kulturno - politično glasilo
s_vpJ^p_vji_th in dornačih dogodkov
6. leto / številka 23
V Celovcu, dne 10. Junija 1954
Cena 1 šiling
Če ni le prepozno
Francoska vlada je podpisala novo pogodbo, kr daje Vietnamu popolno svobodo. Indokino sestavljajo tri države in sicer Vietnam, Laos in Kambodža. Sedaj; se vršijo odločilni boji za Vietnam. Komunistične čete so ipo pričetku ženevske konference dosegle svoj naj večji uspeh na bojnem polju, ki se je skoraj po polletnem obleganju posrečilo zavzeti francosko trdnjavo Dien-Bien Fu. S padcem te trdnjave so postale komunistične čete prostejše in se pripravljajo na naval na mesto Hanoi. Okoli 100 tisoč vojakov je po najnovejših poročilih zbranih za nove vojaške pohode. V tem položaju je francoska vlada dovolila pojrolno politično svobodo prvi izmed imenovanih treh držav. Ministrski predsednik Vietnama se je takoj s to pogodbo odpeljal v Saigon, glavno mesto Vietnama. Seve j,e velijo vprašanje, če bo ta pogodba v stanu ojačiti odpor proti komunistom tako, da
Novi oblaki na nebu
Ena izmed naj večjih držav Zadnje Indije je Siam ali po novejšem Thadland. Ta država obsega pol milijona kvadratnih kilometrov, je torej. 6 krat tako velika kakor Avstrija in šteje okoli 19 milijonov prebiralcev. Na vzhodni strani meji Siam na Indokino, o kateri smo ponovno pisali in kjer se odigrava odločilna politična bitka na konferenci v Ženevi in odločilna bitka na vojaškem polju med komunisti na eni in Francozi na drugi strani. Ko bo padla taka ali taka odločitev v Indokini, bo neposredno na vrsti tudi Siam kot sosed.
Amerika se je odločila, da pomaga pripraviti Siamu odporno silo proti možni komunistični1 nevarnosti. Gospodarsko gledano je dežela važna, ker pridela riž, sladkor, bombaž in tobak, ima pa tudi obširne pragozdove, ki predstavljajo veliko gospodarsko važnost.
Med poslanikom Siama v USA in ameriškim zunanjim ministrom Dullesom so se pričeli razgovori, po katerih je Amerika iz-
Maršal Tito zopet doma
Po petdnevnem potovanju se je maršal Tito zopet vrnil iz Grčije. Ob priliki tega državnega obiska so se vršili razgovori s predstavniki grškega političnega in vojaškega življenja o preosnovi balkanskega pakta v vojaško zvezo. Pred odhodom sta se maršal Tito in grški kralj Pavel udeležila vojaške parade v Solunu. V Solunu ima Jugoslavija tudi prosto pristanišče, ki je pred nedavnim bilo zopet ipopravljeno. Maršal Tito se je na obisk odpeljal z ladjo Galeb, vrnil pa se je s posebnim vlakom v Makedonijo.
Vojaško zvezo 'bodo zunanji ministri meseca julija podpisali in bo ob isti priliki ustanovljen svet vseh treh držav Jugosla-
bo mogla dežela kdaj. uživati izbojevano svobodo.
Francoska vlada je imenovala za Indokino tudi novega poveljnika in visokega komisarja v osebi generala Ely-ja, ki je odpotoval na novo službeno mesto.
Istočasno pa se je francoski parlament zbral za veliko debato o Indokini. Zunanji minister Bidault pa v Ženevi konferira z ruskim zunanjim ministrom Molotovom. Od zadržanja ruskega zunanjega ministra v Ženevi bo v veliki meri zavisel tudi potek debate v pariškem parlamentu. Če se v Ženevi ne posreči najti poti do 'premirja v Indokini, 'bo verjetno francoska vlada padla in nastala bo dolgotrajna vladna kriza z nedoglednimi posledicami.
Britanski zunanji minister Eden je tudi konec tedna prebil v Londonu, da tam na vladni seji poroča o poteku javnih in privatnih razgovorov v Ženevi.
razila svojo pripravljenost, da pomaga Siamu pri okrepitvi armade. Amerika je pripravljena dobaviti oklepnike, bombnike in lovska 'letala ter drug vojni material ter dovoliti tudi posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Oba sta se tudi domenila, da bo Siam pri prvem pojavu kake komunistične nevarnosti zaprosil Združene narode za pomoč. Sicer pa je siamška vlada že pred tedni zaprosila Svetovni varnostni svet, da Ibi ta odposlal v deželo posebno opazovalno komisijo, ki bi imela nalogo, da zasleduje vse komunistične pojave že v vseh po-četkih. Obstoja pa seve nevarnost, da bo prebivalstvo Laosa in Kambodže iškalo bolj. zaslombe pri Siamu, kil naj. bi z ameriško pomočjo postal vojaško močan, kakor pri Francozih, kar seve ne gre v francoske politične račune v tem delu sveta.
Istočasno je tudi ministrski predsednik Indije N diru naglasil, da položaj v Indokini ogroža svetovni mir in se bo v par tednih odločilo, če je mirna poravnava spora sploh Se mogoča.
vije, Grčije im TurčijiC, v katerega 'bo poslala vsaka država enako število zastopnikov. V tej' zvezi je izjavil jugoslovanski zunanji minister Popovič, da Jugoslavija ne namerava pristopiti kot članica k Atlantski zvezi, Grčija in Turčija pa sta članici te zveze.
NEMŠKA MLADINA KORAKA
V vzhodnem delu Berlina je komunistična mladina priredila velik zbor kot demonstracijo proti povezavi Zahodne Nemčije z Zahodom. Okoli 400.000 mladincev in deklet je korakalo v sprevodu in podpredsednik vzhodno nemške vlade jie govoril tej mladini.
Državna meja
Koliko je trpela Evropa in ves svet zadnjih dive sto let! Neprestane vojne, ena šerašnejša od druge. Močnejše države hlepe, kako bi si jih razširile na škodo sosedov. Zato so vse države vedno mislile samo na to, kako Ibi si utrdile svoje meje. Nemci so imeli svojo Hindeniburgovo linijo, Francija svojo Maginoijlevo linijo, drugi narodi svojje liinije. Cela Evropa je bila z njimi prepredena. Koliko neizmerno denarja se je zanje potrošilo! Ljudstva so stradala, vse življenje v državi je zastajalo radi njih. Pa kaj so vse utrdbe pomagale? Nič!
Ne, ne! Nobena trdnjava, nobena še tako močno utrjena linija ne zavaruje držav pred voj|sko.
Tako v Evropi.
Združene države imajo na severu velikega in mogočnega soseda — Kanado. Imajo več kot 5000 Ikm dolgo mejo od oceana do oceana. Pa imajo morda ob celi teji dolgi meji samo eno stražo? Nobene! In vendar živijo s Kanado že od ustanovitve Združenih držav v miru, Nobene vojne še niso imeli. Kako je to mogoče? Vse to je zasluga samo enega velikega moža — Richarda Rusha.
Leta 1812 se jte končala vojna med Združenimi državami in Anglijo. Veliko sovraštva jie bilo na obeh sitraneh drug do drugega. Tudi v Kanadi. In že takrat sta obe državi začeli misliti na mogočno utrdbeno linijo med obema državama na obeh straneh meje.
Pa sta se sešla na posvetovanje dva moža, zastopnik Združenih držav, Richard Rush, in Magot kot zastopnik Kanade, da se pogovorita o teh utrdbah medsdbojnih meja, ki naj' zagotove mirno sožitje obeh držav.
Mr. Magot je dejal: »Sezidali bomo v Kanadi mogočno vrsto velikih trdnjav. Kjer teko meje čez jezera, se bomo zavarovali proti vam z bojnimi ladjami. To bo gotovo preprečilo naše medsebojne vojne.”
Mr. Rush ga resno pogleda, nekoliko pomolči, potem ipravi resno: „Po mojih mislih ste, Mr. Magot, v zmoti. Ravno te utrdbe bodo neprestano povzročale vojne med nami in vami. Ako boste vi zavarovali tako svoje meje, jih bomo morali tudi mi svoje. Po teh utrdbah, stražah in bojnih ladjah bodo morali biti vedno vojaki. Kako bo mogoče, da ibi med temi od časa do časa ne prišlo do medsebojnih sporov. To bo motilo med' nami mir in povzročalo vojne. To bo zlasti sedaj, ko je v nas še toliko medsebojne mržnje in sovraštva.
Mr. Magot ga začudeno gleda.
»Vendar, Mr. Rush, to je vendar nekaj, kar imajo vse druge države! Kako morete drugače utrditi svoje meje, kakor samo s takimi utrdbami? Ne razumem vas.”
»Mr. Magot, kaj ko bi se mi in vi pogodili, da ne bomo postavili na vso dolgo našo skujmo mejo niti enega vojaka, ne pozidali niti ene utrdbe in postavili v jezera niti ene bojne ladje?”
»Kaj pa mislite, Mr. Rush?” Vzroji Magot. »Nezavarovane državne meje! Ste že kedaji kaj takega slišali na svetu?”
»Ne, do sedaj kaj takega še nisem slišal. Kaji pa, ko bi mi in vi to prvi poskusili?”
»Toda, ali bi vaša država bila pripravljena to storiti?”
„Mr. Magot, tega vam danes ne morem povedati,” pravi mirno Rush. »Vendar naju sta poslali najini državi, da se pogovoriva, kako utrditi medsebojne meje. Kaj, ko bi se midva zedinila za ta moj načrt?”
In res sta se zedinila za ta načrt. Doživela sta veliko razočaranji in odpora pri vladi jm v vojaških krogih. Toda neutrudno in neustrašeno sta ta načrt branila, ga propagirala pri vladi in ljudstvu, dokler nista dbe vladi sprejeli njunega predloga. Res, nobene utrdbe nista naredili ne USA, ne Kanada.
In držalo jie do danes. Najdaljša meja med dvema državama na svetu je še danes ne samo brez vsake utrdbe, brez vsake boj-
ne ladje, temveč tudi brez vsake vojaške straže. In do danes — še nobenega spora, še manji vojne med Ameriko in Kanado. Obe državi živita skoraj' dve sto 'let kot dva miroljubna, dobra soseda, ki se med seboj podpirata, mesto da bi se prepirala in vojskovala. Neutrjene meje ju silijo, da vsak sipor, ki nastane, sproti mimo, prijateljsko poravnata in uredita. Neutrjene meje pa tako goje med Obema sosedama tudi čut prijateljstva in zavest medsebojnih skupnih koristi.
Kedaj bo nastal na sVetu trajni svetovni mir? Kedaj se bodo preprečile vojne? Morda jih bodo Združeni narodi preprečili? Morda kaka druga organizacija? Morda a-tomska bomba? Ni mogoče! Vsaka nova vojna iznajdba bo samo nova pretn ja med na-
rodi in bo samo povečevala medsebojno nezaupanje, tako pa vedno pripravljala samo na vojne, od katerih bo vsaka naslednja lilijša kot prejšnja.
Samo ene utrdbe, samo ena bomba, samo eno novo vojno orožje bo to moglo doseči: nobene utrdbe, nobene bombe, nobenega novega orožja! Samo vse meje na svetu vseh držav neutrjene, razorožitev sveta in — medsebojno prijateljsko zaupanje, kakor je to pokazal Richard Rush med USA in Kanado.
Ali bo kedaj, prišlo do tega?
Pri miselnosti državnikov in diplomatov, kakršno imajo danes, — še dolgo ne! O, kako bi svet danes potreboval tako velikega moža, kakor je bil Richard Rush! Kako si ga želi vse človeštvo!
KRATKE VESTI
Francija je vpoklicala predčasno 20.000 rekrutov, da Ibi talko bilo mogoče poslati večje kontingente vojaščine v Indokino.
Abesinski cesar Halle Selassie je ob svojem obisku v Ameriki podpisal pogodbo za dobo 99 let, kjier daje Amerilkancem dovoljenje za izrabljanje rudnikov urana v Abesiniji. Uran je kovina, ki igra izredno važnost pri pridobivanju atomske energije.
Po vsej Avstriji zibirajo katoličani podpise, ki naj' podprejo parlamentarni predlog, da ibi bil 8. december zopet državno priznan praznik.
Zveza koroških lovcev ceni, da je na Koroškem okoli 45.000 srn, od katerih vsako leto postrelijo okrog 4000 živali. Del te divjačine pa uničijo psi. Število zajcev je približno ostalo enako, močno nazadovalo pa je število jerebic. Celo orel je pri nas doma. Letos so našteli deset zasedenih gnezd.
Ameriški politični krogi sodijo, da je potovanje maršala Tita v Grčijo povezano z ustanovitvijo raznih strateških postojank v Španiji. Ta dejstva naj, Ibi dokazovala, da se Amerika za nobena ceno noče umakniti komunističnemu pritisku Rusije.
V	ruski zasedbeni coni Avstrije so Rusi uvedli ostrejšo cenzuro ameriških filmov.
Zvezni kancler Raab se trudi, da 'bi v sodelovanju z raznimi zveznimi deželami dosegel za volitve iste termine, kakor so predvideni za državni zbor. Volitve namreč o-bremenjujejo politično delo celotne države. Če bi se te volitve v državni in deželne zibo-re vršile istočasno, Ibi čas med volitvami služil mirnemu 'političnemu in gospodarskemu delu v državi. Tako pa vsakokratne volitve razburjajo duhove.
V	Kraulandovem procesu so zaslišali nad 100 prič in pričakujejo razsodbe za prve dni julijia.
Avstrija ima pri Evropski plačilni uniji dobro imetje v znesku 121 milijonov dolarjev.
Progo London — Rim je angleški bombnik prevozil v 41 minutah.
Za 100 šilingov dobite v Gurihu v Švici 16.58 švicarskih frankov.
Kdor se hoče zaščititi pred usodnimi zdravstvenimi posledicami kajenja, naj pije mleko. Zdravniško je ugotovljeno, da ima mleko neko razkuževailno moč proti nikotinu.
Te dni se je mudil na Koroškem nek prijatelji in naročnik Našega tednika. V razgovoru je prikazoval svoja opazovanja v Avstriji. Obiskal je namreč Celovec in Sol-nograd in dognal,da je gospodarskarazgiba-riost večja kakor v vzhodni coni Avstrije, da je promet mnogo močnejši, kar dokazuje, da se avstrijsko gospodarstvo v za-padnih conah države boljše razvija kakor na vzhodu, da so mesta čistejša in Celovcu je veljala pri tej priliki posebna pohvala.
Tudi mi se pridružujemo temu nazira-nju in se z njim vred veselimo tega napredka, katerega iz leta v leto opazujemo v Celovcu. Naše glavno mesto se v resnici ne da primerjati z razmerami pred devetimi ali petimi leti. Vse je znak pridnega dela in volje vsega prebivalstva, da svoje mesto olepša, da popravi posledice vojne in v resnici napravi iz Celovca glasno mesto koroške dežele.
OGROMNA ŠKODA
Za binkošti je neurje napravilo hudo in težko škodo na poljih in cestah. Zahodna in Južna štajerska sta najtežje prizadeti. Cele vasi in 'posamezne kmetije so Ibile na mah pod vodo. Deloma je porušena tudi železniška proga.
Tudi v Sloveniji je neurje napravilo veliko škodo in sta bila Celje in deloma tudi Šoštanj pod vodo.
Politični teden
Po svetu ...
Manjiših ]>olitičnih dogodkov v zvezi z ženevsko konferenco je toliko, da jih v kratkih stavkih ni mogoče tolmačiti in pri tem še ohraniti celotno sliko. Tu so predvsem mišljena razna potovanja diplomatov, ki hite v svoje prestolnice poročat in iskat nova navodila, to so medsebojni obiski diplomatov, ki na prvi pogled presenečajo, pa potem vsako presenečenje izostane, to je vse tisto, kar je nujno povezano s konferenco tolikšnega obsega in važnosti, kakršna je ženevska. To so predvsem dobrodošle vesti, ki [polnijo stolpce dnevnikov in vzbujajo 'čitateljevo fantazijo ali pa jezo.
Velikokrat smo !že rabili stavek „tam smo, kjer smo bili pred ...”. Tudi s to konferenco je tako. Niso se zaman predstavniki azijskih komunističnih držav vsedli v Švici, kot bi nameravali ostati tam zelo, zelo dolgo. Središče vzhodne diplomacije se je preselilo v Evropo, razlika je le ta, da ni navzoč le vzhodni blok, temveč še vse ostale komunistične sile s Kitajsko na čelu. Prišle so gotovo zato, da kaj, pridobe, ne pa da kaj izgube. Ali pa vsaj., da zaenkrat u-čvrstijo to, kar so si prisvojile. Položaj je silno sličen korejskemu pred dvema letoma.
Do vsaj začasnega rezultata pa bo tudi v Ženevi moralo priti
Kdo bo popustil? Ali bodo spet čakali na izid bitk v Indokini? Dejstvo je, da j,e politična pomembnost konflikta v Indokini primarnega značaja in vojaški dogodki samo vplivajo na razvoj. Kakor radi Koreje tako tudi radi Indokine ne bo že svetovne vojne, toda izid v indokineškem sporu bo ojačil prvega ali drugega.
In kaj je iz. Ženeve novega? Angleški zunanji minister Eden posreduje dovolj' u-spešno, francoski zunanji minister Bidanlt se je .ponovno sestal z Molotovom radi premirja in je potem izjavil,, da razgovor ni prinesel zaželenega zaključka. V torek popoldne j,e bila seja devetih držav, ki sede v odboru za reševanje indokineškega spora. Kljub temu, da j;e vse to več ali manj programskega značaja, zlasti če slede poročila „da ni bilo zaželenega zaključka”, pa se ob robu konference dogajajo stvari, ki bodo dale pečat tudi izidu slednje.
Francoska vlada je v najtežjem položaju in nestrpnost v javnosti in parlamentu je grozeča. Vlada je imenovala po vrsti dva ministra ya Indokino, pa sta oba odstopila. Vrhovni obrambni svet nadaljuje z vojaškimi pripravami za predstoječo drugo ofenzivo vietminških čet, ki' se zbirajo o-krog važnega francoskega pristanišča Ha-noi. Nedavni vojaški uspeh francoskih čet na tej fronti je ofenzivo zaustavil, ne pa še preprečil.
Amerikanci hočejo ravnati na svojo roko. Zunanji minister Dulles se je ponovno izjavil zelo črnogledno glede na možnost sporazuma v Ženevi in napovedal veliko vojaško materialno pomoč juž.noazijskim državam, katerim preti komunistična invazija s severa. Še Ibol ji kot Francozi so Amerikanci nervozni radi zastoja v Ženevi, radi počasnega napredovanja organizacij Evropske obrambne zveze, Evropskega sveta1, radi zadržanja nekaterih njihovih zaveznikov v Evropi in seveda predvsem radi težkega položaja antikomunističnih sil v Aziji. Pri vsem tem pa tudi ameriški diplomati izjavljajo, da je treha vse podvzeti, da se ohrani svetovni mir. Morda je s tem v
Ned bodočnostjo in preteklostjo
Važnost Posarja pri reševanju evropskih vprašanj
Na'š sotrudnik je imel te dni priliko daljšega razgovora z odličnim poznavalcem političnih prilik v Zahodni Evropi. Prepotoval je vse zahodne evropske države, imel sestanke in razgovore z raznimi evropskimi politiki in tako dobil tudi sliko o položaju, ki bo prilično odgovarjala dejstvom.
Najbolj, kritična zadeva pri reševanju vseh strateških in tudi političnih vprašanji je gotovo Posarje. Zadnje stoletje je med Francijo in Nemčijo nakopičilo kupe neza-upanj. Trikrat so tekom enega stoletja nemške Čete pogazile Francijo in nemški kanoni so tako v prvi kakor tudi v drugi svetovni vojni rušili Pariz, to je obraz francoskega naroda. Komur pa si v življenju udaril v obraz, ta ti tega ne more odpustiti in če odpusti, pozabiti ne more. Kakor j,e v tem delu Evrope narodnostno vprašanje važno in pereče, tako stoji v ozadju vsekakor mogočen gospodarski interes. Leta 1871 je Bismarck odtrgal Alzaško in Lotringijo od Francije in jo priključil Nemčiji. To gospodarsko povedano pomeni, tla je Bismarck povezal lotrinško železno rudo s po-sarskim premogom. Leta 1918 so Francozi zopet osvojili Alzaško in Lotringijo in si priključili Posarje in s tem na svoji strani povezali zopet železno rudo in premog. Železo in premog pa sta osnovi vse težke industrije.
Leta 1936, torej, v času narodnega socializma pa se je vršilo v Posarju glasovanje in je na tem glasovanju zmagala Nemčija, kar je gospodarsko gledano zopet pomenilo trganje železa od premoga. Pasarski politik Hoffmanu je zastopal stališče najožje povezave, in sicer gospodarske povezave Posarja in Francije. Po plebiscitu leta 1936 je moral bežati v Francijo in je živel med zadnjo svetovno vojno v Ameriki, kjer je pripravljal novo podlago za položaj Posarja. Res je prišel leta 1945 zopet na vodilno mesto v Posarju ter povezal Posarje gospodarsko popolnoma s Francijo in tako sta bila premog in železo zopet združena. Po vsem, kar jie Francija doživela tekom zadnjega stoletja, seve z veliko pozornostjo zasleduje vsako nasprotno gibanje. V narodnostnem pogledu je Posarje nemško tako ipo jeziku kakor tudi po svoji kulturni 'preteklosti. Gospodarsko pa je Posarje po letu 1945 doživelo močan razmah ravno zaradi svoje povezave s Francijo in tako živi tam prebivalstvo, ki šteje dober milijon ljudi', boljše kakor v Nemčiji in je na zadnjih volitvah s tri četrtinsko večino glasovalo za to, da se ohrani 'politični položaj tak kakršen je. Zahodna Nemčija je delala močno propagando, da hi se ljudje tedaj ne udeležili volitev alli da naji bi volili neveljavno. Kljub
temu je 75 odstotkov volilcev glasovalo za Hoffmanna.
Francozi so v svojih političnih računih v Zahodni Evropi stavili tri zahteve: 1. Amerika se mola obvezati za vojaško sodelovanje pri obrambi Zahodne Evrope. 2. Velika Britanija se mora tesno povezati z Evropsko obrambno skupnostjo in 3. Posarsko vprašanje mora biti rešeno prej, nego Francija odobri Zahodno evropsko obrambno zvezo.
Prvi dve vprašanji sita rešeni, tako Amerika kakor tudi Velika Britanija sta se obvezali k tesnemu sodelovanju pri obrambi Zahodne Evrope. Bilo pa je nerešeno posarsko vprašanje. Sedaj pa nekam kaže, da bo tudi to vprašanje v evropskem smislu prišlo korak bližje k rešitvi. Nemški politiki že jasno izpovedujejo, da se mora Nemčija v interesu evropske skupnosti odpovedati Posarju in v Strassburgu so se domenili Nemci in Francozi, da bi Posarje poleg svojega lastnega parlamenta in svoje lastne vlade dobilo še posebnega evropskega guvernerja, ki pa naj' ne bi bil ne Nemec in ne Francoz in tudi ne Posarčan. Ta guverner bi zastopal Posarje pri reševanju vseh evropskih vprašanj v tesnem sodelovanju s posarsko vlado.
Kakor znano so se Nemčija, Francija, Belgija, Holandska in Luksemburg povezali v takozvani Montanski uniji;, ki ima nalogo, da uravnava gospodarska vprašanja železa in premoga vseh prizadetih držav. Ako pa bi Franciji odtrgali važne premogovnike Posarja, bi gospodarska teža v tej Montanski uniji tako oslabela, da bi bila Francija v tej gospoelarsiki zvezi porinjena odločno na drugo mesto in bi Nemčija zopet tudi gospodarsko prevladala. To pa hočejo Francozi za vsako Ceno preprečiti.
Dogovori med politiki pa še niso zadnja beseda v tem vprašanju. Saj vemo, da je francoska vlada na zelo šibkih nogah in se lahko pripeti, da vlada v tem ali drugem vprašanju ne more dobiti večine v parlamentu in zopet imamo vladno krizo z ne-dogltednimi političnimi [posledicami. V francoskem parlamentu imamo močno levico komunistov in tudi močno desnico. Eni vidijo v vladni -politiki ogrožanje svetovnega miru, drugi pa gledajo ogrožanje nacionalnih interesov.
In tako se pojavlja upravičeno zopet in zopet vprašanje, bo li Posarje res razmer-nica med preteklostjo in bodočnostjo, bo li res most, ki bo premostil nasprotje med Francozi in Nemci ali bo to Posarje ostalo tudi zanapreji mostišče s katerega bodo naskakovali enkrat eni, potem zopet drugi in to v pogubo vse Evrope.
zvezi prvi uradni; stik nekega ameriškega diplomata z rdečim kitajskim. V navzočnosti angleškega sta govorila o Amerikancih, ki žive v Kitajski in o kitajskih študentih, ki študirajo v Ameriki. .. Ob vsem tem pa razburjajo javnost vesti o raznih vojaških pripravah in načrtih tod in tam in zato bo tudi ženevska konferenca morala pokazati svojo barvo.
Vojaška zveza med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo
Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito se je vrnil s svojega obiska v Atenah. Uradni komunike grške vlade je sporočil, da sta največja predstavnika obeh držav v soglasju s turškim sklenila Ankarski sporazum dopolniti z vojaškim paktom. Ta predvideva skupen nastop vseh -treh držav proti vsakemu zunanjemu napadalcu. Tito je bil gost grškega kralja, izmenjala sta si najviš-ja odlikovanja in grški,1 'kralj bo na povabilo predsednika jugoslovanske vlade slednjega obiskal v Beogradu.
Vojaško zvezo bodo prihodnji mesec napisali in podpisali trije zunanji ministri. »Balkanski pakt”, 'kakor imenujejo to zvezo, j;e velik uspeh jugoslovanske politike, saj so bila zaman vsa prizadevanja italijanske vlade, da bi ga preprečila. Na drugi strani pa je vojaška zveza med temi državam mi nekaj, prirodnega, nujnega. Vse tri države se boje nevarnosti iz Vzhoda-, pri čemer je spor okrog Dardanel igral v zgodovini že pomembno vlogo. Turki -so zato zadovoljni, če smejo računati na zavezništvo Grkov in Jugoslovanov. Oboji slednji pa so dovolj občutili »prijetnosti” italijanske zasedbe v zadnji vojni in ugotavljajo poizkuse italijanske diplomacije po zopetni pridobitvi starih, za Italijane važnih strateških meja.
Balkanski pakt pa je indirektno potom Grčije in Turčije povezan z Atlantskim paktom, čeprav Jugoslavija k temu ne bo pristopila, kakor je izjavil zunanji minister Popovič.
... in pri nas v Avstriji
Z belgijskimi letali -so prevažali plemenske svinje iz Anglije v Jugoslavijo. Zanimivo pri tem je dejstvo, da je bila v enem izmed' teh treh letal tudi diplomatska pošta namenjena za Jugoslavijo. Ko je bilo to letalo na ozemlju med Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko, -so letalo napadla lovska le-talla z rdečo zvezdo in sodijo, da so bila to madžarska ali, ruska letala. Ker izjavlja Jugoslavija, da letalo ni bilo napadeno na jugoslovanskem ozemlju, obstoja možnost, da je letalo res zašlo na madžarsko ozemlje in bilo tam napadeno. Letalo se je z enim mrličem in enim ranjencem vrnilo v Gradec na letališče.
V vsej Avstriji so volili poštni nas-tavljen-ci svoje zastopnike v „Betriebsrat”. Rezultat teh volitev je naslednji:	SPOe okoli
19.000 glasov in OeVP pa okoli 12.000 glasov. V glavnem odboru sindikata za poštne nastavljence sta naprej zastopani samo SPOe in OeVP, komunisti pa so zgubili svoje 4 sedeže.
Kraulandov proces se nagiba proti koncu. Zadnja točka obtožnice govori o tovarni akumulatorjev v Bistrici v Rožu. Ob pričetku procesa je izgledalo, da se odpira gnojnična jama korupcije, ki zadeva predvsem OeVP. Tekom procesa pa se je jasno pokazalo, da so vse tri vladne stranke leta 1945 razdeljevale premoženje med sabo in
Pomemben kulturni dogodek;
Obisk ljubljanskega
Pravilna in uspela zamisel je bila, prinesti celovškemu gledališkemu občinstvu v goste taka operna dela, ki iz raznih vzrokov šc niso bila uprizorjena v Celovcu. Z „Erojem z onega sveta”, »Gorenjskim slavčkom” in »Rusalko” lani in predlanskim je Slovensko narodno gledališče posredovalo tri opere slovanskega porekla tistih narodov, ki so zapadnemu kulturnemu ustvarjanju in občutku najbližje. Oba baleta »Ohridska legenda” in »Vrag na vasi” sta nudila snov iz zgodovine jugoslovanskih naroelov. Vse te prireditve, posebno šc oba baleta so doživele izrazit uspeh.
Letos so prišli Ljubljančani z opero »Romeo in Julija”, baletnim večerom in opero »Seviljski brivec”, torej z mednarodnim sporedom, ki je prinesel tukajšnjemu občinstvu tri absolutne novitete: Su-termeisterjevo opero ,Romeo in Julija” ter dva baleta »Amazonke” in »Simfonično kolo”. Tudi letos je bil s tem repertoar celovškega mestnega gledališča obogaten in je prišlo na svoj račun predvsem tisto glasbeno in operno občinstvo, ki je hvaležno za vse, kar je novega, lepšega, zanimivejšega, ki skuša korakati s stremljenji in uspehi sodobne glasbene in gledališke umetnosti in se ne utesnjuje več na obiskovanje kakega pol ducata svojih »najljubših” oper in operet. Gostovanja Ljubljanskega narodnega gledališča so v veliki meri razširila krog čistih in zvestih oboževalcev operne glasile in v tem pogledu olajšala delo upravništva domačega gledališča. število operne publike je merilo kulture vsakega mesta. Treba je vzeti v roke samo gledališki
po volitvah novembra 1945 pa sta ostali le dve stranki OeVP in SPOe. Ravno zadeva tovarne za akumulatorje nazorno izpričuje, da je imela tudi SPOe velik interes, da ostane ta tovarna v državnih rokah z javnim upravnikom.
Brezposelnost je zadnje mesece prizadevala hude sikrlbi tako strankam kakor budi celotni vladi. Koncem maja pa je število brezposelnih močno padlo. Letos smo imeli koncem maja okoli 45.000 več zaposlenih ljudi kalkor lani ob istem času. Vsi, ki so zaposleni, so seve tudi zavarovani pri okrajnih 'bolniških blagajnah proti bolezni in proti brezposelnosti. Na ta način je mogoče točno ugotoviti število zaposlenih.
Veliko nejevoljo meti kmečkimi delavci je povzroči 1 tudi predlog socialističnega ministra Maisla, ki predlaga povišanje rent delavcev in nastavljencev, istočasno pa predlaga znižanje rent za kmečke delavce. Sedaj; dobivajo kmečki delavci starostno rento v povprečni višini okoli 470.— šil., po novem predlogu ministra bi morali kmečki delavci dobivati le znesek od 230 do 430 'šil. mesečno. Zastopniki kmečkih delavcev so ta načrt odločno odklonili.
Zastopniki delavskih zvez so se oglasili pri deželnem glavarju g. Wedenigu, da protestirajo proti povišanju cen zelenjave in mesa. G. deželni glavar je k sprejemu delegacije povabil tudi zastopnike Kmetijske zbornice in Trgovske zbornice.
Pri vsem gotovo drži trditev, da je bil izvoz pitane živine tako velik tekom marca in aprila, da je na domačem trgu nastalo pomanjkanje in so cene narasle. Tekom maja so izvoz živine ustavili in so tako tudi cene nekoliko padle. Pri zelenjavi pa je junij' prinesel' itak izdatno zmižanjie cen, ker se je tudi vreme nekoliko popravilo in je bil tako dovoz zelenjave na trg večji.
Na zborovanju socialističnih učiteljev iz vse Koroške so posebno počastili dva socialistična prvaka na tem polju, bivšega deželnega šolskega nadzornika g. Sacherja in sedanjega novoimenovanega šolskega nadzornika Hasellbacha.
ZANIMIVA SODBA
Nek Indijec, ki je pred leti študiral v Zahodni Evropi in Ameriki, in je v zadnjem času zopet potoval po teh krajih, opisuje svoje vtise in svojo sodbo o tem delu sveta in tam pravi med drugimi:
1.	Zahodni svet je (preplavljen z ilustriranimi tedenskimi listi, ki so [posvečeni opisovanju raznih družabnih in gospodarskih škandalov.
2.	Ljudstvo drvi v kinopredstave, da gleda in mu tako ni treba misliti.
3.	Mladina je [ponorela v športu, ki časti le telesne sile in mišice, za moralne in duhovne vrednote ni več razumevanja.
4.	Višji družabni krogi so se vdali o,[X)j-nim stropom.
5.	Prekomerno uživanje alkoholnih pijač posebno pri mladini.
6.	Zahod je s slastjo zgrabil plese primitivnih narodov, ki jačijo mišice in stopnjujejo spolnost.
7.	Radio zavaja ljudi k sanjarjenju, ki nadomešča mišljenje in premišljevanje.
8.	Otrok, ženska in telesno delo imajo na Zahodu višjo vrednost in večjo vlago kakor duševno delo.
Indijec dostavlja k navedenim točkam, da je Zahod igral še nedavno prvo vlogo na vsem svetu, da pa danes njegova vloga močno pada, ker ta Zahod noče več misliti.
opernega gledališča
spored in veš vse.
Hcinrich Sutermcistcr: ROMEO IN JULIJA Shakespeare, največji dramski pesnik vseh časov je s svojo tragedijo »Romeo in Julija” ustvaril enega vrhunskih del svetovne književnosti. Snov za to mu je dala neka pisana legenda o dveh ljubečih se mladih ljudeh, ki sta po svojstveno tragičnih na-ključjih šla v smrt, ker je smrtno medsebojno sovraštvo njih rodbin bilo tako strašno, da je izključevalo privolitev v zakon. Zgodilo se je to v severnoitalijanskem mestu Veroni, kjer je še danes v starem delu mesta hiša s spominsko ploščo o Juliji Ca-pulctti, ki se je tam rodila. V »Vrtu pravičnih”, kjer rastejo stoletne ciprese, pa kažejo njeno grobnico. V ostalem pa »legenda” o nesrečni ljubezenski dvojici Romea in Julija ni zgodovinsko nič edinstvenega, saj so se v vsakem italijanskem mestu otl poznega srednjega veka do 14. stoletja in čez borile plemiške družine za oblast in bogastvo in je tudi življenje njih sinov in hčera bilo često sredstvo k cilju. Neizmerno tragedijo takega Ijubavne-ga para, ki že radi svoje čiste mladosti in prve ljubezni ni mogel razumeti nečloveškega sovraštva med starši in je iz obupa volil smrt, je Shakespeare ovekovečil tako mojstrsko, da mu vsi drugi pisatelji, ki so isto snov skušali obdelati poti drugim nebom in z drugimi osebami, niti do kolena niso mogli seči. Morda je prav to vzrok, da so do sedaj razmeroma slabo uspeli poizkusi celo slavnih skladateljev ustvariti tudi opero o »Romeu in Juliji”.
(Dalje prihodnjič)
Hoteli so in •zato uspeli
Pod sliko velikih mož bi iahko napisali: „Znad je hoteti!” če 'beremo njihove življenj opise nas navdušijo. Pri mnogih je zgle-dalo, kot da so se vsi zarotili proti njim. Tisoč in tisoč zaprek se je grmadilo proti njihovim načrtom. A oni so s plemenito, veselo in požrtvovalno železno voljo premagali naj,večje težave in zmagali.
Kjer je vdana pomlad, mila klima, tam živijo' mehkužni ljudje, ljudje 'brez ener-
giF-
#
Krištof Koluimlb je 18 let potoval po Evropi in razlagal po 'kraljevskih dvorih svoje načrte o prekomorskem potovanju. Kaj vse so govorili proti njemu,. Z idealnim navdušenjem in vztrajno, močno voljo pa je preko vseli ovir pripravil’ vse potrebno za pot čez morje in potem doživel sijajno zmago — odkritje Amerike. In veš koliko let je imel tedaj? Oseminpetdeset. Marsh kdo pri teh letih že hoče uživati mir.
Glasbenik Beethoven je bil že skoraj gluh, ko je ustvaril svoje naj večje delo.
Pogan Seneka je zapisal) silno modre misli:
„Nesreta ne more streti človeka. Nesreča je prilika za krepost.
V ognju se preskuša zlato, v trpljenju pa hrabrost mož.
#
Mlad človek, se ne sme nikoli prestrašiti telžav, ki se.mu stavljajo v življenju, ampak jim mora z železna voljo junaško premagati. Dostikrat vidiš križe in težave večje
VRTNO PONI ŠTVO
v vseh izdelavah ter cenah
T H O N E T
Celovec, Obsfplatz 2	Velika Izbira
kot v resnici so. Ali želiš biti črv, ki rije po zemlji ali orel, ki se vzpne v višave? — Življenje krona samo j unake.
Ne hodi črnogled! Ne reci: „Ah, karkoli napravim j,e vse zaman! Nimam uspeha! Leni in komodni ljudje se kaj radi izgo-varjajp: ,.Butci imajo srečo!” Menda so oni preveč pametni in zato nimajo sreče. Ne delaj kakor mnogi, ki dolžijo druge krivde, če nimajo uspeha ali jih doleti nesreča.
Stori, vedno z. veseljem, svoje dolžnosti in z železno voljo premaguj, vse težave, ki se ti stavijo: v življenju. Le tako hoš dosegel svoj cilji.
i2r/ miadino in pronDett)
Kare !l M a u s e r :
Pismo koroškim ljudem
Obljubil sem, da se oglalsim in zdi se mi, da je že čas, da to svojo Obljubo izpolnim. Mislim na Koroško Vedno, vedno znova in znova se povračam v, mislih v vse tiste kraje, ki sem jih poznal, obhodil in vzljubil. V Podjuno, kjer sem Od cerkvice sv. Katarine gledal proti Božjemu grobu, v Skocijan in v tiste lepe gmajne, ki meje na jezero. Na Ziljo, kjer me je tihi in vase zaklenjeni gOšpod Anton vodil po dolini, kjer sem si štehvanje ogledal, vse tiste vasice presanjial in, če po pravici povem, tam mi je ostalo srce. Na tistih bregovih za Gorjiami in Bistrico, kjler je toliko lepote.
Koi sem Puntarja Matjaža pisal, sem hodil. tam okrog. In sva šla s prijateljem Jožetom Se na drugo stran, tja na Dholico in na Ravne. Trikrat sem šel okrog ograjene cerkve. Grobovi so bili tam in stara imena. Daleč se je videlo, čudno !qpo iso bile potresene vasice po dolini.
In po Rožu sem hodil, ljuldi poslušal in zdelo se mi je, dla sem povsod doma. Stara in topa, stara in bridka zgodovina je v zemlji. Graščaki in valpti so legli vanjo, 'tlačani z njim in v zehnljo zagrizeni so premleli vse svoje težave in težave svojih otrok, ki so hodili nad njimi.
Koliko je gradov po Koroški, koliko je solza za tistimi zidovi, v tistih sivih globokih ječah. Pozabljen je v njih umiral koroški puntar, brez vode, da bi omočil usta in ob smrti mu ni posvetila sveča, ki jo j;e imel doma v skrinji, žegnamo za zadnjo uro.
In po tistih gričih, koliko kresov je gorelo pred' stoletji! Turki so se drevili po dolinah, tlačan v lesu skrit trepetal a!K mrl za obzidjem cerkve.
Vse to sem takrat premišljal. Sem naredil korak, pa sem mislil na starega tlačana. Morda je prav todlc hodil, v srcu zdihoval kako !bo s tlako, z otroci in križi. Danes od tistega reVdža 'še prahu ni več. Pomešal se jie z zemljo, prst s prstjo je postal, toda nekaj. svetega Vendar vsakdo puB|ti za seboj. Samo eno je treba: gledati je treba. Misliti nazaj, povralčati se v zgodovino in svet o-
krog tebe postane 'živ, zgovoren kakor star človek.
Talko -sem j:az hodil po Koroški. Prešla so leta in treba je bilo misliti naprej-. In sem šel. Težlko, za islovo sem šel še na Ziljo, be-zoivec pri gospodu Antonu jie tedaj' jagode narejal. Gre so tekile in se iztekle. Pobral sem svojo beračijo in otroke in odšel.
Zdaj bo skoraj; štiri leta. Pa včasih, kadar mi je dolgčas, zaprem oči in se mi zdi, da sem v Relljjakju in čakam na avtobus. In grtemo tja doli, po tišti lepi poti, mimo Podkloštra — pa kaj bi pravil, sami bolje veste tkalko se pride na Ziljo.
Spet poskušam napisati zgodbo. Kmečko zgodbo o dobrih in trdih ljudeh. Pišem pa se mi včasih kair izdi, da Ibi moral priti do vas, da bi vas baral, kako se tej stvari po koroško Peče, kako se pri tej hiši pravi, kako tisti njlivi pravite in kako' ste tisto gmajno krstili, čez dan bi vam pomagal okopavati- sirek — k malih se boste zagnali vanj — zvečer hi žobarili, seddi drug poleg drugega kakor mišeli pod mahom.
Lepo bi bilo. Toda daleč smo si. Tisoče kilometrov je med nami. In zdaj1, ko pišem te besede, boste vi že vstajali, faz bom šele legel.
Toda kljub daljavi smo si vendarle v e-nem blizu: v ljubezni do iste zlemllje. Toliko rodov je ljubilo Koroško, že takrat so jo ljubili, ko so bile vasice raztresene samo ob rekah, koi je človek šle z nerodno sekiro trebil lesove, da si j-e postavil 'kočo in mu je robida leto za letom silila celo med hangarje, dokler je ni z ognjem uničil. Ustvaril si je poljje, drobne njivice, morda si ti zdaj na tistem prvem -trudn, na tistem znoju, na tisti krvi. Vidiš, kako globoko smo povezani z ljudmi. Nisi sam, pred tebojnso živeli slovenski ljudje in še pred tistimi. In so imeli' pridne rolke, srce pogumno in dobro: graščaku so polnili žitnice, sobi pekli ov-senjak, Turka se otepali in kuge, povodnji se branili in kobilic. Ti si na vse to že pozabil. Če ‘pa pogledaš v bukve, boš videl kako si bogat. Iz dobre kali si, iz dobrega
Nagrobni spomenik preč. g. Janeza Starca
venec, na {unaka
Preč. g. Janezu Starcu, ki je umrl 2. maja 1953 na Koroškem v spomin
(6. nadaljevanje)
Angel 'svobode je zbudil apostola Petra v ječi, zdrobil mu je verige, sunil ga je v bok, skozi razmaknjena železna vrata ga je vodil; Peter pa le ni mogel verjeti, da je vse prav zares. Zasanjan je taval ob angelu skozi temno ulico. Nato se šele zavž, da je zopet svoboden in sam ...
Tako je bilo tudi ono zgodovinsko pomlad leta Gosipodovega 1945. Angel svobode je hitel skozi koncentracijska taborišča in taborišča preseljencev, skozi politične ječe in taborišča vojnih jetnikov in zasužnjenih delavcev. Mudilo se mu je, da sedaji z dolgo, zaman pričakovano nagli-oo iztrga smrti gladu, zastrupljanja, uničevanja in bombardiranja vsaj' še zadnje preživele iz (pošastnega žrela. Mudilo se mu je, da osvobodi izgnance.
Angel svobode je dobro vedel, kako je človeštvo predolgo zdihovalo po njem, obupovalo nad njim. Zato se mu je tako mudilo tisto cvetačo pomlad in še vse poletje in jesen. Treba jie bilo reševati strte duhove onih, ki so -telesno še prebredli povoden j strašnih stisk. In tudi vsa naslednja leta angelu svobode kar noče dela zmanjkati. Menda nas angel svobode šele 'poljubi s stalno zvestobo, ko našega duha sprosti v svobodo večnosti? To veš bolje od nas Ti, Janez, ki si že v večni svobodi...
Osvobojeni Peter je šel v hišo, kjer je bila zbrana cerkvena občina. Tam je nastala zmedena preplašenost. Nihče ni hotel verjeti, da pred vrati stoji Peter in trka, tika... Podobno talko je bilo tudi po vojni. Vse -je bilo urejeno po odhodu izgnancev, izseljencev, jetnikov. Saj; bi bilo šlo tudi brez osvobojenih, ki so se vračali, ki so trkali, tikali... Nikdo ni nenadomestljiv, potreben pa še celo ne!...
(Dalje -prihodnjič)
Slika nam kaže spomenik, ki je bil dne IG. maja 1954 blagoslovljen in odkrit na grobu pokojnega g. župnika Starca v št. Lenartu pri 7 Studencih.
Spomenik stoji ob severni steni šcntlenarškc cerkve.
Spomenik g. župniku Starcu smo postavili koroški Slovenci v znak našega globokega spoštovanja do vsega Starčevega dela in trpljenja.
Ker pa so bili predvideni stroški nekoliko pre-
Na sliki vidimo marmornata vrata, v teh iz marmornate plošče izklesan križ, na levi strani steber oltarja, na katerem stoji kelih s hostijo in na desnem spodnjem polju pa naslednje besedilo:
,,Od Mokrij do Št. Lenarta — od zibeli do krste
sem nesel križ duhovnika, poslanca,
od Rude preko Plajberka, Borovelj, Hodiš,
skoz pregnanstva
za narod svoj —
Gospod, ki narodov usodo vodiš,
vodi narod moj pot pravo — pot krščanstva!”
koračen!, se obračamo še enkrat na naše bralce s prošnjo, da bi še nekaj dodali, ker manjkata še dobra dva tisočaka.
Vsem pa, ki so darovali in bovlo še darovali, prisrčni Bog plačaj v imenu vsega odbora, ki je opravil pripravljalna dela.
semena, da se le zvrgd' ne bi.
Ko v cerlkev stopiš, si sliko oglej’. Stane roke slikarjev so jih 'sllikal-e. Zid jra je pomagali graditi- morda praded tvojega pradeda. Nič ne veš. Vse je povezano. Zeml jia, ti, tvoja Ikoča, tvoje njivice, tvoje drevje, tvoj, iles, vse je speto in privezano na veliko usmiljenije božje, ki je naše ljudi pestovalo ob težkih urah. Nemara nisi več tako močan kakor so bili nekoč, ko so Turka prenesli, valpta, 'biriča, graščaka, šibe, kugo im 'kobilice, kolero in koze.
Hud si nemara, ko bereš to moje pismo. Pa ti ne berem levitov. Samo staro zgodovino bi rad v tebi obudil, spomine, da bi se oklenili tiste isvojie zemlje, v kateri prstene tvoji očetje in kjer boš tudi ti našel svoj mir. Po slovensko so žebrali, ko so jim svečo dali ,v rolke.
Verjemi, da j e bilo lelpo.
Grem po cesti tu v Clevelandu, mimo mene na tisoče avtomobilov, stojim za strojem osem ur, dam na dan pa mislim kako sem tam na Koroškem gonil kramp im lopato. In se santemu sebi- smejem. Takrat je bilo težko, toda kakor da sem po svoji zemlji kopal. In sem rad. V nedeljo sem si k maši grede zvil cigareto iz zelenega tobaka, ki j|e žgal' -kot koprive. Saijl si ga1 ti tudi kadil. Vsi smo ga kadili tedajl.
Ženska oblatila za pomlad najceneje pri
Celovec, AHer Pl. 4
JllftiLeMjfejt
In vidiš: ko bi dal srečo na vago, to na teh cestah, ko se avto avtomobila drži pa tisto tivojo, ko si-rk okopu ješ in si iz barigle mošt točiš, -verjemi, vaga bi šla na tvojo stran.
To sem iti želel povedati: če si v svojo zemljo zagledan — im mislim, da si — potlej boš srečo nalšd tudi v sirku. Po dobri in sveti zemlji hodiš, po velikem trpljenju, ki ni sprstenel s Ikostmi umrlih in -pred stoletji pokopanih. Trpljenje rodov vekomaj| ostane.
Na tem trpljenju gradi, na tem zidaj in od s|voje strani dopolnjuj; kar moreš. Tako bo tai košček zemlje, na katerem živiš, velika zemlja, vredna vsake kaplje tvojega zno-j,a.
Slkorajl se holm spet oglasil, napisal zgodbo iz tvoje zemlje. V tisti se Ibova srečala in bova oba vesela, da jo imava rada.
Lepo pozdravlljii vse
Karel M a u s e r 1085 E. 72 St. Cleveland 3, Ohio, USA
»NASA LUČ”. JUNIJSKA ŠTEVILKA
Slovenski izseljenci, razkropljeni po svetu, imajo svoj list, ki je na taki višini kot ne bi pričakovali od tega malega naroda. List druži izseljence v raznih državah v eno slovensko krščansko družino, jih poučuje in skrbi, da berejo in vzljubijo domačo besedo in da ne pretrgajo všeh vezi z domom. Članki so pisani v tem smislu. Največ j;e v listu poročil1 o slovenskem življenju, ki je seveda nujno povezano z verskim življenjem,, iz vseh krajev Evrope, kjer si naši 1 judje služijo kruh.
če se kdo zanima za list, ga dobi pri Mohorjevi družbi.
Mlada setev
Polje odevajo prti zeleni, zlate preproge, s cvetjem pretkane; biseri zaljšajo širne poljane, z. vonjem so gaji vsi prepojeni.
Setev na polju čvrsto poganja, bilka ob bilki raste v višino, krije zelenje poljsko gladino, drevje na meji nizko se sklanja.
Vrabci v grmovju glasno cvrčijo, slutijo v bilkah klasje in zrno.
Kmalu bo polje zopet srebrno, srpi sklepani -v soncu bliščijo.
Megla pa soncu lice zastira, veter kopiči črne oblake.
Kmetič ustavlja trudne korake ter se zaupno kvišku ozira.
Hitro umika ura se setve, čas se kot reka v večnost izliva.
Klasje, ki danes v steblu se skriva, jutri bo zrelo čakalo žetve.
Limbarski
Žalostno. »Veste, draga soseda, drame me prav nič ne zanimajo. V dramah na koncu vsi umrjejo in to je vse preveč žalostno. Dosti rajši imam opere, ]x>sebno »Aido .
»Saj tam na koncu celo žive ljudi zakopljejo.”
. »Da, res je, a zraven vsaj- pojejo!”
Vzreja
Zdrav plemenski naraščaj' je predpogoj dolbre prašičjereje. Popuščanje uravnajmo tako, da bodo imele svinje mladiče konec zime in zgodaj, spomladi; v drugič pa v jeseni. Dobro hranjene svinje se bukajo rodno in navadno 'že pri prvi pripustitvi osta>-nejo breje. Vendar pa ni pri vseh enako. Mlade svinje tudi prav izkušeni gospodinji rade nagajajo. Nikoli ne smemo pripustiti svinje takoj prvi dan. Najboljše je druigi ali tretji dan, ko se žival nekoliko umiri.
Da je svinja breja poznamo po tem, ker
se več ne buči, je mirna, rada je in počiva. Prvenke ali prvesniee je treba dobro krmiti, ker za razvoj svojega telesa rabijo dovolj dobre krme. Slabo krmljene zaostanejo v rasti, ker se večina snovi porabi za razvoj mladičev v njenem telesu. V dobi brejosti mora svinja svojo lastno težo pove-
S KOLESI
V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri
NIEMiEZ & RIEPL
popravljalnima in nadomestni deli
VELIKOVEC - VBLKEKftiaRKT
čati' vsaj! za 15 kg, če odštejemo težo mladičev, ki jih skoti. Zdravi mladiči se skotijo, 'če med krmo damo vsak dan dve kap 1 j ki joda (to je po vzeto iz prakse). Tudi malo soli j,e dobro. Kjer dobivajo svinje dobre pomij e i/. kuhinje, ni treba posebej dajati sol, ker so ostanki jedi že itak slani.
Izkušano oko gospodarja ali gospodinje takoj opazi katera žival pri isti hrani boljše uspeva. Take je treba dati posebej in one,' ki so slabšega razvoja s priboljški prisiliti, da se lepo raizvijej.o. Vendar je reja takih živali draga in res manj rentabilna. — Plemenske svinje ne smejo biti pitane. Mladiči od takih svinj so navadno slabi in svinje imajo razmeroma manj mleka. Poleg tega so zaradi debelosti nerodne in kaj rado se zgodi, da poležejo več mladičev, kot one, ki so srednje dobro rejene.
Najboljša krma za svinje je: dobra detelja, gralhorica v zmesi z ovse-m, mlada trava; v zimskih mesecih pa korenje, koleraba in deloma tudi pesa. V poletnih mesecih dolbi žival dovolj, beljakovin v detelji, gra-horici in mladi travi. Poleg tega dobi za potrebo tudi rudninske snovi in vitamine.
prašičev
V Ikorenjsltvu pa primanjkuje rudninskih snovi in beljakovin. Zato moramo dajati med krmo k lajno apno, zmlete kosti, ribjo moko itd. Tudi v dobrih otrobih in raznih tropinah je dovolj, beljakovin in rudnin. — Mesec dni pred skotitvijo breje svinje krmimo boljše, ker mladiči rabijo vedno več hrane. Dober je ,,'šrotam” ječmen oves in tudi nekaj zrn koruze je lahko vmes.
V poletnih mesecih naj, bodo vsak dan na paši. Največja vrednost svinjske paše je v tem, da so 'živali na svežem zraku in soncu, Splošno je znano, da svinje, ki se pasejo, ostanejo dalj; časa sposobne za pleme, neprimerno 'lažje rodijo in mladiči so veliko lepše razviti. Glede paše velja to, da morajo imeti le mlado travo. Da mladiči ne rijejo, jim dajo ponekod na rilce kovinske obročke. Res uničujejo travno rušo, vendar ne bi smeli živalim vzeti te naravne potrebe. V zemlji si svinja poišče gotove snovi, ki jih hrani in telesu primanj-kujie.
Vse krmimo surovo, le krompir kuhamo ali vsaj siliramo. Močna krmila: šrotana žita, oljne tropine, otrobe itd., damo kot kaša gosta in nato pomije ali pa kar med pomije. Štirinajst dni pred porodom pa po-čaši navadimo žival na isto krmo, ki jo bomo dajali po porodu.
NOV PRIPOMOČEK ZA ČEBELARJE
Kot znano povzročajo čebele pri ritmičnem frfotanju kril značilno brenčanje, ki je v panju z ozirom na to, če se čebele pripravljajo na rojenje ali ne, zelo različno. Običajno gre za šum, ki ima posebno jakost, ko pa prično čebele rojiti, pa zadobi ta šum popolnoma drugačen zvok. Kako je s čebelami se kaj lahko prepričamo, če odpremo panj, pri tem pa čebelo motimo pri njihovem delu in zato takoj pade proizvodnja medu; brez vsake kontrole panja pa bi čebele lepega dne lahko prenehale z rojenjem, ne da bi čebelar za to sploh vedel.
Da se vsem tem nevščečnostim izognemo, so v nekem laboratoriju izdelali posebno signalno napravo „apidictor”, ki sestoji iz mikrofona, ki ga namestimo v panju in je povezan z ojačevalcem v čebelarjevem stanovanju. Čim zasliši čebelar spremembo tona pri brnenju, ki je značilna za pričetek rojenja čebel, bo takoj razumel, da je prišel čas, ko naj si natakne slamnat klobuk, rokavice in gosto mrežo na obraz.
Pred kratkim so škončali domači obrtniki dela na postaji Vrba ob Vrbskem jezeru. Kolodvor so prenovili in modernizirali ter nekaj! dozidali. S tem je dobilo koroško središče tujslkega prometa primerno postajno poslopje. Lopa notranjost in zunanjost zgradbe je zasluga domačega obrtništva.
Vsa gradbena dela novega dela kakor tudi predelavo starega poslopja je vodilo be-Ijaško gradbeno podjetje Emil Frey odlično in z načinom harmonične vzida ve zgradbe zajamčilo enotno sliko okolici.
Vsa kleparska dela je izvršila tvrdka Friedrich Auer, Paternion, solidno in strokovnjaško.
Mladi, prizadevni gradbeni mojster ing. Valentin Koller, Velden — Kllagenfurt, pa j:e v kratkem' času z izredno skrbnostjo postavil krasno stanovanjsko hišo za postajno predstojništvo. Po svoji zunanjosti pristo-jia (postajnemu poslopju in Okolici.
Vsa dela v zvezi s steklom je izvršila tvrdka Heinrich de Roja — trgovina za steklo, Belj|ak, okusno in mojstrsko.
Friedrich Auer
limarstvo
PATERNION - KOROŠKA tel. Feistritz Drau 188
STAVBENI-ARHITEKT
Ing. Valentin Koller
podjetje za visoke, talne ter železo betonske zgradbe
V E L D E N-U NTERVVINKLERN
TRGOVINA ZA STEKLO
Heinrich de Roja
BELJAK—VILLACH, Italicnerstrassc 12
POZOR! Nabirajte pridno polže (Schnecken) kar vam prinese gotov denar v hiSo. - Nakupovalnica Export & Importhandel.
Kari Ciaaas
Celovec — Klagenfurt, Pischeldorfer Strasse 72 (Gasthof Jahnnarkt) — Živi polži kg 2.— šilinga
Usnjene hlače, rokavice v strokovni trgovini
Josef KomeHer & Sohn
CELOVEC - KLAGENFURT - ALTER PLATZ
Najboljši nakup krtač, čopičev in metelj in lastne delavnice, kjer so zaposleni samo invalidi. Vse vrste parfumerijskih kakor tudi gospodinjskih predmetov.
BUKSTEN BBmm
Celovec, pri kapucinski cerkvi na St. Veiterstr. 17
KARL ZOUHAR
CELOVEC, MIESTALER STRASSE NR. 26 Cerkveni paramenti in zastave. Popravljalnica
Našim gospodinjam
Konzerviranje jajc
Cene joj,c se tekom leta spreminjajo. Naj,-/višje so o Božiču. Po novem letu začemjajo padati im dosežejo najnižje stamj;e v aprilu, ko jih j c najiveč. Nato se začnejo d vigati najprej, zelo počasi, a proti jeseni hitro. Najdražja so torej zimska jajca v mesecih november, december in januar. Najcenejša jajca so spomladi. Pametna gospodinja, kmečka ali mestna bo cenena spomladanska jajca na primeren način ohranila uporabna za zimski čas, ko so cene visoke. Kmečka gospod in ja bo tako lahko vsa sveža zimska jajca prodala.
Za hranjenje jajc imamo različne načine. Na kmetih je zelo razširjeno shranjevanje v ovsu ali pepelu. S tem se izsuši jo jajca nekoliko bolji počasi in uporalbmost traja par tednov dalj1. Vendar je nemogoče na ta način ohraniti spomladanska jajca uporabna do zime. Zato so iznašli različne načine
K u h
čas redkvice je zdaj. Na trgu v Celovcu jo je cele kupe naprodaj, da si jo lahko po mili volji privoščijo meščani. Pa tudi pridna1 podeželska gospodinja, ki skrbno urejuje svoj vrt, jo 'Milko nudi svoji družini. Kakor vsa zalenjava, je tudi redkvica silno zdrava. Pridno jo uživajmo! Zato nekaj receptov.
Redkvic n a j)rikuha. Zberi in operi red-ži na list!,e ali nastrži na strgalniku, posoli, polij z oljem in zmešaj.
komentiranja jajc z vlaganjem v primerne tekočine, ki ohranijo zanesljivo jajca celo leto uporabna. Poznamo tri načine. Pri vseh j'e najvažnejše, da vložimo samo popolnoma sveža in čista jajca. Pozimi ne moremo pričakovati dobro konserviranih jajc, če smo spomladi vlagali stara, pokvarjena ali umazana.
Najibolj razširjeni in najcenejši način jie vlaganje v apno, ki pa daje jajcem značilen, ne pa baš prijeten okus. Boljše je Vlaganje v vodotopno steklo (Wasserglas) najboljše pa v talkozvani garantol. Oboje dobimo v lekarnah, drogerijah in večjih tr-govalnih. Garantol se prodaja v zavitkih, na katerih je natiskano navodilo za uporabo. Vodotopno steklo je tekočina, katere vzamemo en del na deset delov čiste vode. V to raztopino vložimo čista jajca, katera mora pokrivati tekočina za par prstov.
i n j a
Redkvična prikuha. Zrebi in operi red-kvično listje ter ga naglo skuhaj v vreli, slani votli. Redkvice skuhaj posebej. Kuhane redkvice na-listaj, liste sesekljaj. Ocvri v masti žlico čebule, dodaj moko in pol žlice peteršilja in naredi bledo-rumeno prežganje. Zalij z juho in ko je nekaj časa vrelo, zmešaj zelenje z redkvico ter še pokuhaj.
Presna redkvica. Redkvico operi in odreži repke. Zareži in dvigni kožo v obliki listov tako, da je redkev slična cvetu. Odstrani tudi večje liste. Serviraj jo poleg govedine.
1 A N i M
NOVA VRSTA JARE PŠENICE
Agronom, fakulteta minnesotske univerze je vzgojila novo vrsto pomladanske pšenice, ki jo imenuje „willet”. Nova pšenica je primerna za hladno podnebje kot je v Minnesoti in je križanica preizkušenih vrst „thatcher” in „frontana”. Združuje odpornost frontane proti listni rji in odpornost thatcherja proti stebelni rji. Pri triletnih poskusih so tudi ugotovili, da je pridelek nove vrste večji kot od vseh drugih vrst, ki so jih do zdaj sadili v tistih krajih. Seme nove vrste bo v večjih količinah na razpolago leta 1955.
PORAST ŽIVINOREJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Po podatkih poljedelskega ministrstva je število živine v Združenih državah doseglo najvišje stanje vseh časov s 94.677.000 glavami. Število živine je rastlo vsa zadnja le-
ta. Lani se je povečalo število živine za zakol za 6 odst., število bikov za 11 odst., krav mlekaric in junic za 3 odstotke.
VELIK PORAST UPORABLJANJA VODNIH SIL NA SVETU
Od leta 1920 do zdaj je uporaba sil na svetu po-rastla za 500 odst. Porast v Združenih državah je bil nekaj pod 400 odst. — nižje kot je svetovna številka, ker so Združene države (pred letom 1920 že izrabljale vodne sile v večji meri kot drugje na svetu. Hidroelektrarne, ki jih zdaj gradijo, bodo dale 4 milijone novih konjskih sil v ZDA, 3 milijone v Kanadi (in en milijon v Avstraliji. Sovjetska zveza gradi nove hidroelektrarne s 6 milijoni konjskih sil. Razvoj na tem polju je v Afriki združen z nepremostljivimi ovirami, ker so vode, ki prihajajo v poštev, nad vse oddaljene od krajev, kjer bi lahko uporabljali energijo. Podobno predstavljajo največji potencial v Aziji velike reke na severu, ki so pa tudi oddaljene od eventuclnega trga.
0,1
ISSadifine ontare
Sesalniki za prah
Pralni stroji
Bohner
tl o 30 m e s e č n i h obrokov
Si/et&i/He. znatotke
Kuhinjski stroji
'iUedeoim'
CELOVEC - KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35, tel. 5003
Stcwfae.n& podietie
vzi/cšitei/ i/seU siat/SeniU dd
IM rte#
BELJAK—VILLACH, Magdalenstrassc 2
Najboljše kupite obutev, damsko, moško in otroško samo v Schuhhaus
A.Grofear&MH
CELOVEC - Klagenfurt NEUER PLATZ
„PAPIERKONIG” nudi različen papir, pisemski in pisarniški, linolej, vse šolske potrebščine, razmnoževalne aparate, računske in pisalne stroje. Se priporoča zlasti čč. župnim uradom ANTON NOVAK trgovina s papirjem in trgovino. Klagenfurt, Stcirerhof, Volkermarkter PlatzNr. 2 PREPRIČAJTE SE!
„ P A G O ” znamka čisto naravnih sadnih proizvodov brez kemične primesi in barve. Tekoče satlje (Fliissiges C)l>st) samo pri
JAKOB PAGITZ
CELOVEC - KLAGENFURT WAAGPLATZ
Splošno kleparstvo (Spenglerei) vodovodne instalacije
Franz Handler
Celovec - Klagf., Pricstcrhausg.
in
4
7
se priporoča za kritje cerkvenih stolpov.
Vsaka kafnera na obroke! 1|3 naplačila, drugo v 6 obrokih plačljivo
foi&Uauč ScUmaus
lastnik S. Gottvvald
Celovec — Klagenfurt, Hciligengcistplatz
Lepo, poceni blago za letne obleke, ceneno blago za kustume, obleke ter plašče, prvovrstno moško in damsko perilo!
L. Maurer
CELOVEC - KLAGENFURT, Alter Platz 35
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
CELOVEC
Kakor vsako leto za binkošti, so tudi letos za o!ba iprasnika priromali birmanci iiz podeželja in iz mesta 'k celovški stolnici v zelo velikem številu. Posebno v nedeljo je bilo število birmancev tako veliko, da so tvorili vrsto čakajočih skoraj do Pavličeve ulice. Razigranih obrazov so prihajali birmanci iz stolnice, mogoče se ne toliko zavedajoč sprejetega sv. zakramenta, kakor navdahnjeni pričakovanja o birmanskem darilu. Kako bo zglodala ura, kaj bo boter kupil in kam se bomo peljali, to so pač bila vprašanja!, ki so tudi našla svojo rešitev. V nedeljo je bilo vreme razmerno lepo in tako je bil mogoč izlet na Vrbsko jezero ali na kako drugo jezero naše 'lepe domovine. Zvečer pa so se fantje in tudi dekleta zadovoljni vračali domov. V ponedeljek je vreme že dopoldne nagajalo, popoldan pa je bil' jasen in topel in j,e popravil, kar je prva polovica dneva zamudila.
Želimo, da bi Vsi novi Ibirmanci rasli po duhu in telesu sebi v korist, narodu v čast, Bogu v slavo.
CELOVEC-PLIBERK
(poletni vozni red)
Odhod iz Celovca: 5.53, 9.20, 11.28, 13.20, 16.35 (bo vozil le od 3. jul1- do 5. sept.), 17.38, 18.07.
Odhod iz Pliberka:	6.05, 7.19, 11.32,
14.19, 16.12, 18.19, 19.28 (bo vozil le od 3. jul1, do 5. sept.) — (Odhod iz Metlove-ga-Mittlern: 6.15, 7.26, 11.42, 14.26, 16.22, 18.36, 19.38 (bo vozil le od 3. jul. do 5. septembra).
Debelo tiskani so osebni vlaki, navadno tiskani pa pospešen i ali ubrzani motorni t laki (Triebtva-gen — Eilzug).
Johan
Kolesa znamk Puch, Junior in RtVC. Vsi
nadomestni deli za kolesa in motoma kolesa. Radio aparati, šivalni stroji ter vsi kmetijski stroji, najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Lomšek
ST. LIPS, Post EBERNDORE
NAROČNIKI POZOR!
Prva polovica leta gre h kraju. Prosimo vse naročnike, ki do sedaj še niso poravnali naročnine, da to storijo. Prilagamo današnji številki lista položnice za vsa okoliša, kjer ni inkasant naročnine pobiral. Cenjene naročnike pa prosimo, da se teh položnic poslužijo.
Za Starčev spomenik so darovali:
D. O. 250.—; Woschitz Ignac, Teharče, 10; Klopčič, Lemont, 56,25; Ulbing Marija, 20.—; P. M., 10.—; dr. Lučovnik, št. Janž, 60.—; dr. J. Tischler, 50.—; A. Kurbus, 15.—; Kunčič Marija, Švica, 20.—.
Pridruži' se še ti! Vsem darovalcem prisrčna hvala.
Za Limbarskega so darovali:
Ulbing Marija, 20.—; Korenjak, Trebljenje, 10.—; neimenovan iz štebna 50.—; neimenovan 50.— neimenovan iz Globasnice, 14.—; neimenovana iz. Oglja, 33.—; D. O., 250.-.
PODKRAJ
V	Gradišnikovi hiši v Podkraju se je zgodila huda nesreča. Sin Hanzej je brusil sekiro na električnem brusnem kamnu. Po nesreči mu odskoči sekira v čelo pri očesu ter mu preseka oko in kost očesne dupline. Zdravi se v celovški bolnici. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
LIBUČE
V	Libučah je zadnji naliv zopet napolnil kleti in vrtove, preplavil cesto in travnike. Žita so močno polegla. Težka ilovica pa v tej' mokroti pridno rodi nadležni plevel. Poljisko delo in košenine detelje so na strah kmetov močno zaostale.
ŠTEBEN V PODJUNI
Na binkoštno nedeljo smo imeli pri nas dvojno poroko, in sicer sta se poročila Edvard Konečnik in Pavla Lasnig ter Marica Konečnik in Avgust Renthaler. Poročne obrede so opravili domači gospod župnik. Vesela „hojset” pa se je vršila pri Zenklnu v Globasnici. Razpoloženje je bilo dobro
n im m
roškem
in tudi veselja ni manjkalo — tako, da se nobenemu ni mudilo domov dokler nas ni prisililo pozno jutro k razhodu. Tudi „ok-narjev” je bilo kljub slabemu vremenu zelo veliko in so se prav dobro imeli.
Obema paroma želimo v novem stanu mnogo sreče in' medsebojne ljubezni!
ŽITARA VES
S kolesom se je ponesrečila gospodična Anica Dlopst, ki je dobila močnejše poškodbe na obrazu in rokah ter pretres možganov. Ponesrečenko so prepeljali v celovško bolnišnico.
ŠKOCIJAN
(Naznanilo)
V	nedeljo, 13. junija, bo redni shod v Škocijanu, kot vsako kvatrno nedeljo.
V	soboto zvečer ob 8. uri rožni venec, litanije in blagoslov ter priložnost za spoved.
V	nedeljo od 6. ure dalje prilika za sv. spoved.
Ob 7. uri prva sveta maša za farane. Ob 8. uri druga sveta maša pri križu za žive in mrtve ude mrtvaške bratovščine. Ob 9. uri tretja slovesna peta sveta maša z nagovorom za mladino. Ljudsko petje bo kot lansko leto.
Peli bomo tele pesmi:
1. Oče večni; — 2. Ti, o Marija; — 3. Mogočno se dvigni nam spev iz srca; — 4. Na nebu in na zemlji; — 5. Povsod Boga; — 6. Za Bogom najrajši Marijo častim; — 7. Zvonovi zvonijo, premilo pojo.
Ob 10. uri zadnja peta maša — poje zbor.
TINJE
Na Rosenbergovem posestvu Humberg se je v petek, dne 4. junija, pripetila huda nesreča1, ki je zahtevala štiri žrtve.
Dan popreji so pričeli polniti silos z zeleno krmo. Čez noč so se razvili razni plini, predvsem ogljikova kislina. Ko so zjutraj zopet pričeli z delom, je pred predpisano kontrolo zlezla Micka Medved v silos, bila je na mah zastrupljena in mrtva. Agrarni praktikant Rihard Tratnig je hitel na pomoč in sam doživel isto usodo. Z istim namenom je hotel tudi upravnik posestva Obcrortner v silos. Pomoči sicer ni mogel več nuditi, pač pa je sam odnesel hudo zastrupljen],e in ga je rešil le mladi praktikant Hauser, sin t in p k ega nadučitelja.
Na binkoštno nedeljo so na tinjskem pokopališču položili k večnemu počitku Micko Medved. Ogromna množica se je poslovila od marljivega in pridnega šestnajstletnega dekleta. Ta smrt pa je prav strašno prizadela družino, ki je doma na Spodnjem Štajerskem., ki je med vojno zgubila očeta in moža, sedaj pa na tako tragičen način še hčerko Micko. Vsa šola z učitelji vred je spremila Micko na zadnji poti. Cerkveni pevci so zapeli na gradu in na pokopališču žalostinke. Od Micke so se .poslovili tudi šolski otroci s pesmijo. Gospod kaplan Ropaš je v pretresljivem govoru pokazal sliko pokojne, njeno marljivost in poštenost in nakazal težko usodo, ki zasleduje Medvedovo družino. V imenu šole pa je govoril g. šolski direktor Hauser.
Materi, sestram in bratu prisrčno sožalje.
Enaindvajsetletnega praktikanta Riharda Tratnig pa so prepeljali na dom v Žre-lecpri Celovcu, kjer so ga na binkoštni ponedeljek položili v Iblagoslovljeno zemljo-Tudi1 tinjski farani so se tega ,pogreba, v velikem številu udeležili. Posebno tragičen pa je slučaj, ker so starši zgubili edinega sina.
Upravniku posestva pa želimo, da bi po svoji hudi zastrupitvi kmalu okreval.
GLINJE
Modernizirano in povečano je poslopje naše dvorazredne ljudske šole. V nedeljo, 30. maja, smo imeli priliko prepričati se o načinu in uspehih učenja naših otrok. Učiteljstvo j,e namreč priredilo šolsko razstavo. Obe šolski sobi sta bili po stenah in mizah polni razstavljenih predmetov. Iz zvezkov je bilo mogoče spoznati,, kako malčki-začet-niki še v prvem šolskem letu spoznavajo črke in si pridobivajo spretnost v risanju črk, in kako se znanja potem od leta do leta širi in poglablja.
Računstvo, zgodovina, prirodopis, risanje in drugi predmeti, napredek in po-_ manjkljivosti se zrcalijo iz spisov. Lepa zunanja oblika izraža, da je otrok vesten in
redoljuben, spackane razmazane, strani kažejo njegovo (površnost in zanikrnost. Videli smo praktične pripomočke, da se učna snov lažje in trdneje vtisne v spomin, razne učne knjige in šolsko knjižnico. Razni izdelki ročnih del od papirnatih pajacev do lepo spletenih volnenih jopic so dokaz, da se tudi temu posveča d osli pažnje. Učil, kupljenih in tudi od učiteljev izgotovljenih, ki olajšuj e jo učenje, je bilo na razstavi mnogo. Zelo zanimiv je bil med drugim relief pokrajine: gore, planinski pašniki s kočami1, jezero, gozdovi, vas, ceste — vse okusno sestavljeno iz mavca (gipsa), mahu, vejic in glince, delo šolarjev pod vodstvom g. učitelja Triebelhiga. G. šolski upravitelj Košutnik pa je razstavil dve oljnati sliki: pogled čez Baško jezero na Jepo in Veliki Klek s Pasterco od ceste. Obe kažeta, da ima g. upravitelj tudi slikarski talent.
Iz razstave sem razvidel, da ima tudi slovenščina v šoli svoje zakonito zajamčeno mesto. Na vprašanje, če se otroci slovenskega jezika radi učijo, mi odgovori g. učitelj, da radi, razen onih, katerih starši dajejo potuho in jjm materinski jezik z zaničevanjem osovražijo. Ti nočejo paziti pri pouku slovenščine in se zato tudi nič ne nauče. Pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, za toliko veljaš. Pa se torej, dolbe „za-rukani” starši, ki otroke celo odvračajo od učenja jezika na ozemlju, kjer bivajo Slovenci in ob mej,i slovenske republike.
Obisk razstave je bil kar dober, celo iz sosednjih občin so prišli. Le tistih ni bilo, ki radi »udrihajo” po glinjski šoli1. Ali so se bali, da jih razstava prepriča, da ji delajo krivico?
BILCOVS
Sprejem lurške luči. — V našo župnijo smo dobili lurško luč iz Marijine cerkve na Humcii v šentiljski župniji. Sli so ponjo trije fantje na kolesih. Došli so v Bilčovs ob 7. uri zvečer. Mogočno so doneli naši novi zvonovi, ko se je luč bližala. Pred cerkvijo jo je čakala množica ljudi z župnikom, ki je pozdravil luč, Potem smo imeli slovesnost v cerkvi. — Da bi gorela ljubezen tudi do Marije lurške celo sveto Marijino leto in ogrevala hladna in mrzla človeška srca!
Poroka. — Dne 23. majnika se je vršila pri naš vesela poroka. Mladi posestnik Kr-žejeve kmetije Mihael Miškulnik v Branči vasi j,e peljal pred poročni oltar mlado nevesto iz podgorske fare, Marijo Ottowitz. Težko se je ločila od dragega doma pri Mudtnilou, posebno od drage matere. Ljubi oče, bratje in sestre ter ostali svatje so jo spremljali do avta, ki jo je prepeljal preko Rožekai v našo faro. Po litanijah sta stopila zaročenca pred oltar, kjer sta si Obljubila ljubezen in zvestobo do smrti.
V Miklavževi gostilni se je vršil obed, kjer se je zbralo mnogo gostov. Podgorska dekleta so svojo tovarišico razveseljevala z lepimi pesmimi. Dal Bog, da bi se prav dobro počutila na svojem novem domu, da bi novi par spremljal božji, blagoslov na njuni skupni življenjski poti!
Blagoslov motornih vozil. — Ker je število motornih koles že tako naraslo, se je sprožila misel, da bi se ta vozila tudi cerkveno blagoslovila. V cerkvi so oznanili g. župnik, naji se zberejo na Vnebohod motoristi pred cerkvijo, kjer hi se vršil blagoslov teh vozil. Koliko nesreč se danes zgodi ravno s temi vozili. Vsaika številka listov o tem :poroča. Zbralo se je 37 motoristov in dva traktorja, ki so se pred cerkvijo postavili v lep red. Od šole so se vsi pripeljali v lepem sprevodu in g. župnik je imel za motoriste primeren govor, v katerem je 'poudarjal, da Cerkev blagoslavlja vse moderne stroje, kakor železnice, ladje, aero-plane in tudi motorna kolesa in avtomobile. Izrazila se je misel, da naj. spremlja vsakega motorista tudi resna misel, ker nikoli ne ve, kako bo prispel na svoj cilj. Bog daj,, da bi vsi bili v mogočnem božjem varstvu in Ibi jih angel varuh spremljal povsod.
Na Vnebohod so prišli k nam g. župnik Mairitsch iz Gralbštajna, in predvajali lep in resen film: »Kaplan pri sv. Lovrencu”, v katerem smo gledali, kakšna dolžnost molčečnosti veže vsakega katoliškega du-
hovnika in kako mora biti vsak duhovnik pripravljen vzeti nase tudi najhujše trpljenj^. Prihodnjič pa nam bodo kazali vesel film, da bo tudi smeh jorišel do veljave.
ST. JAKOB V ROŽU
Sv. Peter jie najlprej' ribe lovil, potem pa, ko ga je Gospod poklical, ljudi, skoči Janški kaplan pa je nad ljudmi obupal in šel k Dravi v št. Lovrenc ribe lovit. Seveda ni nič ujel in od same jeze in sramote je obdolžili naš št. Jakob, da je tega kriv. Zvedel je namreč, da smo imeli pred kratkim v Št. Jakobu misijonsko obnovo, torej: veliko »žehto” in da je zaradi »haranja” grešnikov postala Drava tako umazana, da on ni mogel nobene ribe ujeti.
To je res: imeli smo veliko »žehto” in prav temeljito sta nas umivala dva misijonarja: č. g. dr. Cigan Franc in prof. Mihelič Silvo. Ves teden sta se trudila, da bo fara čimbolj notranje prenovljena in priprav-Ijiena za posvetitev Marijinemu Srcu, ki je (bila ob zakljlučku obnove v nedeljo, 30. 5. V res krasnih in prepričljivih govorih sta obravnavala pereče probleme našega notra-njega in zunanjega socialnega življenja. Četudi so bili govori dolgi, sita znala tako pritegniti ljudi1, da so bili navdušeni nad govori, če je toreji res toliko umazanije splavalo po Dravi, gre vsa čast in zahvala misijonarjema in je obenem dokaz, da smo mi sedaj lepi. Če pa pride škocijanski kaplan, ki' je v positn ž‘e naše fante predelava1!, v Št. Jakob, bo pa še vedno imel dosti dela, naj le vzame najtršo krtačo za vse zakrknjene. Morda bo imel več sreče kot Ob Dravi.
S porokami smo pa reveži, le malokateri imajo toliko poguma, da si ustanovijo svojo družino. Pač, 2. maljlnika je bila pa prav lepa poroka v št. Janžu. Miklavčič Olga, p. d. ščedemnikova, se je le opogumila. Trodt Jakob, železničar iz Marije na Zilji, je tako srečen, da ima za življenjsko družico tako pridno, pošteno gospodinjo, ki je res vredna ugledne Ščedemnikove hiše. Poročil ju je domači župnik c. g. Andrej Ka-ricelj. Priči sta bila Miklavčič Hanzej, pd. Ovrič in Kržišnik Jože. Želimo mlademu paru sreče, zdravja1 in še minogo tako plemenitega sadu, kot sta1 samal
Da ne pozabimo prekmalu na našo dobro Knezovo Urško, jie naša pesnica Flora Raiuter kot cvetlko na grob zložila tole pesem njej' v spomin:
Marijina hčerka je umrla, se vlegla v tiho jamico.
Duša njena cilj dosegla svojo rajsko mamico.
Mariji zvesto je služila, v ljubezni vse svoje dni.
Njej srce je posvetila, da je svet premotil ni.
Kakor Marta je skrbela neutrudljivo dolgo let.
Kot Marija pa je imela v srcu tabernakelj svet.
Verna, blaga, idealna, dika res koroških žen!
Narod svoj nikdar tajila, bil značaj njen ves pošten.
Bog je kot žrtveni duši, dal ji križ trpljenja v dar.
Pa je vdano vse prenesla, v vzgled nam bila je vsekdar.
Kot devica z lučko svetlo,
Ženina si Ti sprejela.
Svetniška duša, blagor Ti!
Na veke bodeš zdaj vesela.
Zbogom! Urška, sladko spavaj, večna luč Ti sije naj!
Za nas prosi, nam pomagaj, priti k Tebi v sveti raj.
ZAPOSLITEV MLADINE
Že v nekaji tednih bode zapustilo okoli 130.000 fantov im deklet šolo, ker dopolnijo svoj 'šolski rob. Ti mladinci bodo seve potrebovali dela in zaposlitve, predvsem pa možnosti učenja raznih obrti.
URADNE URE PRI KOROŠKI DEŽELNI VLADI
Uradne ure pri uradih koroške deželne vlade so za poletni službeni čas od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 12.30 ure in od 13.30 do 17. ure.
VROČINA V EGIPTU
en val vročine je zajel Egipt. Pone-je toplomer dvignil na 48 stopinj v ■o zaznamovali 40 stopinj, vročine, so obsežni požari, zlasti so se vnela )1 ja. Menijo, da so te požare povzroče, katerim so se vsled vročine vnela
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(70. nadaljevanje)
„Že sem hotel oditi, sosedje,” je začel strogi Cimbura, ./sramoval sem se in sram me je podil od tod. Občina sama nase pozablja in prepirate se kakor berači za miloščino, ki je se nimate. Ravnate neumno, kot oni v pripovedki, ki prodajajo medvedjo kožo, ko je medved še v brlogu. Zapomnite si: Kdor sprašuje, nerad daruje. — Izmed naših ljudi ni nihče nič vprašal, ampak je vsak pripeljal in dal, To je treba knezu povedati. Knez nam piše; toda mi mu ne smemo odpisati, mi mu po slu sporočimo, da občina ne zahteva in tudi ne čaka, ampak če da, naj da po svoji volji in pameti, po daru bomo sodili darovalca.” „To je beseda, kot se spodobi,” se ni mogel premagati Kopeoky, da ne bi pohvalil za njim pa so vsi takoj s hvalo kar pretiravali in klicali: „Koga drugega naj pošlje-moz Cimbura naj gre, pozna se s knezom, saj je prišel v Putimo in ga obiskal.” Cimbura pa je zdajci zapekla vest. „Za-res je bil tu, povabil te je, ti pa si mu doslej ostal dolžan čast, ki ti jo je izkazal. Popravi to!” mu je očitala vest.
»Jan Cimbura, ali bi šel h gospodu knezu v imenu občine?” ga je vprašal župan in še pristavil: „Glej, vsi želijo, da greš ti. Morda bi bilo dovolj, da stopiš samo k ravnatelju, če že h knezu ne bi hotel.”
,,Ne, ne, odbija občina, ,,boljši gospod kot gospodič. Boljši kovač kot kovaček,” odločni černoch pa je zavpil: „Boljši Pavel kot kavelj; s knezom naj govori.”
_ »S knezom bom v vašem imenu spregovo-tth je pritrdil Cimbura. Takoj drugi dan se jle odpravil na pot. Odšel j)e 'Zgodaj. Ko je za Piskom prišel na knežje posestvo, je sli-Sal, kako so pokali streli in so razpršena krdela jerebic preletela cesto. Lovski psi so jih sledili v kromipiriščih in strniščih, jie-rebičji samci pa so iz travnikov, z otavo gosto poraslih, razburjeno in preplašeno sklicevali svoje verne preostale družice.
Bila je že sicer jesen, toda dan je bil topel m jasen. Sonce se je na nebu smejalo in grelo tako močno, da si je Cimbura slekel
suknjič, ga obesil na palico in tako mahal dalje. Spotoma je premišljeval, kaj in kako bo s knezom govoril. — Pri gospodi pazi in glej; malo reci, dosti povej! — Perje in petje ptiča izda, iz besed spoznaš pa moža, modrega in neumnega. Izstreljene puščice ne moreš ujeti, neumnih besed ne preklicati, modra beseda pa pravo mesto najde, če med poštene ljudi zaide. — Tako je razmišljal in si krajšal pOt.
Iz temnega gozda mu že kima naproti beli knežji grad. Pa tudi tu poka na Cim-burovi desni strel za strelom in vrsta lovcev in gonjačev koraka ob cesti proti Cim-buri. „Bog vam daj srečo,” bi rekel Cimbura delavcem, noče pa reči tega lovcem, o-krutnežem, ki opravljajo morilski posel. Lovci gledajo jCimburo, najbrž govorijo o njem in se smejijo. Zdaj odloži srednji lovec v vrsti puško, stopi iz vrste in gre s psom proti Cimburi na cesto. Kdo je to? Cimbura ga ne more spoznati. Kaj neki hoče? Najbrž kakšen star logar. Kmet šiloma napenja spomin, kje ga je že videl, kje se z njim srečal. Ogleduje si ga od glave do peta, njegove zaprašene čevlje, nogavice, kratke hlače, suknjič in klobuk s peresom, vse je na njem nekam oguljeno, ponošeno. „Najbrže je kakšen reven logar iz kakšne uboge gozdarske koče ali pa lovski čuvaj iz kakšne bedne čuvajnice,” sodi Cimbura po obleki. Počasi sega za vidrovko, toda preden jo sname, ga lovec že pozdravi: „Dolber dan, Bog daj., popotni! Če se ne motim, ste vi Jan Cimbura iz Putime.”
Ko je Cimbura zaslišal te besede, se mu je nenadoma posvetilo v glavi. Zravnal se je po vojaško kot sveča, stisnil kučmo in povedal:
„Jaz sem. Vi pa ste prav gotovo gospod knez. Spoznal sem vas, ne po obleki ne po obrazu, ampak po glasu.”
„No da, postarali smo se. Tudi vi, Cimbura, ste osiveli in se upognili k zemlji. Čas človeku ne prinaša lepote. — No, kako vam gre?”
„Kakor je volja božja. Zdravi smo in greh bi bil, če bi tarnali.”	‘-
„Bog vas je obiskal, potolklo vam je.” „Potolklo nam je, da, toda rana se že celi. Tudi druge preizkušnje mi Bog pošilja.
(Dalje iprihodnjič)
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
Šivalni stroji
za gospodinjstvo in obrt
MEHANIK
Celovec-Klagenfurt
Paradeisergasse 9, telefon 59-53
Mreže in /kc, mreže za vrata, vložki za postelje, sita, (Siebe) mreže za pesek in gramoz, pletene ograje dobavi stara domača
tvrdka
Rudolf Vogt &Sohn
Drahtwaren, Eisengitter und Sieberzeugnng
CELOVEC - KLAGENFURT Lindenhaingasse 9. Tel. 20-98
Priporoča se cerkvenim predstojnKtvom za omreženje cerkvenih oken in ograj.
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
Od 11. do 14. 0.: „Hochzeit auf Rcisen”
Od 15. do 17. C.: »O. K. Nero -
servus, Majcstat” (ni za mladino)
STADTTHEATER Od 11. do 14. G.: „Tantc Jutta au Kalkutta” (ni za mladino)
Od 15. do 17. 6.: „Lavendei” (ni z; mladino)
SCHVVARZ nogavice so cenejše Celovec, Pfarrplatz.
Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11.
Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini — St. Veit/Gl., obisk in ponudba brezplačno.
Moške delovne obleke šil. 79,— Angleške hlače	šil. 55,—
Moške srajce od šil. 35.— naprej STOFFSCHWEMME, Klagcnfurt, Marktplatz.
Modrooi, tapecirano pohištvo poceni ter dobro samo pri proizvajalcu Ortner, Beljak, VVidmann-gasse 31.
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu Wernisch Friedrich, Beljak, Italicncr Strasse 22. Kvaliteta odloča!
OČALA I
Optik Fessl
BELJAK-VILLACH Bahnhofstrasse 3
HMJnterdSrfler
Gradbeno in pohištveno mizarstvo
Beljak, Widmanng.
poceni - tudi na obroke
Pralni električni stroj na posodo. Pralni dan ena zabava. 8.— šil. za eno uro. Vse električne predmete najceneje „Ingste”. Celovec-Klagenfurt, lO.-Oktober Strasse 4. Telefon 24-42.
POZOR! Birmanske ure in okraski v najboljši kvaliteti in najcenejše samo v strokovni trgovini Karl Friedrich, Celovec, Lidmansky. gasse 3.
Kotiček kranjskega Janeza
Dragi moji »žlahtniki"!
Pisali ste mi v ,,Našem tedniku”, da vas je osem pobičev iz Velikovca poromalo gori na P jefkše.
Tudi, če bi mi na vse mogoče viže trdili, da ste krevsali gori na planine samo zaradi preljubega gorskega zraka, bi se vam kranjski Janez smejal.
Izvedel sem namreč, da ste ppletli vse dolinske vasi, da bi iztaknili kje kakšnega črnega voleta, pa sreča to pot vam spet ni bila naklonjena. Veste fantje, črnega vola in bele podgane se ne dobi kar za prvini oglom.
Nerodno je bilo meni in hudo tesno na notranji strani reber, ker ste zaradi črnega voleta „maširali” še gori v planinske vasi. Verjamem, da ste si mislili: Planinc je planine — samo da omenimo, pa nam ho čr-nuha navezal na vrv. Izvedel sem, da ste Riglarjevega očeta res pretentali s sladkimi besedami, da je vola Obljubil in bi ga vam tudi dal, če ne bi zadnji hip žena posegla vmes.
Ko je Riglarca, vam pobiči, stopinje naravnala doli proti Velikovcu — veseli bodite, ker ste še pravočasno odšli — je začela možu praviti take, kakršnih mu še ni odkar sta v sedmem jarmu.
„Ja, da le moreš hiti tako teslo,” je pričela. „Ne hi rekla, če hi prišel po vola sam Kranjc ali kak planinski fant. Še mladega jesenskega mačeta ne zaupam takim pobičem, ki pridejo doli iz Velikovca. Ti bi jim pa seveda kar celega vola dal. Le kje si s pametjo, bi rada vedela! Samo pomisli,
da je vol pameten — vsak pa, ki se čuti pametnega se ne da za prazen nič na vrv vezati in goniti. To hi bilo lahko smeha in žalostno obenem, če bi jim ti vola dlak Kaj si misliš — vol hi malo; z glavo otresnil, malo zatulil od razposajenosti in če bi še rep dvignil, bi pobiči zdrseli navzdol, kakor zrele tepke, če jih Streseš. Z največjo brzino bi jo pricvrli izza ovinka na glavni veliikovški trg, živinče pa tik za njimi. Pa še vse to ne bi bilo najihujše. Pomisli, če bi se kdo izmed fantalinov spotaknil in bi ga živinče iz prijaznosti z rogami pobralo. Ka j bi po vsej tej' komediji še sledilo? „Policijia” in ..žandarmarija” bi prišli skupaj in bi hoteli volu dopovedati, naj bo vendar pameten in najt se mirno vrne domov. Drugi dan bi,policija’ zasliševala tebe, mene in vse sosede. S itnosti bi bile že take. N e vem, če bi ti vse to prenesel1, ker si srčni napaki podvržen. Vsi pravdni stroški, kakor tudi izguba pobičnih klobukov, cokel in morda še hlač, vse bi naprtili nate. Nazadnje bi te pa lahko še zaprli pod pretvezo paragrafa: ker nisi ti vola zaprl, zato bomo sedaj v imenu postave mi tebe zaprli.”
Mož se je z razprostrtima rokama spustil proti ženici meneč: „0, preljuba moja Greta, poljub dobiš, čeprav po česnu smrdiš! Saim Bog je tebe meni za drugega varuha dal.”
V nadi, da ,si bomo ostali še nadalje dobri, zaključim pismo.
Vam vdani
Kranjski Janez.
Najlepše bluze ter kopalne obleke
dobite v največji izbiri po raznih cenah pri
CELOVEC-KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 9
Kalk (apno) cement, Heraklit
in vse stavbene potrebščine dobavi najugodneje
V.V. --■SL' *	■ . ^	> -	• • :j&. H
samo firma AlOlS PfGtSCll
Celovec — Klagcnfurt, Lastcnstrassc 11
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR
KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
Gummi Berger
gumijasti in umetno gumijasti predmeti, dežni plašči (Gummiregenbekleidung), prašni plašči (Staubmantel aller Art’ in vse za šport, kopalne obleke, ročne torbice in aktovke ter igrače. Gumijasti obodi za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila točno in solidno. Cclo-vcc-KIagenfurt, Kar-dinalplatz 11 in Be-nediktiner Platz 10, lastna delavnica.
VL

J
Im
Izlet v dopustu zastonj — po izžrebanju zavarovalnice Jupiter
Pri žrebanju 1. junija 1954 je bila v prisotnosti javnega notarja v poslovnih prostorih direkcije izžrebana številka.
13 16
Vsa obstoječa zavarovanja, ki imajo to številko v zavarovalni poli kot zaključno številko in trajajo že vsaj tri mesece, imajo pravico do takojšnjega izplačila brez odbitkov. Ncizžrcbana zavarovanja ostanejo še naprej veljavna.
Naslednje žrebanje bo 1. decembra 1954.
JUPITER V. V. a. C.
Direkcija podružnice za Koroško in Vzhodno Tirolsko, Celovec — Klagcnfurt, St.-Veiter-Str. L
Dobavljamo na ugodne plačilne obroke: stroje za obračanje in grabljenje sena, mlatilnice, slamoreznice, gospodinjske in gospodarske štedilnike, štedilnike s centralno kurjavo, pralne stroje. KMETIJSKI STROJI
Hans Wernig
CELOVEC — Klagcnfurt, Paulitsch gasse 13
PRILOŽNOSTNI NAKUP
kosilnice za konja in stroja za obračanje sena ter drobilnika.
HANS IVERNIG, Paulitschgassc Nr. 13
pAKMudiene podjunske; c&'zoHsUe> u*
delavne, praznične in slavnostne narodne noše dobite v tigovini društva za ohranitev narodnih noš v deželnem muzeju
Karntner Heimatvverk
CELOVEC - KLAGENFURT
Museumgassc št. 2
,.»1 Franz
Puschnig
CELOVEC, St. Peter, Leutschacher Strasse 17
mestni tesarski mojster — sodno zapriseženi izvedenec
izdelovanje stanovanjskih pomožnih hiš in stopnišč, polnojermenikov in oblanje desk, izdelava ladijskih podov, izdelovanje strešnih stolov za zvonove, se priporoča za poteg zvonov v stolpe. Pojasnila brezplačno, točna in solidna postrežba.
Josef
Mayerbrugger
mojster za kritje z opeko in škri-Ijem (eternit)
Celovec - Klagcnfurt \Vest, Prinz-Eugen-strasse štev. 3, telefon 42-76.
Vse krovske potrebščine „special eternit” Lastni kamnolom — Izvedba vseh strešnih del za cerkve, stolpe in gradove — Pojasnila in nasveti brezplačno.
Celovec-Kiagcnturt. Ofctpiatz
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik", Celovec, Vikuinger Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovom i urednik Albert Sadjar. - Tiska liskama Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.