UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 20. novembra 1.1.
Obvestilo.
Dne 1. oktobra t. I. je minilo sto let, odkar je bil rojen v Cerknem na Goriškem znameniti slovenski učenjak d r. Franc vitez Močnik — »oče slovenskemu učiteljstvu«, ustanovnik in požrtvovalni podpornik »Vdovskega učiteljskega društva« itd. — Da proslavimo stoletnico rojstva svojega odličnega rojaka, smo se odločili, posvetiti prihodnjo številko svojega lista počeščenju spomina tega velikega slovenskega moža in radodarnega prijatelja slovenskega učiteljstva. — Prosimo vse tovariše in tovarišice ter vse slovenske znanstvenike, da omogočijo ta jubilej čimbolj dvigniti s svojimi doneski! — Rokopise prosimo najzadnje do 15. t. m. na naslov našega uredništva. — Zagotovljenih imamo že več prispevkov,a naša želja je, naj bi bil ob tem izrednem slavju udeležen čim največji krog slovenskega učiteljstva!
Leto se nagiblje h koncu. Vse cenjene naročnike in naročnice vljudno in nujno prosimo, naj nam pošljejo zastalo naročnino, da nam bo mogoče poravnati svoje račune. V teh težkih časih zvesto izpolnu-jemo svojo nalogo po svoji najboljši vesti in vednosti: pričakujemo torei od svojih cenjenih naročnikov in naročnic, da tudi oni nam nasproti store svojo dolžnost.
Pelikan.
O ptiču pelikanu pripoveduje legenda da si pretrga na prsih žile krvi, samo da more v skrajni sili in potrebi nahraniti svoje mladiče. Njegova ljubezen do lastnih mladičev je tako velika in požrtvovalna, da jim daruje svojo srčno kri, ako je treba ohraniti njihovo življenje.
Ta legenda se nam zbuja v spominu ob dejstvu, ko tudi slovensko učiteljstvo v sedanjem težkem času polaga na oltar domovine vse, kar ima in zmore — svojo kri in skromnost svojega svetnega blaga,
LISTEK.
Ivo 11: loja setev.
Učiteljska tiskarna, Društvo za zgradbo Učit. konvikta in naša Zaveza so začele s hvalevredno požrtvovalnostjo izdajati in zalagati leposlovne knjižice —večinoma bogato ilustrovane — namenjene naši mladini. Doslej smo vedno tožili o suši na polju mladinske literature; sedaj prihaja boljša letina, pa zopet ni nekaterim všeč. Nam pa je in mladini tudi. Če ima otrok vse te knjižice in 14 letnikov »Zvončka«, ima že lepo biblioteko, lepo zunaj in znotraj. S kakim veseljem jo gleda! Cela vrsta knjig — to je njegova last! Na polici stoje druga poleg druge; on — tako mlad in majhen — pa je že lastnik tega bogatega imetja! Kadar se mu zdi, kadar začuti potrebo, vzame to knjižico, vzame ono. gleda, bere. misli...
Nič ni preveč knjig. Pač! In sicer v zalogi. Na stotine je slovenskih staršev, posebno veliko med inteligenco, ki zalagajo svoje otroke z brezpomembnimi in dra-
Učlteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
da v srca otrok in odraslih polaga seme ljubezni, lije balzam utehe, daje bratu roko v pomoč, izkušeno besedo v ravnanje, tešeč rane, dvigajoč obupajoče.
Vsa naša srca so odprta — iz njih je darovano splošnosti vse, kar ji more služiti v sedanjih najsilnejših dneh, četudi se morajo lastna oseba in svojci utesnjevati v skromnosti, nerazvajenosti in pri-trgovanju še bolj, nego je bila to doslej metoda učiteljevega gospodarstva in življenja učiteljskih rodovin ...
Mnogo je naših tovarišev pod orožjem, nekateri so že podlegli smrtonosnim kroglam in neozdravljivim ranam, mnogo je ranjenih, nekaj ujetih — naše vrste so dale, kar so imele domačini najboljšega. A že še pripravljajo drugi, da stopijo pod prapore.
Koliko- je pa učiteljskih rodovin, ki so poslale na bojno polje, kar imajo najdražjega v svojem krogu — kri svoje krvi, svoje sinove! In tudi tu se zopet odpirajo vrata, da se z naših domov izlijejo nove vrste na najvišji ukaz!
Danes še ne moremo ugotoviti vseh števil; a velika bo končna vsota,, ki bo govorila, koliko borcev je dalo slovensko učiteljstvo svoji domovini!
In naše tovarišice, naši učenci, naše učenke? Preglejte izkaze nabranega denarja, sadja, krepčil in oblek, pa boste vedeli, da so se naše učilnice izpremenile v delavnice požrtvovalnega domoljubja, ki jim vladajo naše slovenske učiteljice, v premnogih slučajih dolagajoč iz svojega, kadar poidejo sredstva, nabrana pri dobrotljivih ljudeh..
Velik čas udarja z vso vehemenco in brezobzirnostjo ob sedanjo dobo ske-lečih ran in potokov krvi, ko ima smrt v vsej kulturni Evropi najstrašnejšo žetev — a ta velik čas je dobil tudi velike ljudi, veilke po žrtvah! In med temi velikimi ljudmi je slovensko učiteljstvo!
Gilvu iz Mm.
Zaradi sovražnega navala, od katerega je Galicija v veliki meri prizadeta, je pobegnilo ogroženo prebivalstvo v razne, od svoje domovine oddaljene kraje, kjer se nahaja v tej začasni nastanitvi
gimi igračami, svoji deci namenjenih knjig pa ne kupijo.
Na drugi strani pa se od teh knjig in knjižic obetajo našemu konviktu lepi in stalni dohodki. Naši mladinski pisatelji — sami učitelji so! —spisujejo te knjige brezplačno, kar je v teh dragih in materialističnih časih izredno požrtvovalno. Taki so samo slovenski učitelji.
Po teh uvodnih besedah si oglejmo tovariša Iva Trošta!
Njegovo ime je znano v slovenskem literarnem svetu. Napisal je že obilico pripovednih spisov v razne naše liste — koliko in kam vse. to ve le on sam, ker se ie podpisoval z najrazličnejšimi imeni. Ivo Trošt pa je dober znanec tudi slovenski mladini. Odpri katerikoli letnik »Zvončka«, povsod dobiš Troštovo ime. Snov njegovim mladinskim spisom je najrazličnejša, a vsa je zajeta iz živega življenja. Tudi njegove basni in pravljice so le slika in zrcalo realnega življenja. Zato so se pa Troštovi spisi mladini priljubili. Šteti ga smemo med najboljše slovenske mladinske pisatelie. brez vsakega oporekanja pa med najproduktivnejše. V tihem in mirnem svojem službenem kraju vrši svoj šolski in pisateljski posel dan za dnem. leto za letom.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ii a a dvakrat . . 12 „ II »» it trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
v skrajno bednem položaju. Med temi begunci je tudi večje število učiteljstva, ki je z družinami vred v veliki stiski. Največje važnosti je, da dvignejo ti nesrečneži, kakor hitro mogoče, svoje normalne, tuintam že za par mesecev izplačijive prejemke, kakor tudi da se jim pomaga s kako podporo. Ker se domneva, da bivajo gališki učitelji tudi na Kranjskem, je c. kr. deželni šolski svet za Galicijo naprosil c. kr. dež. šolski svet za Kranjsko, da ta pozove podrejene šolske oblasti, in sicer okrajne šolske svete in eventualno tudi ravnateljstva srednjih šol, da tam zglaseče se učiteljstvo iz Galicije sprejmejo, njih prošnje po možnosti kratko zabeležijo, ko se je kolikor mogoče dognala istinitost prosilca in po preizkušnji resničnosti njih napovedi, in jih vpo-šljejo s primernim tabelaričnim izkazom, pripomnivši morebiti, v kolikor bistvo zadeve ta utemeljuje, naravnost gališkemu
deželnemu šolskemu svetu v Biali.
* *
Od vodstva organizacije poljskega ljudskošolskega učiteljstva smo prejeli ta poziv:
Pomožni odbor za učiteljstvo iz Galicije, ki je pobegnilo zaradi ruske invazije, osnovan od učiteljskih združenj v Galiciji, prosi vse tovariše in tovarišice, ki so bili primorani v tujini iskati zavetja, naj na podpisani naslov čimprej pošljejo nastopne podatke:
1.	Sedanje bivališče z natančnim naslovom in z opisom materialnega položaja;
2.	službeni značaj in pristojno službeno mesto (službeni kraj);
3.	zaradi invazije provzročene materialne škode;
4.	eventualne želje, oziroma zahteve;
5.	po možnosti natančen spis okol-ščin, ki so onemogočile bivanje v ogroženem službenem kraju in ki je zaradi njih nastal beg;
6.	popis stanovanjskih, življenskih in pridobninskih razmer v sedanjem bivališču;
7.	znane naslove drugih tovarišev in tovarišic, oziroma izjave o njih položaju in potrebah;
8.	eventualne druge informacije.
Produktivni njegovi sili ni miru. ni odpo-čitka. Ivo TroŠt je pravi ljudski — narodni učitelj, ki si je zgradil pot s svojim delom v narodno dušo.
Sedaj je začel v založbi Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta izdajati svoje zbrane spise za mladino, ki iim je dal izrazit naslov — Moja setev: kar je ljubeznivi pripovedovalec Ivo sejal. to naj zanje mladina v svojo duševno hrano...
Prvi zvezek, ki leži pred menoj, obsega daljšo povest »Oživela resnica«. — Priznati moram, da sem prečital to povest z velikim in trajnim zanimanjem. Ta sodba bi pa morda ne veljala, češ, simpatija do založništva in pisatelja govori iz tebe kot glas subjektivno sodečega človeka. A da se zavarujem proti takemu očitku, sem dal knjigo prečitati svojemu desetletnemu otroku, ki mi je tudi povedal svojo sodbo: »Povest je jako lepa. samo škoda, da ni v knjigi podob!« (Moj otrok namreč pozna vse uvodoma omenjene knjige.)
Tako je — Roma locuta! Vesel sem te izpovedi od najkompetentneiše strani, ki mora pisatelju veljati kot priznanje, založništvu pa v ravnanje. Troštu teče beseda gladko, doumljivo, kakor bi poslušali o-sebno njegovo preprosto govorico. (V ko-
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Vsi tozadevni dopisi naj se naslovijo
na:
Sekretariat »Komitetu kolezanskiej pomocy« w biurach »Zwiazku polskiego nauczycielstwa ludowego« w Krakowie, Rynek L. 29.
Predsednik: Stanislav Nowak.
Motna.
JUNAKOV GROB.
Herman Rudež.
Med drugimi žrtvami, ki jih zaznamuje slovenski narod in posebno slovensko učiteljstvo, je tudi tovariš Herman Rudež. nadučitelj v Dekanih. Ni mu bilo dano, da bi stopil z znano slovensko hrabrostjo pred sovražnika domovine; podlegel je zavratni morilki — koleri. Bil je nedaleč od bojišča, a zaradi bolezni se je vrnil. Tovariš Bertok iz Škofij ga je 11. okt. spremil v bolniščnico v Krems. kjer je 13. oktobra že premini. Kakor blisk z jasnega se je hipoma raznesla med znance in prijatelje ta grozna novica. Njega, ki so ga vsi čislali zaradi njegovih vrlin, ni več med živimi! Mlad se je ločil od sveta, a neizbrisen ostane njegov spomin. Kako se je žrtvoval za narodni pro-speh za svojega službovanja v Gažonu pri Kopru! Vzbudil je v ljudstvu narodno zavest, ustanovil prvo pevsko društvo v tamošnjem kraju, ki se je pod njegovim vodstvom bujno razvijalo. Posvetil je vse moči blaginji dragega naroda. Bil je ljubitelj petja in glasbe. Še kot dijak koprskega učiteljišča je prirejal skupno s tovariši koncerte, bil je izvrsten violinist. Zraven tega je imel tak tenor, da je bil znan daleč naokolo. Tudi med šolsko mladino je gojil narodno, pa tudi umetno petje. — Zadnjič je bil v naši sredi 8. sept., ko je prišel na pogreb svoje hčerke edinke. Ni bilo veselo snidenje, a kdo bi si bil mislil, da bo zadnje? Njegova pot ni bila posuta s cveticami, kakor sploh učitelju-trpinu nikdar ni. Njegov kraški kremeniti značaj mu ni dovolil ukloniti glave pred nikomer; možato je nosil pezo življenja. Ravno se je zdelo, da je prisijal žarek sreče njegovemu življenju, ko je bil odpoklican. Kličemo mu vsi z žalujočo so-
rekturi bi pač treba popraviti nekatere neskladnosti in nepravilnosti.) Napravil ie Trošt s prvim zvezkom svojih zbranih spisov za mladino lep vhod na njivo svoje žetve. Veselim se nadaljevanja. — Naj pisatelja nikar ne moti, da se kritika tuintam izraža nepovoljno. Morda nikjer tako kakor pri Slovencih cepijo dlako, tuhtaio in mrcvarijo, samo da bi ubili dela ini delavce, medtem ko na mesto dobrega sami ne morejo postaviti nič boljšega. Sama negacija je produkt domišljavosti in frazerstva.
Pi koleri.
Iz predavanja profesorja Paltaufa posnemamo :
Naše obrambne odredbe proti koleri slone na bakteriologičnem raziskavanju. V prejšnjih časih so morali šele Čakati, da se je pripetilo več slučajev, preden so mogli sklepati, da je res kolera. Danes se spoznava to že pri prvem slučaju povsem zaradi česar se morejo nemudoma ukreniti potrebne odredbe. Te gredo za tem. da se bolnik izolira, istotako se izolirajo njegovi1 strežniki in zdravniki, da se tako pre-
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.

progo: »Naj živi Tvoj spomin!«
Pokojnik je bil rojen dne 4. septembra 1889. v Sežani na Krasu. Zadnji čas je služboval kot definitivni nadučitelj v Dekanih, kjer si je znal pridobiti zaupanje in spoštovanje vseh.
Bil je vrl, cel mož, ki je z besedo, delom in z zgledom blagodejno vplival na vso okolico. Sedaj vlada na mestu, kjer je stal, praznota in žalost — naša dedščina. In ukaz, da moramo _s svojim delom nadomestiti njega, ki ga ni več!
*
VOJNA IN NARODNO VPRAŠANJE.
Narodno socialno »Naše Slovo« piše: V praških lazaretih je dovolj tudi madjar-skih in nemških vojakov. Kakor vemo iz njihovih izpovedb, so se v strahu vozili v Prago. Šele ko so videli, da se z njimi postopa kakor z brati ter da jim strežniki in drugi preskrbljajo celo čtiva v ma-ternem jeziku, so izginjale njihove bojazni kot sneg na solncu. Le toliko: Ti možje so v času težkih izkušeni spoznali, da je pri nas boljih ljudi, nego so oni pričakovali. In ti možje se povrnejo k svojcem in bodo pripovedovali. Mnogokateri njih je ostavil tu trajnih prijateljev. Torej: narodi se v tej vojni in pod njenimi učinki spoznavajo po lastnem opazovanju in se bližajo drug drugemu. Bližajo se drug drugemu v težkih časih, ko se spoznavajo najzanesljiveji prijatelji. Na ta način primore vojna, ako Bog da, do uravnave narodnega vprašanja. In vsakdo, ki bo deloval v tej smeri, bo krepil državo. *
VOJNI STROŠKI.
Danes Se nahaja v vojnem stanju 69 odstotkov evropskega prebivalstva, na vsem svetu pa 890 miljonov ljudi ali 53 odstotkov celokupnega zemeljskega prebivalstva. — Kar se tiče trgovine, znaša uvoz vojujočih se držav 87 miljard, izvoz pa 78:5 miljard ali 63 odstotkov uvoza in 60 odstotkov izvoza celokupne svetovne trgovine. Tedaj si je lahko predstavljati škodo, ki jo zaradi vojne trpi svetovna trgovina. — K temu je pa treba šteti še neposredne vojne stroške. Voju-joče se države plačajo dnevno za vsakega vojaka povprečno po 12 kron, vsega skupaj tedaj imajo vsak dan 249 miljonov neposrednih vojnih stroškov, kar znaša na mesec 7:34 miljard, na leto pa 88:13 miljard. Skupaj z izgubami nevtralnih držav bi znašali vojni stroški krog 900 do 1000 miljard kron, toliko, kolikor znaša letni promet celokupne svetovne trgovine, in nekaj manj, nego znašajo državni
dolgovi vojujočih se držav.
*
10.000 SRBSKIH INTELIGENTOV PADLO DOZDAJ NA BOJIŠČU.
»Südslawische Korrespondenz« poroča iz Srbije: Bolgarski listi objavljajo številke o srbskih izgubah. V krogih srbske inteligence je dozdaj padlo 10.000 oseb, in sicer 300 z vseučiliškimi, 1200 z gimnazijskimi in 8400 z drugačnimi diplomami graduiranih oseb.
*
ITALIJANSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA ZA NEVTRALNOST ITALIJE.
»Agenzia Štefani« poroča iz Bolog-ne: Vodstvo zedinjene socialistične stranke je imelo sejo, da se posvetuje o sedanjem mednarodnem položaju. Ravnatelj lista »Avanti«, Mussollini, je predlagal, da se naj izreče stranka, da je dosedanja forma absolutne nevtralnosti z ozirom na
mednarodni položaj, ki prihaja vedno bolj zamotan in vsebuje skrite nevarnosti, preveč dogmatična, zaradi česar si mora stranka pridržati, da določi svoje bodoče j postopanje po dogodkih in da se pripravi tudi za slučaj vojne. Predlog ni bil sprejet ter je zborovanje sklenilo vztrajati na svojem absolutno odklanjajočem stališču napram vojni ter na absolutni nevtralnosti. Nato je izjavil Mussolini, da kot ravnatelj »Avantija« odstopa.
*
ŠOLA ZA ENOROČNE.
V vojni je in bo marsikdo izgubil levo ali desno roko. Ti nesrečneži bodo imeli hude skrbi, kako bo njih življenje v bodočnosti, ker le malo jih bo, ki bodo tudi vkljub manjši delazmožnosti lahko zaslužili toliko ko prej. Velik del teh ljudi pa ima gotovo zmožnosti in veselje do upravnih služb, in marsikdo lahko postane sčasoma izvrsten uradnik. Pa tudi drugače bi si lahko z eno roko služil isti denar ko prej. Ali predpogoj temu je, da se nauči delati le z eno roko, in da je zmožen za uradniške službe. Zato predlaga arhitekt Groselfinger v »Neue Freue Presse«, da se naj ustanovi šola za enoročne. Ker je ta predlog v resnici umesten, zato ga prijavljamo tudi mi v upanju, da ga skoraj izvršijo.
*
OSEMLETNI VOJNI PROROK.
Neki osemletni dečko v Budimpešti si je začel pred letom dni dopisovati z nekim tovarišem iste starosti v Kijevu v svrho izmenjavanja poštnih znamk. Ena razglednic, ki jih je pisal mali Rus svojemu budimpeštanskemu prijatelju, je in-teresanten dokument k predzgodovini sedanje vojne. Kijevski mladič je poslal dne 12. aprila v Budimpešto razglednico, katere nemški tekst se je glasil: »Ljubi Nikolaj! Pripravljam se za izkušnje. V Kijevu je tako toplo kakor v poletju. Mislim, da. bomo imeli v tem letu veliko vojno. Kako se učiš? Neki prijatelj moj bi hotel s teboj dopisovati.« — To pismo ni nikako prorokovanje, nikaka otroška fantazija, ampak važgn dokument, zakaj dva strica mladega Rusa sta — častnika
ruskega generalnega štaba.
*
ZA ENOLETNE PROSTOVOLJCE.
Enoletni prostovoljci, ki so nastopili prezenčno službo v tem letu, prostovoljno ali za vojno dobo potrjeni obrambni obvezanci, ki imajo znanstveno sposobnost za enoletno prostovoljno prezenčno službo, dalje bivši enoletni prostovoljen ki niso mogli zaradi izbruha vojne izvršiti ponovitve izkaza o praktični (teoretični) sposobnosti za nadomestne oficirje, morejo biti imenovani za kadete v rezervi, če pokažejo uspehe kot četni poveljniki ali se odlikujejo z izvrstnim nastopom pred sovražnikom. Vse te osebe pa morajo biti brezpogojno sposobne za oficirske aspirante. — Pravica do imenovanja pripada poveljniku čet. Pri četnih oddelkih (četnih formacijah), ki so trajno ločeni od glavnega dela ali ki niso nikjer v uporabi, preide ta pravica na poveljnika samega, če je ta štabni oficir, sicer pa na prvega predpostavljenega štabnega oficirja ali generala, ki ima trajno pravido
poveljevanja četnim formacijam. *
OBČINSKI PREDSTOJNIKI OPROŠČENI ČRNOVOJNIŠKE DOLŽNOSTI.
»Mor. Venkov« poroča, da so posredovanja osrednjega odbora občinskih
preči širjenje in zanašanje nadaljnih slučajev. Če služba prijavljanja dobro deluje, ne slede prvim slučajem še drugi. Ni preveč rečeno, ako nravimo. da je uspeh "Utiranja kolere merilo za kulturo dežele.
Letos so seveda razmere neuf-^e. V armadi se trajajo obolenja v črevesu, ki jih ni možno vseh preiskati. Stori se. kolikor je možno. Vsak klinično sumljiv slučaj se preiskuje. Na Dunaju se more to izvajati brez težav, ne pa tako nadziranje prometa kakor v mirnih časih. Vendar pa so pred kolero zavarovani tam, kjer pazijo na največjo čistost in pijejo neoporečno pitno vodo. Sadja naj se ne je sirovega, pred u-uživanjem naj se pomaka v kislo vodo", pomešano s citronovo kislino, in naj se ga potem izpere z vodo iz vodovoda. Jedila mi se varujejo pred dotiko z muhami, ker te igrajo vlogo kot prenaševalke bolezni1.
Kako se zdravi kolera? Doslej nismo še tako daleč, da bi bili preko časa poizkusov. Že pred desetletji se je priporočalo naj se za odstranjevanje najfineje razdeljenih razkrojevalnih strupov porablja og lje, ki take strupe vleče nase. Pozneje so opetovano z uspehom uporabljali toxo-desmin. Drugi so priporočali rabo naplave z ilovico, ki ima tudi to lastnost, da vleče bakterije nase in da srka strupene snovi Nove metode pa gredo za tem, da se pre-
preča veliko odtezanje krvi. ki se je opa ža ravno pri koleri in ki provzroca naglo propadanje bolnika. Že leta i830. so pofz kušali vcepljati bolniku umetne raztopine soli. Pokazal se je marsikateri uspeh, ali na ta način zdravljenja so pozneje pozabili. V novejšem času pa so zopet začeli ž njim, in sicer je bil prvi neki Avstrijec potem Anglež Rodgers, ki ga je poboljšal z dodajanjem hipermangansko kislega kalija. Tudi se porablja neki serum, ki ga ie napravil Anglež Haffkin. Ta pa služi le od vračanju kuge. Nove metode zdravljenja so dovedle do tega, da so slučaji smrti padli na 25 od sto. Obrambno cepljenje pa je priporočati le tam. kjer posameznik ne more sam skrbeti za obrambo, kakor n. pr. v strelnih jarkih, pri ljudeh, ki se ne morejo vsak dan umivati in ki eventualno prihajajo v dotiko z obolelimi v črevesu. Za drugo prebivalstvo ga ni priporočati, zato ker bi mogla potem nastati misel, da se ni treba več varovati pred kolero. To cepljenje pa tudi ni tako zanesljivo in ne učinkuje tako dolgo kakor cepljenje koz. Kdor skrbi za svojo snago, ne potrebuje cepljenja v obrambo.
Predavatelj je zaključil z zagotovilom, da ni misliti, da bi se kolera pri nas vznemirljivo širila.
predstojništev na Moravskem vsi občinski predstojniki, ki so bili rojeni leta 1878. do 1890., oproščeni dolžnosti priti k sedanjemu naboru. Isti list poroča, da morejo biti na predlog okrajnega glavarstva čr-novojniške dolžnosti oproščeni tudi že
potrjeni občinski uradniki.
#
ČEHI ZAHTEVAJO DRŽAVNI ZBOR.
»Venkov«, glavno glasilo čeških ag-rarcev, piše: Sodimo, da kaže v sedanjem času, da bi se sklical državni zbor. Vlada naj se ne boji, da bi v sedanjih časih tvoril državni zbor torišče narodnih bojev za strupene kritike in napade evropske javnosti. Položaj je zdaj drugačen, kakor je bil pred vojsko. Vsi narodi naše države se udeležujejo bojev za državo in za prestol; vsi vedo, kakšna odgovornost jih zadene, in zato se bodo zastopniki narodov gotovo vzdržali vseh sporov, ki bi lahko v ostalem svetu naši monarhiji Škodovali.
*
RUSKI GLAS ZA MIR.
»Odeskija Novosti« poročajo: Sedanja vojna ie najbolj proti Rusiji, pa se zato ne morejo sprejeti angleški načrti, da se vojna podaljša na več let. Anglija najmanj občuti vojno, torej ji je lahko govoriti o dolgotrajni vojni. Tudi sama Francija se nahaja v boljšem položaju kakor Rusija. Ruska bi se morala pobrigati, da čim prej odvrne nesrečo vojne
od Rusije in od vsega sveta.
*
RUSIJA IN ALKOHOLNO VPRAŠANJE.
Ruska treznostna družba se je obrnila na carja in ga pozvala, naj za vse čase prepove uživanje žganja v Rusiji. Car je odgovoril družbi: »Že dolgo časa imamo sklep, da se trajno prepove prodaja alkohola po Rusiji«.
*
UGODNOSTI BRAMBNI DOLŽNOSTI PODVRŽENIM UČENCEM VIŠJIH O-BRTNIH IN STROKOVNIH ŠOL.
Ministrstvo javnih del je dovolilo, da smejo gojenci višjih obrtnih in strokovnih šol zadnjega letnika, ki so pozvani pod orožje, če so dopolnili 18. leto, napraviti takoj zrelostno izkušnjo.
*
CESAR O PATRIOTIZMU AVSTRIJSKIH NARODOV.
Z Dunaja poročajo: .Cesar je sprejel v avdienci komercialnega svetnika Maa-ssa in mu med drugim rekel: Patriotizem
mojih narodov je vreden občudovanja. *
SOCIALIZEM.
Izjava o socializmu ertega najuglednejših mož aficialnega socializma v Rimu, odvetnika Josipa Romualdija, v uglednem italijanskem listu »Giornale d/Italia«, se glasi: »Občutim potrebo, da javno priznavam, da se kesam, ker sem veroval njim, ki so z avtoriteto znanja in izkustva trdili, da evropske vojne niso več možne, in kesam se, da sem smatrat izdatke za vojaštvo brezkoristnimi«. — Nato pripo_ minja, da ni potrebno hraniti, da se trosi, pač pa da je potrebno nalagati in paziti, da se trosi v dobro. Romualdi izvaja, da se socialistična stranka danes nahaja pred grebenom, ki se mu je hotela za vedno izogniti, oziroma ga odbiti, ki pa se ji sedaj resno postavlja na pot: problem domovine! — »Kar se tega tiče ■ nadaljuje Romualdi — »se je socialistična stranka vedno nahajala v stiski med dvema zahtevama te dileme; ali naj zanikuje domovino in jo zamenja z nedoločnim internacionalnim organizmom, ali pa naj sprejme pojm domovine in temu dosledno politiko za njeno obrambo. Socialistična stranka pa je hotela zanikati obe ti zahtevi in je iskala prehodne rešitve po krivem potu: sprejemala je pojm domovin, troške za njeno obrambo pa je hotela odrekati! Prehodno rešitev: nastalo s pomirljivo poravnavo med čuv-stvom in logiko. Mogla se je varati dolgo let, da ima rešitev bistveno vsebino, ali bila je izključno le dialektična.«
BREZPLAČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH.
Z razglasom politiške oblasti so v etih 1878. do 1890. rojeni črnovojniški dolžnosti podvrženi moški poklicani na črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se vozijo od svojega bivališča na kraj asentiranja in nazaj ter, ako so bili za črnovojniško službo potrjeni, od svojega bivališča na kraj službenega —' - — na podlagi črnovojniškega izkaznega lista, brezplačno, toda samo tedaj, če dajo črnovojniško izkaznico pred vsako vožnjo pri blagajnici potrditi. Kdor ne bo imel tako potrjene izkaznice, bo moral plačati celo vožnjo kakor. civilne osebe. — Po tej določbi naj se ravnajo naši tovariši,
ki prihajajo tu vpoštev!
*
BOŽIČ NA BOJIŠČU.
Božič se bliža, praznik ljubezni in domačije. Bodi ubožen ali bogat, vsak pripravi — bodi iz trudapolnih prihrankov, bodi iz preobilnosti — tistim, ki so najbližji njegovemu srcu, kako darilo. Komu se ne porose oči, če pomisli na naše vojake, ki izpolnjujejo v tem času, daleč od doma, morda v zapuščeni okolici, najple-minitejšo, a tudi najtežavnejšo dolžnost. Vojni preskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil poslati junakom skromno božično darilo in v ta namen naklonil pol miljona kron. Četudi je ta vsota izdatna, le ne zadošča, da se vsakemu vojaku na bojišču napravi malo veselje. V ta namen morajo vsi sodelovati! S tistimi redkimi, ki nimajo nobenega v vojni, bodo tekmovali tisti, katerih sin, brat, mož ali zaročenec se vojskuje za domovino.. Vojni preskrbovalni urad (Dunaj IX., Berggasse 16) zato prosi, da naj se mu v ta namen poklanjajo velikodušna denarna darila kolikor mogoče kmalu. Urad poskrbi, da dobe naše čete po oddelkih pravočasno božična darila kot zvest pozdrav iz ljube domovine, zastavo ljubezni naših najtoplejših spominov, znak upanja na veselo snidenje! — Denarne darove za božična darila našim vojakom v vojni sprejemajo tudi c. kr. deželna predsedništva in politiške okrajne oblasti. Taka denarna darila bi pa bilo
izrecno označiti kot »božična darila«.
*
KOLIKO ČRNOVOJNIKOV POJDE SEDAJ NA NABOR?
L. 1910. je znašalo število vseh moških v starosti od 24. do 36. leta v avstro-ogrski monarhiji 4 miljone 527 tisoč 563. Od tega čas so gotovo nastale izpremem-be, in sicer v toliko, da je število teh moških poskočilo. Od končnega števila pa je treba odračunati vse tiste, ki so oproščeni od nabora, odbiti pa je treba tudi vse one, ki so- žel služili ali še služijo vojake. Na podlagi rekrutnega kontingenta za 13 letnikov moramo odbiti okrog 2 miljona moških. Nadalje je treba odšteti še nadaljnih 300.000 mož, ki so glasom naredbe oproščeni od nabora. — Ako vse to odštejemo, dobimo najvišje število onih moških, ki bodo morali iznova na nabor. Če torej odbijemo 2 milj. 300.000' od zgoraj izračunjenih 4 miljonov 527.563, dobimo okroglo število 2 miljona 200.000, ki se bodo morali podvreči novemu naboru. — In koliko jih bodo potrdili za vojake ?Tega ne ve sedaj še nihče. Morda 1 miljon in pol ali pa še več!
/	KONEC?!
Korespondenčni urad poroča: Vojaški list »Ruskij Invalid« smatra, da bo
PRAVOSLAVNA PROPAGANDA MED RUSINSKIMI UJETNIKI NA RUSKEM.
»Ukrainische Nachrichten« poročajo, da je »Gališko-ruska družba« zainteresirala rusko vlado in ruske nacionalistične kroge za ujete gališke Ukrajince. Sklenilo se je med ujetniki začeti z rusko-na-rodno in pravoslavno propagando. V to svrho so mednje poslali več popov s primerno literaturo. Popje agitirajo med ujetniki za prestop v pravoslavje že med vožnjo na določeno mesto.
Razširjena po vsem: svetu, rpl narodih
vseh Jezikov In ;de£el je ie 23 let
Kathrelnerjeva :Knelppova sladna kava.
Milijoni rodbin pl|« Katfc-ralnar|«vo ko« w»fcd»nlo pU«<o ■«	In «t«Uto.
Kal bi li moglo bolle pričati za dobro kakovost, fin okus In cenost tega naiboiiSega kavi-
nega nadomestka In dodatka?
trajala vojna tudi čez vso zimo. ako ne bo prehuda. Spomladi vojna zopet izbruhne in bo trajala najbrže še tri mesece, ker je računati z najljutejšim odporom Nemčije in Avstrije. Ako ne nastopijo nepričakovani dogodki, se bo vojna najbrž končala leto dni po svojem izbruhu, _.... ..... _................... ___
Iz prestolnega govora cesarja Franca Jožefa I. z dne 2. decembra 1848. leta: »Na temelju prave svobode, na temelju enakopravnosti vseh državljanov pred zakonom, kakor na temelju skupnega delovanja z ljudskimi zastopniki ob zakonodaji vzraste iz tal nova domovina, velika kakor je bila prej, toda s pomlajeno močjo!«
Delo slov, učiteljstva za ,RfleH Krir.
Šolsko vodstvo v Kazljah je nabralo 57 K 80 vin.; učiteljstvo v Loškem potoku donesek svoje prireditve 140 K; učiteljstvo C. M. šol v Trstu 1 % svojih plač 54 K 96 v.; šola v Repentabru nabrala po učenkah, in sicer v Repnu 22 K 90 vin., v Colu 20 K 60 vin., v Vogljah 10 K 80 vin., v Vr-hovljah 29 K 50 vin., skupaj 83 K 80 vin.; nadučitelj Josip Ažman v Breznici nabral 6 K 20 vin.; učiteljice c. kr. rudniške šole v Idriji nabrale 742 K; nadučitelj Anton Mervič iz Povirja izkazuje nabranih 200 K 84 vin.; šolsko vodstvo v Kazljah izkazuje nabranih 105 K 30 vin.; nadučitelj Fran Potokar v Dragatušu nabral 106 K 78 vin.; nadučitelj Jan. Zirovnik v Borovnici 11 K; šola v Trzinu nabrala 105 K; skupaj 1614 K 36 vin.
V zadnji številki izkazaniih ... K 4694:24 Danes izkazanih......... K 1614:36
Doslej nabranih.........K 6308:60
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
Ni! pozabil na svoje šolstvo!
Vojna je. Da se pa za vojne skrb v prvi vrsti obrača vojnim dogodkom — to je naravno. Naravno je v takih časih, da druga vprašanja, gospodarska in kulturna, stopajo v ozadje, ker je od uspeha vojne odvisna bodočnost države, v kateri živimo.
Zato vidimo tudi sedaj začasni zastoj na vsakem polju javnega življenja. In čeprav so posledice temu občutne tudi za naše narodno delovanje in snovanje, vendar moramo nositi te žrtve zaradi države in nje bodočnosti. Vendar pa vidimo kraj vsega tega ves čas, kar traja vojna, od vseh strani — državnih in avtonomnih oblasti ter raznih korporacij — prizadevanja, da bi se te posledice, kolikor le možno ublažile; posebno pa gredo ta prizadevanja za tem, da se gospodarsko življenje obvaruje pred prevelikimi izgubami.
Videli smo, kako so razne vladne na-redbe dajale navodila, kako naj se po deželi osnuje poljsko delo, kako naj se seza pod roko industrialnim in trgovskim podjetjem, kako naj se pomaga obrtništvu preko sedanjih težkih časov itd. itd. Vidimo tudi prizadevanja na socialnem polju, da ne bi prišlo do kakih katastrofalnih dogodkov. Tako se obrača n. pr. posebno pažnja kočljivemu vprašanju brezposelnosti in uvedena je sistematična in dobro or-ganizovana akcija za podpiranje družin vojnih vpoklicancev.
Kakor rečeno že gori, je naravno, da se razne sic^r vsakdanje potrebe morajo umikati pred zahtevami vojne in da je tudi naše zanimanje obrnjeno v prvi vrsti dogodkom na bojnem polju. Naravno je, tudi, da za temi prihaja najprej skrb za... življenje, ali, če se hočemo banalno izra-' žiti: za želodec! Ali vzlic vsemu in vsemu ostaja nevenljiva resnica, da istotako kakor posamezen človek tudi narod ne živi samo od materialnega kruha, ampak mu treba tudi duševne hrane, in da zato tudi v sedanjih težkih časih poleg vojnih dogodkov in materialnih potreb ne smemo pozabljati na svoje etične potrebe. Vsaj tam ne, kjer je možno še kaj storiti, oziroma nadaljevati prejšnje delo, četudi — kjer ne gre drugače — v skrčeni.meri. Mislimo naše narodno šolstvo, naše delo na polju narodnega izobraževanja.
Naše društveno delovanje miruje, naše socialno življenje je zastalo. In ni trebalo v to morda šele kakih umetnih ovir od kateresibodi strani ali kakih šikan ali zlobnosti od oblastvene strani: stroj se je ustavil, ker je zmanjkalo premnogo onih, ki so ga gonili v normalnih časih. Zmanjkalo je motorjev našega društvenega delovanja, socialnega življenja in kulturnega snovanja. Tudi naša narodna šola je prizadeta po vojnih dogodkih.
Tudi njej je odtegnjenih premnogih sil, da se moramo že sprijazniti z mislijo, da do rešitve velikega krvavega konflikta tudi ta aparat ne bo funkcioniral popolnoma. Ali zaradi tega nismo odvezani od dolžnosti, da storimo vsaj toliko, kolikor se da storiti ob vladajočih okolnostih. Vsi v to poklicani faktorji naj skrbe in store vse, kar je v njihovih močeh, da se bo delo ljudske izobrazbe nadaljevalo vsaj do skrajne meje dane možnosti. Ne pozabljamo, da naobrazba in etična vzgoja zmagujeta nad fizično silo in tudi nad'ognjem najžarnejega patriotizma.
Tudi v teh časih ne smemo pozabljati, da se podlage bodočnosti naroda gradijo
—	v šoli. In če je neizogibno potrebno že v normalnih časih, pa je še stokrat po-trebneje v tako težkih časih kakor so sedanji, da za ta veliki smoter podpira tudi dom delo v šoli! Zato naj starši navajajo otroke k točnemu obiskovanju šole, k pridnemu učenju in k poslušnosti pred izobraževalci naroda! In ko govorimo o tem kardinalnem pogoju za našo narodno bodočnost, za narodno življenje na etičx' nih podlagah in za naš kulturni napredek, pa da ne bi se spominjali nje, ki nam daja vsega tega tam, kjer najbolj potrebujemo, na naših periferijah — naše Družbe sv. Cirila in Metoda?!
Dohodki so izostali. Darovi niti ne kapljajo več. Stroški pa so ogromni. Naj se ne razume to kakor očitanje. Zadele so pač tudi našo družbo posledice vojne. Ravno 'zato pa je težko dobiti besed, s katerimi bi mogli dostojno izraziti svoje hvaležnosti Družbi, da je vzlic vsemu in vsemu vendar odprla šolska vrata naši mladini. Kadar grome topovi, muze nimajo besede. Tako nekako je govoril že Cicero1. Kolika je torej zasluga naše Družbe, da se ni ustrašila neugodnosti časov in da je poskrbela za to, da tudi ob gromenju topov ni popolnoma utihnila beseda — vzgoje naroda v učilnicah, ki nam jih je ustanovila! Bodimo ji od srca hvaležni!
Ali temu plemenitemu čuvstvu naj se pridružuje tudi plemenito dejanje. Vemo
—	težko je sedaj. Ali če uvažujejo starši, ki uživajo dobrote Družbe, da gre za bodočnost njim najdražjega, da dolžnost skrbi za njih, ki so jim dali življenje, tudi v vojni ne ponehuje — in če pomisli vsa naša javnost, da Družba deluje za najvišjo korist narodne skupnosti, potem dobi gotovo vendarle še marsikak dar, da ga položi materi naše mladine na oltar! Ponavljamo : Družba sprejema gotovo z največjim zadoščenjem vsak izkaz priznanja in hvaležnosti, ali potrebuje tudi — podpore. Podpirajoč njo, podpiramo svoje šolstvo, pospešujemo svojo naobrazbo in svoj napredek. Zato kličemo še enkrat vsej naši javnosti: Ne pozabljajmo na svoje šolstvo!
........mmmmmmm..........................;nm trmim/mHia
Ministrski predsednik grof T a a f f e o priliki prve adresne debate leta 1879.: »V Avstriji ne smemo nikogar pritiskati ob zid!«
Pel ali ta ml
(Iz krogov slovenskih staršev.) '
Časopisje je že večkrat opozorilo občinstvo, naj v teh izjemnih časih ne f ->tra vsega le za izjemno; čeprav je n^ žnejša družabna funkcija motena, ne sme to v nas ustvariti razpoloženja, da gledamo tudi na druga, glavna ali postranska opravila z zavestjo, da ne morejo biti redna. Izjemni časi se morajo prej ali slej tudi končati; ne smemo se pa vdajati fatalizmu, temveč moramo ohraniti bolj kot mogoče duševni položaj normalnih časov in — dokler mogoče — tudi rednost običajnega življenja. Če je od štiridesetih milijonov prebivalcev troje recimo tudi pet milijonov na bojišču, ni da bi morali ostali čakati s prekrižanimi rokami, dokler se konča vojna, da se šele potem zopet lotijo svojih opravil.
Po izbruhu vojne se je pojavila v ljudstvu tendenca opuščati vse, suspendirati, kar splošne potrebe le podaljšuje in obtežuje, namesto da bi jih olajšalo in okrajšalo. V tej desorientaciji, ki se tako lahko pojavi in je tudi jako umevna, se je izgubila z vidika celo pomoč, ki more prihajati od šole v svrlio vzpostavljenja normalnih odnošajev ali vsaj v ublaženje posledic njih motenja. Posebho po raz- 1 glasu projekta novih naborov črnovbjni-ških letnikov od 1878. do 1890. srečate vsak dan ljudi, ki pravijo kakor o najbolj naravni stvari na svetu: »Zdaj pa sploh ne bo več šolskega pouka.« To je uverje-nje, ki je treba njega širjenju v ljudstvu najenergičneje nasprotovati, medtem ko imajo oblasti nalogo, poskrbeti pravočasno, da se ne uresniči to, česar se je bati.
Nikomur ne pade na um, da ne smejo davčni uradi dalje pobirati davkov. Ra-
zume se, da se zniža število uradnikov, kakor določajo potrebe vojne, na najnižje število; toda če se naj vrši vojna, je neobhodno potrebno, da davčni uradi svoje poslovanje nadaljujejo. Kakor o tem, kar , se tiče nabiranja davkov, moremo sedaj trditi o različnih ljudskih opravkih; ne najzadnje o poslovanju šol. V minolem poletju so oblasti kazale s posebnimi odredbami na potrebo šol ter so celo poživljale učitelje, naj pričnejo s poukom na kakršenkoli način, še preden potečejo počitnice. Ni dovolj, da se preskrblja delo brezposelnim, ne zadošča, da se da jesti družinam vpoklicanih, ne zadošča skrbeti za ranjence: otroci vseh onih. ki so direktno aH indirektno zadeti od vojne, imajo potrebo, da skrbimo zanje izven doma bolj kot v mirnem času.
Brez opore in vodstva staršev ne morejo otroci dobiti take pomoči nikjer drugje kot v šoli, zakaj žene iz ljudstva so sedaj prisiljene boriti se s poslabšanimi življenskimi pogoji ter opravljati novega in več dela. Preskrbeti otrokom — V sedanjem najneugodnejšem letnem času — zavarovane, higienične prostore, kjer prežive večii del dneva, odtegnjeni vplivom žalostnih vtiskov, kjer naj se jim zdi, kot da se ni nič bistveno izpremenilo krog njih, in kjer naj se vzgojujejo, je prednost neprecenljive vrednosti ne le za otroke, temveč tudi za njih starše.
Medtem ko so očetje v vojni nevarnosti, ni prav, da bi izgubili otroci, kakor se marsikdo boji, da bi izgubila nova generacija eno leto eksistenco zaradi sus-penzije šolskega poslovanja, ki se ji je lahko izogniti. Če se zdi suspendiranje upravičeno v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Pulju, se izkuša odpomoči z otvorje-njem privatnih tečajev, v katerih poučujejo celo učitelji, ki sicer službujejo v armadi, a imajo dovoljenje poučevati vsaj po nekaj ur vsak dan. V drugih krajih in posebno za ljudske šole naj se zaposlijo vsi učitelji, ki so še na razpolago, bodisi da so prosti zaradi starosti ali drugih vzrokov vojaškega službovanja; naj se uporabijo tudi za zgolj deške oddelke učiteljice, kakor se je to storilo v drugih javnih uradih. Naj se gleda pri vpoklicu sposobnih pod orožje in pri črnovojniški reviziji na potrebo zavodov, ki jim pripadajo učitelji, in naj se pustijo pokrite vsaj najnujnejše učne potrebe.
Naj se skrčijo ure učencev tudi na minimum in naj se zvišajo na najvišjo mero urniki učiteljev, a zabrani naj se nevarnost zapretja šol, četudi le začasnega, katerega škoda je težko preračunljiva za bodočnost, medtem ko so koristi nasprotnega evidentne. Z rednim poslovanjem šol, sicer skrčenim, a ne prekinjenim, bodo mlade generacije nadaljevale svoje priprave za vršenje družabnih dolžnosti, ki jih čakajo; družinam bodo olajšane tež-koče, ki jih provzroča vojna; oni, ki najbolj nosijo težo, bodo potolaženi v gotovosti, da so njih otroci izven nevarnosti, da izgube kakšno leto eksistence; in vse ljudstvo bo manj deprimirano, ker bo en vzrok več izločen, da bi se čutili živeče v izjemnem času. In vzdržanje vsaj ogrodja normalnega življenja, zavest, da se vsaj najvažnejše funkcije v družbi razvijajo kakor običajno, je prvi pogoj, da se premaga kriza.
Tu imajo šolske oblasti lepo priliko, da ustrežejo tem moralnim potrebam vsega prebivalstva, da ne nastane prekinje-nje vzgojnega in poučnega delovanja šole, ki naj kakor uspešno zdravilo hladi rane in mlado generacijo pripravlja in usposablja za bodoče življenje!
Že zavest, da stoji izven bojne vihre vsaj eno zavetišče — šola — najdražjega zaklada človeštva — mladine; zavest, da delovanja šole ni mogla zaustaviti krvava vojna, že ta zavest bo vplivala vsestransko blagodejno in bo tudi v ljudstvu utrdila vero v svetost, vzvišenost in potrebo šol!
D u n aj, 25. oktobra 1914.
Državno sodišče je danes izdalo razsodbo, ki pravi, dase staršev brez konfesije ne more siliti, da bi za svoje šoloobvezne otroke, k i s o t u d i brez konfesije, določili kako od države priznano veroizpoved v svrho poučevanja v veronauku. Državnemu sodišču je predsedoval njega prezi-dent dr. pl. Grabmayr, v obravnavi pa je bil ta slučaj:
Posestniku Francu Kuku v Kohelni na Češkem, ki je kakor njegova žena brez konfesije, je okrajno glavarstvo v Semilu leta 1912. ukazalo, da mora za svoja dva otroka, ki obiskujeta ljudsko šolo in ki sta v rojstni knjigi vpisana tudi brez konfesije, tekom osmih dni določiti kako
od države priznano veroizpoved, ki se naj v njej poučujeta oba otroka. Namest-ništvo v Pragi je zavrnilo Kukov rekurz, ter je rekurentu priobčilo, da mora tekom 14 dni po polnomočju namestništvenega odloka določiti za oba svoja otroka kako od države priznano veroizpoved, sicer bo na podlagi cesarskega patenta z dne 20. aprila 1854 k temu prisiljen. Ministrstvo za notranje zadeve je odobrilo odlok na-mestništva, nakar se je Kuk pritožil na državno sodišče.
Pritožnikov zastopnik dr. B a r t u -š e k je poudarjal, da se z izpodbijanim odlokom predvsem krati pritožniku pravica svobode vere in vesti, ki jo zagotavlja vsakemu državljanu člen XIV. državnega osnovnega zakona. S siljenjem k udeležbi veronauka — je izvajal pritožnik — bi bila otroka, ki sta bila brez vsakega zadržka vpisana v rojstno knjigo brez konfesije, neposredno primorana k verskim vajam. Nadalje izvaja pritožba, da se z izpodbijanim odlokom k določitvi kake od države priznane veroizpovedi krati pritožniku v členu XVI. zajamčena pravica domačih verskih vaj in končno, da se jemlje v členu XVII. tega zakona vsakemu državljanu zagotovljena pravica svobode znanosti in njenih naukov.
V	protispisu ministrstva za nauk in bogočastje je rečeno, da gre svobodi vere in vesti, zajamčeni v členu XIV., zlasti za šoloobvezne otroke gotova omejitev, ki je izražena v medkonfesionalnem zakonu z dne 25. maja 1868 ter v državnem šolskem zakonu z dne 14. maja 1869 in z dne 2. maja 1883.
Državno sodišče je z danes izdano razsodbo priznalo, da se je z izpodbijanim odlokom kratila v členu XIV. državnega osnovnega zakona vsakemu državljanu zajamčena pravica svobode vere in vesti.
V	razlogah razsodbe se poudarja, da sta bila ob sklepanju zakona pritožnik in njegova žena vpisana v register brez kon- t fesije. Ako je bil sedaj pritožnik pozvan,
da mora tekom osmih dni za svoja dva šoloobvezna otroka, ki sta bila v rojstno knjigo vpisana brez konfesije, določiti kako oc države priznano veroizpoved in mu še priklopilo od svoje strani pretnjo eventualnih sredstev siljenja, tiči v tem po nazorih državnga sodišča nedopustno siljenje vesti in torej kršenje pravice svobode vere in vesti.
Z ozirom na druge točke pritožbe je izreklo državno sodišče, da pritožba zaradi nedostajanja stvarnih pogojev ni utemeljena. _
Kniiievnost.
Zgodovinski zapiski za obče ljudske šole. Sestavil Josip B r i n a r. — Velja vez. 90 v. — Založil in natisnil Maks Še-ber v Postojni 1914. — Str. 73. — Knjiga, ki smo jo že naznanili, leži sedaj pred nami ter nam ugaja po svoji zunanjosti in vsebini. Najprej govori o naši domovini v prazgodovinski dobi, potem navaja najstarejše učenike naših dedov: Egipčane, Feničane, Babilonce in Grke. Zatem pripoveduje o Rimljanih v naši domovini ter opisuje preseljevanje narodov in naselitev Slovencev. Dalje se vrste poglavja o starih Slovanih, o Karlu Velikem, o sv. Cirilu in Metodu in o Madžarih. Opisana je ustanovitev Vzhodne krajine (Baben-beržani), iz križarskih vojn se je razvilo viteštvo in so nastali samostani. Za Rudolfom Habsburškim sta opisana Albrecht I. in Friderik Lepi. Posebno poglavje govori o umeščanju korotanskih vojvod, ravno tako o Rudolfu IV. Ustanovniku in o Karlu IV. Svoj oddelek imajo Hus in husiti, Friderik III., kralj Matjaž, celjski grofje, Andrej Baumkirchner in Erazem Predjamski. Knjiga piše potem o kmetih v srednjem veku, o srednjeveških mestih, o iznajdbah srednjega veka in o odkritju Amerike. Očrtan je Maksimilijan 1., za 1 njim je govor o kmetiških uporih, o porazu Srbov na Kosovem polju, o turških napadih na slovenske dežele, o slavnih vojskovodjah Slovencev v turških vojnah, o bitki pri Mohorču in o prvem obleganju Dunaja. Nikolaj Zrinski ima svoje poglavje, ravno tako reformacija, drugo obleganje Dunaja in Evgen Savojski. Za Karlom VI. in pragmatiško sankcijo prihaja Marija Terezija s sinom Jožefom II. Za Napoleonom stoji »Ilirija oživljena«, za to Jurij Vega, potlej se prikaže tragedija Napoleonovega padca. Cesar Franc I. in cesar Ferdinand I. Dobrotljivi pripravljata pot vladarstvu cesarja Franca Jožefa I. Ko je opisana njegova osebnost, spoznamo ustavo Avstro-Ogrske ter obče pravice in dolžnosti avstrijskih državljanov. Knjigo dopolnuje dodatek, ki kaže naraščanje avstrijsko-ogrske monarhije, nam daje časovni pregled in končno pregled vladarjev. — Iz tega je razvidno, da je na tesnem prostoru povedano veliko.
To se je pisateju izborno posrečilo, ke je s spretno roko iz obilice izbral jedro, ki ga je z lapidarnimi stavki ustalil v znanje in preudarek malemu in velikemu svetu. Da, tudi temu. zakaj zanimala bo knjiga tudi njega. — Splošna naša sodba se glasi: Dobili smo lepo knjigo izpod veščega peresa!
Ročni zapisnik za šolsko leto 1914.—
1915. XXI. letnik. Sestavil L. Jelene. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Od rajnega Primožiča zasnovano, od spretne roke tovariša Jelenca nadaljevano delo je doseglo že 21. letnik
—	znamenje, da je dobro in potrebno. In res ne more biti učitelj in učiteljica brez tega vademekuma, ki nam je dober prijatelj in kažipot po vsem slovenskem šolskem svetu. Koliko ljubih in dragih imen! Koliko srečanja v duhu! Koliko veseloža-iostnih spominov! Koliko ponosa! Vse sile so se zarotile proti nam — celo glad!
—	a glejte nas! Še smo! Še bomo! Ves slovenski svet je prepleten z omrežjem slovenskih šol. Mi brusimo svojemu narodu orožje duha, ustvarjamo novo dobo pravice in enakopravnosti, ki nam šele da, kar nam jemlje sedanjost! Tako slutimo ob lepi knjižici. Zato pa — iskreno pozdravljen, moj dobri, dobri znanec!
Koledar (Vestnik) XXIX. šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1915. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1K 20 vin. V Ljubljani. Tisk »Narodne tiskarne«. 1914. — Za običajno koledarsko vsebino in za praktično objavo poštnih določb priobčuje koledar življenjepisa Druž-binih velikih dobrotnikov: Franca Babica in župnika Frana Škrjanca. — V vseh Družbinih prijateljih zbudi ponosno zavest reminiscenca o velikem vladiki Stross-mayerju in o njegovih simpatijah do Družbe. — Zgodovinska črtica »Turška pravica« in lepa vrsta slovanskih osebnih, moških in ženskih imen zaključujeta bele-tristični del koledarjev. — Silno bogat na računih in imenih je Vestnik, ki izkazuje Družbine aktivne imovine K 1,690.767:59, pasivne imovine pa K 487.541:07, torej čiste imovine dne 31. grudna 1913. leta K 1,203.226:52. — Proračun za leto 1915 izkazuje stroškov K 301.900, dohodkov pa K 145.000, torej primanjkljaja K 156.900, ki ga bo treba pokriti iz zapuščinskih skladov in z najetjem posojila. —Težki časi so prihrumeli nad Družbo. Treba bo velike, podvojene požrtvovalnosti, da nam ne poidejo sredstva, ki se ž njimi šolajo otroci v darja so proračunjeni na K 3500. Videli Družbinih zavodih. — Dohodki tega kole-bomo, ali bo slovenska radodarnost uresničila vsaj to postavko! — Družbine zavode in učno osebje si na podlagi statističnih podatkov v knjigi ogledamo pozneje po-sebe. Od Družbinih učiteljev je mobiliziranih deset.
Šestdesetletnica hrvatskega pisatelja. Dne 26. oktobra je praznoval znameniti hrvatski romanopisec in pesnik Ksaver Šandor Gjalski (Ljuba Babic) svojo šest-desetletnico. Sredi vojne vihre se spominja slavnega književnika tudi slovenski narod z vsem spoštovanjem.
Srednješolske vesti.
Srebrno kolajno za zasluge za »Rdeči križ« je dobil ravnatelj mariborske gimnazije dr. Josip Tominšek.
Drugi zbor ukrajinskih strelcev. Osrednje vodstvo prostovoljnih ukrajinskih siških (sokolskih) strelcev je na svoji zadnji seji na Dnaju sklenilo, da se organizira še drugi zbor prostovoljnih ukrajinskih strelcev. Prostovoljne darove v ta namen sprejema Amelan Bačinskij, gimnazijski učitelj na Dunaju, XVIII., Gentzgasse 25, I. nadstr., vrata 16.
Slovenski profesor, ujet od Rusov. Prof. dr. Janko Kotnik, ki je predlanskim poučeval na goriški realki, sedaj pa je profesor v Banjaluki in poročnik pri bos. lierc. pešpolku št. 4, ki ga pogrešajo, je pisal dne 26. septembra svojim staršem na Koroškem, da se nahaja v ruskem ujetništvu.
Predavanje na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Dne 20. oktobra je za drugo državno gimnazijo v telovadnici ljubljanskega učiteljišča predaval prof. Ve-senjak o veleaktualni temi »Z g o d o v in-ski poklic Avstrije v Evropi«. Predavanja se je udeležil ves zavod z učiteljskim zborom in nekaterimi rodo-vinskimi člani učencev. Predavatelj je jasno in poljudno odgovarjal na vprašanje, zakaj se je ob izbruhu sedanje svetovne vojne mahoma pojavilo tako edinstveno patriotično navdušenje vseh avstrijskih narodov za obrambo skupne domovine. Govoril je tako iz srca vseh, da je po sklepu predavanja kakor z elementarno silo zagromelo po dvorani glasno odobravanje. Na to je ravnatelj Štritof z veseljem konstatiral, da je glasno odobravanje do-
kaz, da tudi mladina razume sedanje velike čase, da čuvstvuje z vsem avstrijskim prebivalstvom brez razlike narodnosti in stanu v edinosti patriotičnega mišljenja in da se združuje z njim v vroči prošnji do vsemogočnega Boga. naj bi skoraj podelil sijano zmago našemu orožju, borečemu se za pravico, za sveto stvar, ki mora končno zmagati. Ob koncu so vsi navzoči v dokaz zvestobe in vdanosti zaklicali presvetlemu cesarju navdušeno gromovit trikratni »živio«.
Odbor Dijaške kuhinje v Kranju, ki je pod nadzorstvom občinskega odbora v Kranju, razpošilja pravkar poročilo o delovanju v šolskem letu 1913/14. (20. leto obstanka). Tekom šolskega leta 1913/14. so sprejeli v dijaško kuhinjo 48 ubožnih pridnih učencev cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju. Po svojem domovju je bilo podpirancev: s Kranjskega 44, s Koroškega 2, s Štajerskega in s Primorskega po 1. Od Kranjskega odpadejo na sodne okraje: 12 na škofjeloški, 14 na radovljiški, 8 na kranjski, 5 na kamniški, 4 na kranjskogorski, 1 na tržiški, 1 na ljubljanski, 1 na logaški in 2 na vipavski sodni okraj. Za 10.173 kosil in 9991 večer i j se je izdalo 4707 K 26 vin. Dijaki so prispevali mesečno: dva po 6 kron, 23 po 5 K, eden po 4 krone, 8 po 3 krone, eden po 2 kroni; 13 dijakov je dobivalo hrano brezplačno. Dohodki so znašali 4487 kron 24 vin., stroški 4765 kron 72 vin., torej 278 K 48 vin. primanjkljaja. Z večjimi zneski so se spomnili Dijaške kuhinje: mestna občina Kraj (500 K), Kmetiška posojilnica v Ljubljani (50 K), mestna občina Škofja Loka (50 K), občina Stara Loka (20 K), občina Smlednik (30 K), duhovni svetnik Jernej Ramovš (100 K), nadžupnik Franc Kušar (40 K), Kreditno društvo v Kranju (25 kron), trgovci v Kranju odkupnino od novoletnih daril (420 kon). Odborovo delovanje so podpirale mnogo rodovine kranjskega mesta, ki so delile ubožnim dijakom hrano ali pa jih denarno podpirale. Tekom leta so umrli ti-le dobrotniki: vpokojeni župnik Martin Poč v Kamniku, župan Anton Bürger v Hrašah pri Smledniku, kavar-nar Karel Jäger in posestnica Terezija Končeva v Kranju. — V odboru Dijaške kuhinje so gospodje: dr. Edvard Šavnik, c. kr. višji okrajni zdravnik, načelnik; Boleslav Bloudek, c. kr. stavbni svetnik, načelnikov namestnik; Ivan Masten, c. kr. profesor, tajnik; Anton Zupan, c. kr. profesor, blagajnik; okrajni sodnik Oskar Dev, profesor dr, Vladimir Herle in mag. pharm. Franc Šavnik, odborniki. Iz dobe dvajsetletnega obstanka Dijaške kuhinje navajamo te-le podatke: Od 6903 učencev, ki so pohajali cesarja Franca Jožefa gimnazijo v Kranju od njenega reaktivi-ranja v letu 1894, pa do letos, jih je dobivalo hrano v Dijaški kuhinji 1477; použili so skupaj 521.496 obedov, ki so stali 95.848 kron. — Društveno imetje znaša: 55.705 kron 73 vin. glavnice in 4549 K 95 vin. razpoložnine, skupaj 60.255 K 68 v Skupni dohodki znašajo 18.050 K 27 vin. skupni izdatki pa 97.794 K 59 v. Odbornikov je bilo 26; od teh jih je 5 umrlo (veleposestnik Peter Mayr, ravnatelj Andrej Žumer, odvetn. dr. Fr. Prevc, profesor Anton Peterlin in odvetnik dr. Josip Kušar). — Misel, da se ustanovi Dijaška kuhinja v Kranju, je izšla iz občinskega odbora. Dijaško kuhinjo vodi kot načelnik od njenega početka g. Edvard Šavnik, ki si je pridobil zanjo s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo neminljivih zaslug. — Končno omenjamo še one velikodušne dobrotnike, ki so Dijaški kuhinji naklonili večja darila in volila: veleindustrijalec Vinko Majdič, župnik Šimen Robič, gospa Josipina Schiffrer, Jera Zorman, veletržec Janko Majdič, mornariški zdravnik dr. Leopold Majdič, učitelj JosipTraven, veletržec Ivan Majdič, gospodična Gabrijela Scaria, gospodična Marija Zhis-mannova, gospa Katarina Roblekova in inženir Vil. Polak. — M. P i r n a t.
Iframske vesti.
—r— Ranjen je bil v nogo v boju pri Antwerpnu tovariš Ludovik M i k o -1 i č, učitelj v Črnomlju. Tako piše topni-čar Slovenec M. Ozwald v pismu iz Ant-werpna z dne 14. oktobra t. 1.
—r— Ranjen je bil na severnem bojišču že koncem avgusta profesor I. drž. gimnazije v Ljubljani, rezervni poročnik Rudolf Grošelj. Zadet je bil v roko in so mu v bolnici v Levovu odrezali spodnjo laket desne roke. Dne 15. septembra je bil še v Levovu, odkoder je pisal svojim staršem. Njegova karta je prišla čez Stockholm v Ljubljano.
—r— Na dopustu je v svojem službenem kraju tovariš Fran V o n č i n a, učitej v Zireh. Vojaški napori so zrahljali njegovo zdravje.
—r—Ranjen je bil na severnem bojišču profesor ljubljanskega liceja rezerv, poročnik Josip B e r c e . Dne 20. pret. m. dopoldne so ga prinesli na prostor za ob-vezovanje ranjencev. Ranjen je od šrap-nela na glavi; desna roka in noga sta popolnoma otrpli; ranjenec ne more nič govoriti in ne spozna nikogar. — Dodatno nam poročajo, da je prof. Josip Berce sicer težko ranjen, vendar smemo upati, da popolnoma okreva. Kakor njegov sluga poroča, ga je ranila v glavo krogla iz puške, ni ga pa ranil šrapnel. — Iskreno želimo, da bi se simpatičnemu možu zdravje popolnoma vrnilo!
—r— Prof. Ludovik Vagaja, praporščak 17. pešpolka, je pisal svoji materi, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Bil je ranjen na desni roki in je pismo pisal še z levico;, vendar pa se mu rana dobro zdravi.
—r— Tovariš Jakob Dimnik, nad-učitelj v Ljubljani, je bil nevarno zbolel, a se mu je bolezen po prizadevanju mestnega zdravnika g. dr. Kraigherja obrnila na bolje. Želimo, da bi se tovarišu Dimniku zdravje kmalu zopel popolnoma vrnilo.
—r— V ruskem ujetništvu se nahaja Fr. Z d o 1 š e k , strokovni učitelj kmetijske šole na Grmu. Zadnje pismo je pisal iz Saratova ob Volgi.
—r— V ruskem ujetništvu se nahaja Janko D i m i c, strojni stavec naše tiskarne. Šrapnel mu je razbil puško, nje kopito ga je poškodovalo do onesveščenja. Takega so vjeli Rusi. Sedaj je na poti v Sibirijo v Omsk.
—r— Trgovska in obrtna zbornica je na zadnji svoji seji izvolila za svojega zastopnika v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole na Jesenicah pekovskega mojstra Albina Hauptmanna.
—r— Delo za sirote in ranjence. Tovariš Fran P o t o k a r, nadučitelj v Dra-gatušu, je prevzel nadzorstvo osirotelih otrok, tovarišica Josipina Ahačičeva, učiteljica istotam, pa streže ranjencem v bol-niščnici v Rudolfovem.
—r— Zahvala. Povodom poučnega izleta šolske mladine iz Dragatuša v Ru-dolfovo pod nadzorstvom tukajšnjega učiteljstva izreka podpisano vodstvo gospodu Kalčiču, oskrbniku Elizabetne bolnice, g. Horvatu, upravitelju tiskarne, usmiljenim bratom, ravnatelju kmetijske šole na Grmu, gospodu Rohrmannu za preprijazen, gostoljuben sprejem, za poljudno obsežno razpravo in vsestranska pojasnila moderno urejenih naprav naj-iskrenejo zahvalo, kakor tudi gostilnici »Štamburjevi« za izborno postrežbo. — Vodstvo ljudske šole Dragatuš, dne 29. oktobra 1914. — Potokar Franc, naduč.
—r— Pohvalno priznanje je izreklo armadno poveljstvo za Srem in Banat v imenu najvišje službe rezervnemu poročniku Teodorju Šetini za hrabro in spretno vodstvo v sovražnem ognju. — Odlikovani poročnik je sin tovariša Franca Še-tine, nadučitelja v Črnomlju.
—r— Šolstvo v občinskem svetu ljubljanskem. Na seji občinkega sveta ljubljanskega dne 20. oktobra 1.1. je podžupan dr. Triller poročal, da je vlada sporočila, da za obrtno-nadaljevalne šole letos ne bo dala prispevka. Obč. svet. sklene prin-cipialno, da je pripravljen dovoliti tretjino doslej od vlade plačanega prispevka, če storita dežela in trg. in obrtniška zbornica isto. Obč. svetnik Pammer pojasni, da trg. zbornica takega prispevka ne more dati, vkljub temu se županov predlog v principu sprejme. — Glasom poročila istega poročevalca se začasno nastavi za pomočnico na dnevnem zavetišču Jožica Likozarjeva s 50 K mesečno in Da-netova s 15 K mesečno nagrado. Sprejme se tudi resolucija obč. svetn. Jegliča, da naj se razmišlja, kako bi se na zavetišču uvedlo moško ročno delo. — Uršulinke prosijo za prispevek k stroškom za vzdrževanje šolskega poslopja ter navajajo kot stroške za premog 741 K, kar pa bo veljalo najbrž za ves samostan. Mestna občina more prispevati za zunanjo šolo samo 1000 K. Sprejeto.
—r— Gorupova ustanova za gojenke dekliškega liceja v Ljubljani. Razpisana so 3 mesta po 386 K. Prosilke slovenskih, oziroma hrvatskih staršev imajo opremiti svoje prošnje: 1. s krstnim ali rojstnim listom, 2. z ubožnim listom, 3. z zdravniškim izpričevalom, 4. z izpričevalom o cepljenih kozah, 5. s šolskimi izpričevali o poslednjih dveh semestrih ter 6. v prošnji navesti, kje stanujejo starši, oziroma varuhi, in če uživajo same ali kdo izmed bratov ali sester kakšno ustanovo ali javno podporo in v katerem znesku. Prošnje je nasloviti na c. kr. deželno vlado v Ljubljani in vložiti pri licejskem ravnateljstvu najkasneje do 20. novembra t. 1.
—r— Delo c. kr. dekliške ljudske šole v Idriji za »Rdeči križ«. Učiteljice in učenke višjih razredov na c. kr. 8raz. rud. dekliški ljudski šoli v Idriji so pod vod-
stvom ravnateljice Marije Kavčičeve zasnovale dne 3. sept. t. I. pletilni, oziroma šivalni tečaj v prid društvu »Rdečega križa«. — Nabralo se je po učiteljicah in s prispevki c. kr. rud. direkcije (200 K), Lokalnega odbora (100 K), in idrijske podružnice »Rdečega križa« (100 K), do 24. oktobra v nabavo pletilnega materiala 742 K 68 v v denarju, razentega pa tudi mnogo perila, volne i. dr. — Imena darovalcev so bila objavljena v ljubljanskem uradnem listu. — Odposlale so se te-le stvari: 252 srajc, 40 parov spodnjih hlač, 25 jopičev, 310 parov nogavic, 183 parov zapestnikov, 40 parov kolenk, 600 parov snuč, 140 telesnih ovijač, 50 avb, 33 robcev, 114 rjuh, 33 predlek, 10 napolnjenih blazin, 50 brisač, 6 velikih zabojev obve-zilk, 3 zaboje polnenja za blazine in 700 cigaret. Razentega se je preskrbelo 8 idrijskih ozdravelih vojakov, ki so se podali zopet na bojišče, z vsemi gori naštetimi zimskimi stvarmi. — Od 25. oktobra naprej nadaljujejo učiteljice in učenke v smislu tozadevnega poziva c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 9. okt. 1914, št. 43.490, v šoli in doma dela za naše vrle vojake.
—r— Darila za vojake, oziroma ranjence v naturalijah so poslali: Učitelj Pol-janec 6 vreč suhih sliv; Tonča Štamcer-jeva, učiteljica v Podbrezjah, 39 kosov pletenega blaga; učiteljici Demšarjeva in Cermeljeva v Cerkljah (Dol.) 7 kosov pletenega blaga; vad. učiteljica Marija Sohulz v Ljubljani 4 blagajnice in 2'palici; dalje so poslali raznega blaga: učenke obrtne šole v Ljubljani, učenci ima Vrhniki, učenke dekliške šole v Kamniku, učiteljice in u-čenke c. kr. 8-razr. rudn. dekliške šole v Idriji; šolsko vodstvo v Košani, učenke ljudskih šol Ljubljanske okolice: Studenec, Brezovica, Borovnica, Ježica, Sostro, Št. Jurij in Vič, šolsko vodstvo na Primsko-vem, šole kamniškega okraja, učiteljica Frida Uhlova, učiteljica Ivanka Ceginar-jeva v Žabnici; ljudska šola v Dragatušu; ljudska šola v Trzinu.
—r— V Trzinu so pletle učenke pod vodstvom učiteljice tovarišice Jul. Koci-jančičeve za vojake v vojni nogavice, za-pestnike in čepice.
\ —r— Iz Loškega potoka pišejo: Šolska prireditev tukajšnjega učiteljstva se je izvršila povsem dobro in vsestransko zadovoljivo. Dvorana »Društvenega doma« je bila natlačeno polna občinstva, ki je pri vsaki točki lepo in bogato sestavljenega vzporeda navdušeno ploskalo. Sodelujoče učiteljstvo, kakor tudi šolska mladina je izvršila svojo nalogo izborno. Najbolj pa je ugajal našim ljudem nastop dečkov v koračnici »Mladi vojaki«. Igralci in igralke v Ganglovi dramatični sliki »Zadnji obisk« so dosegli popolen uspeh. Cisti dobiček v znesku K 140 se je porabil za nakup volne za pletenje nogavic vojakom, ki so v vojni Vsa čast marljivemu našemu učiteljstvu' Iz Uudskošolske službe. Provi-zonena učiteljica na ljudski šoli v Št. Jurju nedviga V e č a j e v a je bila premeščena na enorazrednico v Zažar.	g
—r— Tobak za vojake. Na tozadevni oklic so darovale v nabiralnici c. kr dežel vlade: dekliška šola v Kranju 7 zavojev
dgaret'g0,ei	V Ljubljani
7ornirrn7i??,i!i°Vanie- Tiskarniški nad-zornik naše .skarne, g. Anton Sterle-
Štajerske vesti.
—š— Ranjen je bil 14. pret. m na se vernem bojišču tovariš Štefan F?rm v Ohnju, službujoč kot četoVodja pri 20 ovskem bataUo.nu. Ima težko ranjeno levo
¡^toSčrFestunEsspitai- °b-
, , ~š7~ Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo stotnik domobranskega polka št. 26 — bivši učitelj — Fran Z vv i r n. naš štajerski rojak, doma iz Stoperc pri Rogatcu.
—!š— Običajni viničarski tečaji se vr-
se tudi prihodnje leto v Mariboru in Zgor. Radgoni. Začno se 15. februarja, prošnje za sprejem je pa treba vložiti pri deželnem odboru do 6. januarja.
}z Pt"la- Za telovadnega učitelia na deželni gimnaziji je imenovan dosedanS suplent Josip Koinig.	"useuann
—š— Šolstvo v Mariboru. Poročajo nam: V četrtek, dne 22. oktobra t. 1.. je bil otvorjen šolski pouk na skoro vseh tukajšnjih zavodih, izvzemši vnanjo žensko in moško učiteljišče. Kakor smo že poročali, je gimnazija v realki in ima popoldanske ure. Dijaštva je mnogo, samo prvi gimnazijski razredi so nekoliko slabše obiskani od drugih let. Istega dne so s poukom pričeli tudi na ljudskih in meščanskih šolah, izvzemši c. kr. vadnico moškega učiteljišča. Pouk na meščanskih šolah je za posamezne razrede vsak drugi dan. to zaradi
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	C1
Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
g,	obstoji od leta 1883.	&
Vzorci poštnine prosto!	Izredno nizke cene!
pomanjkanja prostorov. Kdaj se prične pouk na vnanjem ženskem in moškem učiteljišču, je še docela negotovo, in je pisala n. pr. pred par dnevi »Marb. Ztg.«. da ga to leto morda še sploh ne bo. — Na vadnici. dveh razredih dekliške meščanske šole ter ženskem učiteljišču mariborskih šolskih sester se pouk vrši v popolnem obsegu, le število gojenk ni tolikšno, kot je bilo druga leta.
—š— Samoumor učitelja. Iz Št. Ilia v Slovenskih goricah nam poročajo: V nedeljo, dne 25. oktobra, okrog polnoči ie prišel v gostilnico gospe Neubauerjeve v Strassu pri Spielfeldu učitelj-voditeli šul-ferajnske šole v Ciršaku ob Muri. Naročil si je čašico čaja. Ko je natakarica odšla, da bi mu prinesla čaj, je počil strel. Učitelj Jamnik — torej rodom Slovenec — si je pognal iz revolverja kroglo v prsi. Jamni-ka je dobila natakarica ležati v mlaki krvi na tleh. Takoj so samomorilca spravili na avtomobil, da bi ga prepeljali v Gradec, a je že med potjo v bolniščnico izdihnil. Sumi se, da so slabe gmotne razmere in odpoved neveste vzrok samoumora. Jamnik je bil mirnejši in strpnejši kot njegov prednik Breznik.
Dr. Fran Rosina. odvetnik v Mariboru, ki je bil po krivdi obrekovalcev v preiskovalnem zaporu v Gradcu, a ie bil popolnoma nedolžen izpuščen na svobodo, je hudo obolel ter se zdravi v nekem sa-natoriju v Gradcu. Sedai nam porocaio. da se počuti že veliko bolje in da je izven vsake nevarnosti. Iskrenemu in vnetemu prijateliu slovenskega učiteljstva želimo od srca, da bi kmalu popolnoma okreval ter se čil in zdrav zopet lotil uspesnega dela v blaginjo ljubemu narodu!
Goriške vesti.
_g— Ranjen je bil v zadnjih bojih v Galiciji tvariš F r a n B e 1 i n, učitelj v Soči pri Bovcu, služeč v 97. pehotnem r>-iku. Levo roko ima težko ranjeno. Zdravi se v Satoravlja Uhely Dohanygyer 203.
—g— Ranjen je bil na severnem bojišču tovariš JosipKalan, šol. voditelj v Bovcu, službujoč v 47. peh. polku. Obenem je bil ranjen na južnem bojišču njegov brat Stanko, kadet v 22. peh. polku.
—g— Pogrešajo od 1. oktobra 1.1. tovariša A lojzijaMacar ola. nadučitelja v Št. Polaju, nadomestnega rezervista 7. polka 7. pehotne stotnije. — Zadnje pismo je pisal 1. oktobra iz Tarnova v Galiciji.
—g— Slovenske starše na Goriškem opozarjamo na glasbeno šolo »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici. Na šoli poučuje sedaj izborna učiteljica, in za mal denar je dana vsakemu prilika, da se dobro izvežba v glasbi. Kdor več zna, ta več velja. To naj upoštevajo slovenski starši in naj pošljejo svoje otroke v glasbeno šolo.
—g— Iz preiskovalnega zapora sta bila brez vsake kazni izpuščena tovariša Henrik K1 a v o r a, nadučitelj v Gorenjem poliu, in Albert Dominco. nadučiteli v Čezsoči. — Obrekovalci niso dosegli svojega namena! Živela pravica!
__g— iz Povirja poroča nadučitelj A.
Mervič: Tudi naša občina se pridružuje svojim slovenskim tovarišicam. Za nakup volne za pletenje nogavic in zapestnikov in za razno zimsko perilo za naše vrle junake na bojiščih se je nabralo od hiše do hiše K 200:84. — Za ta denar se je že nakupilo precej blaga. Šolska mladina kakor tudi mnoge odrasle deklice in žene pridno pletejo in šivajo, da odpošljemo pripravljeno pravočasno na bojno polje njim, v katerih junaških rokah leži bodočnost, leži vsa naša in domovine nada. Hvala vam, vrli povirski občani! Upam, da se o priliki še odzovete radovoljno in ne pozabite na svojce, ki krvave za dom in rod!
—g— Šolsko vodstvo v Kazljah objavlja: Vasica, ki šteje kakih 60 hiš, je darovala podpisanemu šolskemu vodstvu 57 K 80 vin. za nakup volne, iz katere že pletejo, oz. kvačkajo šolske deklice čepice, dokolenice, zapestnike in nogavice. Tudi nekatera dekleta pridno izdelujejo gori navedene predmete pod vodstvom učiteljice Albine Srebrničeve. Ta znesek je nabral zaradi poziva c. kr. okr. šolskega sveta v Sežani tukajšnji učitelj z g. Štel. Zabricem. Iskrena hvala vsem, ki so kaj žrtvovali našemu hrabro se borečemu vojaštvu! — Za »Rdeči križ« je nabral gosp. Ivan Kjuder K 47:50, ki jih je že odposlal na pristojno mesto.
—g— Za Narodni muzej v Gorici je
daroval tovariš Jos. Balič, nadučitelj na Vrhu sv.Mihaela, kot 43. dar: 11 starih denarjev, Pridige o. Janeza Svetokrižkega, tržaški list »Curia Episcopalis« 1865—1869 in knjžico »Aus dem Wilajet Kärnten«.
—g— Štirideset — mnogo je let. Dne 22. oktobra 1.1. je praznoval tovariš Matija L a v r e n č i č; nadučitelj v Št. Petru pri Gorici, štiridesetletnico svojega marljivega in uspešnega delovanja na šolskem polju v popolni duševni in telesni čilosti. Kamorkoli se ozre, povsod vidi bogate plo-
dove svojega požrtvovalnega učiteljeva-nja. Jubilantu iskreno čestitamo!
_g— Repentabor. Kakor po drugih občinah, tako se je tudi pri nas nabiralo doneske za nakup volne, iz katere izdelujejo šolske deklice, kakor tudi druga odrasla dekleta nogavice in druge potrebščine za j naše vojake. Prispevke so nabirale učenke same. (Glej članek: Delo slovenskega učiteljstva za »Rdeči križ«!)
—g— Razpis ustanov. Deželni odbor goriški razpisuje deželno ustanovo od 600 kron, ustanovljena od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra 1888., v spomin 40letnega vladanja Njeg. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. — Te ustanove morejo biti deležni dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na visoki poljedelski šoli, in sicer vsa leta študija, če se drže obstoječih zakonitih predpisov. — Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru do 15. novembra 1914 in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o imovinskih razmerah dotičnh družin in končno tudi dokazila, da so vpisani na katerem navedenih učilišč in o svojem dosedanjem na-predovanju. — Nadalje je razpisana ustanova v znesku 600 kron, ki jo je ustanovil ekscelenca deželni glavar grof Franc Co-ronini-Cronberg v spomin na štiridesetletno vladanje cesarja Franca Jožefa I. — Pravico do te ustanove imajo ubožni dijaki, ki so slušatelji na eni avstrijski visoki šoli (vseučilšču, tehniki, poljedeljski visoki šoli) in ki so pristojni v pokmieženo grofijo Goriško-Gradiščansko, brez ozira na ve-roizpovedanje in narodnost. — Z vsemi potrebnimi in zgoraj navedenimi izpričevali opremljene prošnje je vlagati pri deželnem odboru do 15. novembra 1914. — Končno se razpisuje eno mesto izpraznjenih Codelli-Fahnenfeldovih ustanov v znesku 210 kron, ki se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin plemenitaša poknežene grofije Goriško-Gradiščanske. — Prosilci imajo vložiti svoje1 v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnemu odboru do 15. novembra 1914.
istrske vesti.
—i— Iz Medulina pri Pulju nam poročajo, da je to prijazno puljsko podob-čino dne 24. oktobra t. 1. obiskal nadvoj-voda-prestolonaslednik Karel Franc Jožef, ki ga je narod s šolsko mladino navdušeno pozdravljal. Ves kraj je bil odet s hrvatskimi zastavami.
—i— Koncert v korist rodovinam padlih vojakov se je vršil v Pazinu dne 31. pret. m. Z odličnim uspehom je na koncertu sodeloval tudi učitelj Pavli-č e v i č.
—i— Tovarišica Marica Petričeva,
učiteljica v Golcu v Istri, je nabrala med golškimi ovčarji volno za »Rdeči križ« in jo doposlala v Trst. — Hvala ji za plemenito delo!
Tržaške vesti.
—t— Obrtnikom in trgovcem Trsta in okolice. Odbor »Slovenske obrtne nadaljevalne šole« je sklenil v smislu nasveta c. kr. ministrstva za javna dela, da za enkrat ne prične s poukom — niti v obrtnih niti v trgovskih razredih. Kdaj se prične redni pouk, se pravočasno objavi — Vodstvo »Slov. obrtne nadaljevalne šole«.
—t— Seja mestnega odbora. Na seji mestnega odbora, ki se je vršila dne 19. oktobra pod predsedstvom župana dr. Valerio, je prišlo tudi do sledečih sklepov: Z dnem 1. novembra 1914 se uvede navadni in posebni šolski obed ter se v to svrho stavi eksekutivi na razpolago vsota 10.000 K v dodatek vsoti, ki je v to svrho na razpolago na podlagi bilance iz 1. 1913. Oskrbovanje navadnega šolskega obeda na šolah v mestu se poveri društvu »Ami-ci deli' Infanzia« pod pogoji, ki jih je društvo samo predlagalo. Oskrbovanje navadnega in posebnega šolskega obeda na šolah v spodnji in zgornji okolici se pa poveri mestnemu magistratu. Glede posebnega šolskega obeda se število dnevnih porcij poviša od 200 na 250.
—t— Državni poslanec dr. Otokar Rybaí se je te dni mudil na Dunaju, kjer je v ministrstvu za pravosodje in dež. bram-bo že v drugič interveniral zaradi raznih oblastvenih odredb za časa mobilizacije v naših pokrajinah. Bil je povsod najdobro-hotneje sprejet, in so s posebnim zanimanjem poslušali njegove želje in pojasnila.
—t— Učiteljstvo C. M. šol v Trstu je darovalo v oktobru t. 1. Vjo svoje plače v sledeče dobrodelne namene: 1. Za »Rdeči križ« K 15-23. — 2. Materi pod orožje poklicanega tovariša Hermana Ipavca s Pro-seka K 20-00. — 3. Za šolske potrebščine otrokom pod orožje poklicanih očetov na
a) deški šoli K 9:86, b) dekliški šoli pri Sv. Jakobu K 9:87; skupaj K 54-96.
—t— Učiteljski zbor C. M. šole v Trstu je daroval moški podružnici C. M. D. 30 K v počeščenje spomina umrle matere svoje koleginje J. Delkinove.
—t— Iz Kolonje pri Trstu poročajo »Edinosti« (št. 271): Žalostno — a resnično: Slovenci govore zoper svoje lastne brate in zoper svoie lastne naprave. Sicer so to gotovo le prazna besedičenja, vendarle pa ostane slaba luč na poti. Nekateri govore celo, da je zato vojna, ker ie CM D. ustanovila otroški vrtec v Kolonji. Za Boga, ali more kdo reči kaj bolj bedastega in otročjega! Kolonjčani, ne poslušajte teh smešnosti! Ne pljuvajte v svojo lastno skledo! Še to, kar imamo Slovenci, še to naj bi zametavali? Pomislite, Kolonjčani, koliko vrednosti je za vas in vaše otroke, da je v naši sredi otroški vrtec, kraj, kamor brez skrbi lahko pošiljate svojo deco, kraj, ki naj bi bil svet vsakemu Slovencu. Vztrajajte pri svojem delu! Bodite složni! Ravno mi Slovenci tako silno potrebujemo sloge, skupnosti, bratstva! Zatorej, Kolonjčani, ne dajte se smešiti! Bodite ponosni, da je v vaši sredi zavetišče otrok! Ne poslušajte praznih besedičenj in pošiljajte veselo in ponosno svoje otroke v vrtec.
—t— Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja vsem onim staršem, ki bi hoteli vpisati svojo deco k telovadbi, da se telovadba zopet redno vrši, in sicer: ženski šolski naraščaj vsako sredo in soboto od 2. in pol do 3. in pol popoldne, moški šolski naraščaj vsako sredo in soboto od 4. do 5. popoldne. Slovenski starši, mnogo vaših očetov se nahaja pod bojmo zastavo, in tako nima kdo nadzirati vaših otrok; zato pa jih pošljite v izkušene roke, kjer se bodo izobrazili, vrhutega pa še krepili duševno in telesno.
V smislu sklepa upravnega sveta z dne 6. novembra 1914 se skliče
IX. izredni občni zbor Učiteljske tiskarne
registr. zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani
na dan 22. novembra 1914 ob 10. uri dop. v Ljubljani, Fračiškanska ul. 6.
Dnevni red:
1.	Volitev upravnega sveta.
2.	Slučajnosti.
Ljubljana, 6. novembra 1914. Za upravni svet: Karel Wider, s. r. Franc Črnagoj, s. r.
predsednik.	član upravnega sveta.
Splošni vestnik.
Vse gospode tovariše in gospodične tovarišice, ki smo jim poslali knjigo: Petindvajsetletnica Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev — Spominski spis — in je še niso plačali, prosimo prav nujno, da to store čimprej, da tudi Zaveza uredi račune.	VODSTVO ZAVEZE.
Učiteljski kandidati, ki 50 bili potrjeni v vojake in ki skoraj nastopijo voj. službo, a žele položiti izpit učne usposobljenosti v letošnjem novembrskem roku, se pripuste po odloku naučnega ministrstva k izpitu takoj, pred zakonitim rokom, če dokažejo, da jim predpisana dveletna oziroma dvajsetmesečna praksa v šolski službi poteče do zakonitega novembrskega roka.
Popusti na pridobninskem davku, če je obrat zaradi vojne inoten. Ravnokar iz-išla cesarska naredba obsega važne določbe glede popusta na pridobninskem davku, če je industrialni ali obrtni obrat zaradi vojne moten. Obrati, ki so bili zaradi vojne neposredno ali posredno prizadeti, bodo uživali delni popust na pridobninskem davku po velikosti motenja obrata; če so morali ustaviti obrat popolnoma, velja tudi za četrt leta popolen popust. Odločala o popustu ne bo davčna oblast sama, marveč skupno s posebno komisijo, ki bo sestavljena iz 3 avtonomnih funkcionarjev in predsednika pristojne pridobnin-
ske komisije. Kot druga instanca bo fun-girala deželna komisija. — Poučite o tem prizadete!
Poštna zveza z ujetniki na Francoskem. Poštne pošiljatve na Francoskem interniranim avstr.-ogrskim državljanom glasom poročila švicarske poštne uprave niso dopustne.
Državnega zbora ne bo. Predsedstvo poslanske zbornice razglaša, da ne bo zasedanja parlamenta, kakor so poročali različni listi, ker je sedaj v poslopju državnega zbora vojaška bolnica.
Za kadilce cigaret. Zaradi vplivanja vojne na obrat tobačne režije (poklic pripravnih delavcev v vojaško službo, zvišana potreba vojaške uprave, darila za vpoklicance in ranjence) je nastopila začasna potreba omejitve v izdelovanju nekaterih vrst tobaka za cigarete. Poskrbelo pa se je že za izvišanje izdelovanja, zaradi česar bo v najkrajšem času zopet možno zadovoljevati kadilce. Medtem naj se občinstvo z ozirom na težke čase zadovoljuje z drugimi vrstami, posebno s kadilnim tobakom »drama«, ki se lahko stavi na razpolago v večjih množinah.
Vpisovanje na poljedelski visoki šoli na Dunaju za zimski semester se vrši od 2. do 16.novembra. Predavanja se pričnejo dne 7. prosinca 1915., ako tega ne preprečijo neprevidljive zapreke in pa ako se priglasi zadostno število slušateljev.
Uvedba obveznega vidiranja potn;h listov za prestop v Italijo. Kraljevo italijansko ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkim odredilo, da smejo vprihodnje samo oni inozemci prestopiti na italijanska tla, ki imajo od italjanske konzularne oblasta vidirane potne liste. Kraljeve italijanske mejne in pristaniške oblasti so v tem smislu že poučene. Potniki v Iatliji si morajo torej potrebne potnie liste preskrbeti in si vizum neposredno izposlovati pri pristojnem kraljevem italijanskem konzulatu — potniki iz naših krajev torej pri onem v Trstu.
Praške »Učitelske Noviny« objavljajo v svoji zadnji številki ekscerpt iz našega članka »Nekaj sodbe o naših uradnih konferencah, posebe še o sestavljanju zapisnika o njih«, ki smo ga priobčili v 36. letošnji številki.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgofec
T7- O-oricI
Tržaška -ulica, šte-v. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Maja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške soie.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. .
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Orgle, harmonije piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Mora, Češko.
> I!Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869.	in franko.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo naznanja prežalostno vest, da je njega najzvestejši član in najboljši tovariš
Sebastijan Krotky,
učitelj v Poličanah,
dne 9. septembra t. L v hladnih valovih Drine našel prerani junaški grob.
Bodi nepozabnemu tovarišu lahka tuja zemlja, ker v domači, ki jo je tako ljubil, ni imel sreče počivati!
Jos. Sabati,
t. č. predsednik.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
---
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov tn» isdrug» i omejenim lamstvom.
Promet do 30. septembra K 144.63076 Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—1'/,3.
popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Knjigoveznica
Anton Janežič
IFlorij anska -ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za Izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočlh -— del. ..............
Pri večjih naročilih 10*/4 popusta.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prane Scuvan sin I iiihlinnn Mestni trg 22
H U Jtt ' nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
en trn sk za moška II
9US&UC& oblačila

Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno Izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
Ali ste že pridobili našemu listu novega
naročnika ?
• • • • • •
• • • • • •
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. & E. Skaberne
o
Velika izbiral
Ljubljana, Mestni trg 10
Solidna postrežba!
Najnovejši
faff šivalni stroji
so priznano najboljši. Pripravni za vsakovrstno šivanje in umetno vezenje. Tečejo tiho in na kroglicah, za mladino edino priporočljivi. 10 letna garancija. Ugodne cene in plačilni pogoji.
speci], trgovina Pfaff-Siv. strojev in Pucti-koies l§iHa iPi| LJubljana, Sodna ulica štev. 7 (zraven sodnije). SW Zahtevajte cenike brezplačno.
I c
g Zaloga pjhi-
5

i
štva in tapet-
| J, Pogačnik I
Ljubljana, Marije Terezije c.
nlškega blaga j mizarstvo. I 5t 11 (Kolizej)	\
iiiiiiiiiHliiiiiliiiiiiBiiiiiiaiiiiiiiiiBiaiiRiiiaii ■■	■ °
i " ......................
Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di-	[
dilnih sob v različnih 1 : r. vanov, žimnic :	5
*
: najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov,	i
i K 350--
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik.
IV,	„	. ,
avstro-ogrske monarhije
zia, IDiožiaj-u., I., TT^ippling-erstrasse 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največ3SL -ULČiteljslra. d^r-o-štva,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86 '8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno In, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
rr> ___ r„„,„x„„! „_*!i, -k»	t______«vi.__i_____._____
Izprašani optik.
Zalagatelj e. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev 1.1, d.
Očala in ščlpalnikl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Riiscb, Ooerz, Zeiss l.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka !!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej