih enot. d) Podjetje se nahaja v točki indiferentnosti (P=AVC). Vseeno je, ali podjetje nadaljuje s proizvodnjo ali z njo preneha, v vsakem primeru bo imelo izgubo v višini fiksnih stroškov, tj. 10 denarnih enot. 10. S pomočjo spodnjega grafikona pojasnite, kako popolni konkurent izbere optimalni obseg produkcije, in odgovorite na naslednja vprašanja! a) Na katerem intervalu popolni konkurent posluje z izgubo? b) Na katerem intervalu popolni konkurent posluje z dobičkom? c) Kako znižanje tržne cene vpliva na dobiček popolnokonkurenčnega podjetja? d) V kateri točki je dobiček največji? Primerjajte naklona krivulj celotnih stroškov in celotnega dohodka v tej točki! Rešitev: a) Podjetje posluje z izgubo takrat, ko so celotni stroški večji od celotnega dohodka. To pa je, kot je razvidno iz grafikona, pri obsegu proizvodnje Q1 > Q > Q2. b) Podjetje posluje z dobičkom takrat, ko je celotni dohodek večji od celotnih stroškov, to pa je na intervalu Q1 < Q < Q2. c) Cena je v tem grafikonu prikazana kot naklon krivulje celotnega dohodka. Znižanje tržne cene povzroči znižanje naklona krivulje celotnega dohodka. Posledica tega je zoženje intervala, na katerem popolni konkurent posluje z dobičkom. d) Dobiček je največji tam, kjer je največja razdalja med celotnim dohodkom in celotnimi stroški. Na grafikonu je to v točki C. Naklona krivulj celotnih stroškov in celotnega dohodka sta v tej točki enaka. 11. Ob danih treh krivuljah mejnega dohodka ugotovite, kdaj bo popolnokonkurenčno podjetje poslovalo z dobičkom, kdaj z izgubo in kdaj bo doseglo točko preloma? Rešitev: Predpostavljamo, da podjetje maksimira dobiček, zato bo proizvajalo v točki, kjer je MR=MC. V popolni konkurenci velja P=MR=AR. Če si ogledamo MRA, vidimo, da seka krivuljo mejnih stroškov pri ceni P>AC. Ker je povprečni dohodek na enoto proizvoda večji od povprečnih stroškov na enoto, podjetje posluje z dobičkom. MRB seka krivuljo mejnih stroškov, hkrati pa je tangenta na krivuljo povprečnih stroškov oziroma MRB =MC=P=AC. V tej točki je povprečni dohodek na enoto proizvoda enak povprečnim stroškom na enoto. Podjetje ne posluje ne z dobičkom in ne z izgubo. V tej točki doseže točko preloma. MRC seka krivuljo povprečnih stroškov pri količini, kjer PLACmin). Ta cena v panogi na dolgi rok omogoča podjetjem doseganje nadpovprečnega dobička. Ob predpostavki popolne mobilnosti produkcijskih faktorjev je to znak proizvajalcem za vstop v to panogo. Nadpovprečni dobiček kaže, da v panogi obstajajo ugodne naložbene možnosti. Posledica vstopa novih proizvajalcev je povečanje ponudbe (premik krivulje S v S'). Krivulja ponudbe se premika tako dolgo na desno in navzdol, dokler v panogi ni več nadpovprečnega dobička, oziroma da je P= LACmin. 20. V spodnjem grafikonu so prikazane krivulje stroškov reprezentativnega podjetja v neki popolnokonkurenčni panogi. Na podlagi grafikona ugotovite, kaj se bo dogajalo s številom podjetij v tej panogi! Rešitev: Število podjetij, ki bodo želela vstopiti v panogo oziroma iz nje izstopiti, je odvisno od dobičkonosnosti obstoječih podjetij v panogi. Iz grafikona moramo razbrati, ali reprezentativno podjetje posluje z dobičkom ali z izgubo. Pri analizi si lahko pomagamo s spodnjim, nekoliko prirejenim grafikonom. Ker je reprezentativno podjetje popolni konkurent, bo postavilo ceno PR=MC in proizvajalo količini QA. Ploščina pravokotnika 0PRRQA je celotni dohodek podjetja. Celotni stroški so v proučevanem primeru enaki ploščini pravokotnika 0PCCQA. Dobiček oziroma izgubo dobimo tako, da od celotnega dohodka (pravokotnik 0PRRQA) odštejemo celotne stroške (pravokotnik 0PCCQA). Ta razlika je enaka pravokotniku PRRCPC. Ker je v danem primeru celotni dohodek večji od celotnih stroškov, je dobiček pozitiven. Glede na to, da nadpovprečni dobički obstoječih podjetij v panogo privabljajo nove ponudnike, lahko pričakujemo, da se bo število proizvajalcev v panogi povečalo. KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Proizvajalec sladoleda, ki proizvaja v razmerah popolne konkurence, ima: a) konstantne mejne stroške proizvodnje dodatne kroglice sladoleda, b) naraščajoče mejne stroške proizvodnje dodatne kroglice sladoleda, c) padajoče mejne stroške proizvodnje dodatne kroglice sladoleda, d) na osnovi danih informacij ni mogoče sklepati o mejnih stroških sladoledarja. Odgovor d) 2. Mejni stroški a) so prirastek celotnih stroškov, ki nastane zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda, b) so prirastek variabilnih stroškov zaradi dodatno proizvedene enote proizvoda, c) naraščajo zaradi padajoče mejne produktivnosti variabilnega faktorja, d) vse navedene trditve. Odgovor d) 3. Povprečni fiksni stroški podjetja se zmanjšajo, a) če se znižajo cene surovin, b) če se poveča količina proizvodnje, c) če podjetje zaradi zmanjšanja proizvodnje odpusti nekaj delavcev, d) če se poveča cena proizvoda. Odgovor b) 4. Katera naslednja trditev o kratkoročnih mejnih stroških ni pravilna: a) Mejni stroški se izenačijo s povprečnimi, ko so povprečni stroški maksimalni. b) Ko povprečni stroški padajo, so mejni stroški manjši od povprečnih stroškov. c) Mejni stroški so neodvisni od sprememb cen produkcijskih faktorjev. d) Mejni stroški so manjši od nič, ko se celotni produkt zmanjšuje. Odgovor a) 5. Stroškovne funkcije podjetij so odvisne od: a) cene proizvoda, b) njegove produkcijske funkcije, c) starosti podjetja, d) oportunitetnih stroškov. Odgovor b) 6. Katere stroške lahko izračunate, če poznate celotne stroške pri kateremkoli obsegu proizvoda? a) fiksne stroške, b) variabilne stroške, c) mejne stroške, d) povprečne stroške, e) vse navedene trditve. Odgovor e) 7. Ob dani zmogljivosti obrata povečanje proizvodnje ne more povzročiti povečanja: a) celotnih stroškov, b) povprečnih fiksnih stroškov, c) povprečnih stroškov, d) povprečnih variabilnih stroškov, e) variabilnih stroškov. Odgovor b) 8. Kaj od navedenega velja v točki, v kateri so povprečni stroški minimalni: a) AVC=FC, b) MC=AC, c) P=AC d) P=MC, e) MC=AVC. Odgovor b) 9. Za katere stroške velja, da njihova krivulja povprečnih stroškov pada na celotnem intervalu proizvodnje: a) za celotne stroške, b) za variabilne stroške, c) za fiksne stroške, d) za mejne stroške. Odgovor c) 10. Kakšna je zveza med krivuljo povprečnih stroškov in krivuljo mejnih stroškov: a) kadar mejni stroški naraščajo, narašča tudi krivulja povprečnih stroškov, b) kadar mejni stroški naraščajo, je krivulja povprečnih stroškov nad krivuljo mejnih stroškov, c) kadar mejni stroški naraščajo, je krivulja povprečnih stroškov pod krivuljo mejnih stroškov, d) kadar povprečni stroški naraščajo, morajo biti mejni stroški večji od povprečnih. Odgovor d) 11. Krivulja povprečnega produkta je zrcalna slika: a) krivulje povprečnih stroškov, b) krivulje povprečnih fiksnih stroškov, c) krivulje povprečnih variabilnih stroškov, d) krivulje mejnih stroškov. Odgovor a) 12. Katere navedene značilnosti veljajo za popolno konkurenco: a) veliko kupcev, b) majhni tržni deleži podjetij, c) popolna informiranost ekonomskih subjektov, d) prost vstop in izstop, e) vse od navedenega. Odgovor e) 13. Krivulja povpraševanja popolnokonkurenčnega podjetja je: a) popolnoma neelastična, b) vodoravna, c) padajoča, d) popolnoma elastična, e) b) in d). Odgovor e) 14. Če podjetje ne proizvaja, je izguba enaka: a) variabilnim stroškom, b) fiksnim stroškom, c) mejnim stroškom, d) ceni. Odgovor b) 15. Kaj od navedenega velja za popolno konkurenco: a) Cena je vedno enaka povprečnemu dohodku. b) Dobiček je maksimiran pri obsegu proizvodnje, ko je MR=MC. c) Dobiček je maksimiran pri obsegu proizvodnje, ko je P=MC. d) a) in c). e) Vse od navedenega. Odgovor e) 16. Če je cena višja od mejnih stroškov, bo proizvajalec, ki želi maksimirati dobiček, a) povečal proizvodnjo, b) zmanjšal proizvodnjo, c) znižal ceno in povečal proizvodnjo, d) prenehal proizvajati. Odgovor a) 17. Kratkoročna krivulja ponudbe popolnega konkurenta je enaka a) krivulji variabilnih stroškov, b) krivulji mejnih stroškov, c) krivulji mejnih stroškov, ko je ta nižja od krivulje povprečnih stroškov, d) krivulji mejnih stroškov, ko je ta višja od minimuma krivulje povprečnih variabilnih stroškov. Odgovor d) 18. Kaj od navedenega ne vpliva na kratkoročno krivuljo ponudbe popolnega konkurenta: a) število podjetij, b) produktivnost podjetij, c) cene variabilnih produkcijskih faktorjev, d) tehnološke izboljšave. Odgovor a) 19. Tržno krivuljo ponudbe dobimo tako, da horizontalno seštejemo: a) obseg proizvodnje vseh podjetij v panogi, b) krivulje mejnih stroškov vseh podjetij v panogi, c) celotni dohodek vseh podjetij v panogi, d) kratkoročne krivulje ponudbe vseh podjetij v panogi. Odgovor d) 20. Pri trenutni ceni je povprečni dohodek, ki ga prejemajo ponudniki v popolnokonkurenčni panogi, večji od povprečnih stroškov. Pričakujemo, da se bo v prihodnosti zgodilo naslednje: a) število podjetij v panogi se bo povečalo, b) število podjetij v panogi se bo zmanjšalo, c) dohodek, ki ga prejema reprezentativno podjetje na dolgi rok, bo večji od profita, ki ga prejema reprezentativno podjetje na kratek rok, d) obseg proizvoda reprezentativnega podjetja v dolgem obdobju bo večji od obsega proizvoda reprezentativnega podjetja v kratkem obdobju. Odgovor a) 21. Popolna konkurenca je alokacijsko učinkovita, ker: a) je dolgoročna cena enaka dolgoročnim mejnim stroškom, b) je dolgoročna cena enaka minimalnim dolgoročnim povprečnim stroškom, c) so stroški produkcije kateregakoli obsega produkcije minimalni, d) imajo vse panoge v dolgoročnem ravnovesju ničelno stopnjo dobička. Odgovor a) 22. V popolnokonkurenčni panogi je tržna cena proizvoda 10 in minimalni povprečni stroški podjetja 8. Predpostavimo, da neko podjetje v panogi proizvaja obseg proizvoda, pri katerem je cena enaka padajočim povprečnim stroškom. Podjetju, ki želi proizvajati optimalni obseg proizvodnje, bi svetovali naj: a) proizvaja isti obseg proizvoda, b) zmanjša obseg proizvodnje, c) preneha proizvajati, d) poveča obseg proizvodnje. Odgovor d) 23. Zadostni pogoj za doseganje optimalnega obsega produkcije popolnega konkurenta v kratkem obdobju je: a) da mora biti mejni dohodek enak mejnim stroškom, b) producent mora ceno izenačiti z mejnimi stroški, c) cena mora biti vsaj enaka vrednosti mejnih stroškov, kjer se ti izenačijo s povprečnimi variabilnimi stroški, d) cena mora biti enaka minimalnim povprečnim stroškom. Odgovor c) 24. V tabeli prikazujemo tržno krivuljo povpraševanja po pisalnih mizah: Cena Količina povpraševanja 30 200 20 300 10 400 5 600 3 800 Dolgoročna krivulja ponudbe panoge je vodoravna, vsako podjetje v panogi pa ima enako krivuljo celotnih stroškov: Količina Celotni stroški (TC) 1 10 2 12 3 15 4 30 Koliko podjetij bo proizvajalo v panogi v dolgem obdobju: a) 100, b) 200, c) 300, d) 500. Odgovor b) 25. Fiksni stroški popolnokonkurenčnega podjetja so 2.000 € in variabilni stroški pri obsegu proizvodnje 2.500 enot 80 € na enoto. Če je cena proizvoda 100 €, podjetju svetujemo, naj: a) ustavi proizvodnjo, ker ne krije fiksnih stroškov, b) nadaljuje proizvodnjo, saj pokriva fiksne stroške, c) preneha proizvajati, ker ne pokriva variabilnih stroškov, d) kratkoročno nadaljuje proizvodnjo, saj pokriva variabilne stroške. Odgovor b) 26. Popolnokonkurenčno podjetje bo kratkoročno povečevalo proizvodnjo, a) dokler je mejni dohodek večji od mejnih stroškov, b) dokler ne začnejo mejni stroški naraščati, c) dokler niso mejni stroški enaki povprečnim variabilnim stroškom, d) dokler ni celotni dohodek enak celotnim stroškom. Odgovor a) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Za krivuljo dolgoročnih celotnih stroškov je značilno, da je a) ovojnica krivulj kratkoročnih celotnih stroškov, b) zanjo je značilna U oblika krivulje, c) vsebuje samo variabilne stroške, saj na dolgi rok ni fiksnih stroškov, d) vse zgoraj našteto. 2. Kakšna je zveza med krivuljo povprečnih stroškov in krivuljo mejnih stroškov: a) kadar mejni stroški naraščajo, narašča tudi krivulja povprečnih stroškov, b) kadar povprečni stroški naraščajo, morajo biti mejni stroški večji od povprečnih, c) kadar mejni stroški naraščajo, je krivulja povprečnih stroškov nad krivuljo mejnih stroškov, d) kadar mejni stroški naraščajo, je krivulja povprečnih stroškov pod krivuljo mejnih stroškov. 3. Za krivuljo dolgoročnih variabilnih stroškov je značilno, da je: a) ovojnica krivulj kratkoročnih variabilnih stroškov, b) zanjo je značilna U oblika krivulje, c) vsebuje samo variabilne stroške, saj na dolgi rok ni fiksnih stroškov, d) vse našteto. 4. Kadar povprečni variabilni stroški naraščajo, potem velja za mejne stroške, da: a) so nad povprečnimi variabilnimi stroški, b) so pod povprečnimi variabilnimi stroški, c) naraščajo, d) padajo. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne! 1. Za dolgo obdobje velja, da se ponudba lahko popolnoma prilagodi povpraševanju, saj je proizvodnjo mogoče poljubno spreminjati. 2. V sodobnih korporacijah je maksimalni dobiček edini cilj njihovega delovanja. 3. Variabilni stroški so stroški, ki nastajajo s porabo variabilnih produkcijskih faktorjev in se ne spreminjajo z obsegom proizvodnje. 4. Poleg tehnoloških prihrankov obsega poznamo samo še denarne prihranke obsega. 5. Krivulja celotnih stroškov je horizontalni seštevek krivulj fiksnih in variabilnih stroškov. 6. Za panogo, za katero velja, da je krivulja dolgoročnih povprečnih stroškov vodoravna, veljajo konstantni donosi obsega. 1. Narišite krivuljo ponudbe v zelo kratkem obdobju. Razložite tudi, zakaj ima tako obliko. 2. Narišite krivulje povprečnih variabilnih stroškov, povprečnih celotnih stroškov ter mejnih stroškov. 3. Narišite krivuljo dolgoročnih povprečnih stroškov (LAC), ko veljajo izgube obsega. Razložite, zakaj lahko pride do izgub obsega. 4. Dopolnite tabelo! 5. Podjetje XY je proizvedlo in prodalo 720 enot nekega proizvoda. Celotni variabilni stroški te proizvodnje so znašali 47.500 €, prodajna cena proizvoda pa je bila 100 € in je bila za 29 € večja od povprečnih stroškov. Izračunajte fiksne stroške tega podjetja! 5. MONOPOL 1. Kakšna je razlika med monopolom in monopsonom? Rešitev: Obema izrazoma je skupno, da vsebujeta besedo “mono”. Ta izvira iz stare grščine in pomeni “eden”. Monopol je položaj na trgu, kjer nastopa en sam prodajalec. Monopson pa je položaj na trgu, kjer nastopa en sam kupec. POVPRAŠEVANJE IN MEJNI DOHODEK 2. Na podlagi spodnjih podatkov za monopolno podjetje narišite krivulji povpraševanja in mejnega dohodka! Rešitev: Najprej moramo določiti celotni dohodek ( TR = P × Q ). Mejni dohodek je enak spremembi celotnega dohodka zaradi dodatno proizvedene enote blaga. Q P (€) TR MR 1 3.000 3.000 3.000 2 2.675 5.350 2.350 3 2.350 7.050 1.700 4 2.025 8.100 1.050 5 1.700 8.500 400 6 1.375 8.250 -250 Če se količina poveča za 1, se cena zmanjša za 325 €, mejni dohodek pa za 650 €. Naklon krivulje povpraševanja je -325, mejnega dohodka pa -650. 3. Dokažite, da je mejni dohodek nižji od cene takrat, ko je funkcija povpraševanja padajoča (glej spodnji grafikon)! Rešitev: Za prvo prodano enoto proizvoda je MR1=P1. Za drugo enoto Q=Q2, zaradi padajoče funkcije povpraševanja, P2PE in QMMC. To pomeni, da bo povečanje proizvodnje od QA do QB povzročilo večje zvišanje TR kot TC. V splošnem velja, da dokler je MR>MC, povečanje proizvodnje povzroči večje zvišanje TR kot TC, zato je dobiček večji. Iz grafikona je razvidno, da se bo dohodek povečeval do QM. Če povečamo proizvodnjo na QM, se bodo TC povečali bolj kot TR, kar bo povzročilo znižanje dobička. Očitno je, da maksimizacija dobička nastopi, ko je MR=MC. Če hočemo pokazati, da je to enako maksimizaciji razlike med TR in TC, si zamislimo obnašanje TR in TC, ko se premikamo po krivuljah MR in MC od QA do QM. Ker je na tem intervalu MR>MC, se razlika med TR in TC povečuje. Po QM je MR Y2 > Y3 (glej grafikon 2). 5. Ali nezaposlenost narašča ali upada, če znaša stopnja rasti BDP 3,5 %, stopnja rasti produktivnosti dela 1,6 % in stopnja rasti delovne sile 2,2 % letno? Rešitev: Na kratek rok je BDP opredeljen z enačbo BDP = qh(1- ū)N, kjer je q produktivnost dela, h povprečno število delovnih ur, u dejanska stopnja nezaposlenosti, N delovna sila. Če spremenimo zgornjo enačbo v enačbo stopenj rasti, dobimo gBDP = gq + gh + g1-ū + gN, kjer g pomeni stopnjo rasti. Povprečno število delovnih ur na teden je bolj ali manj konstantno (40 ur/teden), zato gh = 0. Ostale stopnje rasti so dane: 3,5% = 1,6%+ g1-ū + 2,2% g1-ū = –0,3% Stopnja rasti zaposlenosti je negativna (-0,3 %), kar pomeni, da se nezaposlenost povečuje. KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Nezaposlenost, ki jo povzročita tehnološki napredek in povečana konkurenca, imenujemo a) progresivna nezaposlenost, b) konkurenčna nezaposlenost, c) frikcijska nezaposlenost, d) strukturna nezaposlenost, e) kapitalistična nezaposlenost, f) socialistična nezaposlenost. Odgovor d) 2. Ciklično nezaposlenost a) povzročajo osebe, ki iščejo prvo zaposlitev, b) povzroča tehnološki napredek, ki posameznim panogam omogoča zaposlovanje, drugim pa odpuščanje delovne sile, c) povzroča tehnološko zaostajanje gospodarstva, d) povzroča deindustrializacija, e) povzročajo poslovni cikli. Odgovor e) 3. Naravna stopnja nezaposlenosti je tista, a) pri kateri je trg delovne sile v ravnovesju, b) ki jo sestavljata strukturna in frikcijska nezaposlenost, c) ki ustreza dejanski polni zaposlenosti gospodarstva, d) vse našteto. Odgovor d) 4. Da bi znižali naravno stopnjo nezaposlenosti, moramo a) voditi restriktivno ekonomsko politiko, b) izboljšati strukturne nepopolnosti trga delovne sile, c) dvigniti zajamčeno plačo, d) voditi ekspanzivno ekonomsko politiko, e) nobena od navedenih trditev. Odgovor b) 5. Nezaposlenost, za katero so značilni nizki narodnogospodarski stroški, imenujemo a) strukturna nezaposlenost, b) frikcijska nezaposlenost, c) sezonska nezaposlenost, d) ciklična nezaposlenost, e) kronična nezaposlenost. Odgovor b) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Tone je zapustil svojo dolgoletno službo in si vzel 2 tedna prosto, da si najde novo službo. Tone je v tem času a) frikcijsko brezposeln, b) strukturno brezposeln, c) ciklično brezposeln, d) latentno brezposeln. 2. Če gospodarstvo ne more več zagotoviti dodatnih proizvodnih resursov za proizvodnjo, bo povečanje agregatne potrošnje povzročilo povečanje a) BDP in zaposlenosti, b) BDP in cen, c) nominalnega dohodka in cen, d) nominalnega dohodka in zaposlenosti. 3. Število aktivnega prebivalstva v narodnem gospodarstvu dobimo tako, da a) seštejemo število nezaposlenih in delovno silo, b) seštejemo število delovnega kontingenta in delovno silo, c) seštejemo število nezaposlenih in število delovno aktivnega prebivalstva, d) delimo število nezaposlenih s stopnjo zaposlenosti. 4. Strukturna brezposelnost nastane zaradi a) stalne menjave zaposlitve prebivalstva, b) neenakosti med ponudbo in povpraševanjem po delu, c) gospodarskih ciklov, d) ničelnega prispevka zaposlenih k BDP. 5. Če je L delovna sila, B število brezposelnih in Z število zaposlenih, potem se brezposelnost izračuna po formuli: a) B/(L+Z), b) Z/L, c) B/Z, d) B/L. 6. V katerem obdobju je bila za Slovenijo značilna najvišja stopnja brezposelnosti: a) 1991-1994, b) 1997-2000, c) 2002-2006, d) pred osamosvojitvijo. 7. Naravna stopnja brezposelnosti je: a) tista, kjer je trg dela v ravnovesju, b) sestavljena iz strukturne in frikcijske brezposelnosti, c) ustreza dejanski polni zaposlenosti gospodarstva, d) vse zgoraj našteto. 8. Stopnja anketirane brezposelnosti v Sloveniji v zadnjih letih znaša okoli: a) 4 odstotke, b) 6 odstotkov, c) 10 odstotkov, d) 12 odstotkov. 9. V začetnem obdobju tranzicije se je v Sloveniji množično upokojeval t.i. "tehnološki višek", kar je povzročilo: a) povečanje stroškov pokojninske blagajne in zmanjšanje števila uradno brezposelnih oseb, b) povečanje stroškov pokojninske blagajne in povečanje števila uradno brezposelnih oseb, c) povečanje stroškov pokojninske blagajne in zmanjšalo število neaktivnega prebivalstva, d) nič od naštetega. 10. V Sloveniji je višja stopnja brezposelnosti med: a) starejšimi (nad 55 let) in ženskami, b) mladimi (pod 24 let) in ženskami, c) starejšimi (nad 55 let) in moškimi, d) nič od naštetega. 1. Ugotovite, ali so spodnje trditve pravilne ali napačne. Argumentirajte! a) Registrirana brezposelnost je v Sloveniji višja od anketne. b) Upokojenca, ki delajo honorarno, štejemo med zaposlene. c) Nezaposlenega jeklarja, ki ne išče zaposlitve, štejemo med brezposelne. d) V ZDA je trg dela zaradi institucionalnih okoliščin manj fleksibilen. e) Rednega študenta, ki dela prek študentskega servisa, štejemo med zaposlene. 2. Na podlagi tabele 11-2 v učbeniku analizirajte slovensko brezposelnost v zadnjih letih. Primerjajte brezposelnost v Sloveniji z brezposelnostjo v državah članicah EU! Katere vrste brezposelnosti prevladujejo v Sloveniji danes? Ali se stopnja brezposelnosti v Sloveniji povečuje ali zmanjšuje (pomagajte si tudi s tabelo 11-1)? 3. ______________ brezposelnost zajema ljudi, ki menjavajo službo, in študente, ki prvič vstopajo na trg dela. Strukturna brezposelnost nastane zaradi premajhnega ______________ po določeni vrsti dela, saj pride do neskladja na trgu dela, kjer se ______________ ne prilagodi dovolj hitro spremenjenemu ______________ zaradi ______________določenih sektorjev gospodarstva. V Sloveniji prevladuje ______________ brezposelnost, na primer v ______________ in v ______________ panogi. Strukturno brezposelnost lahko zmanjšamo s pomočjo ______________ delavcev, kar pomeni, da jih usposobimo predvsem za tista dela, kjer je ______________ relativno visoko. ______________ brezposelnost nastane zaradi premajhnega povpraševanja po delu v celoti, saj se celotno gospodarstvo nahaja v ______________. 4. V narodnem gospodarstvu je 50 milijonov ljudi, od tega delovni kontingent predstavlja 75 % prebivalstva, zaposlenih 60 % prebivalstva in stopnja brezposelnosti 8%. Koliko je v narodnem gospodarstvu aktivnega prebivalstva? 5. Na podlagi tabele 11-2 v učbeniku analizirajte slovensko brezposelnost v zadnjih letih? Primerjajte brezposelnost v Sloveniji z brezposelnostjo v državah članicah EU! Katere vrste brezposelnosti prevladujejo v Sloveniji danes? Ali se stopnja brezposelnosti v Sloveniji povečuje ali zmanjšuje (pomagaj si tudi s tabelo 11-1)? 12. INFLACIJA 1. Vlada se je odločila, da zaradi protiinflacijske politike ne bo ugodila sindikalnim zahtevam po povečanju plač. Proti kateri vrsti inflacije je naperjen omenjeni ukrep? Rešitev: Vlada se bori proti inflaciji ponudbe. Pričakuje, da bo z ustavitvijo rasti plač ustavljena cenovnoplačna spirala, ki povzroča inflacijo. 2. Denimo, da se vlada odloči v boju proti inflaciji zvišati dohodninske davčne stopnje. Proti kateri vrsti inflacije je naperjen omenjeni ukrep? Rešitev: Ukrep je usmerjen proti inflaciji povpraševanja. Z zvišanjem dohodninskih davčnih stopenj se bo zmanjšal razpoložljivi dohodek potrošnikov. Posledično se bo zmanjšala potrošnja, ki je pozitivno povezana z razpoložljivim dohodkom. Zaradi zmanjšanja potrošnje se bo zmanjšalo agregatno povpraševanje in s tem odpravili vzroki za nastanek inflacije povpraševanja. 3. Če trenutno posedujete 1.000 € in znaša pričakovana inflacija 10% letno, kakšna bo realna vrednost tega zneska čez 4 leta? Rešitev: Z realno vrednostjo 1.000 € mislimo na količino dobrin in storitev, ki jih lahko kupimo za ta znesek. Po enem letu inflacije se kupna moč enega evra zmanjša za 10 %, zato bo realna vrednost 1.000 € po enem letu (1 - 0,1) × 1.000 = 900 €. Nadaljnje leto inflacije zmanjša kupno moč za naslednjih 10 % oz. (1 - 0,1) × 900 = 810 €. Po tretjem letu inflacije je realna vrednost še (1 - 0,1) × 810 = 729 €. Po četrtem letu pa še borih (1 - 0,1) × 729 = 656,1 €. Realno vrednost bi lahko izračunali neposredno kot (1 - 0,1)4 × 1.000 = 656,1. V splošnem lahko realno vrednost zneska v tekočih cenah po n-letih zapišemo kot (1-π)n × A, kjer je π stopnja inflacije, A pa trenutna vrednost denarnega zneska. 4. Kaj je inflacijski davek? Rešitev: Vrednost inflacijskega davka je znesek, ki ga morajo ekonomski subjekti dodati svojim denarnim imetjem, da se ohrani njihova realna vrednost. Naj bo ΔM nominalni znesek, ki ga dodamo denarnim imetjem, P splošna raven cen in Tinfl realna vrednost inflacijskega davka, tako da Izraz lahko pomnožimo in delimo z M in dobimo M/P so realna denarna imetja, ΔM/M je stopnja rasti količine denarja v obtoku. Na dolgi rok je rast količine denarja v obtoku enaka stopnji inflacije π. Inflacijski davek je potem Če znašajo realna denarna imetja npr. 1.000 € in je stopnja inflacije 10 %, znaša inflacijski davek 100 € (0,1×1.000). 5. Kakšne so značilnosti stagflacije? Rešitev: Stagflacija je kombinacija stagnacije (upadanja) rasti realnega BDP in inflacije. Stagflacija je bila posebej problematična v začetku sedemdesetih let. Vzrok za stagflacijo je bil t.i. prvi naftni šok leta 1973, ki je povzročil izjemno povečanje cen naftnih derivatov. Stagflacije ne povzroča preveliko agregatno povpraševanje, ampak faktorji na strani ponudbe (stroški). Zviševanje stroškov surovin povzroča dvig cen proizvodov, kar povzroči inflacijo ob hkratnem upadanju realnega BDP in naraščajoči nezaposlenosti. Poleg tega inflacija zmanjšuje kupno moč potrošnikov in agregatno povpraševanje. 6. Denimo, da se produktivnost enakomerno povečuje v vseh panogah gospodarstva po 2 % letni stopnji. Za koliko se smejo največ povečati plače, če je vladni makroekonomski cilj 6 % inflacija. Rešitev: Če se produktivnost enakomerno povečuje po stopnji 2 % v celotnem gospodarstvu, se tudi realni BDP povečuje po stopnji 2 %. Realne plače se lahko torej zvišajo za 2 %, nominalne plače lahko porastejo za 8 % (2 %+6 %). V splošnem velja, da so nominalne plače enake produktu splošne ravni cen in realnih plač oziroma W = P × w. Stopnja rasti nominalnih plač pa je enaka vsoti inflacijske stopnje in stopnje rasti realnih plač oziroma gW = π × gw. 7. Denimo, da sindikatom uspe doseči 5 % povečanje nominalnih plač. Za koliko se bodo po vašem mnenju zvišale cene? Koliko so na boljšem delavci, če znaša povprečno letno povečanje produktivnosti dela 2 %? Rešitev: Zaradi zvišanja stroškov dela se bo pojavila inflacija ponudbe. Predpostavimo, da bodo delodajalci ohranili nespremenjen delež profitov. Zvišanje plač bo povzročilo zvišanje cen. Če se produktivnost poveča za 2 %, se stroški proizvodnje znižajo za 2 %. Pričakovano zvišanje cen je potem enako π = 5 % - 2 % = 3 %. Nominalno povečanje mezde je sestavljeno iz povečanja realne plače in zvišanja splošne ravni cen (inflacije). Delavca ne zanima povečanje nominalnega dohodka, ampak povečanje realnega dohodka, ki je enako 5 %-3 %=2 %. Povečanje realnega dohodka je torej enako povečanju produktivnosti dela. 8. Katera obrestna mera (realna ali nominalna) je oportunitetni strošek posedovanja gotovine? Rešitev: Realni strošek posedovanja gotovine je ob odsotnosti alternativnih naložb enak produktu inflacijske stopnje in gotovine, ki jo posedujemo. Gotovino lahko položimo v banko ali zanjo kupimo obveznice, kar nam prinaša nominalne obresti. Oportunitetni strošek posedovanja gotovine je torej enak nominalni obrestni meri. 9. Denimo, da je inflacija v gospodarstvu 10 % in nominalna obrestna mera 15 %. Ali lahko trdimo, da je realna obrestna mera 5 %? Rešitev: Če je stopnja inflacije nizka (enoštevilčna), lahko uporabimo približek, da je realna obrestna mera enaka razliki med nominalno obrestno mero in stopnjo inflacije (r = i -π). To bi v obravnavanem primeru pomenilo, da je realna obrestna mera približno res enaka 5 % (r = 15 % - 10 % = 5 %). Točno vrednost realne obrestne mere pa dobimo s pomočjo t.i. Fisherjevega obrazca: V našem primeru to pomeni: 10. Gospod Dolenc je svojemu sosedu posodil 4.000 € za nakup rabljenega avtomobila Renault Modus. Čez eno leto mu je sosed vrnil 4.200 €. V tem času se je indeks življenjskih potrebščin povečal za 5 %. a) Kakšna je v tem primeru nominalna obrestna mera? b) Kakšna je realna obrestna mera? Rešitev: Nominalna obrestna mera znaša 5 %. Realna obrestna mera: r = i - π = 5 % - 5 % = 0 % Realna obrestna mera znaša približno 0 %. 11. Ali bi se odločili za varčevanje v banki, če je obrestna mera za kratkoročne depozite enaka T+1 %? Ali pa bi ob pričakovanju letne stopnje inflacije 9 % denar raje obdržali kar doma? Rešitev: Če se odločite za kratkoročni depozit v banki, dosežete 1 % realno obrestno mero, saj vam temeljna obrestna mera (T) zagotavlja revalorizacijo vašega depozita. Če pa namesto bančnega depozita denar raje obdržite doma, boste dosegli negativno realno obrestno mero (r = i -π = 0 % - 9 % = -9 %). Nominalna obrestna mera za denar, ki ga obdržite doma, je namreč enaka 0 %. Negativna realna obrestna mera je posledično torej enaka inflacijski stopnji. 12. Kakšna je posledica neanticipirane inflacije? Razložite s pomočjo primera! Rešitev: Posledica neanticipirane (nepričakovane) inflacije je prenos premoženja od neto upnikov k neto dolžnikom. Pojasnimo s pomočjo primera. Denimo, da spodnja tabela prikazuje bilanco neto dolžnika (njegovi dolgovi so večji od denarnega premoženja). Predpostavimo, da znaša letna stopnja inflacije 10 %. Inflacija ne vpliva na denarno premoženje in dolgove. Neto dolžnik z inflacijo pridobi, saj se njegovo neto premoženje poveča za kar je več, kot znaša inflacija (10 %). Neto upniki pa ob prisotnosti neanticipirane inflacije izgubljajo. Vzemimo na primer bilanco neto upnika, ki jo prikazuje naslednja tabela. Neto upnik z inflacijo izgublja, saj se njegovo neto premoženje zmanjša za kar znaša manj kot inflacija (10 %). KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Inflacija je lahko povezana a) samo z rastočim BDP, b) z rastočim ali padajočim BDP, c) samo s padajočim BDP, d) z rastočim BDP v razmerah, ko gospodarstvo posluje nad svojim proizvodnim potencialom, e) nobena navedena trditev. Odgovor b) 2. Inflacija je nezaželena, ker a) prerazdeljuje realni dohodek in premoženje, b) je kumulativna, tj. zmerna inflacija povzroči hiperinflacijo, c) neenakomerno prerazdeljuje dohodek, d) povzroča padec proizvodnje. Odgovor a) 3. Eden od potencialnih stroškov neanticipirane inflacije je a) prerazdelitev premoženja od upnikov k dolžnikom, b) prerazdelitev premoženja od dolžnikov k upnikom, c) prerazdelitev premoženja od države k ekonomskim subjektom, ki financirajo javni dolg, d) usklajevanje transfernih plačil z inflacijo, e) ukinitev variabilnih obrestnih mer. Odgovor a) 4. Če želimo v sodobnih gospodarstvih doseči tako stabilnost cen kot polno zaposlenost, bi morali a) stalno nadzirati vse cene, b) občasno nadzirati cene nekaterih proizvodov in storitev, c) zamrzniti plače, d) po potrebi uporabiti ukrepa b) in c). Odgovor d) 5. Stagflacija je a) hkratno povečanje BDP in ravni cen, b) hkratno zmanjšanje BDP in ravni cen, c) dvig ravni cen ob hkratnem znižanju realnega BDP in zaposlenosti, d) znižanje ravni cen, spremljano z dvigom realnega BDP in zaposlenosti. Odgovor c) 6. Osnovni problem, ki ga prikazuje dolgoročna Phillipsova krivulja, je, da a) izmenjava med inflacijo nezaposlenostjo na dolgi rok ne obstaja, b) spremembe v sestavi povpraševanja po delu delujejo deflacijsko, c) avtomatizacija proizvodnje povečuje neciklično nezaposlenost, d) dovolj visoka raven agregatnega povpraševanja lahko povzroči inflacijo. Odgovor a) 7. Če vsi ekonomski subjekti pravilno oblikujejo svoja inflacijska pričakovanja (anticipirana inflacija = dejanska inflacija), postane dolgoročna Phillipsova krivulja a) prelomljena, b) vodoravna, c) navpična, d) polinom tretje stopnje, e) nič od navedenega. Odgovor c) 8. Inflacijo lahko povzročajo a) višje cene uvoženega blaga, b) večja količina denarja v obtoku, c) pritiski sindikatov po zviševanju plač, d) višje cene energentov, e) naraščajoče agregatno povpraševanje, f) vse navedene trditve. Odgovor f) 9. Posedovanje gotovine ne prinaša obresti. V primeru, da bi bila letna stopnja inflacije 10 % bi to pomenilo, da ima na letni ravni gotovina realno obrestno mero: a) – 20 %, b) -10 %, c) 0 %, d) 10 %, e) realne obrestne mere ni mogoče izračunati. Odgovor b) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Če ima narodno gospodarstvo letno stopnjo inflacije več kot 3.000 %, potem lahko tako stanje opišemo kot a) galopirajoča inflacija, b) stroškovna inflacija, c) hiperinflacija, d) inflacija povpraševanja. 2. Deflacija je a) pogost pojav v Sloveniji, b) zaželen pojav v gospodarstvu, c) znižanje splošne ravni cen, d) pojav, kjer se premoženje upnika zmanjša. 3. Stroškovna inflacija a) zniža realni BDP in splošno raven cen, b) poveča realni BDP in zniža splošno raven cen, c) zniža realni BDP in poveča splošno raven cen, d) ni tesno povezana s stagflacijo. 4. Dolgoročno inflacija povpraševanja a) zniža realne plače, b) poveča splošno raven cen, c) poveča stopnjo brezposelnosti, d) zmanjša realni BDP. 5. Če v državi ni inflacije, so poslovne banke pripravljene posojati 10 milijonov evrov po letni obrestni meri 8 %. Če se v državi pojavi pričakovanje o letni inflaciji v višini 6 %, bodo poslovne banke zaračunavale letno obrestno mero v višini: a) 2 odstotkov, b) 6 odstotkov, c) 8 odstotkov, d) 14 odstotkov. 6. Tradicionalna Phillipsova krivulja temelji na ideji, da bo ob identični kratkoročni krivulji agregatne ponudbe večje povečanje agregatnega povpraševanja povzročilo a) večje povečanje stopnje brezposelnosti, b) večje povečanje stopnje inflacije, c) večje povečanje realnega BDP, d) manjše povečanje nominalnih plač. 7. Stagflacija je opredeljena kot a) obdobje zniževanja splošne ravni cen in stopnje brezposelnosti, b) obdobje nenadnega znižanja stroškov proizvodnih resursov, c) istočasno povečanje splošne ravni cen in stopnje brezposelnosti, d) obdobje nihanja splošne ravni cen. 8. Inflacija med drugim povzroča naslednje stroške: a) gotovina hitro izgublja vrednost, b) prerazdeljuje premoženje od upnika k dolžniku, c) stroški spreminjanja cenikov, d) vse našteto. 9. Dolgoročna Phillipsova krivulja prikazuje a) povezavo med stopnjo brezposelnosti in stopnjo inflacije na dolgi rok, b) je navpična črta pri najnižji vzdržni stopnji brezposelnosti, c) stanje, ko je inflacija stabilna in ne kaže težnje po upočasnjeni ali pospešeni inflaciji, d) vse zgoraj našteto. 10. Za stopnjo inflacije v Sloveniji velja, a) da je imela od leta 1992 naprej zmerno inflacijo, b) da se meri z indeksom cen na drobno, c) da je povprečni indeks cen od leta 2004 nižji od 4 odstotkov, d) v zadnjih letih narašča. 1. Narišite in obrazložite stroškovno inflacijo in inflacijo povpraševanja: Stroškovna inflacija pomeni premik krivulje agregatne ponudbe______________ in ______________, kar povzroči višje ______________ in nižji ______________. To je pojav, ki je nastopil v 70. letih prejšnjega stoletja s pojavom (naftne/finančne)______________ krize. V ekonomski teoriji pojav krčenja ekonomske aktivnosti ob sočasnem dvigu cen imenujemo ______________. Inflacija povpraševanja pomeni premik krivulje agregatnega povpraševanja ______________ in ______________, kar povzroči ______________ splošne ravni cen in ______________ outputa. Do premika krivulje agregatnega povpraševanja prihaja zaradi različnih dejavnikov kot so na primer ______________, ______________ in ______________. Inercijska inflacija pomeni sočasen premik krivulj ______________ in ______________ navzgor po isti stopnji. V tem primeru se splošna raven cen ______________, output pa ostaja ______________. 2. Ugotovite in argumentirajte, ali so spodnje trditve pravilne ali napačne! a) Eden najpogostejših vzrokov za stroškovno inflacijo sta nafta in plače. b) Realna obrestna mera je nominalna obrestna mera, zmanjšana za stopnjo inflacije. c) Ko cene rastejo hitreje, pričakujemo, da bodo delavci zahtevali višje plače. d) Večina ljudi načrtuje povišanje plač glede na pričakovano stopnjo inflacije. e) Zaradi inflacije praviloma izgubljajo dolžniki. f) Rast državnih izdatkov za obrambo vpliva na raven cen. 3. Izračunajte nominalno obrestno mero, če veste, da znaša v gospodarstvu inflacija 8 % in realna obrestna mera 5% (uporabite Fisherjev obrazec)! 4. Narišite in obrazložite kratkoročno in dolgoročno Phillipsovo krivuljo! Kratkoročna Phillipsova krivulja prikazuje (inverzno/neinverzno) ______________ povezanost med inflacijo in brezposelnostjo. Ko je brezposelnost nizka, se plače praviloma ______________, saj vršijo delavci (večji/manjši) pritisk na delodajalca, saj ne obstaja rezervna armada delavcev. Gre torej za dilemo (trade-off) ali višja ______________ na račun ______________brezposelnosti ali večja ______________ na račun ______________ inflacije. Gre za idejo, ki sledi Keynesovi ideji in razmeram, ki so prevladovale v 60. letih prejšnjega stoletja. Edina stopnja brezposelnosti, ki je združljiva s stabilno stopnjo inflacije, je ______________ stopnja brezposelnosti, saj so takrat uravnotežene sile, ki potiskajo cene navzgor ali navzdol. Pri nižji stopnji brezposelnosti od vzdržne stopnje pride do ______________ cen, saj bo zaradi tesnega trga dela prišlo do tega, da bo ______________ inflacija večja od ______________, zato se gibljemo po kratkoročni Phillipsovi krivulji navzgor. Izključujoče se razmerje med inflacijo in brezposelnostjo ostaja tako dolgo, dokler se pričakovana inflacija ne spremeni. Zaradi višje pričakovane stopnje inflacije se Phillipsova krivulja premakne ______________. V končnem obdobju, ko se gospodarstvo upočasni, se stopnja brezposelnosti vrne na svojo vzdržno raven, zato je dolgoročna Phillipsova krivulja ______________. 5. Na podlagi tabele 12-2 v učbeniku analizirajte slovensko inflacijo v obdobju po osamosvojitvi. Poskušajte najti podatke o splošni ravni cen tudi za druge države članice EU in narediti primerjavo s Slovenijo! 13. ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA 1. Kateri dejavniki določajo slovenski uvoz in izvoz? Rešitev: Velikost slovenskega izvoza je odvisna predvsem od dohodka v državah, s katerimi trguje. Če je v najpomembnejših slovenskih trgovinskih partnerjih (Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška itd.) gospodarski razcvet, bodo kupovali veliko slovenskega blaga, torej bo slovenski izvoz relativno visok. Če pa je v teh država recesija, bodo kupovale manj slovenskega blaga, slovenski izvoz bo manjši. Potrebno je poudariti, da je slovenski izvoz neodvisen od slovenskega BDP. Po drugi strani pa na slovenski uvoz v največji meri vpliva prav slovenski BDP. Čim večji bo slovenski BDP, tem več blaga in storitev bomo uvažali. 2. Kakšen je odnos med načelom primerjalnih prednosti in oportunitetnimi stroški? Rešitev: Načelo primerjalnih prednosti temelji na konceptu oportunitetnih stroškov. Primerjalne prednosti v proizvodnji določenega izdelka pomenijo, da ima država višje oportunitetne stroške. To pomeni, da ta izdelek v primerjavi z drugimi izdelki stane relativno manj. Po teoriji primerjalnih prednosti je vzrok za nastanek mednarodne trgovine iskati v različnih oportunitetnih stroških. Tako so npr. na Japonskem oportunitetni stroški hrane namesto fotoaparatov visoki, medtem ko npr. za Avstralijo velja ravno nasprotno. Japonska ima primerjalne prednosti v proizvodnji fotoaparatov, Avstralija pa v proizvodnji hrane. Primerjalne prednosti torej nastanejo zaradi razlik v oportunitetnih stroških. 3. Ali bi do mednarodne trgovine vseeno prišlo, če bi imele vse države enake oportunitetne stroške in nobena od držav ne bi imela primerjalnih prednosti? Rešitev: Kljub temu, da nobena država ne bi imela primerjalnih prednosti, bi še vedno lahko prišlo do mednarodne menjave. Eden od možnih vzrokov za mednarodno menjavo je razlika v okusih med državami, ki bi lahko spodbudila specializacijo in menjavo. Mednarodna menjava pa ne glede na vzroke nastanka povečuje ekonomsko učinkovitost. 4. Opišite, kako lahko z načelom ekonomske učinkovitosti pojasnimo prednosti svobodne mednarodne menjave! Rešitev: Prednosti mednarodne menjave lahko med drugim pojasnimo z načelom ekonomske učinkovitosti. To načelo zahteva, da so mejni stroški proizvodnje enaki za vse proizvajalce in enaki ceni, ki jo za izdelek plačajo kupci. Pri razlagi si pomagajmo s spodnjima grafikonoma, ki prikazujeta povpraševanje in ponudbo po žitu v državah A in B. Grafikon 1 prikazuje krivulji ponudbe (SA) in povpraševanja (DA) po žitu za državo A. Krivulji se sekata pri ceni PA, ki je, če država A ne uvaža žita, ravnotežna. Grafikon 2 prikazuje krivuljo ponudbe (SB) in povpraševanja (DB) po žitu za državo B. Krivulji se sekata pri ceni PB. Cena P*, ki je vrisana v obeh grafikonih, prikazuje svetovno ceno žita, ki je nižja od PA in višja od PB. Iz grafikonov je razvidno, da sta krivulji povpraševanja po žitu v državah A in B enaki. To enakost predpostavljamo samo zaradi poenostavljenega prikaza, medtem ko v realnosti verjetno nista enaki. Grafikona 1 in 2 lahko združimo v grafikon 3, ki prikazuje skupno povpraševanje po žitu v državah A in B (DA&B). Dejstvo, da krivulja ponudbe žita v državi B leži desno od krivulje ponudbe žita v državi A, je posledica višjih mejnih stroškov proizvodnje žita v državi A. Načelo ekonomske učinkovitosti pravi, da kadar mejni stroški proizvajalca presegajo mejne stroške ostalih proizvajalcev, se lahko celotni stroški proizvodnje zmanjšajo, če se proizvodnja preseli od proizvajalca (v našem primeru države) z višjimi k proizvajalcem z nižjimi mejnimi stroški. Ravnotežje se doseže, ko so mejni stroški vseh proizvajalcev enaki. Maksimalno ekonomsko učinkovitost na trgu žita držav A in B je mogoče doseči samo v primeru, če je med proučevanima državama možna prosta trgovina. V takem primeru je mogoče preseliti del proizvodnje žita iz države z visokimi stroški (država A) v državo z nizkimi stroški (država B). Proizvodnjo je smiselno prenašati tako dolgo, dokler se ne izenačijo mejni stroški proizvodnje žita v obeh državah. To pa se bo zgodilo, če se bo v obeh državah cena stabilizirala na ravni P*, pri kateri so mejni stroški vseh proizvajalcev enaki. Posledica tega bo zmanjšanje proizvodnje žita v državi A (s QA na QAT) in povečanje proizvodnje v državi B A(s QB na QBT). Mejni stroški proizvodnje žita v državi A pri obsegu proizvodnje QAT bodo enaki mejnim stroškom proizvodnje žita v državi B pri QBT. Prosta mednarodna menjava prispeva k doseganju maksimalne ekonomske učinkovitosti. 5. S pomočjo spodnjega primera dveh držav, ki proizvajata dve vrsti blaga, odgovorite na vprašanja! a) Katera država ima absolutne primerjalne prednosti v proizvodnji žepnih računalnikov in katera v proizvodnji smuči? b) Katera država ima relativne primerjalne prednosti v proizvodnji žepnih računalnikov in katera v proizvodnji smuči? c) Na katerem intervalu morajo ležati menjalna razmerja, da bo mednarodna menjava med ZDA in Slovenijo potekala? Število ur dela, potrebnih za izdelavo žepnega računalnika oz. para smuči Žepni računalnik Smuči ZDA 4 8 Slovenija 6 10 Rešitev: a) Teorija absolutnih primerjalnih prednosti pravi, da bo do menjave med dvema državama prišlo v primeru, ko ima ena država absolutne prednosti v proizvodnji ene dobrine, druga država pa absolutne prednosti v proizvodnji druge dobrine. V našem primeru lahko ugotovimo, da imajo absolutne primerjalne prednosti (absolutno nižje stroške) pri proizvodnji računalnikov ZDA. V ZDA so namreč za izdelavo računalnika potrebne 4 ure dela, v Sloveniji pa dve uri več. Pri proizvodnji smuči je položaj podoben. Tudi tu imajo absolutne primerjalne prednosti ZDA, saj za izdelavo para smuči potrebujejo 8 ur dela, v Sloveniji pa 10. Po teoriji absolutnih primerjalnih prednosti do menjave med ZDA in Slovenijo ne more priti, saj imajo ZDA absolutne primerjalne prednosti tako pri proizvodnji računalnikov kot tudi pri proizvodnji smuči. b) Teorija relativnih primerjalnih prednosti dopušča možnost, da kljub temu, da ima ena država absolutne primerjalne prednosti pri proizvodnji obeh dobrin, do mednarodne menjave lahko pride. Ta teorija pravi, da je potrebni pogoj za nastanek mednarodne menjave razlika v primerjalnih stroških. Primerjalne stroške lahko opredelimo kot razmerje med (absolutnimi) stroški na enoto iste dobrine v dveh državah. Za nastanek mednarodne trgovine pa mora biti izpolnjen še zadostni pogoj, tj. da menjalna razmerja (razmerje, po katerem poteka menjava) ležijo med primerjalnimi stroški obeh držav. Ko sta izpolnjena tako potrebni kot zadostni pogoj, bo za državo koristna specializacija v proizvodnji tiste dobrine, kjer ima relativne primerjalne prednosti. V našem primeru znašajo primerjalni stroški 4/8=0,5 v ZDA in 6/10=0,6 v Sloveniji. ZDA imajo relativno večjo primerjalno prednost v proizvodnji računalnikov, saj so stroški na računalnik za 33,3 % (2/6) nižji kot v Sloveniji. Pri proizvodnji smuči so ZDA samo za 20 % (2/10) cenejše od Slovenije. Za Slovenijo lahko ugotovimo, da relativno manj zaostaja v proizvodnji smuči. Stroški proizvodnje smuči so v Sloveniji v primerjavi z ZDA večji za 25 % (2/8), medtem ko je proizvodnja računalnikov dražja kar za 50 % (2/4). c) Menjalna razmerja so opredeljena kot razmerje med izvoznimi in uvoznimi cenami. Če bodo menjalna razmerja večja od 0,5 in manjša od 0,6, se bodo ZDA specializirale v proizvodnji računalnikov, Slovenija pa v proizvodnji smuči. ZDA bodo izvažale računalnike in uvažale smuči, Slovenija pa ravno nasprotno. Predpostavimo, da se menjalna razmerja oblikujejo na ravno 0,55 (1 računalnik bo zamenjan za 0,55 para smuči). V ZDA 1 računalnik zamenjajo za 0,5 para smuči (menjava poteka po primerjalnih stroških). Če pa se ZDA vključijo v mednarodno menjavo s Slovenijo, dobijo za 1 računalnik 0,55 para smuči, kar je več kot v notranji trgovini. Tudi v Sloveniji notranja trgovina poteka po primerjalnih stroških. Za 1 računalnik se je potrebno odreči 0,6 para smuči, medtem ko se je v mednarodni trgovini potrebno odreči 0,55 para smuči. Iz primera je razvidno, da je trgovina koristna za obe državi. Smiselno je opozoriti, da se morajo menjalna razmerja nahajati med primerjalnimi stroški obeh držav. Če bi bili menjalna razmerja enaka primerjalnim stroškom katere od držav, ta država od mednarodne menjave ne bi bila deležna koristi, saj bi bila relativna cena znotraj države (določena s primerjalnimi stroški) enaka mednarodni (določena z menjalnimi razmerji). 6. V spodnji sliki je prikazan trg kravat v neki državi. Krivulji S in D prikazujeta domačo ponudbo in povpraševanje po kravatah. Pw je cena kravate na svetovnem trgu. a) Kakšna je ravnotežna cena, če ni mednarodne menjave? b) Koliko kravat bodo kupili potrošniki v domači državi, če obstaja prosta trgovina? c) Koliko kravat bodo v razmerah proste trgovine proizvedli v domači državi in koliko bodo uvozili? d) Denimo, da država pod pritiskom domačih proizvajalcev kravat uvede carino v znesku t na kravato. Kaj se bo zgodilo s ceno in kaj z domačo proizvodnjo? Rešitev: a) Če ni mednarodne menjave, znaša ravnotežna cena Pa. b) Če obstaja prosta mednarodna trgovina, bo trgovanje potekalo po svetovni ceni (Pw). V domači državi bodo kupili Qd kravat. c) V domači državi bodo proizvedli Qa kravat in jih uvozili Qd-Qa. d) V tem primeru se bo cena zvišala na Pw+t, količina doma proizvedenih kravat se bo povečala s Qa na Qb, kupci pa bodo namesto Qd kupili samo Qc kravat. Uvedba carine je povečala domačo proizvodnjo, uvoz in domača potrošnja pa sta se zmanjšala. Smiselno je opozoriti, da morajo biti menjalna razmerja med primerjalnimi stroški obeh držav. Če bi bili menjalna razmerja enaka primerjalnim stroškom katere od držav, ta država od mednarodne menjave ne bi bila deležna koristi, saj bi bila relativna cena znotraj države (določena s primerjalnimi stroški) enaka mednarodni (določena z menjalnimi razmerji). KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Trgovina, ki temelji na teoriji primerjalnih prednosti, povečuje alokacijsko učinkovitost, ker a) zagotavlja obstoj popolne konkurence, b) manj produktivne države ne proizvajajo ničesar, c) absolutna učinkovitost določa, katera država bo proizvajala posamezen proizvod, d) specializacija sloni na relativni učinkovitosti, e) ima vsaka država enake koristi. Odgovor d) 2. Država, ki je relativno bogato opremljena z delovno silo in relativno manj s kapitalom, bo verjetno imela večje koristi od mednarodne trgovine, če bo a) proizvajala proizvode z delovno intenzivno tehnologijo, b) proizvajala proizvode s kapitalno intenzivno tehnologijo, c) uporabila visoke uvozne in izvozne carine, d) uporabila tehnologijo s padajočimi donosi obsega. Odgovor a) 3. Ob danem delu in kapitalu lahko država X proizvede 20 ton jekla ali 20 ton premoga, država Y pa bodisi 10 ton jekla bodisi 16 ton premoga. Ob predpostavki konstantnih stroškov bi morala država Y a) uvažati premog in izvažati jeklo, b) uvažati tako jeklo kot premog, c) izvažati premog in uvažati jeklo, d) izvažati tako jeklo kot premog. Odgovor c) 4. S "pogoji menjave" mislimo na a) razliko med izvozom in uvozom, b) razmerje med izvozom in uvozom, c) razliko med tekočim in kapitalskim računom plačilne bilance, d) razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi kapitalskimi tokovi, e) razmerje med izvoznimi in uvoznimi cenami. Odgovor e) 5. Denimo, da bi bilo slovensko kmetijstvo najučinkovitejše na svetu. V tem primeru a) Slovenija nikoli ne bi uvažala hrane, b) Slovenija z mednarodno trgovino zaradi samozadostnosti ne bi mogla pridobiti, c) bo Slovenija izvažala hrano, d) bo Slovenija zaprto gospodarstvo, e) na podlagi danih podatkov ne moremo trditi, ali bi Slovenija hrano uvažala ali izvažala. Odgovor e) 6. Mednarodna trgovina a) prispeva k izenačevanju cen proizvodov med državami, b) sploh ne vpliva na cene proizvodov, c) zaradi povečanega svetovnega povpraševanja vpliva na inflacijo, d) zaradi večje ponudbe vpliva na nižje cene. Odgovor a) 7. Cilj Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je a) nadzirati slovensko in ameriško carinsko zakonodajo, b) v svetovnem merilu zmanjšati carinske in necarinske oblike zaščite, c) zagotoviti prost pretok kapitala med državami članicami, d) povečati obseg mednarodne menjave. Odgovor b) 8. Če bi v Sloveniji zvišali carinske stopnje za tekstilne izdelke, bi a) se zvišale slovenske realne plače, b) se slovenskim proizvajalcem tekstilnih izdelkov na domačem trgu povečala konkurenčna sposobnost, c) se izboljšal položaj vse slovenske industrije, d) se izboljšal položaj slovenskih kupcev tekstilnih izdelkov. Odgovor b) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Katera država je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije: a) Italija, b) Avstrija, c) Nemčija, d) Hrvaška. 2. Neposredni učinek uvedbe carin je: a) večja domača potrošnja, b) večji uvoz, c) večje domače cene, d) manjša domača proizvodnja. 3. Stopnja nominalne zaščite meri a) dejansko zaščito posameznega blaga, b) vpliv zaščite na ceno blaga, c) stopnjo povprečne obremenitve blaga, d) nič od naštetega. 4. Najpogostejša oblika necarinske zaščite so med drugim tudi a) količinske omejitve, b) antidumpinški ukrepi, c) prelevmani, d) vse zgoraj našteto. 5. Če se mora država A odpovedati manj proizvodnim resursom, da pridobi proizvod od države B, kot pa da ga proizvede sama, potem ima država A a) prednost konstantnih stroškov, b) absolutno prednost, c) primerjalno prednost, d) prednost v proizvodni učinkovitosti. 6. Temeljni razlog za uvedbo necarinskih omejitev na uvoz blaga in storitev je a) izboljšanje ekonomske učinkovitosti domačih proizvajalcev, b) zaščita domačih proizvajalcev, c) znižanje cen domačega blaga in storitev, d) povečanje izvoza blaga in storitev v tujino. 7. Verjetna posledica uvedbe carin v Sloveniji zaradi zaščite visokih plač in standarda življenja pred cenejšo tujo delovno silo je a) povečanje slovenskega izvoza, b) povečanje slovenskega BDP, c) zmanjšanje povprečne produktivnosti slovenskega delavca, d) zmanjšanje števila zaposlenih v zaščitenih panogah. 8. Verjetna posledica uvedbe carin s ciljem vpliva na domačo zaposlenost je a) kratkoročno povečanje zaposlenosti v uvoznih panogah, b) zmanjšanje carinskih stopenj v tujih državah, c) dolgoročna prerazporeditev delavcev iz izvoznih v zaščitene domače panoge, d) znižanje domačih cen. 9. Slovenija je z vstopom v EU izgubila lastno zunanjetrgovinsko (ZT) politiko. Trditev je a) pravilna, b) delno pravilna, saj lahko Slovenija še vedno odločilno vpliva na oblikovanje ZT politike, c) delno pravilna, saj Slovenija večji del zbranih carin zadrži v svojem proračunu, d) nepravilna. 10. Znižanje uvozne carine a) poveča proračunske prihodke, b) poveča domače cene, c) zmanjša domačo proizvodnjo, d) zmanjša uvoz. 1. Na podlagi spodnje tabele pokažite, kako bo potekala menjava po teoriji primerjalnih prednosti. Gre za dve državi (Slovenija in Nemčija), ki proizvajata dve dobrini (avtomobil in hladilnik). Število porabljenih ur na enoto proizvoda (avtomobil, hladilnik) v Sloveniji in v Nemčiji Avtomobil Hladilnik Slovenija 100 120 Nemčija 90 80 a) Koliko znašajo oportunitetni stroški v obeh državah za obe dobrini? b) Katera država ima primerjalne prednosti v proizvodnji avtomobila in katera v proizvodnji hladilnika? c) Katera država bo izvažala avtomobile in uvažala hladilnike? 2. Po teoriji primerjalnih prednosti se država odloči za proizvodnjo tistih dobrin, ki jih lahko proizvaja po______________stroških glede na drugo______________. Teorija absolutnih prednosti govori o tem, da se država specializira v tistih panogah, kjer proizvaja po ______________stroških. Teorija primerjalnih prednosti nam omogoča razumeti, zakaj se utegnejo nekatere države ali posamezniki specializirati tudi za tista področja, pri katerih so sicer absolutno______________od drugih. Teorija primerjalnih prednosti govori tudi o tem, da lahko država z odprtjem trgovine troši______________dobrin in storitev, kot če bi bile njene meje zaprte. 3. Ugotovite, ali so spodnje trditve pravilne ali napačne. Argumentirajte! a) Državi je vseeno, ali uvede carino ali kvoto. b) Z vstopom v EU Slovenija nima več carinske meje z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Švico. c) Carine zmanjšujejo domačo porabo in povečujejo prihodke državnega proračuna. d) Slovenija je ustanovna članica Svetovne trgovinske organizacije. e) V prid carinam govori argument o uspešni zaščiti novih perspektivnih panog v začetni razvojni fazi. 4. Na podlagi slike ugotovite: a) Ravnovesno ceno na domačem trgu v primeru zaprtega gospodarstva. b) Ceno blaga, ki obstaja ob mednarodni trgovini. c) Ceno blaga po uvedbi carine. d) Višino carine. e) Velikost domače proizvodnje pred/po uvedbi carine. f) Velikost domače potrošnje pred/po uvedbi carine. g) Velikost uvoza pred/po uvedbi carine. h) Prihodki države iz naslova pred/po uvedbi carin. i) Kolikšna bi morala biti carinska stopnja, da bi govorili o prohibitivni carini. 5. Kaj so to trgovinske vojne? Poznate kakšen primer? Kako bi s pomočjo ekonomske teorije pojasnili (ne)smiselnost trgovinskih vojn? 14. PLAČILNA BILANCA 1. Kaj je plačilna bilanca in kako je sestavljena? Rešitev: Plačilna bilanca je zapis vseh transakcij prebivalcev neke države s tujino v obdobju enega leta. Vsa plačila, ki gredo zakonito čez mejo v enem letu, se zapišejo v plačilni bilanci. Vsa plačila, ki jih prebivalci neke države plačajo tujcem, imajo predznak minus in se zapišejo kot debetne postavke v plačilni bilanci. Vsa plačila, ki jih tujci plačajo prebivalcem te države, se zapišejo s pozitivnim predznakom. To so kreditne postavke v plačilni bilanci. Če na primer Gorenje izvozi televizor, se takšna transakcija evidentira kot kredit, ker gre za priliv denarja v našo državo. Če pa npr. NKBM posodi denar v tujino, se takšna postavka evidentira kot debet, ker se denarna sredstva odlijejo v tujino v obliki posojila. Plačilna bilanca je sestavljena iz dveh osnovnih računov: A. TEKOČI RAČUN (račun tekočih transakcij) B. KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN. A. TEKOČI RAČUN - zajema plačila blaga in storitev posamezne države tujcem in tuja plačila blaga in storitev tej državi, dohodke od dela in kapitala ter transferna plačila. 1. trgovinska bilanca (izvoz in uvoz blaga) 2. bilanca storitev 3. bilanca dohodki 4. bilanca transfernih plačil Trgovinska bilanca zajema samo uvoz in izvoz blaga, medtem ko sta uvoz in izvoz storitev zajeta v bilanci storitev. Bilanca dohodkov zajemajo prejemke in izdatke od dela in kapitala. Transferna plačila pa so enostranski transferji, ki jih prejmejo ali plačajo prebivalci določene države. B. KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN zajema plačila za nakupe premoženja v tujini (obveznice, delnice, neposredne naložbe, zemlja) in plačila tujine za nakup imetij v določeni državi ter kreditne tokove v enem letu. B.1. KAPITALSKI RAČUN 1. kapitalski transferji 2. patenti in licence Kapitalski račun zajema vse nakupe nematerialnega premoženja, kot so patenti, licence, blagovne znamke ter druge avtorske pravice ter pravice iz posedovanja intelektualne lastnine, franšizing pa tudi nakupe materialnega premoženja, kot so zemlja, stavbe in ostale nepremičnine, ki jih kupijo veleposlaništva. B.2. FINANČNI RAČUN 1. neposredne naložbe 2. naložbe v vrednostne papirje 3. ostale naložbe 3. 1. terjatve 3. 2. obveznosti 4. mednarodne denarne rezerve 5. statistična napaka Finančni račun obsega nakupe in prodaje materialnega premoženja, kreditne transakcije (najem in dajanje kreditov), vključno s spremembo gotovine v tuji valuti, in spremembe mednarodnih denarnih rezerv. Neposredne naložbe so torej vsi nakupi in prodaje podjetij, ki presegajo 10 % vrednosti podjetja. Naložbe v vrednostne papirje zajemajo naložbe v dolžniške vrednostne papirje (to so obveznice) in lastniške vrednostne papirje (delnice) (če zajamejo manj kot 10 % vrednosti podjetja). 2. Kaj je plačilnobilančni presežek in kakšne so njegove posledice? Rešitev: Plačilnobilančni presežek (največkrat mišljen kot povečanje mednarodnih denarnih rezerv) povzroča, da je pritok deviz v državo vedno večji od odtoka. Zato mora centralna banka odkupovati devize, kar povzroči povečanje mednarodnih denarnih rezerv. Toda negativni učinek odkupovanja deviz je, da takšno poseganje centralne banke na deviznem trgu povzroča zniževanje obrestnih mer (negativen vpliv na varčevanje in na razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami, kar lahko ogrozi normalno poslovanje finančnih institucij (bank)). Druga negativna posledica plačilnobilančnega presežka pa je inflacija. Zaradi nizkih obrestnih mer in inflacije kot spremljajočega pojava plačilnobilančnega presežka visoki dolgoročni presežki niso zaželeni. 3. Kaj je plačilnobilančni primanjkljaj in kakšne so njegove posledice? Rešitev: Plačilnobilančni primanjkljaj (največkrat mišljen kot zmanjšanje mednarodnih denarnih rezerv) povzroča, da je pritok deviz v državo vedno manjši od odtoka. Zato mora centralna banka prodajati devize, kar povzroči zmanjšanje mednarodnih denarnih rezerv. Če teh ni, se mora centralna banka zadolževati v tujini. Zato lahko dolgotrajnejši plačilnobilančni primanjkljaj privede v zaskrbljujoče znižanje mednarodnih denarnih rezerv in/ali v prekomerno zadolženost države do tujine. Tako je bil v zadnjem času plačilnobilančni primanjkljaj tudi eden izmed razlogov za nastanek nekaterih finančnih kriz v svetu, kot npr. v JV Aziji (1997). 4. Pokažite, kje najdemo saldo tekočega računa plačilne bilance v nacionalnih računih! Rešitev: Saldo tekočega računa (bi lahko grobo) zapisali tudi kot razliko med izvozom in uvozom blaga in storitev: STR=X-M Ker so vsi agregatni izdatki oziroma BDP seštevek štirih postavk: Y=C+I+G+ (X-M) bi lahko saldo tekočega računa zapisali tudi kot: STR=X-M=Y-(C+I+G) = Y – A Vsota (C+I+G) predstavlja domačo porabo BDP (A-absorpcijo), (X-M) pa je neto izvoz, ki je hkrati (v grobem) saldo tekočega računa. Če je STR 0 (presežek tekočega računa) domača proizvodnja (Y) > domače porabe (A) država je neto upnica. Če pa je STR 0 (primanjkljaj tekočega računa) domača proizvodnja (Y) < domače porabe (A) država je neto dolžnica. 5. Določite, kje in kako (pozitiven ali negativen predznak) bodo naslednje transakcije zajete v plačilni bilanci Slovenije! Pojasnite, v katerem od obeh temeljnih računov nastanejo spremembe: a) Nemška tovarna Mercedes izvozi avtomobile v ZDA. b) Angleška turistična agencija iz Londona organizira enotedenske počitnice za angleške turiste na Bledu. c) Neka slovenska tovarna prejme dividende na delnice podjetja v Argentini. d) Nemška tovarna Siemens ustanovi mešano podjetje v Sloveniji. e) Mednarodne denarne rezerve Banke Slovenije se povečajo za 250 milijonov dolarjev. f) Podjetje Iskratel najame kredite pri avstrijski banki Bank Austria. g) Slovenski državljani, ki delajo v Nemčiji, nakažejo svojim sorodnikom v Sloveniji 50 milijonov €. h) Deželna banka najame kredite pri Evropski banki za obnovo in razvoj. i) Podjetje Gorenje plača tujim dobaviteljem uvoženi reprodukcijski material. j) Slovenski pisatelj Drago Jančar prejme avtorski honorar za knjigo, ki je v prevodu izšla v Nemčiji. Rešitev: a) Ta transakcija ne bo zajeta v slovenski plačilni bilanci. b) Pozitiven predznak. Tekoči račun (bilanca storitev). c) Pozitiven predznak. Tekoči račun (dohodki). d) Pozitiven predznak. Kapitalski in finančni račun (neposredne tuje naložbe). e) Negativen predznak. Kapitalski in finančni račun (mednarodne denarne rezerve). f) Pozitiven predznak. Kapitalski in finančni račun (krediti v tujini). g) Pozitiven predznak. Tekoči račun (enostranski transferi). h) Pozitiven predznak. Kapitalski in finančni račun (krediti v tujini). i) Negativen predznak. Tekoči račun (trgovinska bilanca). j) Pozitiven predznak. Tekoči račun (dohodki). KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Deficit plačilne bilance lahko financiramo: a) z depreciacijo/devalvacijo domače valute, b) z uvedbo višjih carin, c) z zmanjševanjem deviznih rezerv, d) nobena od navedenih trditev. Odgovor c) 2. Denimo, da država beleži neto odtok kapitala. Katera od navedenih razlag je najverjetnejša: a) apreciacija valute, b) znižanje carin na proizvode te države v tujini, c) višji donos investicij v tujini, d) uvedba zlatega standarda. Odgovor c) 3. Kateri od navedenih ukrepov pozitivno vpliva na plačilno bilanco: a) uvedba carin, b) uvedba kvot, c) prepoved uvoza, d) vse zgoraj navedene trditve. Odgovor d) 4. Neto rezultat prilagoditvenih in avtonomnih transakcij je: a) saldo enak 0, b) običajno deficit, c) običajno suficit, d) nemogoče napovedati. Odgovor a) 5. Tuje neposredne investicije so koristne, ker a) prispevajo k prilivu tujega kapitala, prenosu tehnologije in zaposlitvi domače delovne sile, b) povzročajo odliv tujega kapitala, tehnološko prenovo in mobilnost delovne sile, c) prispevajo k izboljšanju kakovosti domačega visokošolskega sistema, d) v večji meri kot domače investicije prispevajo k večjim proračunskim prihodkom, e) vse navedene trditve. Odgovor a) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Plačilna bilanca in trgovinska bilanca sta a) identični, b) nista identični, saj je plačilna bilanca del trgovinske bilance, c) nista identični, saj je trgovinska bilanca del plačilne bilance, d) povezani prek tekočega računa. 2. Tekoči račun plačilne bilance je enak razliki izvoza in uvoza oziroma prejemkov in izdatkov a) blaga in storitev, b) blaga in storitev, povečan za domači nakup finančnih imetij v tujini, c) blaga in storitev ter dohodkov in tekočih transferjev, d) blaga in storitev, zmanjšan za nakup domačih finančnih imetij s strani tujcev. 3. Država lahko izboljša dolgoročni primanjkljaj na tekočem računu s/z a) zmanjšanjem uvoznih omejitev, b) zmanjšanjem vrednosti domače valute, c) povečanjem domačega BDP, d) zmanjšanjem mednarodnih denarnih rezerv. 4. Kapitalski in finančni račun ne sestavlja a) patenti in licence, b) neposredne tuje naložbe, c) mednarodne denarne rezerve, d) prejemki iz naslova dividend in obresti. 5. Povečanje mednarodnih denarnih rezerv v plačilni bilanci evidentiramo kot: a) kreditno postavko, b) debetno postavko, c) se ne evidentira v plačilni bilanci, d) nič od naštetega. 6. Plačilnobilančni primanjkljaj lahko privede do a) povečevanja mednarodnih denarnih rezerv, b) povečanja vrednosti domače valute, c) zmanjšanega zadolževanja v tujini, d) nič od naštetega. 7. Z vidika prilivov in odlivov sta uvoz blaga in izvoz kapitala a) priliva, saj povečujeta količino tujega denarja v državi, b) odliva, saj zmanjšujeta količino tujega denarja v državi, c) uvoz blaga je odliv, izvoz kapitala pa odliv, d) vedno izenačena, saj je vsota vseh delov plačilne bilance vedno enak nič. 8. Če ima narodno gospodarstvo primanjkljaj na tekočem računu v višini 6 milijard € in presežek na kapitalskem in finančnem računu (brez MDR) v višini 2 milijardi €, potem se MDR a) povečajo za 8 milijard €, b) zmanjšajo za 4 milijarde €, c) zmanjšajo za 8 milijard €, d) povečajo za 4 milijarde €. 9. Ko je devizni tečaj fiksen in ima narodno gospodarstvo ob polni zaposlenosti presežek v plačilni bilanci, bo to najverjetneje privedlo do a) znižanja cen v državi, b) znižanja tekočega dohodka, c) inflacije, d) naraščanja realnega dohodka. 10. Slovenija ima v zadnjem desetletju a) devizne rezerve vseskozi nižje od zunanjega dolg, b) primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, c) presežek na trgovinski bilanci, d) primanjkljaj na storitveni bilanci. 1. Na podlagi tabele 14-1 v učbeniku ugotovite, ali ima Slovenija v zadnjih letih: a) presežek ali primanjkljaj v trgovinski bilanci b) presežek ali primanjkljaj v storitveni bilanci c) presežek ali primanjkljaj v bilanci dohodkov d) presežek ali primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev e) presežek ali primanjkljaj na tekočem računu 2. Na podlagi tabele 14-1 v učbeniku tudi ugotovite, ali ima Slovenija v zadnjih letih: a) presežek ali primanjkljaj na kapitalskem računu b) presežek ali primanjkljaj na finančnem računu c) presežek ali primanjkljaj v bilanci kapitalskih transferjev d) več vhodnih ali izhodnih neposrednih tujih investicij e) porast ali upad mednarodnih denarnih rezerv 3. Označite, na kateri del plačilne bilance (tekoči račun/kapitalski in finančni račun) in kako (kredit/debet) bi uvrstili naslednje spremembe! a) Izvoz novega twinga v Rusijo. b) Povečanje slovenskih mednarodnih denarnih rezerv. c) Slovenski turist obišče Pariz. d) Slovenski državljan, ki dela v Nemčiji, pošlje družini del dohodka. e) Ameriško podjetje Harrah's skupaj s Hitom naloži denar v novogoriško megazabavišče. f) Slovenski državljan kupi vrednostni papir na londonski borzi. g) Nokia proda mobilne telefone Sloveniji. h) Slovensko podjetje najame kredit pri banki v Avstriji. i) Tuje podjetje odkupi od slovenskega podjetja patent. 4. Sestavite hipotetično plačilno bilanco za mlado državo dolžnico, zrelo državo dolžnico, mlado državo upnico in zrelo državo upnico. 5. Ugotovite, ali so spodnje trditve pravilne ali napačne. Argumentirajte! a) Dohodek od dividend, ki jih prejmejo Slovenci iz tujine, obravnavamo kot odliv. b) Slovenija je država neto upnica. c) Če želi država vzdrževati primanjkljaj na tekočem računu, se mora zadolževati ali zmanjšati svoje mednarodne denarne rezerve. d) Slovenija je relativno uspešna pri privabljanju neposrednih tujih investicij. e) Saldo tekočega računa lahko opredelimo kot razliko med nacionalnim varčevanjem in investicijami. 15. TEČAJNA POLITIKA 1. Kaj je devalvacija/revalvacija in kaj depreciacija/apreciacija? Rešitev: Če obstaja režim trdnega deviznega tečaja, mora vlada ob (dolgotrajnejšem) presežnem povpraševanju po devizah devizni tečaj povečati. Takšen ukrep imenujemo devalvacija. Devalvacija je torej povečanje cene tuje valute oziroma povečanje deviznega tečaja. Ob (dolgotrajnejši) presežni ponudbi deviz pa mora država v tem režimu deviznega tečaja znižati ceno tuje valute oziroma povečati ceno domače valute, kar imenujemo revalvacija. V režimu prosto drsečega deviznega tečaja država (oziroma centralna banka) ne posega na deviznem trgu. Količina deviz, ki priteka v državo, je pogojena s plačilnobilančnimi transakcijami. Tečaj se oblikuje na takšni ravni, da se plačilnobilančni tokovi izravnavajo in je plačilna bilanca v ravnotežju. V tem primeru transakcije uradnih rezerv niso potrebne. Če se poveča ponudba deviz, to vpliva na zmanjšanje cene tuje valute oziroma povečanje cene domače valute, kar imenujemo apreciacija domače valute oziroma deviznega tečaja. Če pa se poveča povpraševanje po devizah, pa to vpliva na povečanje cene tuje valute oziroma na zmanjšanje cene domače valute, kar imenujemo depreciacija deviznega tečaja. 2. Kaj je ekonomska in denarna unija (EMU) in kako je nastala? Rešitev: Ekonomska in monetarna unija (EMU) je nastala na podlagi časovnega načrta predvidenega v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in je zadnja in najvišja faza ekonomske integracije držav članic EU. EMU vodi skupno denarno politiko in ima skupno valuto evro, zahteva pa tudi usklajevanje ekonomskih politik držav članic. Cilj ekonomskih politik so stabilne cene, zdrave javne finance in denarni pogoji ter vzdržna plačilna bilanca. EMU se je uvajala v treh stopnjah: I. stopnja: 1. julij 1990 – 31. december 1993 Države članice so morale popolnoma liberalizirati kapitalske tokove, povečati usklajevanje ekonomskih politik in sodelovanje centralnih bank ter sprejeti ukrepe, ki preprečujejo, da bi centralne banke financirale javni sektor ter da bi imel javni sektor privilegiran dostop do finančnih institucij. II. stopnja: 1. januar 1994 – 31. december 1998 Ustanovljen je bil Evropski monetarni inštitut (EMI) kot predhodnik Evropske centralne banke. Njegova naloga je bila, da okrepi sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami, ki so morale postati neodvisne ustanove, in za usklajevanje ekonomskih politik. Do konca te faze so morale zainteresirane države za vstop v EMU poskrbeti za izpolnitev konvergenčnih meril, valutna sestava ECU košarice pa se je zamrznila. III. stopnja: 2. januar 1999 – Zadnja faza EMU se je začela z uvedbo nove skupne valute evra. Pristojnosti vodenja denarne politike so bile prenesene na Evropsko centralno banko, ki je nasledila EMI. Tečaji novih valut so bili nepreklicno določeni. Do 1. januarja 2002, ko so bili izdani prvi evrski bankovci in kovanci, je evro obstajal le v obliki knjižnega denarja. V EMU je na začetku vstopilo 11 držav članic EU, leta 2001 pa še Grčija. Do vključno leta 2007 ima EMU 13 držav članic. 3. Je Slovenija že vstopila v EMU? Rešitev: Slovenija je 28. junija 2004 vstopila v sistem ERM2 in novembra 2005 izpolnila zahtevana merila za vstop, ki se je zgodil 1. januarja 2007. Slovenija je bila prva od novih držav članic EU, ki so prevzele evro in vstopile v EMU. Od novih držav članic so v sistem ERM2 do leta 2007 pristopile še Ciper, Latvija, Malta in Slovaška. 4. Kaj se je dogajalo z deviznim tečajem v Sloveniji pred uvedbo evra? Rešitev: Po osamosvojitvi je Slovenija vpeljala sistem uravnavano drsečega deviznega tečaja. Zaradi inflacije je tečaj tolarja nominalno praviloma depreciiral (izjema so leta 1999-2001), realno (glede na inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin) pa je večinoma apreciiral. Leta 2003 je vlada pripravila Program vstopa v ERM2 in prevzem evra ter opredelila časovni okvir za zniževanje inflacije. Z vstopom v ERM2 je bil 28. junija 2004 določen centralni tečaj 1 EUR = 239,64 SIT. Dovoljeno nihanje dejanskega tečaja okrog centralnega je 15 odstotkov (navzgor in navzdol). Tečaj tolarja po vstopu v ERM2 je nihal v ozkem razponu pod tako postavljeno pariteto. Centralni tečaj je tudi tečaj, po katerem so se 1. januarja 2007 ob vstopu v EMU tolarji preračunali v evre. KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Resna težava pri sistemu “zlate valute” je, a) da obstaja velika nevarnost inflacije ali deflacije kot posledice denarnega prilagajanja, b) da na svetovnem trgu ni dovolj zlata, c) ker je na denarnem trgu pogosto prisotno neravnovesje, d) ker cene proizvodov zelo nihajo. Odgovor c) 2. Če bi v Sloveniji veljal sistem fiksnega deviznega tečaja, bi znižanje tečaja evra imenovali a) depreciacija, b) apreciacija, c) revalvacija, d) devalvacija, e) tržna prilagoditev. Odgovor c) 3. Predpostavimo, da je evro glede na ameriški dolar depreciral. To pomeni, da postane za Chrysler Jeep Import, ki ima pogodbo za uvoz 100 avtomobilov znamke Chrysler, ta transakcija a) bolj dobičkonosna, b) bolj tvegana, c) ekonomsko manj privlačna, saj se je evrska cena avtomobilov samodejno povečala z depreciacijo evra, d) dobičkonosna tako kot pred depreciacijo. Odgovor c) 4. Če se tečaj evra poveča s 0,75 € na 0,9 € za 1 USD, pravimo, da je ameriški dolar a) avaliral, b) depreciral, c) kulminiral, d) revalviral, e) apreciral, f) devalviral. Odgovor e) 5. Katera izmed navedenih mednarodnih organizacij skrbi za stabilne mednarodne denarne odnose: a) Evropska unija (EU), b) Mednarodni denarni sklad (IMF), c) Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), d) Organizacija združenih narodov (UNO), e) Zahodnoevropska unija (WEU). Odgovor b) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Če lahko državljan kupi 25.000 £ za 50.000 €, potem je devizni tečaj £ enak a) 0,5 €, b) 5 €, c) 2 €, d) 0,2 €. 2. Rezident EU povprašuje po tuji valuti, da a) proizvede blago in storitve, ki jih potem izvozi v tuje države, b) plača za blago in storitve, ki jih uvozi iz tujih držav, c) prejme plačilo za naložbe, izvedene na območju EU, d) tujci izvedejo realne in finančne naložbe na območju EU. 3. Če ima država režim prosto drsečega deviznega tečaja, potem je devizni tečaj njene valute določen s/z a) povpraševanjem po njej, b) njeno ponudbo, c) povpraševanjem in ponudbo te valute, d) mednarodnimi denarnimi rezervami, ki omogočajo stabilnost tečaja. 4. Če predpostavimo, da obstaja režim drsečega deviznega tečaja, kateri od spodnjih dogodkov povzroči povečanje vrednosti €: a) višja stopnja inflacije na evrskem območju kot v ZDA, b) višji dvig obrestnih mer na evrskem območju kot v ZDA, c) višji dvig narodnega dohodka na evrskem območju kot v ZDA, d) povečane preference prebivalcev evrskega območja po proizvodih ZDA. 5. Če bi se tečaj povečal z 1 €=1,20 $ na 1 €=1,40 $, bi bil a) izvoz evrskega območja manjši, b) izvoz evrskega območja večji, c) izvoz ZDA manjši, d) uvoz evrskega območja manjši. 6. Prodaja evropskih farmacevtskih podjetij Rusiji bo povzročila pritisk na a) apreciacijo € zaradi velikega odtoka tujega kapitala, b) depreciacijo € zaradi velikega pritoka tujega kapitala, c) apreciacijo € zaradi velikega pritoka tujega kapitala, d) depreciacijo € zaradi velikega odtoka tujega kapitala. 7. Če v narodnem gospodarstvu obstaja popolnoma drseči devizni tečaj in se cene nenadoma povišajo, potem lahko pričakujemo____________ v trgovinski bilanci in _______________ povpraševanje po tuji valuti. a) izboljšanje stanja, zmanjšanje, b) izboljšanje stanja, povečanje, c) poslabšanje stanja, povečanje, d) poslabšanje stanja, zmanjšanje. 8. Evrsko območje je imelo leta 2007 a) 11 članic, b) 13 članic, c) 15 članic, d) 27 članic. 9. Revalvacija je a) dvig ravni cen, b) znižanje stopnje inflacije, c) uradno znižanje vrednosti domače valute nasproti tuji valuti, d) uradno zvišanje vrednosti domače valute nasproti tuji valuti. 10. Strukturne teorije deviznega tečaja zagovarjajo, da a) se prosto drseči devizni tečaj oblikuje glede na kupno moč dveh valut, b) na oblikovanje deviznega tečaja v veliki meri vplivata elastičnost izvoza in uvoza, c) so plačilnobilančne transakcije ključne za oblikovanje deviznega tečaja, d) nič od zgoraj naštetega. 1. Na podlagi spodnje tabele oceni, ali je evro v zadnjih letih apreciiral ali depreciiral v odnosu do izbranih valut! Kako je tovrstno gibanje vplivalo na slovensko zunanjo trgovino? Devizni tečaji ECB od leta 1999 do leta 2006 za izbrane valute Vir: ECB, 2007. 2. Spodnja slika prikazuje devizni trg in v primeru drsečega deviznega tečaja se devizni tečaji gibljejo izključno pod vplivom ______________in______________ na deviznem trgu, saj se centralna banka______________vmešava v gibanje deviznega tečaja. V nasprotnem primeru govorimo o fiksnem sistemu deviznega tečaja, kjer centralna banka vzdržuje določeno raven deviznega tečaja. Kadar je povpraševanje po devizah večje od ponudbe je težnja k______________tečaja na deviznem trgu (poiščite točko presežnega povpraševanja na sliki). V primeru, ko centralna banka vzdržuje določeno raven tečaja pod ravnotežno, to pomeni, da mora centralna banka ponuditi dodatno količino deviz na trg, saj je ponudba na trgu (prevelika/premajhna) ______________. To lahko počne centralna banka, dokler ima na razpolago devizne rezerve, saj brez njih ne more posredovati na deviznem trgu, zato mora država ob morebitnem dolgotrajnem presežku povpraševanja po devizah pristati na (zvišanje/znižanje) ______________tečaja. V prvem primeru, v sistemu drsečega deviznega tečaja, ko centralna banka ne posreduje, lahko pričakujemo______________domače valute, v drugem primeru, v sistemu trdnega deviznega tečaja pa lahko pričakujemo______________domače valute. 3. V zgornji sliki prikažite, kako bi na devizni tečaj evra vplivali naslednji dogodki in utemeljite svoje ugotovitve! a) Ekspanzija v ZDA: __________________________________________________________ b) Povečanje inflacije na evrskem območju: ________________________________________ c) Poseg Evropske centralne banke, ki kupuje devize:_________________________________ d) Zadolževanje evrskega območja v tujini: _________________________________________ e) Povečano povpraševanje po izdelkih iz ZDA: _____________________________________ f) Dvig obrestne mere na evrskem območju: ________________________________________ g) Dvig obrestne mere v ZDA: ___________________________________________________ 4. Ugotovite, ali so spodnje trditve pravilne ali napačne. Argumentirajte! a) Izvoz pomeni pritok deviz in težnjo po apreciaciji domače valute, kar deluje nespodbudno na izvoz in posredno tako na težnjo uravnoteženja plačilne bilance. b) Slovenija ob osamosvojitvi ni imela nikakršnih deviznih rezerv, zato je ob osamosvojitvi sistem trdnega deviznega tečaja.. c) Nižje obrestne mere na evrskem območju spodbuja k depreciaciji evra ob vsem ostalem nespremenjenem. d) Za slovenske izvoznike na Japonsko je boljše imeti "močan" evro. e) Slovenija je z vstopom v evrsko območje izgubila lastno denarno in tudi tečajno politiko. 5. Kakšna je razlika med nominalnim in realnim deviznim tečajem? Ali se lahko zgodi, da evro nominalno depreciira, toda realno apreciira. Pojasnite! 16. DENARNA POLITIKA 1. Kaj so dejanske, obvezne, likvidnostne in presežne rezerve in kakšna je njihova vloga? Rešitev: Dejanske rezerve so sredstva, ki jih imajo poslovne banke v obliki gotovine pri sebi, in imetja poslovnih bank pri centralni banki. Obvezne rezerve so tisti del bančnih rezerv, ki jih predpisuje centralna banka in jih poslovne banke morajo imeti. Navadno so določene z odstotkom glede na obveznosti na vpogled ali knjižni denar, ki ga imajo poslovne banke v svoji pasivi. Včasih se šteje k tem obveznim rezervam ves denar centralne banke, ki ga ima centralna banka, to so gotovina in imetja na računih pri centralni banki. Najpogosteje pa k tem rezervam uvrščamo samo tisto, kar ima poslovna banka na posebnem računu pri centralni banki. Na prvi pogled se zdi, da je namen obveznih rezerv zagotoviti likvidnost banke, a ni tako, saj poslovna banka teh rezerv ne sme uporabljati za zagotavljanje likvidnosti. Kakšna je potem vloga obveznih rezerv? Prvi razlog za obstoj obveznih rezerv je zmanjšanje multiplikacije kreditov in denarja s strani poslovnih bank. S pomočjo obvezne rezerve lahko centralna banka relativno enostavno in učinkovito vpliva na količino denarja v obtoku. Na podlagi obveznih rezerv, ki jih imajo poslovne banke pri centralni banki, pride centralna banka do sredstev, ki jih lahko posodi državi ali pa jih porabi sama za namene, ki so z narodnogospodarskega vidika pomembnejši od tistih, za katere bi se sicer porabili. Ker so obvezne rezerve kot terjatev do centralne banke netvegana naložba, se z njimi veča solventnost bank. Ob morebitni likvidaciji ostane vsaj to premoženje bančnim upnikom in lastnikom. Likvidnostne rezerve potrebujejo banke za zagotavljanje svoje likvidnosti, tj. sposobnosti poravnavati svoje obveznosti. Presežne rezerve so razlika med dejanskimi in potrebnimi rezervami. K potrebnim rezervam spadajo likvidnostne in obvezne rezerve, saj brez njih poslovna banka ne more normalno poslovati. Presežne rezerve so lahko pozitivne ali negativne. Poslovna banka s pozitivnimi presežnimi rezervami lahko odobri več kreditov, medtem ko mora banka z negativnimi presežnimi rezervami zmanjšati obseg kreditiranja. Razdelitev rezerv poslovnih bank prikazuje spodnji grafikon. 2. Predpostavimo, da ima poslovna banka za 250.000 € vlog in 10.000 € presežnih rezerv. Če je stopnja obvezne rezerve 20 %, kakšne so potem dejanske rezerve te banke? Rešitev: Dejanske rezerve poslovne banke so vsota obveznih in presežnih rezerv. Obvezne rezerve v absolutnem znesku znašajo 50.000 € (20 %×250.000 €). Torej znašajo dejanske rezerve 60.000 € (50.000 € + 10.000 €). 3. Predpostavimo, da ima poslovna banka 400.000 € vlog, od tega pa je že odobrila za 315.000 € posojil. Če je stopnja obvezne rezerve 20 %, kakšne so potem presežne rezerve te banke? Rešitev: Obvezne rezerve v absolutnem znesku znašajo 80.000 € (20 %×400.000 €). Banka lahko torej odobri za 320.000 € posojil. Ker je že odobrila za 315.000 € posojil, lahko odobri samo še za 5.000 € posojil. Presežne rezerve so enake 5.000 €. 4. Kakšna je količina denarja v obtoku, če je BDP 12 milijard € in prometna hitrost denarja 4? Rešitev: Uporabimo Fisherjevo enačbo menjave: MV=PY. Nominalna vrednost BDP (PY) znaša 12 milijard €, obtočna hitrost (V) pa 4. Količina denarja v obtoku znaša 3 milijarde €. 5. Zakaj so papirnati bankovci vredni več kot potiskan papir, iz katerega so izdelani? Rešitev: Za to obstajajo trije glavni argumenti: Sprejemljivost. Bankovci imajo vrednost, ker so sprejeti kot menjalni posrednik. Slovenski delavci prejemajo plače v evrih, ker vedo, da bodo evre lahko zamenjali za želeno blago. Relativna redkost. Da bi imel denar menjalno vrednost, mora biti podobno kot ostale ekonomske dobrine relativno redek. Zakonito plačilno sredstvo. Del vrednosti denarja izvira iz določitve denarja kot zakonitega plačilnega sredstva. To pomeni, da država zavezuje vse upnike, da morajo sprejeti poravnavo svojih terjatev v denarju, ki je na ozemlju države razglašen za zakonito plačilno sredstvo. 6. Denimo, da se BDP v gospodarstvu povečuje po konstantni letni stopnji 2 %, nominalna količina denarja v obtoku pa po 5 % stopnji. Kakšen je vpliv na splošno raven cen, če obtočna hitrost vseskozi ostaja nespremenjena? Rešitev: Fisherjeva enačba menjave pravi, da je MV=PQ, kjer je M količina denarja v obtoku, V obtočna hitrost denarja, P splošna raven cen in Q realni BDP. Če obe strani enačbe delimo s Q×V, dobimo M/Q = P/V. Ko se realni BDP (Q) povečuje po letni stopnji 2 %, nominalna količina denarja v obtoku (M) pa s 5 %, se razmerje M/Q povečuje. To pa pomeni, da se mora povečevati tudi razmerje med splošno ravnijo cen in obtočno hitrostjo denarja (P/V). Ker smo predpostavili, da obtočna hitrost denarja ostaja konstantna, se mora splošna raven cen zvišati. Stopnja rasti razmerja P/V je enaka stopnji rasti splošne ravni cen gP. Torej gP = gM-gQ = 5 %-2 % = 3 %, kjer je gM stopnja rasti količine denarja v obtoku, gQ pa stopnja rasti realnega BDP. Ker količina denarja v obtoku narašča hitreje kot realni BDP, se bodo ekonomski subjekti želeli otresti denarja in ga namenili potrošnji, kar bo povzročilo inflacijske pritiske. 7. Denimo, da ima gospod Varčnik pri banki A odprt tekoči račun, gospod Skopušnik pa pri banki B. Banki A in B imata vsaka po 1.000.000 € depozitov in 300.000 € rezerv. Stopnja obvezne rezerve znaša 20 %. Pokažite, kaj se zgodi z depoziti, rezervami in presežnimi rezervami, če gospod Varčnik gospodu Skopušniku napiše ček za 100.000 €, ta pa ga vnovči pri banki B in denar položi na svoj tekoči račun. Rešitev: Za začetek na podlagi danih podatkov prikažimo začetno bilanco obeh bank. Banka A Aktiva Pasiva Rezerve 300.000 Depoziti 1.000.000 Posojila 700.000 Skupaj 1.000.000 Skupaj 1.000.000 Banka B Aktiva Pasiva Rezerve 300.000 Depoziti 1.000.000 Posojila 700.000 Skupaj 1.000.000 Skupaj 1.000.000 Posledica izdaje čeka gospoda Varčnika je zmanjšanje depozitov pri banki A za 100.000 €. Ko banka B pri banki A vnovči ček, se pri tej zmanjšajo rezerve. Po teh spremembah bo imela bilanca banke A to obliko: Banka A Aktiva Pasiva Rezerve 200.000 Depoziti 900.000 Posojila 700.000 Skupaj 900.000 Skupaj 900.000 Ocenimo vpliv unovčenja čeka na presežne rezerve banke A. Presežne rezerve so razlika med dejanskimi rezervami in obveznimi rezervami. Obvezne rezerve so enake produktu depozitov in stopnje obvezne rezerve. Na začetku so obvezne rezerve banke A znašale 1.000.000 € × 20 % = 200.000 €. Presežne rezerve so bile potem enake 300.000 € - 200.000 € = 100.000 €. Po vnovčitvi čeka so se dejanske rezerve banke A znižale na 200.000 €. Obvezne rezerve so sedaj enake 900.000 € × 20 % = 180.000 €. Presežne rezerve so se znižale za 80.000 € in so enake 200.000 € - 180.000 € = 20.000 €. Poglejmo sedaj, kaj se dogaja v banki B po povečanju depozita gospoda Skupušnika za 100.000 €. Celotni depoziti banke B se povečajo za 100.000 €. Poleg tega se za isti znesek povečajo rezerve banke B. Vse omenjene spremembe se odrazijo v bilanci banke B: Banka B Aktiva Pasiva Rezerve 400.000 Depoziti 1.100.000 Posojila 700.000 Skupaj 1.100.000 Skupaj 1.100.000 Za izračun spremembe presežnih rezerv v banki B moramo ugotoviti, kakšne so bile obvezne rezerve pred Skopušnikovo transakcijo in po njej. Pred transakcijo so znašale 200.000 € (1.000.000 € × 20 %), po transakciji pa so se povečale na 220.000 € (1.100.000 € × 20 %). Presežne rezerve pred transakcijo so bile enake 300.000 € - 200.000 € = 100.000 € (razlika med dejanskimi in obveznimi rezervami). Po opravljeni transakciji so se povečale za 80.000 €, t.j. na (400.000 € -220.000 €). 8. SKB-banka je gospodu Dolencu odobrila hipotekarno posojilo v višini 100..000 €. Gospod Dolenc uporabi posojilo za nakup stanovanja, ki je v lasti gospe Novak. Kupnino nakaže na tekoči račun, ki ga ima gospa Novak odprtega pri A-banki. Prikažite, kaj se dogaja z depoziti in rezervami v obeh bankah! Rešitev: Ko SKB-banka gospodu odobri posojilo, mu odpre tekoči račun in nanj nakaže 100.000 €. Aktiva banke (posojila) se poveča za enak znesek kot pasiva (depoziti). Odobritev posojila SKB-banke vpliva na njeno bilanco na naslednji način: SKB-banka. Aktiva Pasiva Posojila +100.000 Depoziti +100.000 Ko gospod Dolenc izvede nakazilo za stanovanje, se tako depoziti kot rezerve v SKB-banki zmanjšajo za 100.000 € SKB-banka. Aktiva Pasiva Posojila -100.000 Depoziti -100.000 Po dospetju kupnine za stanovanje na tekoči račun gospe Novak pri A-banki se tako rezerve kot depoziti v tej banki povečajo za 100.000 €, kar se odrazi tudi v njeni bilanci. SKB-banka. Aktiva Pasiva Rezerve +100.000 Depoziti +100.000 KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Vrednost denarja je odvisna od a) stroškov proizvodnje denarja, b) vrednosti zlata, ki ga kot rezervo hrani centralna banka, c) njegove kupne moči, d) odločitve vlade. Odgovor c) 2. Največji del agregata M2 predstavlja(jo): a) gotovina, b) čeki, c) državne obveznice, d) vezane vloge, e) vloge na vpogled, f) nobena od navedenih trditev. Odgovor d) 3. Raven cen in kupna moč denarja a) nista neposredno povezani, b) sta vedno enaki, c) sta v sorazmernem odnosu, d) sta v obratnosorazmernem odnosu, e) sta v sorazmernem odnosu ob inflaciji in v obratnosorazmernem ob deflaciji. Odgovor d) 4. Če želi Evropska centralna banka povečati količino denarja v obtoku, lahko a) izvede nakup vrednostnih papirjev na odprtem trgu, b) zniža diskontno stopnjo, c) zniža stopnjo obvezne rezerve, d) vse od navedenih trditev. Odgovor d) 5. Nakup vrednostnih papirjev na odprtem trgu s strani centralne banke bo a) povečal nominalno obrestno mero, b) znižal raven cen, c) povečal ponudbo vrednostnih papirjev na odprtem trgu, d) zmanjšal realni BDP, e) povečal nominalno ponudbo denarja. Odgovor e) 6. Nominalno povpraševanje po denarju je sorazmerno a) nominalnemu dohodku, b) realnemu dohodku, c) nominalni obrestni meri, d) realni obrestni meri, e) nobena od navedenih trditev. Odgovor a) 7. Denimo, da je paradižnik edini proizvod v gospodarstvu. V obdobju enega leta prodajo 1.000 ton paradižnika po ceni 150 €/tono. Količina denarja v obtoku znaša 50.000 €. V tem primeru znaša obtočna hitrost denarja: a) 0,33, b) 1,5, c) 3, d) 5. Odgovor c) 8. Likvidnost finančnega premoženja kaže, a) koliko let manjka do dospetja premoženja, b) kako hitro lahko premoženje prodamo po tržni ceni, c) kakšni stroški nastanejo pri prodaji premoženja, d) koliko kupne moči premoženja lahko načne inflacija. Odgovor b) 9. Če znaša primarni denar 60 milijard € in je vrednost denarnega multiplikatorja enaka 3, je količina denarja v obtoku enaka: a) 20 milijard €, b) 57 milijard €, c) 60 milijard €, d) 63 milijard €, e) 180 milijard €. Odgovor e) 10. V bančnem sistemu s 100 % rezervami, je denarni multiplikator enak a) 0, b) 1, c) 10, d) 100. Odgovor b) 11. Če v bančnem sistemu s 100 % rezervami poslovna banka prejme depozit v višini 500.000 €, a) se bo bančna aktiva povečala za 500.000 €, b) se bo bančna pasiva povečala za 500.000 €, c) poslovna banka ne more izdati več kot 500.000 € knjižnega denarja, d) vse od navedenih trditev. Odgovor d) 12. Če ima poslovna banka 10 milijonov € depozitov, odobrila pa je 6 milijonov € kreditov in je stopnja obvezne rezerve 15 %, znašajo presežne rezerve poslovne banke: a) 1,5 milijona €, b) 5 milijonov €, c) 9 milijonov €, d) 2,5 milijona €, e) 6 milijonov €. Odgovor d) 13. Presežne rezerve poslovne banke so enake razliki a) med depoziti in obveznimi rezervami, b) med odobrenimi krediti in dejanskimi rezervami, c) med dejanskimi in obveznimi rezervami, d) med odobrenimi krediti in depoziti. Odgovor c) 14. Če znašajo dejanske rezerve poslovne banke manj, kot so s strani centralne banke zahtevane obvezne rezerve, mora banka a) odobriti več kreditov in tako povečati obrestne dohodke, b) kupiti državne obveznice, c) prodati vrednostne papirje, d) s pomočjo presežnih rezerv pokriti razliko. Odgovor c) 15. Evropska centralna banka stopnjo obvezne rezerve običajno spreminja a) vsakih štirinajst dni, b) vsak mesec, c) vsakih nekaj let, d) po naročilu Evropskega parlamenta. Odgovor c) 16. Če je stopnja obvezne rezerve 20 %, potem lahko banka, ki ima 150 milijonov € depozitov in 50 milijonov € celotnih rezerv, posodi dodatnih: a) 10 milijonov €, b) 20 milijonov €, c) 50 milijonov €, d) 100 milijonov €. Odgovor b) 17. Posledica restriktivne monetarne politike je a) zvišanje vrednosti lastniških vrednostnih papirjev, b) povečana investicijska dejavnost zasebnega sektorja, c) zvišanje obrestnih mer, d) zvišanje cen obveznic. Odgovor c) 18. Če je posamezna valuta zakonito plačilno sredstvo v določeni državi, potem a) jo je centralna banka te države vedno pripravljena zamenjati za zlato, b) je edina zakonita oblika finančnega premoženja, c) je splošno sprejeta kot plačilno sredstvo v tej državi, d) se ne sme uporabljati za nezakonite dejavnosti. Odgovor c) 19. Osnovno pravilo monetaristov pri vodenju denarne politike je a) sledenje poslovnim ciklom, b) hitro zmanjšanje rasti količine denarja v obtoku, c) stabilizacija domačega gospodarstva pred stabilizacijo deviznega tečaja, d) povečevanje količine denarja v obtoku po nizki, konstantni letni stopnji. Odgovor d) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Temeljni cilj denarne politike je a) zagotavljanje visoke stopnje rasti BDP in zaposlenosti, b) zagotavljanje visoke vrednosti domače valute, c) stabilnost cen, d) pospešitev domačega agregatnega povpraševanja. 2. Denar opravlja naslednje funkcije: a) splošni menjalni posrednik, b) plačilno sredstvo, c) merilec vrednosti, d) vse zgoraj našteto. 3. Denar opravlja funkcijo svetovnega denarja, ko a) ga prodajalec odtegne iz denarnega obtoka, b) izrazi vrednost dveh vrst blaga, ki se medsebojno zamenjata, c) je denar fizično prisoten v menjavi, d) omogoča mednarodno menjavo. 4. Ekspanzivna denarna politika pomeni a) zmanjšanje količina denarja v obtoku, b) povečanje količine denarja v obtoku, c) nespremenjeno količino denarja v obtoku, d) višanje eskontne stopnje. 5. Centralna banka bo zmanjšala količino denarja v obtoku, ko bo a) kupovala državne obveznice, b) povečala posojila poslovnim bankam, c) povečala koeficient obveznih rezerv, d) kupovala devize na deviznem trgu. 6. Denarne mase M2 ne sestavljajo a) gotovina v obtoku, b) vloge na vpogled, c) vezane vloge, d) devizne vloge. 7. Najpogostejši instrument centralne banke za uravnavanja denarne mase je a) spreminjanje koeficienta obveznih rezerv, b) eskontna politika, c) izvajanje vloge kreditodajalca v skrajni sili, d) politika odprtega trga. 8. Gotovino sestavljajo a) bankovci in knjižni denar, b) kovanci in primarni denar, c) bankovci in kovanci, d) bankovci in bančni depoziti. 9. Kadar obrestne mere padajo, se cene vrednostnih papirjev praviloma a) povečajo, b) zmanjšajo, c) ostanejo nespremenjene, d) nič od naštetega. 10. Obvezne rezerve, ki jih imajo poslovne banke pri centralni banki so pomembne zaradi a) nadzora nad zneskom kreditov, ki jih lahko poslovne banke ustvarijo, b) boljšega nadzora nad investicijsko aktivnostjo podjetij, c) boljšega nadzora nad upravo poslovnih bank, d) nič od naštetega. 1. Ugotovite, ali so spodnje trditve pravilne ali napačne. Argumentirajte! a) Obrestna mera ja oportunitetni strošek držanja denarja. b) Kratkoročni državni vrednostni papirji imajo praviloma višjo obrestno mero kot dolgoročni. c) Centralno banko vodi premier države, saj je usklajenost denarne in fiskalne politike ključna za makroekonomsko stabilnost države. d) Povišanje diskontne stopnje je značilnost restriktivne denarne politike. e) Najpomembnejša funkcija denarja je uporaba denarja kot menjalnega oziroma plačilnega sredstva. 2. Navedite in razložite dejavnike, ki vplivajo na količino denarja v obtoku! 3. Razložite kvantitativne in kvalitativne instrumente denarne politike. Navedite primere kvantitativnih instrumentov denarne politike, ki imajo značilnosti restriktivne politike! 4. Grafično prikažite trg denarja in analizirajte vpliv ekspanzivne/restriktivne denarne politike na agregatno povpraševanje! 5. Izračunajte ceno državne obveznice, če veste, da letno prinaša 75 € obresti, letna obrestna mera za tovrstni papir pa znaša 4,5 %! 17. FISKALNA POLITIKA 1. Kateri sta dve glavni načeli obdavčevanja? Rešitev: Načelo koristi. Osebe, ki v večji meri uporabljajo določene državne storitve, bi morale plačevati višje davke. Delovanje načela koristi si lahko ogledamo na primeru posebne trošarine za naftne derivate. Gradnja cest v Sloveniji je v veliki meri financirana iz ti. Bencinskega evra, ki ga plačujemo ob nakupu naftnih derivatov. Osebe, ki v večji meri uporabljajo cestno omrežje, zaradi večje porabe bencina plačajo tudi več davka. Žal pa pogosto ni mogoče uporabiti načela koristi. Zelo težko je npr. določiti, kakšne so koristi, ki jih posamezniku zagotavlja obrambni sistem države. Zato je v tem (in mnogih drugih primerih) skorajda nemogoče prevesti različne koristi v različne davčne stopnje. Načelo zmožnosti plačila. Davčno breme naj bi bilo v skladu s finančno zmožnostjo posameznika. Odvisno naj bi bilo npr. od dohodka, števila družinskih članov ipd. Uporaba načela zmožnosti plačila je najlepše vidna pri dohodnini, kjer se davčne stopnje razlikujejo glede na višino dohodka. Večina davčnih sistemov v svetu pa priznava različne davčne olajšave za vzdrževanje otrok, invalidnih oseb itd. 2. Kakšna je razlika med posrednimi in neposrednimi davki? Navedite nekaj primerov! Rešitev: Neposredni davki so davki, s katerimi neposredno obremenimo davkoplačevalce. Primeri neposrednih davkov so: dohodnina, davki na dediščino in različne oblike glavarin. Za posredne davke je značilno, da z njimi obremenimo dobrine in storitve in šele posredno davkoplačevalce. Primeri posrednih davkov so: prometni davki (tudi davek na dodano vrednost) in posebne trošarine (za naftne derivate, tobačne izdelke in alkohol). 3. Naj kaj mislimo, ko govorimo o progresivnih, proporcionalnih in degresivnih davkih? Pojasnite s pomočjo primerov! Rešitev: □ Davek je progresiven, če davčna stopnja z naraščanjem dohodka narašča. Progresivni davek s povečevanjem dohodka ne zahteva samo absolutno višjega zneska davka, ampak tudi relativno večji delež (odstotek) dohodka. Primer progresivnega davka je npr. dohodnina v Republiki Sloveniji. Tako so davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2006 manj kot 5.538,7 € davčne osnove, plačali 16 % dohodnine, zavezanci z davčno osnovo, višjo od 44.011,6 €, pa 50 %. □ Pri degresivnem davku se davčna stopnja s povečanjem dohodka zmanjšuje. Delež davka v dohodku z naraščanjem le-tega upada. Absolutni znesek davka pa se lahko z naraščanjem dohodka povečuje ali zmanjšuje. Primer degresivnega davčnega sistema bi bil npr. naslednji: davčni zavezanci z dohodkom do 10.000 € bi plačali 30 % dohodnine, tisti z dohodki med 10.000 in 20.000 € 20 %, zavezanci z dohodki nad 20.000 € pa 10 %. Poudariti je potrebno, da degresivni sistem dohodnine uporablja zelo malo držav. □ Pri proporcionalnem davku davčna stopnja ostaja nespremenjena ne glede na višino dohodka. Primer proporcionalnega davčnega sistema bi bil npr., če bi vse davčni zavezanci plačevali 10 % dohodnino ne glede na dohodek. 4. Recimo, da spodnja tabela predstavlja davčni sistem v izmišljeni državi El Dorado. Celotni obdavčljivi dohodek Celotni davek 1.000 0 3.000 150 6.000 600 10.000 1.500 20.000 5.000 Izračunajte povprečne in mejne davčne stopnje v El Doradu! Rešitev: Povprečna davčna stopnja je opredeljena kot: Povprečna davčna stopnja = Celotni davek / Celotni obdavčljivi dohodek Mejna davčna stopnja je opredeljena kot: Mejna davčna stopnja = ΔCelotnega davka / ΔCelotnega obdavčljivega dohodka Pojasnimo izračune na podlagi primera. Povprečna davčna stopnja pri obdavčljivem dohodku 3.000 denarnih enot znaša 5 % (150/3.000=5 %). Ko obdavčljivi dohodek naraste s 1.000 na 3.000 denarnih enot, znaša mejna davčna stopnja 7,5 % (150/2.000=7,5 %). V tem primeru se je namreč obdavčljivi dohodek povečal za 2.000 denarnih enot (Δcelotnega obdavčljivega dohodka=3.000-1.000), davek pa za 150 (Δcelotnega davka=150-0). Na enak način izračunamo preostale povprečne in mejne davčne stopnje. V spodnji tabeli so podani izračuni povprečne in mejne davčne stopnje. Iz tabele je razvidno, da imajo v El Doradu progresiven davčni sistem, saj z naraščanjem dohodka naraščajo tudi davčne stopnje. Poleg tega z naraščanjem dohodka naraščajo tudi mejne davčne stopnje in so vseskozi višje od povprečnih davčnih stopenj. 5. Zakaj npr. 20 % davek na dodano vrednost ni proporcionalen ampak degresiven? Rešitev: Na prvi pogled se zdi, da je 20 % davek na dodano vrednost proporcionalen, saj je enak pri kateremkoli nakupu, tako pri osebah z višjimi dohodki kot pri osebah z nižjimi. Dejansko pa 20 % prometni davek deluje degresivno, saj davčni zavezanci z nižjimi dohodki namenijo potrošnji večji del svojega dohodka (običajno potrošijo ves svoj dohodek) kot zavezanci z višjimi dohodki (ti del dohodka privarčujejo). Pojasnimo degresivnost davka na dodano vrednost na primeru. Denimo, da zavezanci iz nižjih dohodninskih razredov potrošijo 95 % svojega dohodka, zavezanci iz višjih pa samo 60 %. Davčni zavezanci z nižjimi dohodki namenijo 0,20×0,95=0,19 oz 19 % dohodka plačilu davkov, tisti z višjimi pa samo 0,20×0,60=0,12 oz. 12 %. Iz primera je razvidno, da je pravzaprav vsak “proporcionalni” davek v bistvu degresiven, saj pri osebah z nižjimi dohodki predstavlja večji delež kot pri osebah z višjimi. 6. Kaj se dogaja z mejno davčno stopnjo v proporcionalnem, progresivnem in degresivnem davčnem sistemu? Rešitev: V proporcionalnem davčnem sistemu so vse višine dohodkov obdavčene po isti davčni stopnji. Zato bo mejna davčna stopnja, tj. davčna stopnja, plačana za dodatni evro dohodka, konstantna. Mejna davčna stopnja bo torej enaka dejanski davčni stopnji. V progresivnem davčnem sistemu se z naraščanjem dohodka povečuje tudi delež, ki ga namenjamo plačilu davkov. Denimo, da znaša davčna stopnja pri dohodku 20.000 € 20 %, pri dohodku 30.000 € pa 30 %. Gre za progresivni davčni sistem, saj se z zvišanjem dohodka z 20.000 € na 30.000 € višina plačanega davka poveča s 4.000 € na 9.000 €. Zato je mejna davčna stopnja enaka: Kot je iz primera razvidno, bo v progresivnem davčnem sistemu mejna davčna stopnja višja od dejanske. Ker se dejanska davčna stopnja v progresivnem davčnem sistemu zvišuje, se bo zviševala tudi mejna davčna stopnja. V degresivnem davčnem sistemu se z naraščanjem dohodka delež, ki ga namenjamo plačilu davkov, zmanjšuje. Denimo, da znaša davčna stopnja pri dohodku 20.000 € 25 %, pri dohodku 30.000 € pa 20 %. Sistem je degresiven, kjer povečanje dohodka za 10.000 € poveča davčno obveznost za 1.000 € (s 5.000 na 6.000 €). V tem primeru znaša mejna davčna stopnja 10 %, medtem ko je dejanska davčna stopnja enaka 20 %. V splošnem je za degresiven davčni sistem značilno, da je mejna davčna stopnja manjša od dejanske. Ker se dejanska davčna stopnja v degresivnem davčnem sistemu znižuje, se bo zniževala tudi mejna davčna stopnja. Ko govorimo o mejni davčni stopnji, pa je smiselno omeniti nekaj posebnih primerov. Če je mejna davčna stopnja večja od 100 %, bo povečanje dohodka pred obdavčitvijo imelo za posledico zmanjšanje dohodka po obdavčitvi. Če je mejna davčna stopnja enaka 100 %, se bo ob vsakem povečanju dohodka davčna obveznost povečala v takšni meri, da bo dohodek po obdavčitvi enak dohodku pred povečanjem. Oba primera se lahko pojavita v zelo progresivnih davčnih sistemih. Če je mejna davčna stopnja enaka 0 %, povečanje dohodka ne bo vplivalo na davčno obveznost (v absolutnem znesku), delež davka v dohodku pa se bo zmanjšal. Lahko pa se celo zgodi, da je mejna davčna stopnja negativna. V tem primeru se ne zmanjša samo davčna obveznost, gledano relativno, ampak se zmanjša tudi absolutni znesek plačanega davka. Primera lahko zasledimo v degresivnih davčnih sistemih. 7. V spodnji tabeli so podani trije hipotetični sistemi obdavčitve dohodka (dohodnine). Kateri je degresiven, kateri proporcionalen in kateri progresiven? Davčna osnova (v 1000 €) Sistemi obdavčitve dohodka (v 1000 €) A B C 10 3 3 3 20 6 6 5 30 9 8 6 40 12 10 8 50 15 12 15 60 18 15 18 70 21 18 28 80 24 19 32 90 27 20 45 100 30 20 50 Rešitev: Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo izračunati davčne stopnje pri različnih davčnih osnovah. Davčno stopnjo dobimo tako, da s strani države zaračunano dohodnino delimo z davčno osnovo (npr. pri sistemu obdavčitve A in davčni osnovi 10.000 € znaša davčna stopnja 30 % (3.000/10.000=30 %). Ostale izračune lahko prikažemo v tabeli: Davčna osnova (v 1000 €) Davčne stopnje (v %) A B C 10 30 30 30 20 30 30 25 30 30 27 20 40 30 25 20 50 30 24 30 60 30 25 30 70 30 26 40 80 30 24 40 90 30 22 50 100 30 20 50 Iz tabele je lepo razvidno, da je sistem obdavčitve A proporcionalen (davčna stopnja je ne glede na višino dohodka (davčne osnove) konstantna). Sistem obdavčitve B je proporcionalen v prvih dveh dohodkovnih razredih, v naslednjih treh postane degresiven (davčna stopnja z naraščanjem dohodka pada), v naslednjih dveh zopet postane progresiven in končno v zadnjih treh dohodkovnih razredih degresiven. Vendar je sistem obdavčitve B, gledano v celoti, degresiven. Sistem obdavčitve C je v prvih treh dohodkovnih razredih degresiven, kasneje pa postane progresiven. Nazorno primerjavo treh sistemov obdavčitve omogoča spodnji grafikon, kjer na abscisno os nanašamo davčno osnovo, na ordinato pa davčno stopnjo. Degresivni sistem obdavčitve B v največji meri obremenjuje davčne zavezance iz nižjih dohodninskih razredov, medtem ko sistem obdavčitve C v večji meri prizadene zavezance z višjimi dohodki. Sistem obdavčitve A enakomerno obremenjuje vse davčne zavezance. DAVČNO PREVALJEVANJE 8. Odgovorite na naslednji vprašanji: a) Na kaj mislimo, ko govorimo o davčnem prevaljevanju (davčni incidenci)? b) Kako je z davčnim prevaljevanjem v primeru obdavčenja zemlje? Rešitev: a) Davčno prevaljevanje se nanaša na določitev subjekta, ki dejansko plača davek. Tako se pogosto zgodi, da proizvajalci prevalijo prometni davek na kupce, čeprav se na prvi pogled zdi, da so sami v celoti plačniki tega davka. b) Obdavčitev zemlje je primer, ko ponudnik ne more prevaliti davka na potrošnike. To je posledica oblike krivulje ponudbe zemlje, ki je, kot je razvidno iz spodnjega grafikona, popolnoma neelastična. Ponujena količina zemlje je namreč konstantna. Zaradi nespremenljivosti zemlje uvedba davka ne more spremeniti krivulje ponudbe. Ker je z davkom obremenjen ponudnik, ta ne bo vplival na krivuljo povpraševanja D. Ravnovesna cena bo ostala na ravni Pe. Lastniki zemlje ne bodo mogli zahtevati višje cene, saj v nasprotnem primeru dela zemljišč ne bi mogli oddati v najem. Najemniki zemlje bodo tako plačali ceno Pe, ponudniki pa samo Pt, razlika Pe-Pt je del rentnega dohodka, ki ga morajo nameniti plačilu davkov. Ker se cena za najem zemljišč ni povečala, celotno davčno breme nosijo ponudniki, ki davka niso uspeli prevaliti na najemnike. 9. Kakšna je razlika med prevaljevanjem “naprej” in prevaljevanjem “nazaj”? Rešitev: Predpostavimo, da država poveča prometni davek. Prevaljevanje naprej pomeni, da je proizvajalcu uspelo v obliki višjih cen prevaliti davčno breme na kupce. Pri prevaljevanju nazaj pa proizvajalcu uspe prevaliti davčno breme bodisi na zaposlene v obliki znižanja davkov bodisi na dobavitelje v obliki nižjih cen surovin. 10. Spodnji grafikon prikazuje tržni položaj pred uvedbo 100 % prometnega davka (posebne trošarine) na žganje in po njej. Na podlagi spremembe tržnega ravnotežja ocenite davčno prevaljevanje! Rešitev: Pred uvedbo davka je tržno ravnotežje oblikovano pri ceni 7,5 €/steklenico žganja in količini 3.000 steklenic. Nato uvedemo davek v višini 100 %. Na prvi pogled se zdi, da se bo cena zvišala za 100 %, t.j. na 15 €/steklenico. Vendar ni tako. V grafikon moramo vrisati novo krivuljo ponudbe (S+100 % davka). Pri risanju si pomagamo s krivuljo ponudbe pred uvedbo davka in pri vsaki količini podvojiti ceno, saj po uvedbi davka prodajalec zaradi 100 % davka obdrži samo polovico zneska, ki ga plača kupec. Po uvedbi davka novo ravnotežje določimo v točki, kjer se nova krivulja ponudbe seka s krivuljo ponudbe. Kot je razvidno iz grafikona, je v tej točki cena enaka 10 €/steklenico, količina pa 2.000 steklenic. Pri vsaki po 10 € prodani steklenici znaša davek 5 €. Ko ocenjujemo davčno prevaljevanje teh 5 € davka, opazimo, da se je cena steklenice žganja na trgu zaradi uvedbe davka povečala s 7,5 na 10 €, t.j. za 2,5 €. Cena, ki jo dobi prodajalec, pa se je zmanjšala s 7,5 na 5 € (od 10 €, ki jih plačajo kupci, mora prodajalec državi nameniti 5 €). Breme 100% davka na žganje je torej enakomerno porazdeljeno med prodajalce in kupce, saj vsak plača polovico davka (t.j. 2,5 €). 11. Denimo, da država uvede 100 % prometni davek na proizvod. S pomočjo grafične analize pojasnite, kaj vpliva na davčno prevaljevanje prometnega davka! Rešitev: Prevaljevanje prometnega davka bo odvisno od oblike krivulje ponudbe in povpraševanja po proizvodu, tj. od elastičnosti ponudbe in povpraševanja. Prikažimo to s primeroma popolnoma elastične ponudbe in povpraševanja. Najprej predpostavimo, da je ponudba popolnoma elastična, kot to prikazuje grafikon 1. V razmerah popolnoma elastične ponudbe se zaradi uvedbe 100 % prometnega davka cene podvojijo (premik krivulje ponudbe S v S', kot to prikazuje grafikon 2. Pred uvedbo davka so ponudniki svoj proizvod lahko prodali po ceni P1. Po uvedbi davka še vedno za proizvod prejemajo P1 (proizvod sicer prodajajo po ceni P2, vendar je razlika P2-P1 enaka prometnemu davku). Prometni davek je v razmerah popolnoma elastične krivulje ponudbe v celoti prevaljen na kupce. V splošnem velja, da čim bolj je ponudba elastična, v tem večji meri nosi davčno breme kupec. Oglejmo si še primer, ko je ponudba popolnoma neelastična. Uvedba 100 % prometnega davka krivulje ponudbe ne bo premaknila, kar prikazuje grafikon 3. Kupci tudi po uvedbi prometnega davka proizvod plačujejo po ceni P1, kar pomeni, da prodajalci v tem primeru niso uspeli prevaliti nič davka na kupce. Prodajalci pa bodo po uvedbi davka za svoj proizvod dobili samo 1/2 P1, ostalo polovico bodo morali nameniti polnjenju državne blagajne. V splošnem velja, da čim bolj je ponudba neelastična, v tem večji meri nosi davčno breme prodajalec. Sedaj pa analizirajmo vpliv elastičnost povpraševanja na prevaljevanje. Če je povpraševanje popolnoma elastično, uvedba 100% prometnega davka povzroči premik ravnotežja iz E1 v E2, kar prikazuje grafikon 4. V tem primeru so kupci za katerokoli količino proizvoda pripravljeni plačati eno samo ceno (P1). Podobno kot v primeru popolnoma neelastičnega povpraševanja mora celotno davčno breme nositi ponudnik. V splošnem velja, da čim bolj je povpraševanje elastično, v tem večji meri nosi davčno breme prodajalec. Na koncu analizirajmo še primer popolnoma neelastičnega povpraševanja, kot ga prikazuje grafikon 5. V tem primeru je povpraševanje konstantno ne glede na ceno. Po uvedbi 100 % prometnega davka se bo cena zvišala s P1 na P2 (zvišanje cene je enako celotnemu znesku davka). Prodajalec pa bo za proizvod prejel P1, saj mora razliko med P1 in P2 nameniti plačilu davčnih obveznosti. V obravnavanem primeru je prodajalcu uspelo prometni davek v celoti prevaliti na kupca. V splošnem velja, da čim bolj je povpraševanje neelastično, v tem večji meri nosi davčno breme kupec. 12. Gospodarski svetovalci so vladi svetovali: “Če obdavčimo naftne derivate, bo posledica zvišanje njihove cene. Zvišanje cene bo povzročilo padec povpraševanja. Na koncu se lahko zgodi, da bo ravnotežna cena nižja, kot je bila pred obdavčitvijo.” Ali naj vlada, katere cilj je znižanje cene naftnih derivatov, upošteva omenjeni nasvet? Svoj odgovor utemeljite! Rešitev: Narišimo začetni tržni položaj. Prikazuje ga grafikon 1. Začetno ravnotežje je pri ceni P1 in količini Q1. Prvi del nasveta se nanaša na obdavčenje naftnih derivatov, kar ima za posledico dvig cene pri katerikoli količini. Krivulja ponudbe po obdavčitvi (S') je prikazana v grafikonu 2. Novo ravnotežje je pri ceni P2 in količini Q2. Kot vidimo, je uvedba davka resnično povzročila dvig cene. Drugi del nasveta pravi, da bo dvig cene povzročil zmanjšanje povpraševanja. Ker ni podatkov, da bi se spremenil katerikoli faktor povpraševanja razen cene, je ta del nasveta napačen. Svetovalcem vlade ni jasna razlika med spremembo povpraševanja in spremembo obsega povpraševanja. V obravnavanem primeru je prišlo zgolj do zmanjšanja obsega povpraševanja, medtem ko je povpraševanje ostalo nespremenjeno. Ker se krivulja povpraševanja ne premakne, je posledica obdavčitve višja cena za potrošnike in nižja cena za ponudnike, razlika pa pripade državi. 13. Predpostavimo, da je tržna cena postrvi pred obdavčitvijo 12 €/kg, kar prikazuje spodnji grafikon (1). Država uvede davek 2 €/kg postrvi. Kaj se bo zgodilo s ceno in prodano količino postrvi po obdavčitvi? Rešitev: Pri kateremkoli tržnem ravnotežju bo po obdavčitvi kupec plačal 2 €/kg več, kot bo dobil prodajalec, razlika bo namenjena poravnavi davka. Na prvi pogled se morda zdi, da bodo kupci plačali 2 €/kg več kot pred obdavčitvijo. Če bi bilo tako, bi kupci po obdavčitvi za kilogram postrvi plačevali 14 €. Krivulja povpraševanja nam pove, da se bo obseg povpraševanja zmanjšal s QE na QD, če se cena zviša za 2 €, kar prikazuje grafikon 2. Zaradi zmanjšanja obsega povpraševanja bodo ponudniki začeli zniževati cene. Posledica tega bo, da bo cena, ki jo bodo morali za kilogram postrvi odšteti potrošniki, na ravni med 12 in 14 €, ponudniki pa bodo prejeli manj kot prvotnih 12 €/kg. Lotimo se problema z vprašanjem, kaj se bo po uvedbi davka dogajalo s krivuljama ponudbe in povpraševanja. Uvedba davka na krivuljo povpraševanja ne vpliva, krivulja ponudbe pa se premakne. Pri vsaki količini se bo krivulja ponudbe premaknila za 2 € navzgor, kot to prikazuje grafikon 3. V ravnotežju pred obdavčitvijo E1 je cena 12 €, količina pa 1.000 kg. Po uvedbi davka se krivulja ponudbe premakne iz S1 v S2, novo ravnotežje je v točki E2. Cena, ki jo plačajo kupci (PD), se ni zvišala za cela 2 €, ker krivulja povpraševanja ni popolnoma neelastična. Posledično tudi cena, ki jo za kilogram postrvi dobijo ponudniki, ni enaka 12 €, ker PD < 14 in PS = PD - 2. 14. V manjšem obmorskem mestu so se zaradi finančnih težav odločili za uvedbo davka na sladoled. V mestu letno prodajo 400.000 kepic sladoleda po ceni 1 €/kepico. V mestni upravi so upali, da bodo z davkom na sladoled zbrali 20.000 €. Županov finančni svetovalec je predlagal uvedbo 5 % prometnega davka na sladoled. Po koncu leta so ugotovili, da so zbrali bistveno manj od načrtovanih 20.000 €. Kaj je bilo po vašem mnenju narobe? Rešitev: Preden odgovorimo na vprašanje, skušajmo ugotoviti, zakaj je županov finančni svetovalec predlagal uvedbo 5 % prometnega davka na sladoled. V obmorskem mestu letno prodajo 400.000 kepic sladoleda in želijo z davkom občinski proračun obogatiti za 20.000 €. Županov finančni svetovalec je izhajal iz predpostavke, da če želi mesto z obdavčenjem 400.000 kepic sladoleda zbrati 20.000 €, mora vsako kepico sladoleda obremeniti s 5 % prometnim davkom. Sam izračun županovega finančnega svetovalca je torej pravilen. Napačna pa je predpostavka, na podlagi katere je bil izračun opravljen, tj., da bo tudi po uvedbi davka prodanih 400.000 kepic sladoleda. Po obdavčitvi bo višja cena pri kupcih sladoleda povzročila njegovo nadomeščanje s substituti. Položaj prikazuje spodnji grafikon. Po uvedbi davka se krivulja ponudbe premakne iz S v ST, ravnotežna cena se zviša z 1 na 1,05 €/kepico, ravnotežna količina pa se zmanjša s Q na QT. Samo v primeru popolnoma neelastičnega povpraševanja do zmanjšanja prodaje sladoleda ne bi prišlo. Poglavitna napaka županovega finančnega svetovalca je bila torej nerealna predpostavka o popolnoma neelastičnem povpraševanju. 15. Pri nakupu računalnika plačate 20 % davek na dodano vrednost. Ali je to edini davek, ki ga plačate? Rešitev: Davek na dodano vrednost ni edini davek, ki ga plača potrošnik. Obstaja cela vrsta skritih davkov (angl. tax occulte), ki se jih potrošniki ne zavedajo, a so vključeni v ceno proizvoda. V našem primeru prodajalec računalnika plačuje celo vrsto davkov, npr. davek na dodano vrednost za električno energijo, telefonske storitve, osnovna sredstva podjetja itd. Gotovo je vsaj del davčnega bremena v obliki višje cene prenesen na potrošnika. Višino skritih davkov je zelo težko določiti, obstajajo pa ocene, da znašajo približno 20 % drobnoprodajnih cen. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB 16. Na kaj mislimo s problemom “dvojnega obdavčevanja”, ko govorimo o davku od dohodka pravnih oseb? Rešitev: Problem dvojnega obdavčevanja je v tem, da je del dobička pravnih oseb dvakratno obdavčen. Podjetje najprej plača davke od dobička, šele nato lahko izplača dividende. Delničarji pa morajo na izplačane dividende plačati še dohodnino. Po mnenju mnogih ekonomistov je obstoj dvojne obdavčitve nesprejemljiv in bi ga bilo potrebno odpraviti. 17. Kakšna je trenutna stopnja davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji? Kateri so argumenti za in proti obdavčevanju podjetij z davkom od dohodka pravnih oseb? Rešitev: V letu 2007 znaša stopnja davka od dohodka pravnih oseb 23 % (do leta 2010 je predvideno znižanje na 20%) in je med nižjimi v Evropi. Nekateri strokovnjaki menijo, da dobička podjetij ne bi smeli obdavčiti, ker podjetja davek od dohodka pravnih oseb prevalijo na potrošnike. Drugi razlog proti temu davku pa je “dvojna obdavčitev”, saj morajo poleg podjetja, ki plača davek od dohodka pravnih oseb, davek od izplačanih dividend poravnati tudi delničarji. Nasprotno so mnogi prepričani, da bi morali podjetja zelo obdavčiti. Pojavljajo se celo predlogi, naj bi velika podjetja obdavčili progresivno. Za državo naj bi bilo bolje, da namesto s prometnimi davki proračun napolni z davkom od dohodka pravnih oseb. DAVČNE SUBVENCIJE 18. Kakšna je razlika med transfernimi plačili in državnimi nakupi dobrin in storitev? Rešitev: Za transferna plačila je značilno, da zanje država ne prejme dobrin ali storitev. Primeri transfernih plačil so: nadomestila in pomoči za nezaposlene, pokojnine, štipendije itd. Ker transferna plačila preusmerijo davčne prihodke gospodinjstvom, so v svojem bistvu negativni davki. Značilnost državnih nakupov dobrin in storitev je, da v zameno za proračunska izplačila država prejme bodisi dobrine bodisi storitve, kamor med drugim štejemo tudi plače državnih uradnikov. 19. Znano je, da podobno kot v drugih evropskih državah vlada subvencionira slovenske železarne. Kako subvencije vplivajo na tržno ravnotežje? Kako bo elastičnost ponudbe in povpraševanja vplivala na učinkovitost subvencij? Rešitev: Subvencije so v bistvu negativni davek. Da bi odgovorili na vprašanje o vplivu subvencij, je potrebno poznati zgolj vpliv davkov na tržno ravnovesje. Predpostavimo, da trg jekla deluje prosto, kot to prikazuje grafikon 1. Grafikon 2 prikazuje tako vpliv davkov kot tudi vpliv subvencij na tržno ravnovesje. Uvedba davka bo povzročila premik krivulje ponudbe S v levo v ST, uvedba subvencij (negativni davek) pa bo premaknila krivuljo ponudbe S na desno v SS. Medtem ko uvedba davka povzroči zmanjšanje ravnotežne količine in zvišanje ravnotežne cene, pa je pri subvencijah ravno obratno, cena se bo znižala, količina pa povečala. Elastičnosti ponudbe in povpraševanja bosta na subvencije vplivali podobno kot na davke. V grafikonu 3 je povpraševanje popolnoma neelastično. Povpraševana količina se ne bo spremenila ne glede na uvedbo davka ali subvencije. V tem primeru se bo cena proizvoda znižala za celotni znesek subvencije. Potrošniki bodo imeli od subvencij največje možne koristi. Podobno se bo zgodilo, če je krivulja ponudbe popolnoma elastična, cena se bo zmanjšala za celoten znesek subvencije (s PF na PS), kar je razvidno iz grafikona 4. Če je povpraševanje popolnoma elastično ali ponudba popolnoma neelastična, vse dobrobiti subvencije izkoristijo ponudniki. V grafikonu 5 je povpraševanje popolnoma elastično. V tem primeru sprememba ponudbe ne more vplivati na ceno. V grafikonu 6 je popolnoma neelastična ponudba, kar pomeni, da je ponujena količina fiksna in je subvencije ne morejo povečati. Ker subvencija ne vpliva na krivuljo povpraševanja, bo ravnotežje ostalo pri ceni P in količini Q. Ves znesek državnih subvencij ostane proizvajalcu. Na podlagi dosedanje analize lahko sklepamo, da bo subvencija v tem večji meri koristila proizvajalcem, čim bolj je povpraševanje elastično ali ponudba neelastična. Čim bolj je povpraševanje neelastično in ponudba elastična, v tem večji meri subvencije koristijo potrošnikom. 20. Najpomembnejši direktorji neke panoge so zaprosili za sprejem pri predsedniku vlade. Potožili so mu, da so jim v zadnjih letih drastično upadli prihodki. Poleg ostalega so mu postregli z oceno povprečne panožne elastičnosti povpraševanja, ki znaša 0,3. Predsedniku vlade se je zdel problem nepomemben in je ministru za gospodarske dejavnosti priporočil, da naj iz proračuna tej panogi zagotovi subvencije. Zakaj je predlog predsednika vlade vnaprej obsojen na neuspeh? Rešitev: Ključ za razrešitev omenjenega problema je razumevanje elastičnosti povpraševanja in vpliva subvencij na krivuljo ponudbe. Ker niso subvencije nič drugega kot negativni davek, bi njihova uvedba zgolj premaknila krivuljo ponudbe S v desno (SS), kot to prikazuje spodnji grafikon. V tem primeru se cena zniža, obseg povpraševanja pa poveča. Vrnimo se k direktorjem, ki se pritožujejo zaradi padajočih prihodkov. Vemo, da je elastičnost povpraševanja pomemben dejavnik pri določanju celotnega dohodka. Če je povpraševanje neelastično, bo znižanje cene povzročilo znižanje celotnega dohodka. Direktorji so predsedniku vlade postregli z oceno elastičnosti povpraševanja 0,3. To kaže, da je povpraševanje v tej panogi zelo neelastično (spomnimo se, da je povpraševanje neelastično, če znaša koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja manj kot 1). Zato bi v danih razmerah nadaljnje znižanje cen povzročilo znižanje celotnega dohodka, česar pa si direktorji in predsednik vlade gotovo ne želijo. Posledice predloga predsednika vlade bi bile nasprotne od želenih. EKSTERNALIJE 21. Kaj so zunanji učinki (ekasternalije)? Rešitev: O zunanjih učinkih ali eksternalijah govorimo, kadar s proizvodnjo določenega proizvoda ali storitve ali dejavnostjo določenega gospodarskega subjekta nastanejo določene dobrobiti ali škode za gospodarske subjekte, ki niso neposredno vpleteni v porabo ali proizvodnjo tega blaga ali v dejavnost tega subjekta. Zunanji učinki se lahko pojavijo bodisi v potrošnji bodisi v proizvodnji. Lahko povzročajo škode (zunanji stroški ali disekonomije) ali pa dobrobiti (zunanje dobrobiti ali ekonomije). Glede na omenjene razlike lahko zunanje učinke razdelimo v štiri skupine: Zunanje dobrobiti v potrošnji. Če ima vaš sosed prekrasen vrt, tudi v uživate njegove dobrobiti, ne da bi vam bilo za to potrebno plačati. Zunanje škode v potrošnji. Nekateri planinci v gorah za seboj puščajo gore smeti in s tem povzročajo škodo ostalim. Zunanje dobrobiti v proizvodnji. Če se sprehodite mimo pekarne in uživate v prijetnem vonju sveže pečenega kruha, je to primer zunanjih dobrobiti v proizvodnji. Zunanje škode v proizvodnji. Termoelektrarna Šoštanj onesnažuje zrak in s tem povzroča zunanje škode prebivalcem Šaleške doline, za ekološko škodo pa ne plačuje rente. Poglavitni problem zunanjih učinkov je, da trgu posreduje napačne signale. V primeru zunanjih škod je proizvodnja prevelika, ker proizvajalci ne upoštevajo vseh stroškov. V primeru zunanjih dobrobiti pa je proizvodnja premajhna. Ena od možnih rešitev je ponotranjenje zunanjih učinkov, t.j. vključitev vseh stroškov in dobrobiti v proces odločanja. Ena od možnosti ponotranjenja zunanjih učinkov je obdavčenje. 22. Grafikon 1 prikazuje trg časopisnega papirja. Žal pa podjetja pri proizvodnji ne upoštevajo zunanjih škod, ki nastanejo zaradi onesnaževanja vode v višini 100 €/tono časopisnega papirja. Kako naj vlada obdavči proizvajalce v tej panogi? Rešitev: Primer kaže na prisotnost zunanjih škod v proizvodnji. Proizvajalci časopisnega papirja ne upoštevajo vseh stroškov (stroškov onesnaževanja vode) proizvodnje. Njihovi izračuni so osnovani zgolj na zasebnih mejnih stroških. Družbeni mejni stroški pa pri vsaki proizvedeni toni časopisnega papirja upoštevajo 100 € za onesnaževanje vode. To prikazuje grafikon 2. S je krivulja ponudbe, osnovana na zasebnih mejnih stroških, S' pa temelji na družbenih mejnih stroških. Če upoštevamo samo zasebne mejne stroške, se ravnotežje oblikuje pri ceni P in količini Q. Ob upoštevanju družbenih mejnih stroškov se ravnotežna količina zmanjša na Q' in cena zviša na P'. Naloga vlade v tem primeru je, da prisili proizvajalce časopisnega papirja k ponotranjenju zunanjih škod (ponotranjenje pomeni, da prevzamejo vse stroške, ki nastanejo s proizvodnjo časopisnega papirja). Če hoče vlada to doseči, mora uvesti ekološki davek v višini 100 €/tono časopisnega papirja. Posledica uvedbe ekološkega davka bi bilo zvišanje zasebnih mejnih stroškov in njihovo izenačenje z družbenimi mejnimi stroški. Proizvajalci bi zmanjšali proizvodnjo in zvišali ceno časopisnega papirja. Zbrani ekološki davek bi vlada lahko namenila ekološki sanaciji vodotokov ali pa odobrila ekološko rento prebivalcem, ki so zaradi onesnaževanja voda prizadeti. KRATKA VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA 1. Mejna davčna stopnja je a) povečanje plačila davkov zaradi zvišanja dohodka, b) davek / dohodek, c) Δdavka / Δdohodka, d) razlika med celotno davčno stopnjo in povprečno davčno stopnjo. Odgovor c) 2. Davek je progresiven, če a) davčna stopnja ostane nespremenjena ne glede na velikost dohodka, b) se davčna stopnja ob zvišanju dohodka zviša, c) se davčna stopnja ob znižanju dohodka zviša, d) se davčna stopnja povečuje s posameznikovo potrošnjo. Odgovor b) 3. Najvišja mejna dohodninska davčna stopnja v Republiki Sloveniji je: a) 20 odstotkov, b) 35 odstotkov, c) 41 odstotkov, d) 70 odstotkov. Odgovor c) 4. Razlika med prometnim davkom in davkom na dodano vrednost je, da a) je pri davku na dodano vrednost obdavčena vsaka transakcija, b) se davek na dodano vrednost zaračunava v vsaki proizvodni fazi, c) je davek na dodano vrednost laže prevaliti na kupca, d) se davek na dodano vrednost zaračunava samo pri končni prodaji proizvoda ali storitve. Odgovor b) 5. Diskrecijska fiskalna politika bo najbolj učinkovita, ko je proračun a) uravnotežen, b) vedno v deficitu, c) v deficitu v času inflacije in v suficitu v času deflacije, d) v deficitu v času deflacije in v suficitu v času inflacije. Odgovor d) 6. Proticiklična fiskalna politika vključuje a) zvišanje državnih izdatkov in znižanje davkov v gospodarski recesiji, b) zvišanje državnih izdatkov in znižanje davkov v gospodarski ekspanziji, c) znižanje državnih izdatkov in znižanje davkov v gospodarski ekspanziji, d) znižanje državnih izdatkov in znižanje davkov v gospodarski recesiji, e) nobena od navedenih trditev. Odgovor a) 7. Ekspanzivna fiskalna politika zahteva a) povečane državne izdatke, višje davke ali oboje, b) nižje državne izdatke in davke, c) povečano ponudbo denarja in višje obrestne mere, d) povečane državne izdatke, nižje davke ali oboje. Odgovor d) 8. Proračunski deficit je enak: a) G – T, b) T – G, c) G + T. d) 1 + G – T, e) –G. Odgovor a) 9. Učinek proračunskega suficita na ravnotežno raven BDP je v bistvu enak a) zmanjšanju varčevanja, b) povečanju investicij, c) povečanju potrošnje, d) povečanju varčevanja. Odgovor d) 10. Če je proračun v začetku v ravnotežju in gospodarstvo deluje na polnozaposlitveni ravni, bo začasno znižanje davkov najverjetneje povzročilo a) zmanjšanje ponudbe dela, b) zmanjšanje investicijskih izdatkov, c) zmanjšanje državnih izdatkov, d) nominalni deficit. Odgovor d) 11. Vlada lahko v času inflacije položaj poslabša, če a) zviša davke, b) zviša državne izdatke na podlagi dolžniškega financiranja, c) uporabi ukrepe za zmanjšanje zasebne potrošnje, d) zniža davke, e) nobena od navedenih trditev. Odgovor b) 12. Velik javni dolg lahko a) zmanjša investicijsko in inovacijsko dejavnost, b) zmanjša inflacijske pritiske, c) premakne funkcijo potrošnje navzdol, d) zviša optimizem varčevalcev. Odgovor c) DELO V SKUPINI Obkrožite pravilne odgovore! 1. Med najpomembnejše funkcije fiskalne politike štejemo a) alokacijsko funkcijo, b) prerazdelitveno funkcijo, c) stabilizacijsko in razvojno funkcijo, d) vse našteto. 2. Ob povečanju davčnih stopenj bodo gospodinjstva a) povečala svojo potrošnjo, b) povečala svoje investicije, c) zmanjšala svojo potrošnjo zaradi nižjih obrestnih mer, d) zmanjšala svoj razpoložljiv dohodek in glede na to ustrezno zmanjšala svojo potrošnjo in varčevanje. 3. Pri posrednih davkih a) sta davčni zavezanec in davčni plačnik ista oseba, b) davčni zavezanec in davčni plačnik nista ista oseba, c) davčni zavezanec in davčni kupec nista ista oseba, d) sta davčni zavezanec in davčni kupec ista oseba. 4. Med nedavčne prihodke štejemo a) prihodke od prodaje realnega premoženja, b) prihodke od drugih javnih institucij, c) trošarine, d) prihodki od upravljanja državnega premoženja. 5. Proporcionalni davki a) so enaki progresivnim davkom, b) pomenijo enak absolutni znesek plačanega davka, c) pomenijo identičen relativni znesek plačanega davka, d) nič od zgoraj naštetega. 6. V Sloveniji javnofinančni sistem sestavlja globalna bilanca javnega financiranja, ki jo sestavlja med drugim tudi a) državni proračun in proračun javnih podjetij, b) občinski proračuni in proračun invalidnih organizacij, c) zavod za zdravstveno in invalidsko zavarovanje in druga društva, d) nič od zgoraj naštetega. 7. V času ekspanzivne fiskalne politike lahko pričakujemo a) javnofinančni presežek, b) javnofinančni primanjkljaj, c) proračunsko ravnotežje, d) nič od zgoraj naštetega. 8. Slovenija je davek na dodano vrednost uvedla šele leta a) 1997, b) 1999, c) 2001, d) 2003. 9. Slovenija je fiskalne maastrichtske kriterije za uvedbo evra izpolnila že leta a) 1997, b) 2001, c) 2004, d) Slovenija nikoli ni imela težav pri njihovem izpolnjevanju. 10. Dohodnina je značilni a) posredni davek, b) davek na količino, c) najpomembnejši davčni prihodek državnega proračuna, d) nič od naštetega. 1. Ali je slovenska dohodninska lestvica progresivna, degresivna ali proporcionalna? Pri odgovoru na vprašanje si pomagajte s spodnjo tabelo, ki prikazuje lestvico za leto 2007. 2. Ugotovite, koliko znaša(jo) v Sloveniji: a) stopnja davka na dohodek pravnih oseb. b) stopnja DDV. c) stopnja prispevkov za zdravstveno zavarovanje. d) stopnja prispevkov za pokojninsko zavarovanje. e) stopnja prispevka za brezposelne. f) trošarine. g) davek na motorna vozila. h) stopnja davka na promet z nepremičninami. i) stopnja davka na dediščine in darila. j) stopnja davka na dediščine in darila. k) stopnja davka na dobitke od iger na srečo. l) stopnja davka od prometa zavarovalnih poslov. 3. Makedonija je 1. januarja 2007 uvedla enotno davčno stopnjo in se pridružila vrsti držav v vzhodni Evropi (Estonija, Slovaška, Srbija itn.), ki so to storile že leta prej. V čem je glavna ideja takšnega davka? Ali bi bilo takšen davčni sistem uvesti tudi v Sloveniji? Argumentirajte! 4. Razvrstite posamezne prihodke in odhodke v izbrano skupino javnofinančnih prihodkov in odhodkov: a) plače in izdatki za zaposlene v državni upravi. b) DDV. c) takse in pristojbine. d) prispevek za zdravstveno zavarovanje. e) izdatki za pokojnine. f) izdatki ministrstva za blago in storitve. g) nakup zemljišča. h) prodaja patentov in licenc. i) izdatki za nakup vojaške opreme. j) prejemek iz občinskega proračuna. k) članarina države v Svetovni trgovinski organizaciji. 5. Na podlagi tabel 17-1 in 17-2 v učbeniku analizirajte javnofinančno bilanco Slovenije in ostalih držav članic EU. Ali ločite javnofinančni primanjkljaj in proračunski primanjkljaj? Kakšne so srednjeročne in dolgoročne ocene stabilnosti in vzdržnosti javnih financ v Sloveniji? PRILOGA Seznam pomembnejših naslovov na svetovnem spletu (world wide web) s koristnimi podatki. DOMAČE SPLETNE STRANI Agencija RS za javno pravne evidence WWW.AJPES.SI Banka Slovenije WWW.BSI.SI Državne institucije WWW.GOV.SI Gospodarska zbornica WWW.GZS.SI Urad RS za makroekonomske analize in razvoj WWW.GOV.SI/ZMAR Statistični urad RS WWW.STAT.SI TUJE SPLETNE STRANI Evropska centralna banka(ECB) WWW.ECB.INT Evropska banka za obnovo in razvoj WWW.EBRD.COM JSTOR – akademski arhiv WWW.JSTOR.COM Komisija Evropske Unije WWW.EUROPA.EU Liberty fund WWW.LIBERTYFUND.ORG Ludwig von Mises Institute WWW.MISES.ORG Mednarodni denarni sklad (IMF) WWW.IMF.ORG Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) WWW.OECD.ORG Revija The Economist WWW.ECONOMIST.COM/INDEX.CFM Svetovna banka (World Bank) WWW.WORLDBANK.ORG Svetovna trgovinska organizacija (WTO) WWW.WTO.ORG The Wall Street Journal WWW.WSJ.COM © Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2012. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje je, razen v primerih iz 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 33(075.8)(076.1)(0.034.2) TEMELJI ekonomije - vprašanja in primeri z rešitvami [Elektronski vir] : II. del / Aleksander Aristovnik [et al.]. - 1. natis. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za upravo, 2012 Način dostopa (URL): http://www.fu.uni-lj.si/studijskogradivo/NUK/ Način dostopa (URL): http://www.fu.uni-lj.si/t/ologin.asp ISBN 978-961-262-056-1 (pdf) 1. Aristovnik, Aleksander 263735552 Aleksander Aristovnik, Primož Pevcin, Veronika Petkovšek, Jernej Mencinger Temelji ekonomije - vprašanja in primeri z rešitvami II. del Izdala in založila: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani Gosarjeva ulica 5, Ljubljana Za založbo: izr. prof. dr. Maja Klun Lektoriranje: izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik, doc. dr. Primož Pevcin Priprava za tisk: viš. pred. mag. Damijana Keržič Natis: Prvi natis, Ljubljana, 2012 VSEBINA PREDGOVOR 1 KAJ PROUČUJE EKONOMSKA ZNANOST? 2 EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA 3 TRŽNI MEHANIZEM IN ANALIZA POVPRAŠEVANJA 4 RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA 5 MONOPOL 6 OLIGOPOL 7 TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI 8 TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO 9 MAKROEKONOMIJA 10 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 11 NEZAPOSLENOST 12 INFLACIJA 13 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA 14 PLAČILNA BILANCA 15 TEČAJNA POLITIKA 16 DENARNA POLITIKA 17 FISKALNA POLITIKA PREDGOVOR Priročnik za vaje Temelji ekonomije – vprašanja in primeri z rešitvami II. del pomeni nadgradnjo že obstoječe skripte z identičnim naslovom iz leta 2007 in je v prvi vrsti namenjen študentom Fakultete za upravo pri študiju predmetov Temelji ekonomije oziroma Osnove ekonomije. Priročnik, skupaj s predhodno izdano skripto, služi utrjevanju oziroma poglabljanju snovi, ki je zajeta v učbeniku Temelji ekonomije. Vsebinsko je priročnik razdeljen na dva dela. Prvih osem poglavij obravnava temeljne mikroekonomske teme, kot so ekonomski problem z vidika posameznika in družbe, ponudba, povpraševanje, tržno ravnovesje, popolna konkurenca, monopol, monopolistična konkurenca in oligopol, osmo poglavje obravnava koncept podjetništva ter razvoja tržne družbe. Zadnjih devet poglavij pa je namenjenih obravnavi temeljnih makroekonomskih kategorij, kot so bruto domači proizvod (bruto nacionalni proizvod), zaposlenost, splošna raven cen, denar, plačilna bilanca, pa tudi ekonomskih politik (monetarna, fiskalna, tečajna in zunanjetrgovinska). Vsako poglavje sestavljajo trije deli. V prvem delu so kratka vprašanja, ki od navedenih odgovorov zahtevajo izbiro pravilnega. V drugem delu mora študent oceniti (ne)pravilnost postavljenih trditev. Tretji del pa je namenjen skupinskemu delu študentov na vajah in vključuje različne naloge in praktične primere iz obravnavane snovi. Upamo, da bo priročnik Temelji ekonomije – vprašanja in primeri z rešitvami II. del študentom dodatno olajšal pot pri osvajanju temeljnih ekonomskih znanj. Izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik, doc. dr. Primož Pevcin, mag. Veronika Petkovšek, Jernej Mencinger 1 KAJ PROUČUJE EKONOMSKA ZNANOST? Obkrožite pravilne odgovore. 1. Znanost, ki proučuje obnašanje podjetij, posameznih trgov in gospodinjstev, se imenuje a. normativna ekonomija, b. pozitivna ekonomija, c. makroekonomija, d. mikroekonomija. 2. Če na ekonomska vprašanja odgovarjamo na podlagi statističnih podatkov in njihove analize, uporabljamo a. normativni pristop, b. pozitivni pristop, c. makroekonomski pristop, d. mikroekonomski pristop. 3. Ekonomisti pri proučevanju ekonomskih pojavov a. uporabljajo ekonomski pogled in znanstvene metode proučevanja, b. uporabljajo ekonomski pogled, ne pa tudi znanstvenih metod proučevanja, c. postavljajo pozitivne ekonomske trditve, ne pa tudi normativnih, d. postavljajo le normativne ekonomske trditve. 4. Če najprej razvijemo splošno misel, ki jo nato uporabimo za pojasnjevanje obnašanja posameznih ekonomskih subjektov, uporabljamo a. induktivno metodo, b. deduktivno metodo, c. pozitivni pristop, d. normativni pristop. 5. Metoda abstrakcije a. sklepa o splošnih zakonitostih na podlagi individualnih opazovanj, b. pojasnjuje obnašanje posameznih ekonomskih subjektov na podlagi splošne zakonitosti, c. upošteva le bistvena dejstva proučevanega pojava, vse kar je nebistveno pa zanemari, d. upošteva le nebistvena dejstva proučevanega pojava, vse kar je bistveno pa zanemari. 6. Poslovno-organizacijske znanosti se od mikroekonomije razlikujejo, ker so a. bolj normativno usmerjene, b. bolj pozitivno usmerjene, c. bolj teoretično usmerjene, d. vse našteto. 7. V zadnjem času se vse bolj zvišujejo cene nafte in naftnih derivatov. Vprašanje, zakaj prihaja do zviševanja cen nafte in naftnih derivatov, je a. makroekonomsko vprašanje, b. mikroekonomsko vprašanje, c. vprašanje poslovno-organizacijskih znanosti, d. nič od naštetega. 8. Katera izmed trditev ima normativni značaj? a. Javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji presega dovoljeno zgornjo mejo 3 % BDP. b. Bruto domači proizvod na prebivalca je v Sloveniji v letu 2011 znašal 17.361 €. c. Stopnja nezaposlenosti se je v primerjavi z lanskim letom povečala. d. Stopnjo nezaposlenosti bi morali zmanjšati. 9. Kaj od naštetega ne proučuje mikroekonomija? a. Trga nepremičnin. b. Plač delavcev v nekem podjetju. c. Gospodarske rasti. d. Prodaje avtomobilov. 10. Znanost, ki proučuje obnašanje gospodarstva kot celote, se imenuje a. normativna ekonomija, b. pozitivna ekonomija, c. makroekonomija, d. mikroekonomija. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Ekonomskih dobrin je na razpolago več kot znašajo potrebe ljudi po njih. 2. Induktivna metoda je raziskovalna strategija, ki o splošnih zakonitostih sklepa na podlagi individualnih opazovanj. 3. Če ekonomija daje nasvete, kako naj gospodarstvo in ekonomski subjekti delujejo, da bodo učinkoviti, potem gre za pozitivni pristop. 4. Trditev »javnofinančni primanjkljaj je v Sloveniji v letu 2011 znašal 6,4 % BDP« izraža normativni značaj ekonomske znanosti. 5. Trditev »stopnja brezposelnosti v Sloveniji je previsoka« izraža normativni značaj ekonomske znanosti. 6. Mikroekonomija je dejansko normativno usmerjena veda, saj prevladuje praktična in uporabna usmerjenost. 7. Ekonomska znanost ima normativni značaj, kadar daje nasvete, kako naj gospodarstvo in ekonomski osebki delujejo, da bodo učinkoviti. 8. Ekonometrija je presek ekonomije, prava in politologije. 9. Makroekonomija proučuje delovanje gospodarstva kot celote. 10. Deduktivna metoda predstavlja takšno raziskovalno strategijo, kjer najprej razvijemo splošno zakonitost, ki pa jo nato uporabimo za pojasnjevanje obnašanja posameznih ekonomskih osebkov. Naloge in praktični primeri. 1. Ekonomija proučuje _______________, ki je posledica dejstva, da so razpoložljiva sredstva za proizvodnjo dobrin _______________. Ekonomijo delimo na dve glavni veji, in sicer na _______________, ki daje poudarek individualnemu obnašanju ekonomskih subjektov, in na _______________, ki proučuje delovanje gospodarstva kot celote. 2. Za ugotavljanje _______________ je primerna zlasti metoda nadzorovanega eksperimenta, v ekonomiji pa so bolj uporabne _______________metode. Glavna metoda proučevanja v ekonomiji je _______________, ki uporablja dve raziskovalni metodi: _______________ in _______________. Pri svojem proučevanju pa ekonomija uporablja tako _______________ kot tudi _______________ pristop. 3. _______________ pogosto povezujemo s poslovno-organizacijskimi znanostmi. Poslovno-organizacijske znanosti pri proučevanju uporabljajo predvsem _______________ pristop, medtem ko mikroekonomija uporablja predvsem _______________ pristop. 4. Kaj je ekonomski problem? 5. Kaj je predmet proučevanja ekonomije? 6. Opredelite razliko med induktivno in deduktivno metodo proučevanja ekonomskih pojavov. 7. Opredelite razliko med pozitivnim in normativnim pristopom proučevanja ekonomskih pojavov. 8. Navedite po dva primera pozitivne in normativne ekonomske analize. 9. Razložite metodo abstrakcije in navedite, katere metode proučevanja v znanosti še poznate. 10. Naštejte nekaj področij, ki jih proučujejo poslovno-organizacijske znanosti. 2 EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE IN POSAMEZNIKA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Zrak je prosta dobrina, ker a. nihče ne povprašuje po njem, b. ga nihče ne more prodajati, c. ga je na voljo več, kot znašajo potrebe po njej, d. nič od naštetega. 2. Proizvodne dejavnike glede na dohodke delimo na a. delo, delovna sredstva in predmete dela, b. delovno silo, kapital in predmete dela, c. delo, kapital in zemljo, d. zemljo, predmete dela in opremo. 3. Tri ekonomska vprašanja vsake družbe so a. kdaj, za koga in kako proizvajati, b. kaj in koliko, kako ter za koga proizvajati, c. kdo, kako in kdaj proizvaja, d. kaj, kdo in zakaj proizvaja. 4. Točke _____ transformacijsko krivuljo so dosegljive, vendar neučinkovite. Točke _____ transformacijski krivulji so dosegljive in učinkovite. Točke _____ transformacijsko krivuljo so z razpoložljivimi proizvodnimi dejavniki nedosegljive. a. nad, na, pod, b. pod, na, nad, c. pod, nad, na, d. na, pod, nad. 5. Pri proizvodnji masla in topov pride do napredka tehnologije pri proizvodnji topov. Transformacijska krivulja se v tem primeru premakne a. vzporedno navzgor, b. vzporedno navzdol, c. nevzporedno navzgor, d. nevzporedno navzdol. 6. Kaj je značilno za transformacijsko krivuljo? a. Oportunitetni stroški proizvodnje naraščajo. b. Oportunitetni stroški proizvodnje so ves čas enaki. c. Je naraščajoča krivulja. d. Krivuljo lahko premaknemo le vzporedno. 7. Ekonomski problem posameznika grafično ponazorimo s a. transformacijsko krivuljo, b. premico cene, c. odgovora a in b, d. nič od naštetega. 8. Za premico cene ni značilno, da a. je premica, b. je padajoča, c. se naklon premice spreminja, d. se naklon premice ne spreminja. 9. Optimum potrošnika dosežemo, ko izpolnjujemo a. kriterij koristnosti, b. kriterij dohodka in cen, c. kriterij koristnosti ter kriterij dohodka in cen, d. kriterij koristnosti ali kriterij dohodka in cen. 10. Kriterij dohodka in cen pri optimumu potrošnika grafično prikažemo s a. premico cene, b. indiferenčno krivuljo, c. transformacijsko krivuljo, d. nič od naštetega. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Transformacijska krivulja odgovarja na ekonomsko vprašanje kaj in koliko proizvajati. 2. Če se nahajamo v točki nad transformacijsko krivuljo, pomeni, da so razpoložljivi proizvodni dejavniki polno zaposleni. 3. Premico cene imenujemo tudi premica alternativnih možnosti potrošnje. 4. Oportunitetni stroški nakupa obeh dobrin za potrošnika pri premici cene naraščajo. 5. Mejna koristnost je skupno zadovoljstvo ali korist od porabe vseh enot dobrin. 6. Za ekonomske dobrine velja, da je potreb več kot dobrin. 7. Znižanje cene ene dobrine premakne premico cene vzporedno navzgor. 8. Alternativni stroški pri analizi ekonomskega problema družbe se povečujejo zato, ker so proizvodni dejavniki nespecializirani. 9. Eden izmed načinov izražanja načela gospodarjenja pravi, da želimo maksimalni učinek doseči z minimalnimi sredstvi. 10. Blagovna produkcija pomeni, da proizvajalec svoje presežke ponuja na trgu. Naloge in praktični primeri. 1. Načelo gospodarjenja imenujemo tudi _______________ načelo. Načelo gospodarjenja izraža, da želimo z danimi sredstvi doseči _______________ oziroma, da želimo dani učinek doseči z _______________. 2. Proizvodnjo proizvodov za lastne potrebe imenujemo _______________ proizvodnja, proizvodnjo proizvodov za prodajo oziroma menjavo z drugimi proizvodi na trgu pa imenujemo _______________ proizvodnja. Blagovno gospodarstvo vključuje tri stopnje gospodarskega procesa: _______________, _______________ in _______________. 3. Značilnosti transformacijske krivulje ali _______________ so naslednje: _______________ in _______________. Dejansko je krivulja _______________ oblike, kar je posledica tega, da _______________ produkcije naraščajo, zato se naklon krivulje _______________. Transformacijska krivulja ponazarja ekonomski problem _______________. Premica cene ali _______________ ponazarja ekonomski problem _______________. Za premico cene je značilno: _______________ in _______________. Premica je, ker se njen naklon _______________ oziroma so oportunitetni stroški nakupa obeh dobrin ves čas _______________. 4. Kaj so oportunitetni stroški proizvodnje in kaj oportunitetni stroški nakupa? 5. Na podlagi podatkov iz spodnje tabele narišite transformacijsko krivuljo in izračunajte oportunitetne stroške povečevanja proizvodnje topov za vsako enoto. Pojasnite, kako se spreminjajo oportunitetni stroški proizvodnje masla in zakaj. 6. Predpostavimo, da potrošnik kupuje le dve vrsti dobrin, obleko in hrano. Cena obleke je 40 €, cena hrane 10 €, razpoložljiv dohodek potrošnika pa znaša 400 €. Na podlagi podatkov narišite premico cene in izračunajte oportunitetne stroške povečevanja nakupov obleke tega potrošnika. Kako se gibajo oportunitni stroški nakupov obleke in zakaj? 7. Predpostavimo spodaj navedene dogodke v proizvodnji in potrošnji dobrin A in B. Kako se v posameznem primeru premakne transformacijska krivulja oziroma premica cene? a. Podjetje je investiralo v tehnološke inovacije pri proizvodnji dobrine A. b. Zaradi posledic poplav je tovarna zmanjšala proizvodnjo vseh dobrin. c. Potrošniku se je povečal dohodek. d. Cena dobrine B se je zvišala. 8. Naštejte proizvodne dejavnike glede na vlogo v proizvodnem procesu in glede na dohodke lastnikov proizvodnih dejavnikov. 9. Narišite in razložite optimum potrošnika. 10. Opredelite skupno (celotno) koristnost in mejno (dodatno) koristnost dobrin. 3 TRŽNI MEHANIZEM IN ANALIZA POVPRAŠEVANJA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Kaj od naštetega prikazuje razmerje med ceno in količino dobrine, ki jo potrošnik želi kupiti po določeni ceni? a. Krivulja ponudbe. b. Krivulja povpraševanja. c. Premica cene. d. Transformacijska krivulja. 2. Če se preference potrošnikov po paradižniku zmanjšajo, se bo a. povpraševanje po paradižniku zmanjšalo in krivulja povpraševanja po paradižniku se bo premaknila vzporedno levo navzdol, b. povpraševanje po paradižniku povečalo in krivulja povpraševanja po paradižniku se bo premaknila vzporedno desno navzgor, c. obseg povpraševanja po paradižniku zmanjšal in krivulja povpraševanja po paradižniku se bo premaknila vzporedno levo navzdol, d. obseg povpraševanje po paradižniku povečal in krivulja povpraševanja po paradižniku se bo premaknila vzporedno desno navzgor. 3. Kaj od naštetega bo povzročilo premik krivulje ponudbe? a. Spremembe v tehnologiji. b. Spremembe v cenah vložkov (inputov). c. Spremembe vladne politike. d. Vse našteto. 4. Sprememba cene dobrine X bo povzročila a. premik krivulje povpraševanja po dobrini X, b. premik po krivulji povpraševanja po dobrini X, c. odgovora a in b, d. nič od naštetega. 5. Kateri dve dobrini sta substituta? a. Zobna ščetka in zobna pasta. b. Avtomobil in bencin. c. CD in CD predvajalnik. d. Pomarančni in jabolčni sok. 6. Če sta dobrini X in Y substituta, bo zvišanje cene Y povzročilo _____ povpraševanja dobrine X. a. povečanje, b. zmanjšanje, c. nobene spremembe, d. nič od naštetega. 7. Cena neke dobrine se je zvišala. Ker gre za Giffenovo blago, se bo v tem primeru a. povpraševanje po tej dobrini povečalo, b. povpraševanje po tej dobrini zmanjšalo, c. obseg povpraševanja po tej dobrini povečal, d. obseg povpraševanja po tej dobrini zmanjšal. 8. Popolnoma neelastična krivulja povpraševanja je na grafu _____, popolnoma elastična krivulja povpraševanja pa _____. a. navpična, vodoravna, b. vodoravna, navpična, c. navpična, navpična, d. vodoravna, vodoravna. 9. Cena dobrine je enaka 5, količina povpraševanja po tej dobrini pa 10 enot. Če se cena te dobrine zviša na 7, se povpraševanje zmanjša na 5 enot. Koliko znaša cenovna elastičnost povpraševanja? a. 1. b. 0,5. c. 0,33. d. 2. 10. Kolikšna je križna elastičnost dobrine X, če se ob znižanju cene dobrine Y za 8 %, povpraševanje po dobrini X zmanjša za 4 %? a. – ½. b. ½. c. – 2. d. 2. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Homogeni proizvodi so proizvodi, ki so v očeh kupca enaki. 2. Predpostavka ceteris paribus pomeni vsi ostali faktorji spremenjeni. 3. Če se cena substituta poveča, se spremeni obseg povpraševanja. 4. Če se cena dobrine poveča in je povpraševanje po tej dobrini elastično, se bo prihodek proizvajalca zmanjšal. 5. Maksimalna cena je nižja od ravnotežne cene. 6. Posledica uvedbe minimalne cene s strani države je pojav presežnega povpraševanja. 7. Če je povpraševanje po nekem blagu cenovno neelastično in se cena tega blaga zviša, se bo dohodek prodajalcev povečal. 8. Za substitute velja, da je vrednost koeficienta križne elastičnosti povpraševanja negativna. 9. V primeru manjvredne dobrine povečanje dohodka povzroči povečanje obsega povpraševanja po tej dobrini. 10. Učinek substitucije pravi, da znižanje cene določene dobrine povzroči povečanje potrošnikovega realnega dohodka, zato lahko kupi več dobrin. Naloge in praktični primeri. 1. Trg lahko opredelimo kot stik med kupci in prodajalci. Predpostavimo, da se kupci in prodajalci obnašajo racionalno, kar pomeni, da želijo prodajalci prodajati po _______________ ceni, kupci pa kupovati po _______________ ceni. Stopnja konkurence je na različnih trgih različna in določa obliko oziroma tržno strukturo trga. Dejavniki, ki določajo tržno strukturo, so: _______________, _______________in _______________. 2. Povpraševanje opredelimo kot vse sile, ki na trgu delujejo preko _______________. Dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje so: _______________, _______________, _______________ in _______________. Povpraševanje se spremeni, če se spremeni katerikoli dejavnik povpraševanja, razen _______________. Če se spremeni obseg povpraševanja, se spremeni le _______________, pri predpostavki ceteris paribus. 3. Država zmanjša dajatve pri proizvodnji bencinskih motorjev. Prikažite spremembe na trgu bencinskih in dizelskih motorjev. Z oznakami ⇑ (povečanje), ⇓ (zmanjšanje) in 0 (nespremenjeno) označite, kako se na obeh trgih spremenijo naslednje kategorije: 4. Država se je odločila subvencionirati proizvodnjo računalniške strojne opreme (hardvera). Prikažite spremembe na trgu hardvera in na trgu računalniške programske opreme (softvera). Z oznakami ⇑ (povečanje), ⇓ (zmanjšanje) in 0 (nespremenjeno) označite, kako se na obeh trgih spremenijo naslednje kategorije: 5. Predpostavimo, da so poplave v Avstraliji neugodno vplivale na tamkajšnjo letino poljščin. Prikažite spremembe na trgu avstralske pšenice in na trgu argentinske pšenice. Z oznakami ⇑ (povečanje), ⇓ (zmanjšanje) in 0 (nespremenjeno) označite, kako se na obeh trgih spremenijo naslednje kategorije: 6. Razložite in narišite, zakaj se prodajalcu v primeru elastičnega povpraševanja splača znižati ceno proizvoda. 7. Predpostavimo, da se je cena neke dobrine iz začetnih 200 € zmanjšala za 20 %. Zaradi tega se je obseg povpraševanja po tej dobrini zmanjšal iz 1.500 na 900 enot. Izračunajte ločno cenovno elastičnost povpraševanja po tej dobrini in navedite, za kakšno dobrino gre. 8. Predpostavimo, da se je dohodek potrošnika s predhodnih 1.000 € povečal za 200 €. Zaradi višjega dohodka si bo potrošnik sedaj lahko privoščil 6 enot določene dobrine namesto le 4 enot. Izračunajte ločno dohodkovno elastičnost povpraševanja in navedite, za kakšno dobrino gre. 9. Tržno ravnotežje je stanje na trgu, ko je _______________ enak _______________ pri določeni tržni ceni. Tržno ravnotežje se vzpostavi z delovanjem obeh sil, to je s _______________ in _______________. Če bi na trgu veljala cena, ki je višja od ravnotežne, bi obstajal _______________ ponudbe. Ponudniki bi bili pripravljeni blago prodati tudi po _______________ ceni. V tem pri-meru bi se obseg povpraševanja _______________. Obseg ponudbe in obseg povpraševanja se na ta način približujeta drug drugemu in oblikuje se novo _______________. 10. Narišite in razložite, kakšne posledice na trgu povzroči določanje minimalne in maksimalne cene s strani države. 4 RAVNOTEŽJE POPOLNEGA KONKURENTA Obkrožite pravilne odgovore. 1. V zelo kratkem obdobju nastopajo a. variabilni stroški, b. fiksni stroški, c. variabilni in fiksni stroški, d. variabilni ali fiksni stroški. 2. Prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga podjetje plačuje za svoje zaposlene, sodi med a. fiksne stroške, b. variabilne stroške, c. odgovora a in b, d. nič od naštetega. 3. Krivulja celotnih stroškov a. je padajoča, b. ima enako obliko kot krivulja variabilnih stroškov, c. ima obliko črke U, d. ima enako obliko kot krivulja fiksnih stroškov. 4. Dodatni strošek, ki nastane zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda, se imenuje a. celotni strošek, b. variabilni strošek, c. povprečni strošek, d. mejni strošek. 5. Povprečne fiksne stroške dobimo, če a. fiksne stroške delimo z obsegom proizvodnje, b. spremembo v fiksnih stroških delimo z obsegom proizvodnje, c. celotne stroške delimo s fiksnimi stroški, d. od celotnih stroškov odštejemo variabilne stroške. 6. Za konstantne donose obsega velja, da a. dolgoročni povprečni stroški na enoto proizvodnje padajo, b. dolgoročni povprečni stroški na enoto proizvodnje naraščajo, c. so dolgoročni povprečni stroški na enoto proizvodnje ves čas enaki, d. so kratkoročni povprečni stroški na enoto proizvodnje ves čas enaki. 7. Pri obsegu proizvodnje 20 enot so povprečni stroški na enoto proizvoda enaki 2. Koliko znašajo celotni stroški? a. 10. b. 40. c. 18. d. 22. 8. Na intervalu, kjer povprečni variabilni stroški padajo, velja, da a. mejni stroški padajo na celotnem intervalu, b. so mejni stroški pod povprečnimi variabilnimi stroški, c. so mejni stroški nad povprečnimi variabilnimi stroški, d. so mejni stroški nad in pod povprečnimi variabilnimi stroški. 9. Krivulja dolgoročnih povprečnih stroškov kaže a. najnižje stroške na enoto proizvoda za katerikoli obseg proizvodnje, b. najvišje stroške na enoto proizvoda za katerikoli obseg proizvodnje, c. prirastek celotnih stroškov proizvodnje, d. prirastek povprečnih stroškov proizvodnje. 10. Denarni prihranki obsega a. so z ekonomskega vidika upravičeni, b. so »pravi« prihranki obsega, c. niso »pravi« prihranki obsega, d. nič od naštetega. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Variabilni stroški so stroški, ki se ne spreminjajo z obsegom proizvodnje. 2. V dolgem obdobju nastopajo fiksni in variabilni stroški. 3. Mejni stroški so prirastek celotnih stroškov, ki nastane zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda. 4. Prihranki obsega se pojavljajo na naraščajočem delu krivulje dolgoročnih povprečnih stroškov. 5. Tehnološki prihranki obsega so »pravi« prihranki obsega. 6. Celotni stroški so vsota variabilnih in povprečnih stroškov. 7. Dolgoročna krivulja celotnih stroškov ima identično obliko in izhodišče kot kratkoročna krivulja variabilnih stroškov. 8. Krivulja kratkoročnih povprečnih stroškov je ovojnica krivulj dolgoročnih povprečnih stroškov. 9. Izgube obsega se pojavljajo na padajočem delu krivulje dolgoročnih povprečnih stroškov. 10. Popolnokonkurenčna cena je večja od mejnih stroškov. Naloge in praktični primeri. 1. Za prilagoditev spremenjenim tržnim razmeram ponudba potrebuje neko časovno obdobje, pri čemer ločimo _______________, _______________ in _______________ obdobje. V zelo kratkem obdobju se ponudba _______________ odzvati s spremembo v proizvodnji, ker se v celoti oblikuje iz zalog. V tem primeru je krivulja ponudbe precej toga oziroma _______________. V kratkem obdobju se ponudba na spremembe v povpraševanju lahko odziva s spremembo v _______________, vendar je pri tem omejena. V dolgem obdobju se ponudba lahko _______________ povpraševanju, saj je proizvodnjo mogoče poljubno spreminjati. 2. Fiksni stroški so stroški, ki se z obsegom proizvodnje _______________, _______________ pa so stroški, ki se z obsegom proizvodnje spreminjajo. Variabilni in fiksni stroški nastopajo v _______________ obdobju, medtem ko so v dolgem obdobju prisotni le _______________ stroški. 3. Narišite krivulje celotnih stroškov, fiksnih stroškov in variabilnih stroškov. 4. Narišite krivulje povprečnih stroškov, povprečnih variabilnih stroškov in mejnih stroškov. 5. Prihranki obsega nastajajo zaradi prednosti _______________, pri čemer ločimo _______________ in _______________ prihranke obsega, posebna kategorija pa so tudi _______________ prihranki obsega. _______________ prihranki obsega so posledica tržne moči in vpliva podjetja, zato to dejansko niso _______________ prihranki in iz _______________ vidika niso upravičeni. 6. Narišite in razložite prihranke obsega. Pokažite tudi, kako pride do izgub obsega. 7. Podjetje ABC je proizvedlo 2.000 enot nekega proizvoda. Celotni variabilni stroški te proizvodnje so znašali 750.000 €, povprečni stroški pa so znašali 500 €. Izračunajte fiksne stroške tega podjetja. Kakšna bi morala biti prodajna cena proizvoda, da bi podjetje pri prodaji vseh enot ustvarilo 300.000 € dobička. 8. Dopolnite tabelo: 9. Kaj so mejni stroški in zakaj so pomembni za popolnega konkurenta? 10. Narišite in razložite ravnotežje popolnega konkurenta. 5 MONOPOL Obkrožite pravilne odgovore. 1. Med vzroke za nastanek monopola uvrščamo a. prihranke obsega, b. patente, c. državne licence, d. vse našteto. 2. Monopolist maksimizira svoj dobiček pri obsegu proizvodnje, kjer velja a. MC = MR, b. MC = P, c. MR = AC, d. AC = P. 3. Monopolist bo izbiral obseg proizvodnje le pri tistih količinah, kjer a. celotni prihodek pada oziroma je povpraševanje neelastično, b. celotni prihodek narašča oziroma je povpraševanje elastično, c. celotni prihodek narašča oziroma je povpraševanje neelastično, d. celotni prihodek pada oziroma je povpraševanje elastično. 4. Pri monopolistu je a. cena večja od mejnih stroškov, b. cena manjša od mejnih stroškov, c. cena enaka mejnim stroškom, d. cena enaka povprečnim stroškom. 5. Popolni konkurent pri optimalnem obsegu proizvodnje izenači a. mejni prihodek z mejnimi stroški, b. mejni prihodek s povprečnimi stroški, c. ceno z mejnimi stroški, d. ceno s povprečnimi stroški. 6. Kaj ne sodi med alternativne oblike regulacije naravnih monopolov? a. Državna lastnina. b. Cenovna regulacija. c. Kontestabilni trgi. d. Konkurenca med naravnomonopolnimi panogami. 7. Pri monopolistu je krivulja mejnega prihodka a. pod krivuljo povpraševanja, b. enaka krivulji povpraševanja, c. nad krivuljo povpraševanja, d. nič od naštetega. 8. Kontestabilni trgi temeljijo na ideji a. prostega vstopa podjetij v panogo, b. prostega izstopa podjetij iz panoge, c. prostega vstopa in izstopa podjetij iz panoge, d. prostega vstopa in izstopa podjetij znotraj panoge. 9. Za uravnavanje naravnih monopolov se uporablja a. protimonopolna zakonodaja, b. državna regulacija, c. odgovora a in b, d. nič od naštetega. 10. Alokacijska neučinkovitost je v monopolu prisotna, ker je a. monopolna cena večja od povprečnih stroškov, b. monopolna cena manjša od mejnih stroškov, c. monopolna cena večja od mejnih stroškov, d. monopolna cena manjša od variabilnih stroškov. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Za monopol je značilno, da njegov proizvod nima bližnjega substituta. 2. Monopolist pri optimalnem obsegu proizvodnje izenačuje mejne stroške s ceno. 3. Mrtva izguba je izguba zaradi alokacijske neučinkovitosti popolne konkurence. 4. Naravni monopol je prisoten v panogi, kadar podjetje izkorišča prihranke obsega. 5. Osnovna oblika državne regulacije naravnega monopola je cenovna regulacija. 6. Monopolist bo izbiral obseg produkcije samo pri tistih količinah, kjer je povpraševanje togo. 7. Ker je monopolna cena večja od mejnih stroškov, je v monopolu prisotna tehnična neučinkovitost. 8. Ideja o konkurenci med potencialnimi nosilci storitev naravnomonopolnih panog temelji na prostem vstopu in izstopu podjetij iz panoge. 9. Za kontestabilne trge je značilna konkurenca v panogi. 10. Najpogostejši razlog monopolne moči na dolgi rok so patenti. Naloge in praktični primeri. 1. Monopol je tržna struktura, v kateri _______________ prodaja proizvode _______________. Njegov proizvod nima _______________, zato ima monopolist pomemben vpliv na _______________. _______________ so pogost vzrok za obstoj monopola v infrastrukturnih panogah, zato so le-ti navadno _______________ vir monopolne moči, ostali dejavniki, med katere spadajo _______________, _______________ in _______________, pa so praviloma omejeni na _______________. 2. Naštejte glavne vzroke za nastanek monopola. 3. Narišite in razložite prihranke obsega kot vzrok za nastanek monopola. 4. Narišite krivuljo povpraševanja, mejnega prihodka in celotnega prihodka za monopolista ter pojasnite, pri katerih količinah bo monopolist izbiral obseg proizvodnje. 5. Dopolnite tabelo in določite optimalni obseg produkcije monopolista: 6. Obseg proizvodnje monopolista je _______________ obsega proizvodnje popolnega konkurenta, saj popolni konkurent pri optimalnem obsegu proizvodnje izenačuje ceno z _______________, monopolist pa _______________ z mejnimi stroški. Monopolna cena je _______________ od mejnih stroškov, zato je v monopolu prisotna _______________. Izgubo zaradi alokacijske neučinkovitosti monopola imenujemo _______________. 7. Naravni monopol je v panogi prisoten, ko povprečni dolgoročni stroški _______________ na celotnem intervalu proizvodnje, potrebne za pokritje tržnega povpraševanja. Podjetje v tem primeru izkorišča _______________. Protimonopolna zakonodaja v primeru naravnega monopola _______________ ustrezna. Za uravnavanje državnih monopolov se uporablja _______________. 8. Naštejte alternativne oblike cenovne regulacije. 9. Narišite in razložite, kako monopolist doseže svoje ravnotežje oziroma optimalni obseg proizvodnje. 10. Navedite in razložite konkretne primere monopolov v Sloveniji. 6 OLIGOPOL Obkrožite pravilne odgovore. 1. V oligopolu proizvaja a. eno samo podjetje, b. veliko število majhnih podjetij, c. majhno število velikih podjetij, d. veliko število velikih podjetij. 2. V oligopolu a. velja prost vstop in izstop podjetij iz trga, b. so prisotne ovire vstopa podjetij na trg, c. je prisotno strateško obnašanje oligopolistov, d. odgovora b in c. 3. Primer homogenega proizvoda je a. avtomobil, b. nafta, c. obleka, d. nič od naštetega. 4. Med modele oligopola štejemo a. Bertrandov model, b. Cournotov model, c. Stackelbergov model, d. vse našteto. 5. Oligopol lahko analiziramo a. z modeli oligopola, b. z lomljeno krivuljo povpraševanja, c. s teorijo iger, d. vse našteto. 6. Bertrandov model oligopola predpostavlja, da oligopolist a. izenačuje mejni prihodek z mejnimi stroški, b. izenačuje mejni prihodek s ceno, c. znižuje ceno, dokler ni enaka mejnim stroškom, d. zvišuje ceno, dokler ni enaka mejnim stroškom. 7. Krivulja povpraševanja oligopolista a. je ves čas neelastična, b. je ves čas elastična, c. je elastična, nato se prelomi in postane neelastična, d. je neelastična, nato se prelomi in postane elastična. 8. Če se stroški oligopolista povečajo, a. se obseg proizvodnje in cena oligopolista spremenita, b. se obseg proizvodnje in cena oligopolista ne spremenita, c. se spremeni cena oligopolista, d. se spremeni obseg proizvodnje oligopolista. 9. Značilnost teorije iger je, da a. analizira strateško obnašanje dveh oligopolistov, b. analizira strateško obnašanje več oligopolistov, c. vedno pripelje do optimalne rešitve obeh oligopolistov, d. si oligopolista ne konkurirata. 10. Oligopolist ob znižanju svojih cen pričakuje, da (upoštevajte koncept lomljene krivulje povpraševanja), a. bodo ceno znižali tudi ostali oligopolisti v panogi, b. ostali oligopolisti v panogi cene ne bodo znižali, c. bodo ostali oligopolisti v panogi ceno zvišali, d. bodo ostali oligopolisti v panogi ohranili enake cene. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Proizvodi oligopolistov so le diferencirani. 2. Za oligopoliste je značilno strateško obnašanje. 3. Oligopolist v težnji po doseganju čim večjega dobička izenačuje mejni prihodek z mejnimi stroški. 4. Oligopolist pričakuje, da če sam zviša ceno, jo bodo zvišali tudi ostali konkurenti v panogi. 5. Na povečano povpraševanje se oligopolist odzove s povečanjem obsega proizvodnje, ne pa tudi z zvišanjem cen. 6. Primer oligopolne panoge s heterogenimi produkti je avtomobilska industrija. 7. Najpogostejše ovire vstopa v oligopolnih panogah so naravne, predvsem v obliki potreb po velikem začetnem kapitalu. 8. Najpogostejši primer strateškega obnašanja oligopolistov so visoki stroški, ki jih podjetja usmerjajo v oglaševanje svojih proizvodov. 9. Cournotov model oligopola pravi, da oligopolisti z medsebojno konkurenco drug drugemu toliko časa znižujejo ceno, da se le-ta oblikuje na ravni mejnih stroškov. 10. Lomljena krivulja povpraševanja predpostavlja, da v oligopolu dejansko nastopajo administrirane cene. Naloge in praktični primeri. 1. V monopolu proizvaja _______________, ki prodajajo proizvode _______________. Proizvodi oligopolistov so lahko _______________ ali pa _______________. Pri vstopu in izstopu s trga _______________ prisotne ovire vstopa. Oligopolisti se obnašajo _______________. 2. Oligopole lahko analiziramo s pomočjo modelov oligopola. Med najbolj znanimi so: _______________, _______________ in _______________ model. Vsi modeli oligopola govorijo o rezultatih oligopola, ki so vmes med monopolnimi in popolnokonkurenčnimi, edina izjema je _______________ model. V Bertrandovem modelu oligopolisti toliko časa drug drugemu _______________ cene, da se le-ta na koncu enaka _______________. 3. Lomljena krivulja povpraševanja prikazuje _______________ glede reakcij ostalih oligopolistov v panogi na njegove _______________. Iz lomljene krivulje povpraševanja izhaja sklep, da če se stroški povečajo, se _______________ in _______________ ne spremenita, zato so oligopolne _______________ stabilne. 4. Narišite in razložite lomljeno krivuljo povpraševanja oligopolista. 5. Kakšen je namen strateškega obnašanja oligopolistov? 6. Povežite teorijo iger in strateško obnašanje oligopolistov. 7. Navedite po dva primera homogenih in diferenciranih proizvodov. 8. Navedite primere oligopolnih panog. 9. Na trgu si konkurirata dva mobilna operaterja. Predpostavimo, da so cene določene, konkurirata si s paketno ponudbo. 70 % porabnikov povprašuje po osebnih naročniških razmerjih, 30 % pa po poslovnih naročniških razmerjih. Če operaterja ponudita enake ponudbe paketov, predpostavljamo, da se porabniki enakomerno porazdelijo. Donosi so merjeni v tržnih deležih. S pomočjo teorije iger določite najugodnejši izid. 10. Navedite pomanjkljivosti, ki jih prinaša teorija iger. 7 TRŽNE STRUKTURE V PRAKSI Obkrožite pravilne odgovore. 1. Pri nepopolni konkurenci a. je vedno prisoten le en prodajalec, b. posamezni prodajalci nimajo nadzora nad cenami dobrin in storitev, ki jih proizvajajo, c. posamezni prodajalci imajo nadzor nad cenami dobrin in storitev, ki jih proizvajajo, d. nič od naštetega. 2. Če proučujemo trg, ki ima tri prodajalce, pravimo, da proučujemo: a. popolno konkurenco, b. monopol, c. monopolistično konkurenco, d. oligopol. 3. Za monopolistično konkurenco je značilno, da a. je prisoten le en prodajalec, b. je prisotnih veliko prodajalcev, ki proizvajajo homogene proizvode, c. je prisotnih nekaj prodajalcev, d. je prisotnih veliko prodajalcev, ki proizvajajo diferencirane proizvode. 4. Ameriška protimonopolna zakonodaja posega v a. horizontalna združevanja, če ima združeno podjetje več kot 50 % tržni delež, b. vertikalna združevanja, če ima združeno podjetje več kot 20 % tržni delež, c. dogovore o cenah, d. vse našteto. 5. Monopolistična konkurenca je enaka popolni konkurenci v naslednjih značilnostih: a. veliko kupcev, b. veliko prodajalcev, c. popolna mobilnost proizvodnih dejavnikov, d. vse našteto. 6. Tržni delež podjetja izračunamo tako, da a. delimo celotni prihodek panoge s celotnim prihodkom podjetja, b. delimo celotni prihodek podjetja s celotnim prihodkom panoge, c. odštejemo celotni prihodek podjetja od celotnega prihodka panoge, d. prištejemo celotni prihodek podjetja k celotnemu prihodku panoge. 7. Za tesen oligopol je značilno, da a. je skupni tržni delež vodilnih štirih podjetij pod 40 %, b. je skupni tržni delež vodilnih štirih podjetij med 60 in 100 %, c. je skupni tržni delež vodilnih štirih podjetij pod 60 %, d. nič od naštetega. 8. Konkurenčna zakonodaja a. prepoveduje izkoriščanje monopolne moči, b. dopušča nastajanje monopolov, c. dopušča monopolno dogovarjanje, d. nič od naštetega. 9. Če znaša skupni tržni delež vodilnih štirih podjetij manj kot 40 % in je kartelno dogovarjanje med podjetji le redko možno, gre za a. ohlapen oligopol, b. tesen oligopol, c. dominantno podjetje, d. čisto konkurenco. 10. Med zlorabo prevladujočega položaja na trgu ne sodi a. neupravičeno zviševanje ali zniževanje cen, b. upravičeno zviševanje ali zniževanje cen, c. omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka, d. uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi poslovnimi partnerji. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Za monopolistično konkurenco je značilno, da je v panogi prisoten en prodajalec in veliko kupcev. 2. Za dominantno podjetje je značilno, da ima nad 40 % tržnega deleža in nima bližnjega tekmeca. 3. Za monopol je značilno, da je cena večja od mejnih stroškov, medtem ko je v popolni konkurenci cena enaka mejnim stroškom. 4. Pripadniki šole strukturalistov zavračajo protimonopolno zakonodajo. 5. Najpogosteje se za mero tržne koncentracije uporablja tržni delež podjetja. 6. Čikaška neoliberalna šola pravi, da sta regulacija in protimonopolna politika nepotrebni. 7. Koncentracija pomeni razdružitev skupnega podjetja na več neodvisnih podjetij. 8. Pomanjkljivost koncentracijskega koeficienta je, da ne zajame distribucije podjetij po velikosti. 9. V monopolistično konkurenco štejemo trgovino na drobno. 10. Slovenija nima posebej zakonsko urejene protimonopolne politike. Naloge in praktični primeri. 1. Primerjajte tržno strukturo popolne konkurence, monopolistične konkurence in monopola. V čem se razlikujejo? 2. Za popolno konkurenco je značilno, da je količina proizvodnje _______________, dobiček pa je _______________, saj je cena enaka _______________. Količina proizvodnje je v _______________ manjša kot v popolni konkurenci, v _______________ in _______________ tudi manjša kot v popolni konkurenci, vendar večja kot v monopolu. Monopol in oligopol _______________ dobiček. Cena je v monopolu, oligopolu in monopolistični konkurenci _______________ od mejnih stroškov. Je pa cena v oligopolu in monopolistični konkurenci _______________ od cene v monopolu. 3. Kaj prepoveduje protimonopolna zakonodaja? 4. Protimonopolna zakonodaja je potrebna na _______________ in _______________ trgih, saj tovrstni trgi vodijo do _______________ cen, _______________ obsega proizvodnje in _______________ neučinkovitosti. Med ekonomisti protimonopolno zakonodajo zavračajo predvsem pripadniki _______________ šole, podpirajo pa pripadniki šole _______________. Slovensko protimonopolno zakonodajo urejata zakona _______________ in _______________. 5. Kaj so kartelni sporazumi? 6. Naštejte mere tržne koncentracije. 7. _______________ je le deloma mera tržne koncentracije, saj z njim praviloma ni mogoče opisati _______________ celotnega trga. Najpogosteje se za mero tržne koncentracije uporablja _______________, ki ga izračunamo kot _______________ nekaj največjih podjetij v panogi v celotni _______________ panoge. 8. Izračunajte tržni delež podjetja, če prihodki panoge znašajo 400 milijonov €, prihodki tega podjetja v panogi pa 80 milijonov €. Za kakšno tržno strukturo gre? 9. Navedite konkretne primere tržnih struktur glede na stopnjo koncentracije: monopol, dominantno podjetje, tesen oligopol, monopolistična konkurenca. 10. Opredelite tržno strukturo slovenskega gospodarstva. Katere tržne strukture prevladujejo in v katerih panogah? 8 TRŽNA DRUŽBA IN PODJETNIŠTVO Obkrožite pravilne odgovore. 1. Podjetništvo kot dejavnost, v kateri pri investiranju podjetniki maksimizirajo svoj dobiček, opredeljuje a. personalna psihološka šola, b. sociokulturni teoretski pristop, c. neoklasična ekonomska teorija, d. vse našteto. 2. Klasična ekonomska teorija je imela podjetnika za a. kapitalista, b. nekoga, ki vodi proces in je vir vse ekonomske dejavnosti, c. za enega od produkcijskih vložkov (inputov), d. za inovatorja. 3. Med temeljne tržne institucije sodi a. podjetništvo, b. kapital, c. dobiček, d. vse našteto. 4. Če podjetnik izbira in se odloča o pomenu posameznega proizvoda, obsegu povpraševanja, uporabljenih virih, potem opravlja funkcijo podjetnika kot a. razsodnika, b. koordinatorja, c. inovatorja, d. nosilca tveganja. 5. Kaj ne sodi med področja inovativnih možnosti v podjetju? a. Neujemanje. b. Potrebe procesa. c. Nova znanja. d. Nepričakovanost. 6. Če podjetnik zaznava možnosti za dobiček in se ustrezno odloča v tržnem neravnotežju, pravimo da opravlja funkcijo podjetnika kot a. koordinatorja, b. nosilca tveganja, c. razsodnika, d. inovatorja. 7. Podjetnik se v vlogi špekulanta pojavi, kadar a. kupuje po neznani ceni in prodaja po znani ceni, b. kupuje po znani ceni in prodaja po neznani ceni, c. odgovora a in b, d. nič od naštetega. 8. Inovacija je v sedanjosti v vedno večji meri a. sprememba v proizvodnem potencialu že obstoječih virov, b. sprememba virov, c. le tehnične narave, d. vse našteto. 9. Podjetnik kot lastnik: a. vodi ekonomske dejavnosti v gotovosti, b. poseduje ali si izposoja sredstva za proizvodnjo, c. sprejema odločitve o koordinaciji redkih virov, d. se odziva na dobičkonosne priložnosti. 10. Schumpetrov podjetnik kot inovator a. odloča o alokaciji virov za izkoriščanje inovacije, b. ima menedžersko vlogo, c. ima vlogo sprejemalca odločitev, d. vse našteto. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Teza o prednostih trgovine pravi, da trg ne prispeva k blaginji ljudi. 2. Schumpeter podjetnika opredeljuje kot kapitalista. 3. Če se podjetnik odziva na dobičkonosne priložnosti, pravimo, da opravlja funkcijo podjetnika kot nosilca tveganja. 4. Področja oziroma viri inovativnih možnosti za podjetnika so tako v podjetju kot tudi zunaj podjetja. 5. Če podjetnik razdeljuje dohodke med sodelujoče dejavnike proizvodnje, opravlja funkcijo podjetnika kot razsodnika. 6. Podjetnik je zaradi lastniške pravice upravičen do dobička. 7. Podjetnik se pri svojem delovanju pojavlja le v vlogi koordinatorja in razsodnika. 8. V ekonomiji je izraz podjetništvo najprej uporabil Joseph A. Schumpeter. 9. Za moderno mikroekonomsko teorijo je podjetnik vir vse ekonomske dejavnosti. 10. Tipičen primer inovacije je uvedba e-poslovanja. Naloge in praktični primeri. 1. Opredelite pojem podjetništva v različnih ekonomskih teorijah. 2. Pri proučevanju teorije podjetništva se srečujemo s tremi metodološkimi pristopi: _______________, _______________, _______________. _______________ opredeljuje podjetništvo kot dejavnost podjetnikov, kjer najbolje izkoriščajo obstoječe proizvodne dejavnike tako, da maksimizirajo svoj dobiček. _______________ opredeljuje podjetništvo kot dejavnost ljudi s posebnimi psihološkimi značilnostmi (predvidljivost, nagnjenost k tveganju, itd.). _______________ podjetništvo opredeljuje kot rezultat prepletanja socialnih, kulturnih, ideoloških in družbenih odnosov ter ustanov, kjer posamezniki izkoriščajo svoje ekonomske možnosti. 3. Naštejte in opredelite funkcijske vloge podjetnika. 4. Za spodnje primere določite, za katero funkcijsko vlogo podjetnika gre. a. Razvoj novega proizvoda. b. Določitev višine plač zaposlenih. c. Odločitev o nabavi večje količine surovin že tekom dneva. d. Odločitev, da se razširi proizvodnja kljub gospodarski krizi. 5. Špekuliranje je v svoji osnovi _______________. Za premostitev _______________ med nakupom in prodajo je potreben _______________, oziroma sodelovanje _______________, ki pa s svojimi dejanji tvega. Tako se _______________ nanaša na prejem negotovega povračila. Podjetnik kupuje po _______________ ceni in prodaja po _______________. _______________ je neločljivi del konkurence in njegova nevarnost je ob vsakodnevnih stečajih več kot očitna. Podjetnik se odziva na _______________ in s tem usklajuje _______________. 6. Naštejte vire inovacij znotraj in zunaj podjetja. 7. Kako je negotovost povezana s pojmom podjetništva? 8. Kako bi vi opredelili pojem podjetnika in kako je podjetnik opredeljen po Schumpetru? 9. Inovacija je prvotno pomenila ________________. Sedaj pa inovacija postaja vse bolj sprememba v proizvodnem potencialu ___________________. Inovacija je vse bolj _______________ in ____________ pojem in vse manj _______________ pojem. Področja inovativnih možnosti v podjetju odkrivajo _________________. 10. Naštejte nekaj primerov inovacij. 9 MAKROEKONOMIJA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Katero izmed naslednjih vprašanj uvrščamo med ključna vprašanja makroekonomije? a. Zakaj v določenem časovnem obdobju pride do zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti in kateri so možni ukrepi za zmanjšanje stopnje brezposelnosti? b. Kateri so vzroki za pojav inflacije in potrebni ukrepi za njeno stabilizacijo? c. Kako lahko država poveča stopnjo gospodarske rasti? d. Vse našteto. 2. Katere izmed spodaj naštetih trditev ne uvrščamo med cilje makroekonomske politike? a. Stabilna oziroma zmerna rast splošne rasti cen. b. Visoka in naraščajoča gospodarska rast. c. Letna stopnja inflacije prek 1000 %. d. Visoka stopnja zaposlenosti pri nizki stopnji brezposelnosti. 3. Kombinacija splošne ravni cen in količine domačega proizvoda pri kateri niti prodajalci niti kupci ne želijo spremeniti svojih nakupov, prodaj ali cen, se imenuje a. indeks cen življenjskih potrebščin, b. potencialni BDP, c. makroekonomsko ravnovesje, d. nič od naštetega. 4. S ponudbenim šokom mislimo na a. premik krivulje ponudbe v desno za vse dobrine, b. nenadno spremembo stroškov proizvodnje oziroma produktivnosti, ki povzroči znaten premik krivulje AS, c. pravilen odgovor je tako a kot b, d. pravilen ni niti odgovor a niti b. 5. Proučevanje vedenja podjetij, posameznih trgov in gospodinjstev imenujemo a. normativna ekonomija, b. pozitivna ekonomija, c. makroekonomija, d. mikroekonomija. 6. Proučevanje vedenja gospodarstva kot celote imenujemo a. normativna ekonomija, b. pozitivna ekonomija, c. makroekonomija, d. mikroekonomija. 7. Kateri izmed naštetih pojmov se nanaša na celotno količino dobrin in storitev, ki so jih podjetja v državi pripravljena proizvesti in prodati v danem obdobju? a. BDP. b. Neto izvoz. c. Agregatna ponudba. d. Agregatno povpraševanje. 8. Kateri izmed naštetih pojmov se nanaša na celotni znesek, ki so ga v danem obdobju pripravljeni potrošiti različni sektorji gospodarstva? a. BDP. b. Neto izvoz. c. Agregatna ponudba. d. Agregatno povpraševanje. 9. V modelu krožnega toka gospodarstva realni tok poteka a. od gospodinjstev k podjetjem, b. od podjetij h gospodinjstvom, c. od finančnih institucij k državi, d. od države k finančnim institucijam. 10. Trg osnovnih proizvodnih dejavnikov sestavljajo a. delo, b. kapital, c. zemlja, d. vse našteto. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Krožni tok tržnega gospodarstva kaže povezavo med ključnimi subjekti v gospodarstvu, ki so povezani prek različnih trgov. 2. Medsebojne povezave med posameznimi subjekti prikazujemo s pomočjo trg blaga in storitev ter skozi trg dela. 3. V krožnem toku gospodarstva obstajata dva glavna sektorja, in sicer gospodinjstva in podjetja. 4. V krožnem toku gospodarstva na trgu proizvodov realni tok poteka od podjetij h gospodinjstvom. 5. Mikroekonomija je usmerjena na agregatno raven narodnega gospodarstva. 6. Makroekonomija se ukvarja z individualno ekonomsko enoto, kot so posamezniki, gospodinjstva, podjetja, skupina proizvodov, skupina proizvajalcev, trg za posamezno blago in storitev. 7. Finančne institucije zbirajo prihranke podjetij, ki so vir tekoče potrošnje gospodinjstev. 8. Država se vključuje na trg zaradi tržnih pomanjkljivosti (neenakost, eksternalije, nepopolna konkurenca ipd.). 9. Za začetnika sodobne makroekonomije štejemo Adama Smitha. 10. Popolni krožni tok majhnega odprtega gospodarstva vključuje naslednje subjekte: državo, finančne institucije in tujino. Naloge in praktični primeri. 1. Z »mikro« označite vse tiste dogodke ali teme, ki jih proučuje mikroekonomija in z »makro« tiste, ki jih proučuje makroekonomija: a. inflacija __________ b. recesija __________ c. najemnine stanovanj __________ d. dohodek gospodinjstva __________ e. javnofinančni primanjkljaj __________ f. stagflacija __________ g. cena zdravniške oskrbe __________ h. plače zaposlenih v državni upravi __________ 2. Grafično in analitično razložite koncept krožnega toka gospodarstva z vključitvijo države in finančnih institucij. Posebej razložite, kako poteka realni in kako denarni tok na posameznem trgu. 3. Na kratko razložite vlogo države in finančnih institucij v krožnem toku gospodarstva. 4. Navedite najpomembnejše makroekonomske cilje. Razložite, s katerimi makroekonomskimi agregati jih izražamo. 5. Kakšna je bila v lanskem letu v Sloveniji stopnja inflacije, brezposelnosti in BDP na prebivalca. Pri odgovoru na vprašanje si pomagajte s podatki objavljenimi na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.stat.si/). 6. Kakšna je bila v lanskem letu v Sloveniji stopnja gospodarske rasti? Primerjate pridobljen podatek s povprečjem gospodarske rasti, ki ga beležijo države EU. Pri odgovoru si pomagajte s podatki objavljenimi na spletni strani Evropskega statističnega urada EUROSTAT (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/). 7. Za tržna gospodarstva so značilna nihanja ekonomske aktivnosti, ki jih imenujemo _______________. Vsak je sestavljen iz štirih faz: vrha, _______________, _______________ in _______________. Vrhu običajno sledi _______________ nezaposlenost in _______________ proizvodnje. 8. Velika gospodarska kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila po ekonomski vsebini dno gospodarskega cikla, zato ji pravimo tudi _______________, njena glavna značilnost pa je bila visoka _______________. Izhod iz krize so našli v povečanju agregatnega povpraševanja s povečanjem _______________. Uravnavanju gospodarstva preko agregatnega povpraševanja pravimo tudi_______________. 9. Vlada lahko na različne načine uravnava gospodarstvo. Dve najpomembnejši orodji sta _______________ politika in _______________ politika. Spreminjanje obsega državnih izdatkov in davkov sta ukrepa _______________ politike, _______________ politika pa skuša uravnavati gospodarstvo preko spreminjanja ponudbe denarja ali višine obrestnih mer. Da bi izvlekla ekonomijo z dna gospo-darskega cikla, bo preudarna vlada _______________ davke ali _______________ državne izdatke. Da bi zaustavila inflacijo, lahko vlada z _______________ politiko neposredno nadzira gibanje plač in cen ali pa z _______________ politiko omeji rast ponudbe denarja. 10. Makroekonomska politika uporablja za dosego ciljev različne ukrepe. Razvrstite spodaj navedene ukrepe med štiri temeljne makroekonomske politike: fiskalno politiko (FP), denarno politiko (DP), zunanjetrgovinsko politiko (ZTP) in plačno politiko (PP): a. _____ sprememba dohodninske stopnje b. _____ povečana ponudba denarja c. _____ carina na izvoženo blago d. _____ omejevanje višine plač e. _____ določitev minimalnega deleža doma proizvedenih inputov v proizvodnji f. _____ povečanje izdatkov za obrambo g. _____ znižanje obrestne mere 10 BRUTO DOMAČI PROIZVOD Obkrožite pravilne odgovore. 1. Velikost BDP-ja neke države je 3.452 milijard €. Pri tem je vrednost potrošnje 2.343 milijard €, državni izdatki so 865 milijard € in bruto investicije 379 milijard €. Neto izvoz znaša a. 93 milijard €, b. 123 milijard €, c. -45 milijard €, d. -135 milijard €. 2. Bruto domači proizvod je definiran kot a. osebna potrošnja in bruto zasebne domače investicije, b. vsota plač in nadomestil plač zaposlenih oseb, dobička pravnih oseb ter prihodka od obresti, c. vrednost končnih proizvodov in storitev, proizvedenih na ozemlju neke države v enem letu, d. vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, proizvedenih na ozemlju neke države v enem letu. 3. Bruto domači proizvod vključuje: a. proizvodnjo blaga in storitev, ki jo uvrščamo v sivo ekonomijo, b. izdatke za opremo, ki zmanjšujejo onesnaževanje okolja, c. vrednost različnih dejavnosti, ki jih koristijo prebivalci države v svojem prostem času, d. proizvedeno količina blaga in storitev, ki niso kupljeni in prodani na trgu določene države. 4. Če se hkrati povečata nominalni BDP in splošna raven cen, potem se realni BDP a. ne spremeni, b. se poveča, vendar z manjšo hitrostjo kot splošna raven cen, c. se zmanjša, d. na podlagi podanih informacij ni mogoče sklepati o gibanju realnega BDP. 5. Predpostavljamo, da se je nominalni BDP v neki državi povečal iz 500 na 600 milijard €. Ob tem se je deflator BDP prav tako povečal iz 125 na 150. Sledi, da realni BDP a. ostane nespremenjen, b. se poveča, c. se zmanjša, d. ni možno izračunati iz teh podatkov. 6. Vrednost celotnih izdatkov, porabljenih za reprezentativno košarico blaga in storitev v prvem letu (bazno leto), znaša 4.000 milijard €. V drugem letu so se celotni izdatki za nakup iste košare blaga in storitev povečali na 4.500 milijard €. Koliko znaša BDP deflator v tem letu? a. 0,88. b. 1,33. c. 188. d. 112,5. 7. Merilo vrednosti vseh končnih proizvodov in storitev, proizvedenih na ozemlju neke države v enem letu se imenuje: a. celotni proizvod, b. bruto domači proizvod, c. celotni domači proizvod, d. nič od naštetega. 8. Največja sestavina slovenskega BDP je/so a. potrošnja gospodinjstev, b. investicije, c. državni nakupi dobrin in storitev, d. neto izvoz. 9. Če znaša nominalni BDP 11 milijonov €, deflator BDP pa 110, koliko znaša realni BDP? a. 10 milijonov €. b. 12,1 milijonov €. c. 1,1 milijona €. d. 9,9 milijonov €. 10. Če znaša realni BDP 5 milijonov €, deflator pa 110, koliko znaša nominalni BDP? a. 5,5 milijonov €. b. 550 milijonov €. c. 4,55 milijonov €. d. 0,05 milijona €. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Nakup stanovanja posameznika pri izračunu BDP po izdatkovni metodi uvrščamo med investicijske izdatke. 2. Po izdatkovni metodi je BDP vsota potrošnje, bruto investicij, državnih izdatkov in izvoza. 3. Če je slovenski državljan zaposlen v nemškem podjetju v Sloveniji, so zaslužki del slovenskega BDP in nemškega BNP. 4. Bruto nacionalni proizvod (BNP) je celotni končni proizvod, ki ga proizvedemo v danem letu s proizvodnimi dejavniki v lasti rezidentov določene države. 5. Vrednost uvoza po izdatkovni metodi odštejemo od BDP, saj je uvoženo blago proizvedeno v tujini in ga kot takšnega pripisujemo BDP v tuji državi. 6. Več kot je posrednih davkov, večja je razlika med neto domačim proizvodom (NDP) in narodnim dohodkom (ND). 7. Z izrazom »dodana vrednost« označujemo vrednost končne dobrine, zmanjšano za proizvodne stroške na končni stopnji proizvodnje. 8. Z življenjsko ravnjo razumemo količino proizvodov in storitev, ki si jo v povprečju lahko privošči prebivalec določene države. 9. Deflator BDP je stokratna vrednost količnika nominalnega in realnega BDP. 10. Izdatkovna in dohodkovna metoda izračuna BDP prinašata enak rezultat, ker je vsako plačilo (izdatek) hkrati tudi prejemek (dohodek). Naloge in praktični primeri. 1. Navedite vzroke za pojav sive ekonomije? 2. Navedite in razložite različne metode izračuna BDP? Ali se med njimi pojavlja kakšna razlika? 3. Kakšni so problemi pri zajemanju in izračunavanju BDP? 4. Kakšna je razlika med bruto domačim proizvodom (BDP) in bruto nacionalnim proizvodom (BNP)? V katerih okoliščinah je BDP večji kot BNP? 5. Na podlagi Tabele 10.1. v Dodatku k učbeniku primerjate stopnjo rasti BDP Slovenije za zadnje razpoložljivo leto s stopnjami rasti BDP drugih držav, ki so prikazane v tabeli. Zakaj se pojavljajo razlike v stopnji rasti med državami? Katera država EU je v obravnavanem letu dosegala najnižjo in najvišjo stopnjo rasti? Kako bi ocenili Slovenijo glede na druge članice EU? 6. BDP je ena najpomembnejših mer izložka (outputa) proizvodov in storitev narodnega gospodarstva. Da bi izločili vpliv velikosti države, ekonomisti pogosto uporabljamo _______________. Po izdatkovni metodi je vrednost BDP vsota _______________, _______________, _______________ in _______________. Po dohodkovni metodi je BDP vsota različnih dohodkov, kot so na primer _______________, _______________, _______________ in _______________. _______________ BDP predstavlja vrednost proizvodov in storitev, proizvedenih v tekočem letu, kjer so vrednosti izražene v tekočih cenah. Kadar uporabljamo stalne cene, govorimo o _______________ BDP. Leto iz katerega smo vzeli cene za izračun, imenujemo _______________ leto. Pri preračunu uporabimo BDP _______________. 7. Največji delež v strukturi slovenskega BDP zajema _______________. V primeru velikega gospodarstva lahko domača potrošnja v času recesije nadomesti izpad tujega povpraševanja, ki ga imenujemo z drugo besedo tudi _______________. Za Slovenijo je zaradi njene majhnosti izredno pomembno povpraševanje iz _______________, saj je slovensko gospodarstvo močno vpeto v mednarodne tokove. 8. Kaj bi se zgodilo z BDP, če bi vlada korenito povečala obdavčitev osebnih dohodkov? Kaj bi se zgodilo z obsegom sive ekonomije? 9. Če je bil BDP neke države 1.000, njen izvoz 100 in njen uvoz 150, koliko domače proizvodnje je bilo na razpolago za potrošnjo v tej državi? Kakšna bi bila celotna razpoložljiva količina dobrin in storitev v tej državi? Kako se spremeni BDP, če se poveča uvoz? 10. Javne dobrine in storitve najpogosteje zagotavlja država in niso predmet tržne menjave, torej so netržne dobrine. Ali so potemtakem zastonj? 11 NEZAPOSLENOST Obkrožite pravilne odgovore. 1. Kako se imenuje ena izmed štirih faz poslovnega cikla? a. Inflacija. b. Recesija. c. Brezposelnost. d. Sezonsko nihanje. 2. Če znaša velikost proizvodne vrzeli 6 % potencialnega BDP, bo dejanska stopnja brezposelnosti presegala naravno stopnjo brezposelnosti za a. 2 odstotni točki, b. 3 odstotne točke, c. 4 odstotne točke, d. 5 odstotnih točk. 3. Nezadostna skupna potrošnja v gospodarstvu povzroča a. frikcijsko brezposelnost, b. strukturno brezposelnost, c. ciklično brezposelnost, d. prikrito (latentno) brezposelnost. 4. V nekem gospodarstvu je 250 milijonov ljudi, od tega predstavlja 150 milijonov prebivalcev delovno aktivnih, stopnja brezposelnosti pa je 8 %. Koliko prebivalcev v tem gospodarstvu je zaposlenih? a. 12 milijonov. b. 20 milijonov. c. 138 milijonov. d. 140 milijonov. 5. V neki državi je naravna stopnja brezposelnosti 6 %, medtem ko je brezposelnost 8 %. Če upoštevamo Okunov zakon, kakšen bo realen padec dejanskega BDP v razmerju do potencialnega? a. 1 %. b. 2 %. c. 4 %. d. 6 %. 6. Stopnja brezposelnosti je a. skupno število brezposelnih v določenem gospodarstvu, b. določen odstotek prebivalstva neke države, ki ni zaposlen, c. določen odstotek delovne sile, ki nima dela, d. nič od naštetega. 7. Delovno aktivno prebivalstvo je a. enako velikosti prebivalstva v neki državi, b. enako številu odraslega prebivalstva v neki državi, c. enako številu vseh zaposlenih oziroma brezposelnih oseb in tistih oseb, ki iščejo delo, d. nič od naštetega. 8. Ko dejanski BDP presega potencialni BDP a. naravna stopnja brezposelnosti presega dejansko stopnjo brezposelnosti, b. je naravna stopnja brezposelnosti manjša kot dejanska stopnja brezposelnosti, c. je ciklična brezposelnost večja od nič, d. nič od naštetega. 9. Zaradi gospodarske krize je veliko ljudi ostalo brez dela. Tovrstno nezaposlenost imenujemo a. strukturna nezaposlenost, b. frikcijska nezaposlenost, c. ciklična nezaposlenost, d. latentna nezaposlenost. 10. Peter je diplomiral, sedaj pa si išče prvo zaposlitev. V tem času bo a. strukturno nezaposlen, b. frikcijsko nezaposlen, c. ciklično nezaposlen, d. latentno nezaposlen. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Naravna stopnja brezposelnosti ustreza dejanski polni zaposlenosti gospodarstva. 2. V Sloveniji je najvišja stopnja brezposelnosti med starejšimi (nad 55 let). 3. Nezaposlenost, ki povzroča relativno nizke narodnogospodarske stroške, imenujemo frikcijska nezaposlenost. 4. Osebo, ki je zaradi propada določene gospodarske panoge postala brezposelna, uvrščamo med vrsto strukturne nezaposlenosti. 5. Ciklična brezposelnost nastane zaradi prevelikega povpraševanja po delovni sili v celoti, saj se celotno gospodarstvo nahaja v recesiji. 6. Diplomant upravnih ved, ki ne more najti zaposlitev, je strukturno brezposeln. 7. Stopnja brezposelnosti se bo v narodnem gospodarstvu zmanjšala, če se zmanjša število prebivalstva. 8. Naravna stopnja brezposelnosti je najnižja stopnja brezposelnosti, ki zagotavlja stabilne cene in vključuje frikcijsko ter del strukturne brezposelnosti. 9. Registrirana brezposelnost je v Sloveniji višja od anketne brezposelnosti. 10. V času gospodarske krize se poveča predvsem ciklična brezposelnost. Naloge in praktični primeri. 1. Razložite vrste brezposelnosti. 2. Na podlagi Tabele 11.2. v Dodatku k učbeniku analizirajte stopnjo brezposelnosti v Sloveniji za zadnje razpoložljivo obdobje (npr. zadnjih 5 let). Kakšen je trend brezposelnosti v Sloveniji, v kolikor naredimo primerjavo s podatki stopnje brezposelnosti v državah članicah EU? Ali se stopnja brezposelnosti zmanjšuje ali povečuje? Kakšni so vzroki za takšen trend v Sloveniji in celotni Evropi? 3. V Sloveniji v kategorijo _______________ uvrščamo zaposlene za določen in nedoločen čas, ki so registrirani na _______________ kot zaposleni. Med _______________ v Sloveniji sodijo le prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Neprijavljeni nezaposleni v Sloveniji _______________ zajeti med nezaposlene, zato je lahko uradno prijavljenih nezaposlenih _______________ od dejanskega števila nezaposlenih. Če seštejemo zaposlene in nezaposlene, dobimo _______________ prebivalstvo, ki ga imenujemo tudi _______________. Šolarji, upokojenci, gospodinje in bolni ljudje, nesposobni za delo, tvorijo _______________ prebivalstvo. 4. V nekem gospodarstvu je 10 milijonov ljudi, od tega je 72 % zaposlenih, nezaposlenih je 0,8 milijona ljudi. Izračunajte stopnjo nezaposlenosti v tem gospodarstvu in število neaktivnega prebivalstva. 5. Neko gospodarstvo ima 20 milijonov prebivalcev, starejših od 15 let, od katerih je 70 % aktivnega prebivalstva. Neaktivnega prebivalstva je v gospodarstvu skupno 10 milijonov, brezposelnih pa je 2 milijona ljudi. Izračunajte stopnjo nezaposlenosti in skupno število prebivalstva v tem gospodarstvu. 6. V Sloveniji je bilo veliko stečajev v tekstilni, obutveni in gradbeni industriji. Ali se bodo po vašem mnenju omenjeni trendi v Sloveniji nadaljevali? Kako bi lahko rešili omenjene probleme? 7. Brezposelnost in domači proizvod (output) se v poslovnem ciklu premikata skupaj, Arthur Okun pa je povezavo tudi statistično opredelil. Vsako povečanje dejanskega BDP-ja v primerjavi s potencialnim BDP-jem za _______________ odstotni točki pomeni _______________ brezposelnosti za odstotno točko. To pomeni, da če se na primer dejanski BDP zmanjša iz 96 odstotkov potencialnega na 92 odstotkov potencialnega BDP, se stopnja brezposelnosti _______________ za _______________ odstotne točke. 8. Izračunajte stopnjo brezposelnosti žensk, če veste, da je v narodnem gospodarstvu 15 milijonov ljudi, od tega je delež žensk 55 %, stopnja (ženskega) aktivnega prebivalstva je 45 %, številno brezposelnih žensk pa znaša 450.000. 9. Naštejte dve slovenski regiji, v katerih po vašem prepričanju obstaja najvišja (najnižja) stopnja brezposelnosti in nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko država znižala to vrsto brezposelnosti. 10. Ali je cilj vlade, da ima stopnjo brezposelnosti enako 0? Zakaj to ni mogoče in zakaj to niti ne bi bilo dobro za narodno gospodarstvo? Utemeljite svoj odgovor. 12 INFLACIJA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Nominalni dohodek se je povečal za 8 % ob 10 % stopnji inflacije. Realni dohodek se je tako a. povečal za 2 %, b. povečal za 18 %, c. zmanjšal za 18 %, d. zmanjšal za 2 %. 2. Kaj je vzrok za pojav stroškovne inflacije? a. Povečanje zaposlenosti in proizvodnje. b. Povečanje proizvodnih stroškov na enoto. c. Zmanjšanje cen različnih virov. d. Povečanje brezposelnosti. 3. V enem letu je znašal indeks splošne ravni cen 110 in se je v naslednjem letu povečal na 117. Kakšno stopnjo inflacije beležimo v tem obdobju? a. 3,5 %. b. 4,7 %. c. 6,4 %. d. 7,1 %. 4. V nekem gospodarstvu so se cene podvojile v 14 letih. Kolikšno letno stopnjo rasti je približno beležila ta država v tem obdobju? a. 2 %. b. 3 %. c. 4 %. d. 5 %. 5. Kateri ekonomski subjekti utrpijo največjo škodo pri neanticipirani inflaciji? a. Tisti, ki prilagajajo življenjske stroške glede na njihov razpoložljiv dohodek. b. Tisti, ki menijo, da je rast cen počasnejša kot rast njihovih nominalnih dohodkov. c. Tisti, ki so posodili denar po fiksni obrestni meri. d. Tisti, ki so se zadolžili v obdobju nizkih cen. 6. Nekateri ekonomisti menijo, da šibka inflacija povpraševanja pri nedoseženi polni zaposlenosti povzroča a. povečanje realnega proizvoda in zaposlenosti, b. padec realnega proizvoda in zaposlenosti, c. povišanje ravni cen in zmanjšanje zaposlenosti, d. zmanjšanje ravni cen in povečanje zaposlenosti. 7. Kašno stopnjo inflacije beležijo v nekem gospodarstvu, če se je indeks ravni cen v obdobju enega leta povečal iz 145 na 167? a. 12 %. b. 13 %. c. 14 %. d. 15 %. 8. Phillipsova krivulja prikazuje a. negativno povezanost med cenami in agregatnim povpraševanjem, b. pozitivno povezanost med cenami in agregatnim povpraševanjem, c. povezanost med varčevanjem in investicijami, d. povezanost med stopnjo brezposelnosti in stopnjo inflacije. 9. Stroškovna inflacija se pojavi, ko se a. poveča agregatna ponudba pri polni zaposlenosti, b. zmanjša agregatna ponudba, c. poveča agregatno povpraševanje pri polni zaposlenosti, d. zmanjša agregatno povpraševanje pri polni zaposlenosti. 10. Inflacija povpraševanja se pojavi kot posledica a. povečanja cene dela, b. povečanja cene proizvodnih dejavnikov, c. povečanja agregatnega povpraševanja, d. zmanjšanja agregatnega povpraševanja. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Zaradi inflacije izgubljajo predvsem upniki. 2. Dolgoročna Phillipsova krivulja predpostavlja naravno stopnjo brezposelnosti in anticipirano inflacijo. 3. Stroškovna inflacija se pojavi, ko se zmanjša agregatna ponudba pri polni zaposlenosti. 4. Inercijska inflacija običajno vztraja dokler kakšen šok (s strani agregatne ponudbe ali povpraševanja) ne povzroči dviga ali znižanja cen. 5. Inflacija povpraševanja se pojavi, ko se npr. povečajo državni izdatki. 6. Deflacija je pojav, ko se splošna raven cen zniža. 7. Slovenija ima v zadnjih letih galopirajočo inflacijo. 8. Inflacija povpraševanja povzroči padec BDP in dvig splošne ravni cen. 9. Kratkoročna Phillipsova krivulja prikazuje linearno povezanost med inflacijo in brezposelnostjo na kratek rok. 10. Najpogostejši ukrep stabilizacijske politike zniževanja inflacije je zniževanje davkov. Naloge in praktični primeri. 1. Naštejte razloge, zakaj je inflacija nezaželen pojav v posameznem gospodarstvu. Kašni so možni ukrepi za odpravo inflacije? 2. Na podlagi Tabele 12.2. v Dodatku k učbeniku analizirajte stopnjo inflacije v Sloveniji za razpoložljivo obdobje. Podatke o splošni ravni cen v Sloveniji primerjajte z drugimi državami EU (pomagajte si s Tabelo 10.4. v Dodatku k učbeniku). 3. S pomočjo krivulj agregatne ponudbe (AS) in agregatnega povpraševanja (AD) narišite in razložite razliko med inflacijo povpraševanja (»demand-pull«) in stroškovno inflacijo (»cost-push«) oz. inflacijo ponudbe? Ali obstaja med njima kakšna vzročna povezava? 4. Razložite koncept kratkoročne in dolgoročne Phillipsove krivulje. Ali zadnja makroekonomska gibanja v Sloveniji potrjujejo veljavnost ugotovitev kratkoročne Phillipsove krivulje? 5. Izračunajte nominalno obrestno mero, če je v gospodarstvu letna stopnja inflacije 6 %, letna realna obrestna mera pa znaša 4 %. Kolikšen znesek nominalnih obresti dobi Tomaž, če 500 € posodi prijatelji Jerneju za dobo enega leta po izračunani nominalni obrestni meri? 6. Kaj razumete pod pojmom hiperinflacija? Navedite določene primere hiperinflacije v preteklosti. Opredelite tudi vlogo pričakovanj ljudi v obdobju hiperinflacije. 7. Dopolnite naslednjo tabelo: a. Med leti 2011 in 2012 je nominalni BDP _______________ za _____%. b. Med leti 2012 in 2013 se je inflacija _______________ za _____%. c. Tone je leta 2011 Petru posodil 20 €, ki mu jih je moral Peter vrniti v naslednjem letu. Tone je Petru zaračunal 6 % obresti. Kdo je v danih okoliščinah pridobil? d. Da bi zaposleni ohranili življenjski standard, bi v letu 2012 morali prejemati nominalno plačo v višini _______________ €. 8. Obrestna mera kaže, koliko denarja moramo povrniti za izposojen denar, zato se ob dvigu obrestnih mer _______________ vrednost našega dolga. Ob vztrajni in visoki inflaciji je treba to vgraditi v obrestne mere, zato ločimo med _______________ in realno obrestno mero, razliko med njima pa predstavlja stopnja _______________. Če cene rastejo, se nominalna obrestna mera _______________, zato ne pride do prerazporeditve premoženja posameznikov. 9. Opredelite razliko med inflacijo in stagflacijo. Navedite tudi primere stagflacije v preteklosti. 10. Kaj bi naredili z vašimi prihranki, če bi predsednik vlade napovedal, da bo v bližnji prihodnosti vlada izvedla ukrepe, ki bodo močno vplivali na povišanje ravni cen v državi? 13 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Katero izmed naštetih lastnosti pripisujemo protekcionističnim ukrepom vlade? a. Preprečujejo uvoz blaga. b. Določajo maksimalno količino uvoza določenih proizvodov v določenem časovnem obdobju. c. Pogosto ščitijo domače proizvajalce pred tujo konkurenco. d. Omogočajo državam zmanjšanje izvoza in povečanje uvoza v času depresije. 2. Kakšna je verjetna posledica uvedbe carin s ciljem povečanja zaposlenosti v neki državi? a. Kratkoročno povečanje zaposlenosti v izvoznih državah. b. Zmanjšanje tarifnih stopenj v tujih državah. c. Dolgoročna realokacija delavcev iz izvoznih držav v zaščitene domače države. d. Znižanje domačih cen. 3. “Država je v nevarnosti! Potrebno jo je zaščiti pred tujimi državami, ki prodajajo proizvode na našem trgu z nižjimi cenami kot znašajo stroški proizvodnje.” Na katero obliko protekcionističnih ukrepov se nanaša ta trditev/argument? a. Diverzifikacija za dosego stabilnosti. b. Povečanje zaposlenosti. c. Protekcionizem proti dumpingu. d. Nizka cena tuje delovne sile. 4. Kaj se zgodi z izvozom posamezne države, če so se svetovne cene v primerjavi z domačimi povečale? a. Izvoz države se močno zmanjša v primerjavi z uvozom. b. Izvoz države ostane enak. c. Izvoz države se poveča. d. Izvoz države se zmanjša. 5. Kaj se zgodi z uvozom posamezne države, če se svetovne cene v primerjavi z domačimi zmanjšajo? a. Uvoz države se bo povečal. b. Uvoz države se bo zmanjšal. c. Izvoz države ostane enak. d. Izvoz države se bo močno povečal. 6. Kaj se zgodi, če se uvede carina na uvozne proizvode? a. Povpraševanje po uvoznih proizvodih se poveča. b. Povpraševanje po uvoznih proizvodih se zmanjša. c. Ponudba uvoznih proizvodov se poveča. d. Nič od naštetega. 7. Država A in država B proizvajata isto dobrino, vendar je proizvodnja te dobrine v državi A produktivnejša kot v državi B. Država A ima zato a. primerjalno prednost, b. absolutno prednost, c. nima prednosti, d. prednost v proizvodni učinkovitosti. 8. Odprava carine povzroči a. povečanje cen na domačem trgu, b. zmanjšanje obsega povpraševanja, c. manjši uvoz, d. manjšo domačo proizvodnjo. 9. Z vsemi naštetimi načini lahko gospodarstvo države omogoča razširitev proizvodnih možnosti izven svojih meja, razen pri a. mednarodni menjavi, b. samozadostnosti, c. tehnološkem napredku, d. izboljšanju izobraževanja in usposabljanja. 10. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) rešuje a. spore o državni meji med sosedi, b. trgovinske spore, c. vojaške konflikte med državami, d. nič od naštetega. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Zvišanje uvozne carine poveča domačo proizvodnjo. 2. Carine povečujejo domačo porabo in prihodke državnega proračuna. 3. Prohibitivna carina je tako visoka, da lahko omeji celoten uvoz. 4. Carina je davek, pobran od izvoza. 5. Država, ki ima pri proizvodnji vseh dobrin absolutno prednost, bo vedno imela tudi primerjalno prednost pred drugimi državami. 6. Slovenija bi imela trgovinski primanjkljaj, če bi bil njen uvoz blaga manjši od izvoza. 7. Država, ki ima pri proizvodnji določene dobrine absolutno prednost, bo imela pri proizvodnji identične dobrine tudi primerjalno prednost pred drugimi državami. 8. V splošnem obstaja v svetu težnja po večji uporabi carin in kontingentov. 9. Stopnja nominalne zaščite pokaže realni učinek zaščite domačih proizvajalcev. 10. Prelevmani so količinske omejitve pri uvozu blaga. Naloge in praktični primeri. 1. Zunanjetrgovinska politika je poimenovanje za množico ukrepov, ki jih država sprejema za reguliranje _______________. Sredstva, ki jih pri tem uporablja so: _______________, _______________ in _______________. Najstarejša oblika omejevanja svetovne trgovine so _______________. Učinki carin so tako _______________ kot tudi _______________. 2. Kakšna je razlika med teorijo primerjalnih prednosti in teorijo absolutnih prednosti? Pojasnite s primerom. 3. Na podlagi spodnje tabele ugotovite, katera država ima primerjalne prednosti v proizvodnji LCD televizorjev in v proizvodnji pralnih strojev. Pri tem si pomagajte z izračunom oportunitetnih stroškov obeh proizvodov za obe državi. Tabela prikazuje število porabljenih ur na enoto proizvoda v Nemčiji in na Japonskem. Pralni stroj LCD televizor Nemčija 110 130 Japonska 100 90 4. Predpostavimo, da zaradi določenih razlogov pade slovenski BDP. Zaradi nižjega dohodka se bo uvoz iz sosednjih držav _______________. Slovenski uvoz je izvoz drugih držav, zato se bo tam posledično izvoz _______________. Zaradi manjšega izvoza se v tujini zmanjša agregatno _______________ in posledično tudi _______________. 5. Narišite in razložite neposredne učinke uvedbe carin v narodnem gospodarstvu. 6. Kateri so posredni učinki uvedbe carin na proizvode bele tehnike v Sloveniji? 7. Navedite in opredelite različne stopnje carinske zaščite. 8. Ali poznate necarinske oblike zaščite domačega gospodarstva? Kakšni so možni ukrepi za izvajanje zaščite gospodarstva pred globalno konkurenco? 9. Ali poznate argumente, ki upravičujejo uvedbo carin v narodnem gospodarstvu? 10. Ali sta GATT in WTO eno in isto? Ali veste v čem je smisel pogajanj o prosti trgovini? 14 PLAČILNA BILANCA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Del plačilne bilance, ki prikazuje saldo mednarodne menjave blaga v obdobju enega leta, se imenuje a. trgovinska bilanca, b. presežek trgovinske bilance, c. primanjkljaj trgovinske bilance, d. mednarodne denarne rezerve. 2. Saldo trgovinske bilance je enak razliki med izvozom in uvozom a. blaga in storitev, b. blaga in storitev ter nakupov vrednostnih papirjev v tujini s strani slovenskih rezidentov, c. blaga in storitev ter neto investicij dohodkov in transferjev, d. blaga in storitev zmanjšani za nakupe vrednostnih papirjev v Sloveniji s strani tujih rezidentov. 3. Zmanjšanje mednarodnih denarnih rezerv je v plačilni bilanci prikazano kot a. kredit v finančno-kapitalskem računu, b. debet v finančno-kapitalskem računu, c. debet v tekočih transferjih, d. kredit v tekočih transferjih. 4. Državne transakcije blaga, storitev in premoženja z ostalimi državami sodijo v a. plačilno bilanco, b. trgovinsko bilanco, c. kapitalsko-finančni račun, d. tekoči račun. 5. Kateri del plačilne bilance je zrcalna slika tekočega računa plačilne bilance? a. Kapitalsko-finančni račun. b. Trgovinska bilanca. c. Mednarodne denarne rezerve. d. Nič od naštetega. 6. Plačilnobilančni primanjkljaj lahko privede do a. zmanjšanja zadolževanja v tujini, b. povečanja mednarodnih denarnih rezerv, c. povečanja vrednosti domače valute, d. zmanjšanja mednarodnih denarnih rezerv. 7. Plačilna bilanca je sestavljena iz dveh sestavljenih/večjih računov, in sicer a. trgovinske bilance in kapitalsko-finančnega računa, b. tekočega računa in kapitalsko-finančnega računa, c. tekočega računa in trgovinske bilance, d. tekočega računa in mednarodnih denarnih rezerv. 8. Katera izmed naslednjih trditev je pravilna? a. Če imamo presežek na tekočem računu, potem mora imeti kapitalsko-finančni račun primanjkljaj. b. Skupna vsota vseh postavk v plačilni bilanci mora biti pozitivna. c. Država beleži presežek v tekočem računu, če gre več sredstev tujini kot jih prejme. d. Država beleži primanjkljaj na kapitalsko-finančnem računu, če uvoz presega izvoz. 9. Tekoči del plačilne bilance a. bo enak nič, ko bo izvoz trgovskega blaga enak njegovemu uvozu, b. kaže smer in obseg toka zlata med državo in njenimi trgovinskimi partnerji, c. obsega priliv kapitala, ne pa tudi njegovega odliva, d. je zrcalna slika kapitalsko-finančnega računa. 10. Če slovenski državljan, ki dela v Nemčiji, nakaže svojim sorodnikom v Sloveniji 1000 €, se ta postavka evidentira a. v kapitalsko-finančnem računu (kreditna postavka), b. v tekočem računu (debetna postavka), c. v tekočem računu (kreditna postavka), d. v mednarodnih denarnih rezervah (kreditna postavka). Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Seštevek saldov tekočega računa in kapitalsko-finančnega računa plačilne bilance je vedno enak nič. 2. Plačilnobilančni presežek pomeni, da v državo priteče več denarja, kot ga je treba plačati tujini. 3. Plačilna bilanca je sistematičen prikaz vseh ekonomskih transakcij med dano državo in preostalim svetom. 4. Kreditne transakcije so transakcije, ki povzročajo odlive mednarodne likvidnosti (deviz) rezidentom. 5. Debetne transakcije so transakcije, ki povzročajo odlive mednarodne likvidnosti (deviz) rezidentov. 6. Plačilnobilančni presežek vodi v zmanjšanje deviznih rezerv. 7. Povečanje uvoza blaga in storitev vodi v presežek tekočega računa plačilne bilance. 8. V času krize se uvoz dobrin poveča. 9. Plačilnobilančni primanjkljaj je za narodno gospodarstvo bolj škodljiv kot plačilnobilančni presežek. 10. Slovenija ima v zadnjem obdobju presežek v trgovinski bilanci in primanjkljaj v storitveni bilanci. Naloge in praktični primeri. 1. Napišite sestavo plačilne bilance. 2. _______________ zajema uvoz in izvoz blaga, uvoz in izvoz storitev pa je zajet v _______________. Prejemki in izdatki od dela in kapitala so prikazani v postavki _______________, postavka transferna plačila pa zajema _______________, ki jih prejmejo ali plačajo prebivalci neke države. Kapitalski račun zajema vse nakupe _______________ (npr. patenti, licence, itd.), _______________ pa obsega nakupe in prodaje materialnega premoženja, kreditne transakcije in spremembe _______________. Pozitivni predznak mednarodnih denarnih rezerv pomeni _______________ MDR, negativni predznak pa pomeni _______________ MDR. 3. Ali sta plačilnobilančni primanjkljaj oziroma presežek zaželena? Zakaj? 4. Razložite, kako bi povečanje realnega dohodka v Sloveniji vplivalo na tekoči račun v plačilni bilanci Slovenije. 5. Ugotovite pod katero postavko (kredit/debit) in na kateri del plačilne bilance (tekoči račun/kapitalsko-finančni račun) uvrščamo naslednje transakcije: a. izvoz blaga _______________ b. uvoz storitev _______________ c. prejete obresti in dividende od nerezidentov _______________ d. povečanje neposrednih naložb _______________ e. zmanjšanje neposrednih naložb v državo poročevalko _______________ f. povečanje ostalih obveznosti rezidentov do nerezidentov _______________ g. zmanjšanje mednarodnih denarnih rezerv _______________ h. prodaja tujih vrednostnih papirjev s strani rezidentov _______________ 6. Zakaj je plačilna bilanca vedno uravnotežena? Ali je res vedno uravnotežena? Kako in za kaj uporabljamo podatke, ki sestavljajo plačilno bilanco? Naj bo vrednost letne spremembe devizne rezerve v plačilni bilanci enaka (minus) -10 denarnih enot. Kaj vam takšen podatek pove? Kakšna je razlika med tekočim delom plačilne bilance in saldom trgovinske bilance? 7. Katera od naslednjih transakcij bo povečala tekoči presežek v plačilni bilanci Slovenije? a. Podjetje Fructal izvozi leta 2012 v Rusijo sokove v vrednosti 10 milijonov € in kot plačilo isto leto uvozi nafto v vrednosti 10 milijonov €. b. Podjetje Gorenje je izvozilo v Češko republiko v letu 2012 pralne stroje v vrednosti 1,5 milijona €. Uvoznik je decembra (po 60 dneh) uvožene pralne stroje v celoti plačal. c. Slovenska vlada je 2012 kot humanitarno pomoč BiH poslala hrano in zdravila v vrednosti 2,3 milijona €. d. Slovenska vlada je za pokritje proračunskega primanjkljaja v letu 2012 izdala za 30 milijonov € obveznic na evrovalutnem trgu, katerih dospelost znaša 5 let. 8. Kateri dogodki v nalogi 7 so povečali primanjkljaj celotne plačilne bilance brez deviznih rezerv? 9. Ste izvoznik usnja v Italijo. Kako boste v plačilni bilanci prikazali izvoz v vrednosti 2 milijonov €? Kakšna bo sprememba v plačilni bilanci Italije? 10. Predpostavimo, da je tekoči račun plačilne bilance v deficitu v višini 150 milijonov €. Kakšen vpliv so imele mednarodne transakcije na agregatno povpraševanje v Sloveniji v tem letu? Kakšno je stanje na kapitalskem delu plačilne bilance za opazovano obdobje? 15 TEČAJNA POLITIKA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Če slovenski državljan kupi 25.000 $ za 100.000 €, je devizni tečaj (direktna kotacija) enak a. 40 €/$. b. 25 €/$. c. 4 €/$. d. 0,25 €/$. 2. Drseči devizni tečaj pomeni, da a. je vrednost valute določena prek povpraševanja in ponudbe, b. se je cena zlata povečala, c. je dovoljeno vsak mesec povečati vrednost valute za četrtino %, d. lahko Mednarodni denarni sklad (IMF) zmanjša vrednost valute za 10 %. 3. Če se je v Sloveniji (velja sistem drsečega deviznega tečaja) povišal devizni tečaj (npr. iz 1 € = 0,60 $ na 1 € = 0,65 $), to imenujemo a. depreciacija $, b. revalvacija $, c. devalvacija $, d. apreciacija $. 4. Če se v sistemu fiksnega deviznega tečaja zniža devizni tečaj domače valute, to imenujemo a. depreciacija $, b. revalvacija $, c. devalvacija $, d. apreciacija $. 5. Cilj uravnavano drsečega deviznega tečaja je a. uravnavanje tečaja na kratek rok in fiksiranje tečaja na dolgi rok, b. uravnavanje tečaja na kratek in dolgi rok, c. fiksiran tečaj na kratek in dolgi rok, d. fiksiran tečaj na kratek rok in uravnavan na dolgi rok. 6. Padec vrednosti valute nasproti drugi valuti se (v razmerah drsečega deviznega tečaja) imenuje a. prosto drseča valuta, b. krepitev valute, c. depreciacija valute, d. apreciacija valute. 7. Če se je v Sloveniji (velja sistem drsečega deviznega tečaja) znižal devizni tečaj (npr. iz 1 € = 1,25 $ na 1 € = 1,20 $), to imenujemo a. depreciacija $, b. revalvacija $, c. devalvacija $, d. apreciacija $. 8. V okviru sistema fleksibilnih deviznih tečajev se pojavijo tendence za a. depreciacijo valute v državah z relativno visoko inflacijo, b. to, da do sprememb deviznega tečaja zaradi razlik med stopnjami inflacije med državami ne pride, c. apreciacijo valute v državah z relativno visoko inflacijo, d. depreciacijo valute v državah z relativno nizko stopnjo inflacije. 9. Če je potrebnih 3,60 $ za nakup 2 £, potem je devizni tečaj: a. 3,60 $ = 2 £, b. 1,80 $ = 1 £, c. 0,5 £ = 1 $, d. 0,40 $ = 1 £. 10. Direktna kotacija deviznega tečaja domače valute bi v Sloveniji pomenila (v razmerju do $): a. 1 € = 1,40 $, b. 1 $ = 0,7143 €, c. 1 € = 0,800 £, d. nič od naštetega. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Vrednost enote tujega denarja izražena s številom enot domačega denarja imenujemo direktna kotacija deviznega tečaja. 2. Direktna kotacija je recipročna vrednost indirektne kotacije. 3. Ekspanzivna monetarna politika vodi do apreciacije domače valute. 4. Ekspanzivna fiskalna politika v ZDA vodi do apreciacije dolarja. 5. Če se povečajo obrestne mere na evroobmočju, lahko pričakujemo apreciacijo ameriškega dolarja. 6. Revalvacija pomeni povečanje vrednosti domače valute v sistemu drsečega deviznega tečaja. 7. Teorija paritete kupne moči predvideva, da na oblikovanje tečaja vplivata elastičnost izvoza in uvoza. 8. Za evro velja, da je fiksno vezan naproti glavnim svetovnim valutam (USD, JPY, GBP ipd.). 9. Sistem čistega drsečega deviznega tečaja temelji na ideji, da devizni tečaj v celoti določajo tržne sile. 10. Evro so enostransko prevzele tudi nekatere države, ki niso članice EMU. Naloge in praktični primeri. 1. _______________ je cena tujega denarja, izražena v domačem denarju. Menjalni tečaj ene valute nasproti druge valute imenujemo _______________. Ceno reprezentativne košarice tujih valut pa imenujemo _______________. Devizni tečaj se lahko oblikuje kot _______________ ali kot _______________. 2. Na podlagi spodnje tabele ocenite, ali je evro v zadnjih letih apreciiral ali depreciiral v odnosu do izbranih valut. Kako je tovrstno gibanje vplivalo na slovensko zunanjo trgovino? Devizni tečaji ECB od leta 1999 do leta 2011 za izbrane valute Opomba: n.p. - ni podatka. Vir: ECB, 2012. 3. Razloži naslednje pojme: deviza, valuta, devizni trg, revalvacija (apreciacija), devalvacija (depreciacija), bilateralni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, nominalni devizni tečaj in realni devizni tečaj. Poskusite razložiti s primeri. 4. Predpostavljajte, da ima Slovenija trgovinski primanjkljaj (npr. s Švico). Kaj vam to pove o relativnem obsegu izvoza oziroma uvoza Slovenije v (iz) Švice? Kako bi lahko zmanjšali ali celo odpravili trgovinski primanjkljaj s prilagajanjem deviznega tečaja? 5. Kako vpliva višja gospodarska rast v EMU (za 1 odstotno točko višja kot v ZDA) na devizni tečaj med EUR in USD? 6. Predpostavimo, da so ZDA uvedle dodatne uvozne omejitve za tuje avtomobile, predvsem iz Japonske. Kako bo ta informacija vplivala na vašo odločitev o posedovanju USD oziroma JPY? 7. Kakšne sisteme deviznih tečajev poznate? Pojasnite razlike med njimi. 8. Opredelite devizni trg in pojasnite od česa je odvisna ponudba in povpraševanje na deviznem trgu. Pri tem navedite dve glavni obliki intervencije države na gibanje deviznih tečajev in jih vsebinsko opredelite. 9. Pojasnite razliko med direktno in indirektno kotacijo. 10. Poznamo različne teorije deviznega tečaja. Ena izmed njih je teorija _______________, po kateri se prosto drseči devizni tečaji oblikujejo glede na pariteto kupne moči dveh valut. _______________ pravijo, da na oblikovanje tečaja v veliki meri vplivata elastičnost uvoza in izvoza. _______________ pojasnjuje oblikovanje ravnotežnega deviznega tečaja v režimu prosto drsečega deviznega tečaja s plačilnobilančnimi transakcijami. 16 DENARNA POLITIKA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Katera izmed naštetih je ekonomska funkcija denarja? a. Posrednik za komuniciranje. b. Dejavnik proizvodnje. c. Hranilec vrednosti obveznic. d. Merilec vrednosti. 2. Kaj se bo najverjetneje zgodilo, če Banka Slovenije proda državne vrednostne papirje na odprtem trgu? a. Ponudba denarja se bo zmanjšala. b. Ponudba denarja se bo povečala. c. Zmanjšale se bodo obvezne rezerve. d. Bančne rezerve se bodo povečale. 3. Največji del agregata M1 predstavljajo a. kovanci, b. gotovina, c. osebne hranilne vloge in neosebni varčevalni računi, d. vloge na vpogled. 4. Kateri izmed naštetih elementov predstavlja največji delež ponudbe denarja M2? a. Kovanci. b. Gotovina. c. Kratkoročne hranilne in vezane vloge. d. Vloge na vpogled. 5. Na katero izmed funkcij denarja najbolj vpliva obdobje visoke stopnje inflacije? a. Hranilec vrednosti. b. Merilec vrednosti. c. Splošni menjalni posrednik. d. Vse zgoraj našteto. 6. Kadar obrestne mere rastejo, a. se oportunitetni stroški držanja denarja znižajo in hkrati pride do povečanja špekulativnega povpraševanja po denarju, b. se oportunitetni stroški držanja denarja povečajo in hkrati pride do povečanja transakcijskega povpraševanja po denarju, c. se oportunitetni stroški držanja denarja povečajo in hkrati pride do zmanjšanja transakcijskega povpraševanja po denarju, d. se oportunitetni stroški držanja denarja zmanjšajo in hkrati pride do zmanjšanja špekulativnega povpraševanja po denarju. 7. Zamik pri zaznavanju ukrepov monetarne politike je načeloma a. veliko krajši kot pri fiskalni politiki, b. veliko daljši kot pri fiskalni politiki, c. enako dolg kot pri fiskalni politiki, d. nepovezan z ukrepi centralne banke. 8. V kolikor želi ECB voditi restriktivno monetarno politiko, mora a. zmanjšati minimalno stopnjo obveznih rezerv, b. kupiti državne vrednostne papirje na odprtem trgu, c. prodati državne vrednostne papirje na odprtem trgu, d. zmanjšati obrestno mero. 9. V kolikor želi ECB voditi ekspanzivno monetarno politiko mora a. kupiti državne vrednostne papirje na odprtem trgu, b. prodati državne vrednostne papirje na odprtem trgu, c. povišati obrestno mero, d. povišati minimalno stopnje obveznih rezerv. 10. Predpostavimo, da imate 1.000 € in jih položite na banko, kjer dobite letno 5 % obresti. Če gotovine ne položite na banko, boste ob 10 % letni stopnji inflacije a. pridobili 150 € nominalno, b. pridobili 50 €, c. izgubili 150 € realno, d. nič od zgoraj naštetega. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Kadar obrestne mere naraščajo, se cene vrednostnih papirjev povečajo. 2. Obrestna mera je oportunitetni strošek držanja denarja. 3. S politiko odprtega trga želi centralna banka z nakupi vrednostnih papirjev zmanjšati količino primarnega denarja v obtoku. 4. Bistvo kvantitativne teorije denarja je, da je vsota blagovnih cen oziroma celotna menjalna vrednost blaga in storitev enaka celotni količini denarja, pomnoženim z njegovo hitrostjo obračanja. 5. Kadar ekonomisti govorijo o kontroliranju primarne količine denarja, pomeni to kontroliranje multiplikatorja denarja. 6. Obvezne rezerve, ki jih imajo poslovne banke pri centralni banki, so pomembne zaradi nadzora nad zneskom kreditov, ki jih lahko ustvarjajo poslovne banke. 7. Na trgu denarja je krivulja ponudbe popolnoma navpična, saj je količina denarja eksogeno določena (s strani centralne banke). 8. Eskontna politika je najpomembnejši instrument denarne politike centralnih bank. 9. Glavni cilj centralne banke je čim večji dobiček banke. 10. Slovenija vodi svojo lastno denarno politiko od osamosvojitve naprej. Naloge in praktični primeri. 1. Navedite in razložite kvantitativne instrumente denarne politike. 2. V nekem gospodarstvu se je realni BDP povečal za 5 %, inflacija pa za 3 %. Za koliko odstotkov se mora, ob nespremenjeni ponudbi denarja, spremeniti obtočna hitrost denarja? 3. Naštejte funkcije denarja. 4. Navedite in pojasnite možne načine prek katerih centralna banka uravnavana ponudbo denarja v gospodarstvu. 5. Opredelite in na kratko pojasnite maastrichtske konvergenčne kriterije za pridružitev držav k Evropski denarni uniji (EMU). Katere od naštetih kriterijev Slovenija v tem trenutku izpolnjuje? 6. Katere temeljne cilje uresničuje denarna politika? 7. Centralna banka vodi _______________ politiko. Slovensko centralno banko imenujemo _______________ in ima sedež v/na _______________, njen guverner trenutno pa je _______________. Države članice EU, ki so uvedle evro, so prenesle pristojnost glede vodenja denarne politike na _______________. Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. junija 1998 s sedežem v _______________ in je glavni nosilec skupne _______________ politike evroobmočja. Evroobmočje sestavljajo države članice EU, ki so uvedle evro. Za uvedbo evra morajo države članice izpolnjevati _______________ kriterije. Ker niso vse države članice EU uvedle evra, se za označevanje Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki so uvedle evro, uporablja izraz _______________. Evrosistem je od 1. januarja 1999 dalje odgovoren za določanje in izvajanje skupne _______________ politike za evroobmočje. Z dnem uvedbe evra kot valute Republike Slovenije (1. januarja 2007) je _______________ postala del Evrosistema. ESCB (Evropski sistem centralnih bank) pa sestavljajo _______________ in _______________ vseh držav članic EU. Nacionalne centralne banke držav članic EU, ki niso uvedle evra, so sicer del ESCB in še vedno lahko vodijo svojo _______________ politiko ter niso udeležene v procesu odločanja in izvajanja skupne denarne politike. 8. Obresti so plačilo za _______________ denar. Posojila se razlikujejo glede na čas dospetja, saj imajo dolgoročna posojila _______________ obrestno mero kot kratkoročna. Posojila se razlikujejo tudi glede na stopnjo tveganja, saj imajo bolj tvegana posojila _______________ obrestno mero kot manj tvegana. Tako ima vrednostni papir grške vlade _______________ obrestno mero kot državni vrednostni papir Nemčije. Sredstva se razlikujejo tudi po likvidnosti, saj je npr. nepremičnina _______________ likvidna od depozitov na banki. Nominalna obrestna mera je enaka vsoti _______________ in _______________. V času inflacije nominalne obrestne mere naraščajo_______________ kot znaša rast splošne rasti cen, zato se realne obrestne mere _______________. 9. Najpomembnejša funkcija denarja je uporaba denarja kot _______________. Denar uporabljamo tudi kot obračunsko sredstvo ali _______________ vrednosti, saj z njim merimo vrednost posameznih vrst denarja. Če želimo ohranjati vrednost dlje časa, nastopa denar tudi v vlogi _______________. Ob inflaciji držanje gotovine prinaša izgubo zaradi _______________ posedovanja denarja, ki so posledica neaktivnega posameznika. Če denar omogoča mednarodna plačila, opravlja funkcijo _______________. 10. Denarni trg je v ravnovesju, ko je _______________ denarja enaka _______________ po denarju. Ponudbo denarja pokažemo kot _______________ črto, povpraševanje denarja pa je _______________. Če je obrestna mera previsoka (višja od ravnotežne), to pomeni, da je na trgu obseg ponudbe denarja _______________ od _______________ po denarju. Da bi dosegli ravnotežje, se mora obrestna mera _______________. Če povečamo količino denarja, kar pokažemo s premikom krivulje ponudbe denarja v _______________ se cena denarja ustrezno _______________. Če zmanjšamo ponudbo denarja, potem se obrestna mera _______________, če pa se poveča povpraševanje po denarju, potem se obrestna mera _______________. V spodnji sliki narišite denarni trg in ustrezne premike krivulj. 17 FISKALNA POLITIKA Obkrožite pravilne odgovore. 1. Če želi država povečati raven realnega BDP-ja, lahko zmanjša a. davke, b. nakupe blaga in storitev, c. transferna plačila, d. velikost proračunskega primanjkljaja. 2. Časovni zamik fiskalnih ukrepov, ki imajo posledice na proizvodnjo, zaposlenost in splošno raven cen v državi, se imenuje a. administrativni (odločitveni) zamik, b. operativni (akcijski), c. spoznavni zamik, d. fiskalni zamik. 3. V proporcionalnem davčnem sistemu bo z višanjem dohodka povprečna davčna stopnja a. naraščala, b. padala, c. ostala nespremenjena, d. tako naraščala kot tudi padala. 4. Proticiklično delovanje fiskalne politike, ki samodejno vzpostavlja gospodarsko ravnovesje s spremembami državnih prihodkov in odhodkov, imenujemo a. politično poslovni cikel, b. avtomatični fiskalni stabilizator, c. proračun pri polni zaposlenosti, d. učinek izrinjanja. 5. V neki državi znaša BDP 300 milijonov €, kar prinese 50 milijard € davčnih prihodkov v enem letu. Naslednje leto se BDP zviša na 350 milijonov €, kar prinese 60 milijonov € davčnih prihodkov. Kakšen davčni sistem je značilen za to državo? a. Regresiven. b. Proporcionalen. c. Progresiven. d. Nevtralen. 6. Katera kombinacija fiskalne politike je najbolj ekspanzivna? a. Povečanje državnih izdatkov in davkov. b. Zmanjšanje državnih izdatkov in davkov. c. Povečanje državnih izdatkov in zmanjšanje davkov. d. Zmanjšanje državnih izdatkov in povečanje davkov. 7. Fiskalna politika se nanaša na a. ukrepe centralne banke pri nadziranju ponudbe denarja, b. državno reguliranje finančnih posrednikov, c. ukrepe države pri obdavčitvi, d. ukrepe izdatkovne in prihodkovne strani, z direktnim vplivom na gospodarstvo. 8. V času gospodarske recesije avtomatski stabilizatorji _____ državne izdatke in _____ državne prihodke. a. zmanjšujejo, povečujejo, b. povečujejo, zmanjšujejo, c. povečujejo, povečujejo, d. zmanjšujejo, povečujejo. 9. V času gospodarske ekspanzije avtomatski stabilizatorji _____ državne izdatke in _____ državne prihodke. a. povečujejo, zmanjšujejo, b. zmanjšujejo, povečujejo, c. zmanjšujejo, zmanjšujejo, d. povečujejo, povečujejo. 10. Ob znižanju davčnih stopenj bodo gospodinjstva a. zmanjšala svojo potrošnjo, b. povečala svojo potrošnjo (zaradi višjih obresti), c. povečala svoj razpoložljiv dohodek in posledično povečala tako varčevanje kot tudi potrošnjo, d. povečala investicije. Označite, ali so trditve pravilne ali napačne. 1. Progresivni davek pomeni, da se davčna stopnja ob znižanju dohodka zviša. 2. Avtomatski stabilizatorji med recesijo zmanjšujejo davčne prihodke in povečujejo državne izdatke. 3. Ukrepa restriktivne fiskalne politike sta povečanje državnih izdatkov in zmanjšanje davkov. 4. Fiskalna politika je ekspanzivna, ko so vladni izdatki večji od davčnih prihodkov. 5. Restriktivna fiskalna politika povzroča proračunski primanjkljaj. 6. Če podjetje ugotovi, da je država zvišala davek na proizvodni dejavnik oziroma input, bo podjetje poskušalo dvigniti ceno svojega proizvoda in s tem prevaliti vsaj del bremena davka na potrošnike. 7. Avtocesta, ki jo zgradi vlada in za njeno uporabo ne pobira cestnine, je primer javne dobrine. 8. Če so davčne stopnje previsoke, negativno vplivajo na konkurenčnost narodnega gospodarstva. 9. Prispevki za razliko od davkov niso prisilno plačilo davčnega zavezanca. 10. Davčna utaja je legalno izogibanje plačevanja davkov. Naloge in praktični primeri. 1. Ali je slovenska dohodninska lestvica progresivna, degresivna ali proporcionalna? Pri odgovoru na vprašanje si pomagajte s spodnjo tabelo, ki prikazuje lestvico za leto 2012. Opomba: V letu 2013 in 2014 se uvaja nov četrti dohodninski razred z dodatno st. dohodnine 50 %, za letno neto davčno osnovo nad 69.313 EUR. Vir: MF, 2012. 2. Islandija je leta 2007 uvedla enotno davčno stopnjo (na plače) in se pridružila vrsti držav, predvsem vzhodne Evrope (Estonija, Makedonija, Slovaška, Srbija itd.), ki so to storile že prej. V čem je glavna prednost takšnega davka? Kljub vsemu je Islandija leta 2010 ponovno uvedla progresivno obdavčitev plač. Razložite in argumentirajte smiselnost uvedbe progresivne obdavčitve. Ali bi bil takšen davčni sistem (enotna davčna stopnja) smiselno uvesti tudi v Sloveniji? Se je zaradi krize progresivnost obdavčevanja plač povečala ali zmanjšala? 3. Kateri davki v Sloveniji predstavljajo t. i. veliko davčno trojico (predstavljajo približno 80 % vseh pobranih davkov)? 4. Danes se razvita gospodarstva naslanjajo na progresivne davke, kar pomeni, da z naraščanjem dohodka davčno breme _______________. Če so davki sorazmerni, potem plačujemo relativno _______________ (ne glede na svojo davčno osnovo). Če pa so davki degresivni, to pomeni, da naložijo npr. družinam z relativno nizkimi dohodki _______________ davčno breme kot tistim z relativno višjimi dohodki. Primer progresivnega davka je _______________, sorazmernega _______________ in degresivnega _______________. 5. Razliko med javnofinančnimi prihodki in odhodki imenujemo javnofinančni _______________ ali _______________. V obdobju recesije padejo prihodki ekonomskih subjektov in obseg transakcij, zato bo država ob nespremenjenih davčnih stopnjah zbrala _______________ davčnih prihodkov. Če ostane obseg izdatkov nespremenjen, bo zaradi recesije nastal primanjkljaj, ki ga imenujemo _______________ primanjkljaj. 6. Kaj so vzroki krize socialne države? Socialna država v Sloveniji je vedno bolj pod udarom neugodnih demografskih trendov, naraščanja stroškov zdravstva, stroškov prerazdeljevanja in prevelike razsipnosti državne uprave. Razložite in argumentirajte. 7. Povežite oziroma razmejite naslednje pojme: občinski primanjkljaj, proračunski primanjkljaj, javnofinančni primanjkljaj, primanjkljaj pokojninske blagajne, javni dolg in zunanji dolg. 8. Opredelite pojem fiskalne politike in njene funkcije, navedite njene instrumente in pojasnite, kdo je nosilec fiskalne politike v Sloveniji. 9. Navedite ukrepe pri vodenju ekspanzivne oziroma restriktivne fiskalne politike. 10. Navedite in na kratko razložite razliko med diskrecijsko in avtomatsko fiskalno politiko. Kateri so ključni razlogi za omejeno učinkovito delovanje fiskalne politike? Kazalo Predgovor 1.del - Mikroekonomija 1. Kaj proučuje ekonomska znanost? 2. Ekonomski problem družbe in posameznika 3. Tržni mehanizem in analiza povpraševanja 4. Ravnotežje popolnega konkurenta 5. Monopol 6. Oligopol 7. Tržne strukture v praksi 8. Tržna družba in podjetništvo 2.del – Makroekonomija 9. Makroekonomija 10. Bruto domači proizvod 11. Nezaposlenost 12. Inflacija 13. Zunanjetrgovinska politika 14. Plačilna bilanca 15. Tečajna politika 16. Denarna politika 17. Fiskalna politika Priloga Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 147386883 ISBN 978-961-262-140-7 (ePUB) Temelji ekonomije - Vprašanja in primeri z rešitvami doc. dr. Aleksander Aristovnik, doc. dr. Primož Pevcin, mag. Bernard Brščič Recenzent: prof. dr. Stanka Setnikar-Cankar Oblikovanje in grafi: mag. Bernard Brščič Jezikovno pravilnost tekstov zagotavlja avtor gradiva. Izdala in založila: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5, Ljubljana Elektronska izdaja Dostop: www.biblos.si Cena: 5,99€ Ljubljana, 2023 © Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2023. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje je, razen v primerih iz 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.