Leti* L&VIJL, št. 65 Ljubljana* sreda 21. marca 1934 Cena Din V- SLOvENSK iziiaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA Knafljova ulica St. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: M> PIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon St. 26. — CEi-JE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it, 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PRORAČUNSKA RAZPRAVA V SENATU Danes se je pričela načelna razprava — Poročilo finančnega odbora Govor ministrskega predsednika Uzunovića Beograd, 21. marca. r. Danes se je v senatu pričela proračunska razprava. Senat se je sestal danes ob 9 dopoldne in bo do kanca proračunske razprave slično kakor skupščina zasedal skora. permanentno. Za proračunsko razpravo v senatu vlada prav tako veliko zanimanje, kakor v Narodni skupščin: in se udeležujejo seje vsi senatorji. Navzoča je tudi cela vlada z ministrskim predsednikom g. Uzuno-vičem na čelu. Z največjim zanimanjem pričakuje tudi vsa javnost eks-poze zunanjega ministra, ki se bo gotovo dotakni! tudi rimskih razgovorov med Ita'.ijo. Avstrijo in Madžarsko ter pojasnil stališče Jugoslavije. Po običajnih forma'nostih je sonar tako.; prešei na dnevni red in je poročevalec finančnega odbora g. dr. Jo-vanović Dodal obširno poročilo o proračunu. je zelo obširno in ugotavlja uvodoma, da je proračun znatno znižan ter da q. vseskozi izvaja politika šteden:a Kljub :emu pa smatra finančni odbor, da so osebni izdatki absolutno previsoki in da se morajo znižati. V to svr-hv naj vlada primerno izkoristi pooblastila, ki so ji dana v finančnem zakonu. Glede dohodkov ugotavlja finančni odbor, da so previdno ocenjeni in da se bodo v predvideni višini dali ustvariti. Govoreč o splošnih gospodarskih prilikali naglasa finančni odbor, da ni pričakovati bistvenega izboljšanja gospodarskega položaja in da je zaradi *ega potrebno celo gospodarsko politiko prilagodit5 sedanjemu stanju Nujno je potrebna preorijentacija naše agrarne proizvodnje, ki se mora prilagoditi ootrebam in zahtevam inozemskih tr-t v. da bomo mogli naše pridelke bo'i-prodajati. Končno se finančni odbor glede na padec cen kmetijskih pridelkov izreka za znižanje zemljiškega davka. Senat je sprejel poročilo finančnega odbora z dolgotrajnim odobravanjem. Nato ie portal finančni minister 2:. dr. Razgovori se nadaljujejo Po izmenjavi not med Nemčijo, Francijo in Anglijo glede razorožitvenega vprašanja se bodo nadaljevala diplomatska pogajanja Pariz, 21. marca. r. O nadaljevanju fra&cosko-angl-eških razo roži: v enih razgovorov pišejo popoldanski listi, da je francoska vlada že zaprosila za toč-nejše podatke o svojih žeijah glede sankcij in splošnih garancij za varnost. Pogajanja se bodo nadaljevala po diplomatski poti in sicer v naslednjih dveh točkah: 1. O garancijah za varnost in 2. o efektivnih razorožitvenih ukrepih, ki jih namerava Francija uvesti takoj, ko bo dobila jamstva, ki jih zahteva v točki 1. London. 21. marca. r. Z dobro poučene strani se zatrjuje, da pred Veliko nočjo ni pričakovati mbene odločitve ang'eške vlade glede razorožitvenega vprašanja. Današnja seja vlade bo posvečena samo proučitvi fran-coskega odgovora in razpravi o možnosti za nadaljevanje pogajanj. Vlada se bo najbrže spričo sedanjega stanja odločila, da bo postavila v ospredje vprašanje razširjenja angleških garan- cij za morebitno razorožitveno konvencijo, ki se mu je dosedaj zmerom izogibala. Pri tem bo vprašala za svet udi dominione dasi se mora že v naprej smatrati, da bodo ti morebitne lodatn obveznosti za sebe odklonili. Pariz, 21. marca AA »Havas, poroča: Grški poslanik v Parizu g. Politis je ime! snofi govor na banketu miru, ki ga je organizirala stalna delegacija francoskih iruštev za mir Poslanik se je v svojem govoru predvsem dotaknil razorožitvenega problema. Vzlic resnosti političnega položaja, je dejal Politis, še zmerom upa v uspeh razoroiitvene konference; stališče, ki ga je pravkar zavzela francoska vlada, mu to nado le še krepi Govornik se je nato dotaknil krize Društva narodov in iejal: če Društvo narodov ni zmerom želo uspehov, gre krivda za to predvsem državam, ki so kvarile njegov mehanizem. Ciie-de reforme DN, ki se zanjo nekateri tjj-1 zemajo, misli Politis, da je neizvedljiva, ker nikoli ne bo moči zlomiti odpora malh držav proti njej Na koncu svojega gc-vora je g. Politis izrekel svojo privrženost na Čelu enakosti vseh članov DN. V Rimu ia Italijanski tisk zlasti beleži odmev rimske konference v državah Male antante Rim, 21. marca. č. Stališče inozemskega tiska glede rimskih dogovorov spremljajo tudi danes italijanski listi s posebnim interesom. V tej zvezi je treba omeniti poročijo praškega dopisnika turinske >Gaz-zeta deli* Popoloc, ki piše o sodbi češkoslovaških političnih krogov glede rimske pogodbe, da sc tamkaj v splošnem pokazali razumevanje in se jasno izraža volja za sodelovanje tako da bi se po tej poti Čimprej prišlo do sirurne ureditve problemov, ki so dosedaj motili harmonijo in gospodarske interese srednjeevropskih držav, posebno v Podunavju. Dopisnik citira nato «7 ; love Novim-T. pri čemer podčrta- va odstavek, da Mala antanta priznava upravičene interese Italije ob Dunavu. Akcijo za Avstrijo presoja z umevanjem in najboljšo voljo, da se interesi Male antante konsolidirajo z italijanskimi. To je tudi želja Francije, ki je stalno podpirala to zbližanje. Zato citira novinar komentar jĆeskega Slova« o istem vprašanju in pravi, da je že pred dnevi z zadovoljstvom ugotovil v svojem poročilu, da nobena češkoslovaška stranka ni nasprotnica zbli-žanja med češkoslovaško in Italijo, že takrat je ugotavljal, da se v Rimu ni govorilo ln sploh ne bo govorilo o reviziji pogodb. Nova obdukcija truni" Staviskega Zahteva preiskovalnega odbora — Bayonneski aretirane! prepeljani v Pariz Pariz, 31. marca. AA. Preiskovalni odbor v afer Aleksandra Staviskega ;e skleni poslati vlogo ministru za pravosodje Cheronu. ja naj se truplo Aleksandra Staviskega ponovno izčrpno medicinsko ana-':z:ra. Pravosodni minister Cheron je v zvez: s tem sklepom preiskovalnega odbora izjavil, da bo v s vrh o čim objektiv-ne;š-h dognanj izdaJ potrebne ukrepe za ponovno medicinsko analizo Staviskega trupla. Pariz, 21. marca. AA. Včeraj so prispe!" v Pariz ;z Bavonna vs^ dosedanji aret'ran* h?vonneskega Le Journal« piše: Ker je parlament na počitnicah, ne more predsednik vlade govoriti narodu s tribun obeh zbornic. Zato se bo zatekel k radiju, da stopi v neposredn; stik z množicami. Mislijo, da -bo Doumergue v tem govoru pozval vse Francoze k slogi. Španski zakon o političnih zločinih Pariz, 21. marca. AA. Iz Madrida poročajo, da bo jutri definitivno določeno besedilo novega načrta zakona o političnih zločinih v Španiji. Po tem zakonskem načrtu si nobena oseba, za katero bo veljal ta novi zakon, ne bo mogla pridobiti svojUi izgubljenih državljanskih rravic prej, kakor bo v vsakem konkretnem primeru izšel sklep o tem v obliki posebnega zakona. Razen tega bo določal ta zakonski načrt, da amnestirane osebe ne bodo mogle biti izvoljene pri splošnih volitvah brez predhodnega dovoljenja parlamenta. Velika ruska naročila v Angliji London. 21. marca. AA. Ruska vlada Je s posredovanjem trgovske družbe »Arco« naročila v Angliji 20.000 ton jeklenih cevi. Naročilo predstavlja vrednost milijon fantov. Naročilo bo oddano malone vsem angleškim tvrdkam za izdelovanje cevi. Pri tej priliki so dobile tvrdke tudi opcijo za enako velika naročila po dobavi prvega naročila. Gre za največjo dobavo vrste, kar jih je prejela doslej angleška dustri;p »a cevi. Dobavljene cevi bo Rusija 1» -Ha za letalstvo, za železnice, m ranu- trske tvrdke in za druga podjetja. Ce* igrajo angleške tvrdke dobaviti Rusiji v šestih mesecih. Izpred fašističnega tribunala Rim, 21. marca. AA. Agencija Štefani poroča: Dmes je posebno sodišče za zaščito države obsodilo atentatorje v cerkvi sv. Petni, in sicer Bucciglionija in Renata Clanca na 30 !et CIaudla Cianca pa na 17 let. Obtoženega Capassa je sodišče oprostilo, ker je izprevidelo. da pri atentatu ni sodeloval. Inserirafte v »Slovenskem Narodu" C A\ R J E V II C SAMO SE DANES LEHARJEVA OPERETA Film razkoSne lepote, lepega petja in smeha MARTKA EGERTH HAN S SoffVKER Predstave ob 4., 7Vi in 9Predprodaja od 11. do Ji 18. ure rei -1-24. Elitni kino MATICA Tei. 21-24 Naši samatllaitl in samarijanke Občni zbor krajevnega odbora RK — Za predsednika zopet izvoljen dr* Oton Fetticfa Ljubljana, 21. marca. Snoci je imel v restavraciji >Zvezde< svoj občni zbor krajevni odbor RK. Predsednik g. dr. Oton Fettich je predvsem opravičil odsotnega predsednika banovin-skega odbora g. dr. Krejčija, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja. Govornik se je zahvalil vsem faktorjem, ki so v minulem letu podpirali RK, zlasti pa mestni občini ljubljanski, OUZD, oblastnemu odboru RK in časopisju, nato je pa bežno orisal razvoj društvenega delovanja. Ljubljanski RK je lani kljub težkim razmeram prav lepo napredoval in se je navzlic težki krizi dvignilo tudi število članstva. Najbolj razveseljivo je, da ima društvo mlad, navdušen in požrtvovalen naraščaj v vzorni četi svojih samaritanov, ki je posebno letos razvila živahno delovanje. Predsednik se je končno zahvrJil vsem, ki so sodelovali pri društvenih akcijah, pose ono pa g. dr. Misu, ki je vzorno organiziral samaritanske tečaje in čete. ki jih je govornik nadvse pohvalil, kar je izzvalo burno pritrjevanje. Iz poročila tajnika g. Malnariča posnemamo, da je RK 3kuša! predvsem omiliti posledice gospodarske krize, pri tem mu je pa predvsem pomagalo časopisje. Delovali so samaritanski, prireditveni, ferijalni in socialni ter sprejemni odsek, ki so vsi dosegli lepe uspehe, posebno tesne stike je pa odbor imel z mestnim socialnim uradom pri podpiranju revežev. Dobrodelne prireditve je RK priredil za rudarsko deco v Trbovljah in za popi a v-Ijence na Barju, za katere je izdal 23.000 Din in veliko zbirko oblačil, organiziral je pa tudi šolsko kuhinjo za revne otroke na Barju. Priredil je nižji samaritanski tečaj in poslal lepo število otrok s šolsko polikliniko na počitnice. Krajevni odbor RK ima 1784 članov, kar pomeni skoraj eno tretjino vsega članstva v dravski banovini. Krajevni odbor RK je obstojal 3 let, sedaj pa izpreminja svoje ime. Podpredsednika ga. Kroftova je kot načelnica p-ireditvenega odseka poročala zlasti o zbiranju sredstev, ki je bilo navzlic težkim časom vendarle Se uspešno. Pri zbiranju starih oblačil je predvsem pomagal g. prof. Kobal. Načelnik samaritanskega odseka g. dr. M1 s je poročal, da ima samaritanski odred 133 članov in 3 zdravnike. Odred je sodeloval v celoti aH pa s patruljami predvsem pri sokolskem pokrajinskem zletu, letalskem mitingu in pri dveh plinskih napadih. Pri vseh prireditvah so samarltan- Hitlerizem na Bolgarskem Sofija, 21. marca. AA. Iz Berlina se je vrnil voditelj bolgarskih nacionalnih, le-gionarjev Ivan DoČev. V Berlinu ga je skupno z bivšim bolgarskim generalisi-mom 2ekovim sprejel kancelar Hitler. Glede na glasove, da stoji zveza bolgarskih nacionalnih legij v zvezi z nacionalno socialističnim pokretom Aleksandra Canko-va, je voditelj legij Ivan Dočev izjavil zastopnikom bolgarskih listov, da nima ta organizacija ničesar skupnega s pokretom Cankova. Zveza nacionalnih legij šteje 40.000 članov ln bo Imela 9. In 10. aprila t. 1. javno zborovanje v Plovd'vu ter bo pri tej priliki tudi govora o morebitnem političnem nastopu te organizacije. O organizaciji sami je dal Ivan Dočev tole karakteristiko: Mi smo neodvisen mladinski pokret za obnovo države In povzeli go Bolgarije. Odstavitev klapedskega direktorija Berlin. 11. marca, r .»Bflrsenzeitung* poroča iz Tilslta, da so tja prispele iz Klajpeda vesti, po katerih bo v prihodnjih dnevih odstavljen klajpedski direktorij in razpuščen tudi deželni zbor. Kot vzrok navajajo dejstvo, da je deželni zbor na svojih sejah 9. in 10. marca pri posvetovanju o zakonu za zaščito države razpravljal tudi o litovskem zakonu za zaščito držav . U tem je govoril tudi predsednik direktorija, s čemer sta oba foruma prekoračila svojo pristojnost. V ostalom se čuje, da j«1 litovski guverner ultimativno pozval pr^i-sednika klajpeds^e^a direktorija Schroi borjp. naj poda ostavko Silen razmah razbojništva v Ameriki Wa«hlngton, 21. marca r. Pravna komisija senata je pričela proučevati prei-log vlade glede pobijanja razbojničtva f Ameriki. VISjl državni tožilec Cummln« je ke in sam arij a ni pomagali 1100 ooebam. Sokol se je samaritanske mu odredu zahvalil z darilom S00 Din. a prirfnMUHji biserne roaše nadškofa Jegliča na stadionu So siinmritanom v zahvalo poklonili zaboj limon v vrednosti 54 Din. Samaritanski odred je imel 69 praktičnih predavanj trt redne vaje po rajonih, razen tega pa tudi nižji tečaj, ki ga je izdelalo 48 f rek ven-tantov. Odred se namerava organizira tako ,da bo ustanovljena mobilna ambo-I:;nta, ki bo vedno pripravljena z:* pom pri nesrečah. V ta namen Je treba izpopolniti opremo in zavarovati Člane, zlasti pa mora dobiti poseben prostor za ambulanto in vaje. Organiziran bo tudi odred samaritanov I. poziva. Iz poročila blagajnika g. M 1 e j n i k ■ posnemamo, da ima krajevni odbor nad 54 000 Din premoženja. Načelnik socialnega oddelka g. dr. Mis je podrobno poročal o obdaritvah, končno se j" pa sahrani mestni občini za revežem poklonlprrn kurivo. Upravnik skladišča g. Jagodic je podal izredno \estno Ir. točno p^ro^il-n o nabiralni akciji starih oblačil, ko jr bilo nabranih 5521 kosov, nato 90 bila pa vs* oblačila popravljena, vendar so pa obdarovane! želeli, da bi dobili novp obleke Proračun za tekoče loto. ki ga je podal blagajnik g. Mlejnik, Iskazuje znafen deficit pri 54.000 Din izdatkov Po daljSem govoru podpredsednika Oblastnega odbora inšpektorja sr. W e s t r a, ki je orisal zasluge sedanjega predsednik? g. dr. Fetticha, ki je pravi ustanovitelj ljubljanskegra RK in mu tudi vseh Sest let predseduje z največjo požrtvovalnostio. d* je ljubljanski krajevni odbor za vzor vsemu RK, je bil spet soglasno Izvoljen t* predsednika g. dr. Oton r^ttleh. prav fa!-;< pa za podpredsednico ga. Mlaka Kroftova. ki ima tudi že vseh 6 let ^o funkcijo, qs1 so bili pa tudi soglasno izvoljeni v <-w1brr naslednje dame ln gospodje: Baebler PVn nja, Gostiša Engelbert. O^a^selli .Marjan-ca, Gregorka Miroslav. Qri! Pragutin. Hočevar Maks. Jagodic Anton Kobal Fran*-. Anči dr. Kramerjeva. Tvikozar JoMca MalnariČ Ivan. dr. Mi« Franta. Mlejnifr Rajko, Olup Josip. Pire Franc, Olga n" Pucova. Senk Vla za načelnika in za člane Skalar 1 - p**m1 ?n Rostan Ivan. t svojem obse* n oni p< i n »c 1 i 11 t; delo vh gangsterjev v Ameriki poudaril, da frv-ri-njihova vojska v Ameriki neivnmno v. članov kakor vsa MBftrtikfi vojska na nem in na morju. Peklenski stroji v Sofiji Sofija, 21. marca. AA. »Narod« piše, je policija izvršila hišne preiskave v Kras nem selu pri Sofiji in da je odkrila v hisi Hriste Karadjova 5 pušk, peklenski stroj in 6 revolverjev. Policija je Karadjova aretirala, orožje pa zaplenila. Sofija, 21. marca. AA. Vodstvo sofijske policije je ugotovilo, da napada na poslopje policijskega ravnateljstva nišo izvr&tfc komunisti, temveč je to bilo delo =kup:np mladeničev, ki so se napili in hoteli osvoboditi nekega svojega tovariša, ki ea Je bila policija aretirala. 113-letni porfski veteran Varšava 21. marca. AA. rz Gronda p* ročak>. da ie tam umrl nek: veteran, ki v k udetežrl ie poljske vstak leta 1863. Veteran >e umr! v starosti 113 let. toda Se pred nekaj meseci ie bol toliko pri moč. da je lahko jaha! in prisostvova-l narodnhr svečanostim. Pokopali so za z voiaflkim častmi. Borzna poročila, UFBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.86 — 232121 Berlin 1354.58 - 1365.38. Bruseli 902.24 -804.18. Curih 1106.35 - 1113.86, London 174.86 — 176.46. Newyork 33W.94—H42S 2^ Pariz 225.88 - 227.-. Pra^a 142.34 -143.20. Trst 296.90 _ 296 30 (pr-mlia 28.5 od»U. Avstriji *ih*rK» v n. Ber, bn 122.40. Dunaj 56.60. Prsc* 12.85 Varšava 58.326. Buksrre*ta 3.06. Stran S. »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. mapoa 1934 Glasbena Matica v Beogradu Po tem koncertu Beograd ne bo lahko in tako kmalu pozabil na našo Glasbeno Matico Ljubljana, 21. marca. Prav zadnji hip sem se odločil, da pospremim pevski zbor Glasbene Matice v Beograd. Prijatelj Anton Lajovic je, žal moral, ker se ni počutil najbolje, ostati doma. V največjem dežju so se zbirali Matičarji v petek okoli 8. ure zvečer na kolodvoru ter zasedali tri udobne, prostorne »pulmane*. V prvem navalu je kazalo, da ne bo za vseh 140—150 ljudi dovolj prostora, saj je vsak, seveda, želel imeti če ne že cel kupe, pa vsaj eno klop zase. Vožnje je celih enajst ur in kaj naj ponoči drugega počneš, kot da se zviješ v klobčič in zaspiš! Ako moreš, kajpada! Tik po osmi uri se je premaknil brzi! Slovo. Sprevodnik, blagajnik in tajnik, štejejo ljudi in jih ne morejo našteti. Vse bega po koridorjih, vsak išče družbe, mirnega kota tja do Zidanega mostu smo ugotovili, da ni nihče zamudil, celo nest nepevcev, dobrih matičnih prijateljev nas spremlja. Zadnjikrat je bil pevski zbor Gl. M. v Beogradu pred nekako dvanajstimi leti. Ne zelo mnogo teh pevcev potuje sedaj z zborom vnovič tja. Okoli tega krepkega jedra pa se je nabralo v zadnjem času cel roj mladine, zdrav, petja vesel naraščaj, ki je pomladil in osvežil zbor ki še ni bil na nobenem Matičnem pevskem potovanji, ki pa tudi še Beograda videl ni in nestrpno čaka, da bo stopil na njegove ulice. Do Zagreba se sliši iz vsakega kupeja še smeh, živahen razgovor, petje. Za Siskom pa je že vse tiho. Dež lije na okna, kosti bole, »trajne« ondulacije se rušijo, lepo »malanc« ustnice blede, hlačne ^ube se izgubljajo, ure Ie lezejo, lezejo. Toda vse mine. Tudi vožnja do Beograda. Od pete ure dalje se prične daniti in pevci lezejo iz svojih brlogov, se umivajo, češejo, si manejo oči, gledajo proti zaželjenemu cilju. Ze-munska ravan. Zdaj zdaj bo most tu. Beograd v dežju. Kolodvor. Na peronu gruča ljudi, zastava, pozdravi znancev in prijateljev. Zgodnja sedma ura, mokrota, hlad niso baš ugodni pogoji za sprejeme. Glavna oseba, up pevcev, Mahkota se veselo smeje, kar je dokaz, da so stanovanja v redu, da je za prehrano vse dobro preskrbljeno, da bodo Matične glasbene prireditve imele zaželjen uspeh. Del pevcev se je napotil v palačo Nabavljalno zadruge, del v 1'ČiteIjski dom, nekateri v hotel Imperial, nekateri zopet kam drugam. "sem je bilo povsod všeč in ob povratku ni bilo slišati niti najmanjših pritožb. Vremena sicer nisr.io mogli izpremeniti. Dež, dež! V soboto popoldne pa se je prikazalo solnce in toplo, ugodno vreme je nato trajalo ves ostali čas. Tam doli že cveto marelice, hreske, črešnje. Lc večeri so še malo hladni. Za ob 10. uri zjutraj je bila težka, triurna generalna vaja v Kolarčevi dvorani. Vse sence so izginile iz obrazov naši., pevcev. Dirigent ravnatelj g. M. Polič svež, živahen, gibčen, solisti g. Majdičeva, gg. Gostič, Primožič, Petrovčič jedroviti, zdravi, pevke in pevci kot napete strune, orkester kraljeve garde neverjetno zainteresiran, s celo dušo pri delu, uglajen, sijajno zveneč, v tesnem kontaktu z dirigent, in pevci. In tak je bil drugi dan tudi pri koncertu. Niso bili to najeti muzikanti, a imponirujoča umetniška sila, ki je z vsem svojim znanjem hotela pripomoči Bcrliozovemu grandioznemu delu in Matičarjem do najodličnejšega uspeha. V dvorani kritiki, beograjski glasbeniki, prijatelji. Morda je ravno ta generalka Tosegla. da se je po Beogradu razne-sel gla» o veličini predstojećega Matičnega koncerta. Generalka, dalje simpatični in informativni članki dnevnega časopisja. V prvi vrsti treba omeniti lepo napisan uvod h koncertu v »Politiki« dr. M. Milojjvića. reklamo domačega Radio-lista in oddajne postaje. V največji meri pa zasluži pohvalo intenzivno, požrtvovalno delo slovenskih društev: Prosvetnega društva, Edinosti, Cankarja in Triglava, slovenskih dam, in duša vseh teh, direktor »Jugosl. rožice« g. Mirko Gorišek. Po vaji in skupnem obedu v Imperialu je šla večina Matičarjev pod odeje. Pozneje pa so pevci flanirali po ulicah, sedeli v Moskvi, ali se izgubljali v morju promeni-rajočega ijudstva od Kalemegdana do Sla-vije. V nedeljo zjutraj je mali moški zbor pel pri maši v cerkvi Kristusa kralja, vmes pa sta zapela nekaj solo-točk gdčna Poldka Zupanova in g. Tone Petrovčič. Sploh so Matičarji ta dan postavili pevski rekord. Ob treh popoldne smo se zbrali v novi cerkvi sv. Antona v Bregalniški ulici, nekako pet kilometrov od sredine mesta daleč. Cerkvi, zgrajeni po genialnem načrtu mojstra Plečnika, manjka še kupola, tudi je blankirana in zakrita od raznih okoli nje stoječih stavb tako, da je, žal, za sedaj ne vidiš prej, da stopiš pred njo. V notranjščini pa nad smelo, kolosalno arhitektoniko osupneš. Se ne vemo mi, kakšnega mojstra imamo v Plečniku. Cilindrični, ogromni prostor cerkve je bil skoro poln poslušalcev, večine slovenskih ljudi, preprostih, skromnih ženic in deklet, delavcev, naših uradnikov, ljubiteljev lepe duhovne pesmi, ki se je to pot na tem mestu v tako dovršeni formi prvikrat oglasila. Kot uvod v koncert Gallusovih motet je zbor zapel iskreno dr. Schwabovo »Ave Maria«, nato pa je kate-het g Tomaž Ulaga po kratkem preludiju prof. Tomca na harmoniju raz zasilno priž-nico v jedrnatih, izklesanih besedah obrazložil pomen glasbenega dela Jakoba Gallu-sa-Petelina, podčrtal zasluge Glasbene Matice, opozoril na veličastnost Plečnikove mojstrovine, cerkve slovenskega umetnika, v kateri bo pel slovenski umetniški zbor Glasbene Matice dela velikega slovenskega skladatelja, ki ga je nam v pravi luči kazal in odkril tudi velik Slovenec, dr. Josip Man-tuani. Slučajno je bil 18. marec tudi obletnica Mantuanijeve smrti. Akustike cerkve ni mogoče dokončno oceniti, ker dela niso še gotova in bo marsikatera odprtina še primerno zakrita. Vendar je tudi tako Matični zbor zvenel polno in sočno, toda dosti bolj jasno so se te pesmi razlivali n. pr. v ljubljanski stolnici. Za te, po večini preproste poslušalce je bila Gallusova muzika nemara dokaj trda. morda celo nerazumljiva in preeno-lična glasbena hrana, toda srečni so bili, da poslušajo svoje rojake, svoje ljudi in prav pobožno so sklepali roke in se topili v blaženosti. Mnogo je naših ljudi v Beogradu. Eden pravi 10.000, drugi trdi 12, tretji celo 16 tisoč. Ne vem kdo ima prav. toda po večini so to primitivni ljudje, »sirotinja« in prav težak posel sem imel s pevcem Glasbene Matice, Id je po sili hotel, da bi nam beograjski rojaki db našem prihodu prire- jali hrupne sprejeme, prišli kar vsi tru-moma na koncert ter nas sploh nosili po rokah. Tihi in skromni so, bore za kosec kruha, razstreseni so, daleč, daleč stanujejo, fitedijo, kajti tudi v Beogradu se za nje po ulicah ne cedita med in mleko. Tudi za domače ljudi ne. Ni več doba banketov, doba polnih žepov. Tudi tu se dinar brzo trki ja in vse teka od jutra do noči za njim. Trgovine, krčme, zabavni lokali — vse napol ali docela prazno, narod hodi brez dela po ulici. Tudi koncerti so redko obiskani ali kar prazni. In zato je bila polna dvorana na večernem koncertu prava senzacija, nekaj nepričakovanega, v današnjih časih čudežnega, še v soboto je bila stvar poseta dokaj obupna, šele nedeljska prodaja vstopnic je kazala, da bo obisk povoljen. G. Mahkota je obletel vse sred-nješolskt zavode, da bi zainteresiral ravnateljstvo za nameravani ponedeljski koncert. Predrago, kljub dijaškim cenam. Odpovedati ga je bilo treba. Zvečer pa so ljudje kar tnunoma romali h koncertni dvorani, ki je bila do pol 9. ure že polna. Cenejših sedežev sploh ni bilo več. Dokaj ljudi je moralo oditi. Bili so v prvi vrsti pred vsem naši odiičnjaki, ministri in senatorji, dr. Kramer, Pucelj. bivši mini. preds P. živkovič. min. Trifu-novič, 2. Lazić, preds. Nar. skupščine Ku-manudi, preds. senata Lj Tomašič. senatorji dr Ravnihar. šilovič itd., od cerkvenih oblasti eminenca Pelegrinetti, mnogo drugega duhovenstva poslaništva itd. itd. Izvajanje ^Faustovega pogubljenja c je trajalo z dvema pavzama do U na 12. uro in prav vsi poslušalci so vztrajali do konca. Koncerta s takim ogromnim izvajalnim aparatom — okoli 200 'judi —. s tako obsežnim umetniškim delom menda Beograd še ni čul Izvajanje je bilo naravnost vzorno Slišal sem delo že nekajkrat, no, ni me prevzelo še tako. kakor to pot. Dirigent g. Polič se mend^ ni še nikdar v tem delu tako raztopil in morda ga ni še nikdar s tako vse izvajalce objemajočo in vzbujajočo gesto dvignil do naivišiega učinka, kot v nedeljo zvečer. Tudi solisti so prekašali sami sebe. Skoro dve tretjini celega ^Fausta« sloni na njihovih ramenih in ramenih orkestra Levji del nosi g. Gostič. žal. da je takemu in v tako kompaktno in sijajno zvenečo enoto zlitemu zboru odmerjen le dovolj skromen delež. To so obžalovali tudi beograjski glasbeni poročevalci. Priznanja in spontanega odobravanja je a Faust« v Beogradu doživel več, kot v Ljubljani. Cul sem od različnih glasbenih strani edinole pohvalo, brez vsakega pridržka! Pred drugim delom je prejela Glasbena Matica tri ogromne vence, ki so jih poklonili: Jugosl. pevska zveza, pevsko društvo Stankovič in akad pev. društvo Obilic. Majdičeva in Gostič sta prejela tudi velikanske šope cvetja. Ovacij, ki so šle na račun dirigenta, solistov in zbora, ni bilo zlasti ob sklepu koncerta konca ne kraja. Morda smo ta večer tudi šele mi Beograjcem pokazali, kaj velja orkester njihove kr. garde. Lahko so ponosni nanj. Koncert je tedaj imel uspeh, kakršnega je pev. zbor Glasbene Matice želel in kakršnega je po vsej pravici zaslužil. Po 12. letih, izza zadnjega njenega koncerta, so v prestolnici morda že pozabili na Matico. Po tem koncertu ne bodo tako lahko in tako kmalu! Z obžalovanjem priznavajo glasbeni krogi, da je v Beogradu pevsko delo tako razcepljeno, da tu ne bi bilo mogoče postaviti na oder tako vzorno organizirane in enotne pevske armade. Matično delo da jim mora biti vzor! In ako bi bile materialne žrtve naše Matice še tako velike, ni predrago plačan moralni uspeh, ki ga je dosegla s svojim nastopom v Beogradu za sebe in vse nas. Po koncertu se je občinstvo vsulo za pevci v Imperial. Brez običajnega govorjenja napivanja. čestitanja so se pevci v prijateljski družbi oddahnili in do dobra sprijateljili z beograjskimi rojaki. Omeniti treba, da je beograjska radijska postaja oddajala oba koncerta. V ponedeljek pa smo se po obedu, h kateremu so prišli delegati akad. pev. zbora Obilic pozdravit Matico, odpravili s tramvaji na kolodvor in okoli 3. ure smo se ravno tako radi, če ne še rajši, pomaknili proti domu. Ure pođnevi so bile krajše, sijalo je solnce, sedeli smo na lavorikah in te so dosti nehkejše kot suhe klopi. Toda tudi lovor ovene in Matičarji morajo skrbeti za novo delo, za nove uspehe, ki jih bodo s svojo neumorno delavno silo. umetniškim znanjem in hotenjem svojega voditelja tudi prav gotovo vedno dosezali. —č. Bratovska skladnica na Jesenicah Jesenice, 21. marca Ena naših največjih socijalnih ustanov, Bratovska skladnica, je v nedeljo polagala račun svojega delovanja v preteklem letu, številne delegate, zbrano v dvorani De lavskega doma, je pozdravil predsednik dr. Obersnel. p0 uvodnih formalnostih je občni zbor prešel na dnevni red. Bolniška blagajna je imela lani 2,007.938 Din dohodkov in 2,006.371 Din izdatkov, njena aktiva pa znašajo 1,213.799 Din, pasiva 408.652, čisto društveno premoženje pa Din 805.579. Lani so zelo narasli izdatki .a hranarino, ker je obolelo in bolehalo 167" članov (1. 1932. 988). Povišani so bili tudi izdatki za zdravnike, ker KI D ne daje več prostovoljcih prispevkov. Bratovska skladnica je morala prevzeti na svoje bre me tudi skladiščne nameščence, za kate re je popreje plačevala KID in kar je obremenilo njeno blagajno za 118.567 Din. Lani v avgustu je bil nastavljen v bolnici nov zdravnik asistent, ki ordinira tudi za družinske člane, a 0d februarja la-Ije so ordinacije tudi v Protituberkuloz nem disapnzerju, ki je bil na novo ur* jen, opremljen z Rontgenovim aparatom in raznimi zdravniško-tehničnimi instrumenti Dohodki nezgodne blagajne so znašali lani 478.749 Din, a izdatki 329.740 Din, pokojninska blagajna je pa imela lan* 2,483.295 Din dohodkov Upravni stroški m drugi izdatki so znašali 1,773.20S Din Bra tovska skladnica pa ima še več podpornih skladov tako za aktivne člane, za staro vpokojence, lokalni sklad za podpiranje brezposelnih, za podpiranje rudarjev in toplinskih delavcev in zobozdravstveni sklad, od katerih so bili vsi aktivni. Bolniška blagajna je imela lani 2405 članov in 3320 družinskih članov. Hranarino je izplačevala za 19.351 dni, v bolnicah se je zdravilo 1045 članov in €10 družinskih članov. Nezgodna blagajna je Imela 2405 zavarovancev, 51 rentnikov, 6 vdov in 11 sirot, pokojninska blagajna pa 2209 članov, 1368 žen, 2269 otrok, 160 vdov iti. V debato so posegli razni govorniki, na vsa vprašanja pa je odgovarjal dr. Ober-snel ter dal tudi potrebna pojasnila. Ko* zastopnika zavarovanih članov sta bila izvoljena delegata Franc Mohorič in Anton Gerdej, za namestnika pa Jakob Vodnov m Jože Praprotnik. KID je imenovala v nadzorstveni odbor Feliksa čopa in Leopolda Rožiča. Mirim kraljica čokolade Ko potujei pfl aJi t wsom, i *ulom «Ll z ietew*i-co, n« pozabi Tie-ti « eeboj MIRIM čokolado, katera te orreii. — Speci;«;i tate *o: MLEKITA — polnomlečna Čokolad* KAVITA — m!-eena e kavinim okusom MASLITA — dezertna čokolada brez pr;Tr,e*: GRENKITA — plemenit« gorč-icn naravne Gebetade« 10.000 radionaročnikov Ljubi jaua. 21. marta. 26. januarja je razpisala radiofonska oddajna postaja v Ljubljani nagrado za svojega d esel tisočega naročnika. Takrat te imela postaja nekai nad 9-400 naročnikov. 14. t. m. ie bilo naročniško število 10.000 že doseženo. V razdobju 46 dni le tor?i naraslo število radijskih naročnikov ta najmanj 600. kar je za naše razmere prav lepo število in kar nam ie dokaz, da ie pričalo poslušalstvo v večji mari u videvati koristnost radia. Kakor ie bilo po radiu razglašeno in kakor smo predvidevali, 10.000 naročnik ni bil sam, ampak ie bilo še 13 drugih, ki so se potegovali za razpisano nagradno zlato jro. Dva tekmovalca 6ta bila a priori od žrebanja izločena, ker sta bila \komarja< in sta postala radijska naročnika le po sili. Ostalo iih ia le 12 in nr?d temi ei ie izbral žreb 16. t. m. despittisočerega naročnika v osebi zidarskega delavca DolniČaria Jožeta. Ladie 19, p. Medvod?. Srečno naključij ie naneslo, da ie izžrebani dobitnik nagrade praznoval 19. t m. tudi svoi god m da mu ie bila izročena nagradna zlata ura prav na dan njegovega godu. Obljubljeno nagrado ie prejel Delničar Jože iz rok vodie komisarijata g. dr. Tavz?sa J., direktorja pošte in telegrafov v Ljubljani, točno ob 12. uri in se ie za darilo pred mikrofonom vzhioem in ginien kratko zahvalil. Kakor emo informirani, bo razpisal ko-misariiat radiofonske oddam? postaje v kratkem novo nagrado. IDANES DANES DOLLV HAAS v zabavnem filmu LOV ZA SREČO Predstave ob 4., 7. in 9*4 Cene 4.—, 6.— in 8— Din ZVOČNI KINO IDEAL Obrtniški dan v Ljutomeru Ljutomer, 20. marca. Na poziv obrtniških Ln trgovskih organizacij se je dne 19. t. m. zbralo v gostilni »Triglav« nad 150 obrtnikov in trgovcev, da složno manifestirajo za svoje težnje in zahteve. Predsednik trg. obrtnegs društva g. Reich je uvodoma pozdravil sre skega načelnika g. dr. Farčnlka, zbornične svetnike g. Zadravca, Iglica in Čeha, poslanca g. Zemljica in Hajdinjaka ter zastopnika ljutomerske občine in krajevne organizacije JNS. Prečital Je brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju ter pismeni pozdrav Zbornici za TOI in ministru n. r. g. Moho-riču, ki so jih zborovale! soglasno odobrili. Nato se je spomnil pokojnega borca za pravice obrtnikov Ivana Rebeka. V imenu ljutomerske občine Je pozdravil -zbor gosp. predsednik dr. Žmavec. Poslanec Hajdinjak je poročal o nastanku novega zakona o pridobnini ter poudarjal važnost davčnih odborov. Poslanec Žemljic je njegova izvajanja še izpopolnil ter obljubil, da se bo vedno zavzemal tudi za interese poslovnih krogov. Obširno je poročal g. 'Iglic iz Ljubljane o socijalnem zavarovanju obrtništva, o občinskem gospodarstvu, o javnih delih, novellzaciji zakona o obrtih, o boju zoper šusmarstvo, povišanju zborničnih taks in Javnih dobavah ter priporočal obrtnikom in trgovcem složno delo v svojih organizacijah. Odločno je tudi obsodil demagogijo, ki Jo 6e nekateri uganjajo z zahtevo po ločenih zbornicah. G. Zadravec je v poljudni obliki pojasnjeval nastanek novega davčnega zakona ter njegove najvažnejše določbe in zavrnil trditev, da imamo no davčnih odborih davčno avtonomijo zajamčeno. Ocenil je trud, ki ga je vložil v novi zakon posebno poslanec Mohorič, ter očrtal nadalje novo ureditev pridobnine za podeželske obrtnike (pavšaliranje). Kot neposredno posledico določitve mnogokratnika za pridobnino je omenil dejstvo, da ae po mestih obrtniki v velikem števila selijo v cenejša, toda tudi manj higijenska Bta-novanja. V pavsalizaciji pridobnine vidi ustvaritev konkurenčne neenakosti ter zahteva nje razširitev na vse kraje z manj kot 5000 prebivalci. G. Čeh je poročal o položaju trgovcev in gostilničarjev glede pridobnine. Poudarjal je, da bodo določbe o taksiranju računov v praksi neizvedljive, zahteval je sprejetje zakona zoper kartele, omiljenje carinske zaščite in zaslišanje prizadetih krogov pri sklepanju trgovskih pogodb. Ravnatelj Baukart je govoril o važnosti obrtnega nad. šolstva in nadaljnje izobrazbe naraščaja sploh ter priporočal smotreno izbiro vajencev. Naposled je poslanec Hajdinjak omenil, da se bo moral pravilnik k novemu davčnemu Tako-nu izpremeniti, ker je neumesten, nakar so nekateri poročevalci še odgovorili na vprašanje glede dvojnih obrtov, davčne dolžnosti mlinov in zaščite obrtnikov. Predsednik Reich se je zahvalil vsem poročevalcem za njihove referate ter prečital obširno resolucijo, ki vsebuje zahte ve obrtništva in trgovstva in ki so jo z'bo-rovalci soglasno odobrili. Zborovanje je končalo v popolni harmoniji vseh naziranj in pokazalo, da se obrtniki in trgovci ljutomerskega sreza zavedajo velikega pome na sknpnega in složnega dela vseh pridobitnih krogov. Norveški skakači prihajajo Ljubljana, 21. marca. Z današnjim jutranjim brzovlakom to ob 9.30 preko Jesenic prispeli prvi norveški tekmovalci, ki bodo v nedeljo startali na mednarodnih skakalnih tekmah na ilirijanski skakalnici v Planici. Na glavnem kolodvoru so danes izstopili svetovn' prvak Sigmund Ruud, akademski svetovni prvak Sigmund Guttormsen in Railer Hof, ki si je letos priboril prvenstvo Švice. Na glavnem kolodvoru sta znamenite skakače sprejela generalni tajnik JZSS g. Joso Goreč in načelnik smuške sekcije P K Ilirije g. Gojko Pipenbacher. Po kratkem odmoru so se Norvežan:. Čeprav od dolgega potovanja precej utrujeni, takoj odpeljali v Planico, kjer bodo že Jutri pričeli s treningom. Ko so vlrloli profil ilirijanske skakalnice, so bili zeio zadovoljni in prepričani so, da bodo ros mogoči rekordni skoki. Včeraj je prispel v Ljubljano tudi bivši trener poljskih smučarjev, znameniti Norvežan Perr Jonson, ki je že davi odpotoval v Planico, kjer bo nadziral pripravo skakalnice in tudi nekoliko treniral naše skakače. Jutri se bodo namreč na skakalnici že pričeli treningi. Vreme Je v Planici prav povoljno. Se včeraj je bilo krasno in solnčno in je temperatura znašala —4, ponoči se je pa pooblačilo in zjutraj je začelo v nižjih legah deževati, a v Planici sami močno sneži. V Planici je debel sneg, dovolj za smuko, zasnežen je celo Petelinjek na solnčnl stvn-ni Kakor je torej videti, so dani vsi pogini, da bo nedelja tisočerim obiskovalcem res nudila izreden užitek. ivstrijski emuški eavoz je prijavil sledeče tekmovalce k skakalni tekmi. Sepp Dailer, Hans Mariacher in Jos*f Klin-ger iz Kitzbucbla, Gumpold JosM in Rudolf Hrabie iz Innsbrucka, Viktor \Veissen-baeher iz Beljaka in Gregor Hoil iz MaH-nifcza. Najmočnejša klasa iz Avstrije Hans Schroll iz Kanzaihohe. - Poseben vlak bo v nedeljo ob 5.30 zjutraj odpeljal iz Ljubljane ln bo prispel ob S. v Planico. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 21. marca: VisoŠka kronika. Red B. četrtek, 22. marca: Beograd nekdaj in sedaj. Red četrtek. Petek, 2u. marca: zaprto. Sobota, 24. marca: Kariera kandista Vinoi-ga. Red C. 1N&L Pasi ionska igra v 14 slikah, katero sta priredila eg. Gr?gorin in P. Tomi-U.ČC. se vprizori tudi lftos o Velikem tednu. Vse dosedanje vprizoritve so bile deležne velikega in resnega uspeha. Da se omogoči v rsenici najširšim slojem obisk te pasi ionske igre. je uprava znižala cene in s? bodo dobili sedeži že od 6 Din navzgor, Posetniki v skupinah in posamezniki, ki se izkažefo z žigom domačega župnišča, bodo uživali §3 prav poseben popust. Prva predstava fe v sredo dne 2S. t. m. ob osmi uri zvečer. Premijera slovitega romana ^Bratje KaramazovU bo dne 1. aprila na veliko ne-delio. Snov ie razdeljena na osem slik, med katerimi izpopolnjuje dejanje lektor. RHKra g. Ciril Debevec. ki je roman ridi priredil za oder. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 21. marca: Traviata. Red Sreda. Oetrtek. 22. marca: Knez Igor. Red A. Petek, 23. marca: zaprto. Znamenita ruska opera »Knez Igor« s? uvreti ponovno v operni repertoaT. Prva letošnja vprizori t ev je v četrtek dne 22. t. m. za red A. Iz policijske kronike Ljubljana, 21. marca-Pred nekaj leti je prišel v Ljubl)aao tu-dar Ivan J. iz Idrije. Mož si je sicer pridobil tukajšnje državljanstvo, kljub temu .>a ni našel primernega zaslužka, niti poštenega dela. Toda nemirna duša Bi je mala pomagati. Ivan je začel študirati, in sicer — medicino. Naročil si je celo vrsto znanstvenih, zlasti medicinskih knjig ter na podlagi pridobljenih izkušenj začel ^zdraviti*. Ker mu pa mazaštvo ni dovolj neslo, se je lotil še odprave telesnega plodu. Policija je bila na tega mazača že nekaj časa pozorna, ko je pa prejela te dni ovadbo, da odpravlja telesni plod, ga je aretirala. Pri zaslišanju je Ivan sicer priznal, da je zdravil, dajal navodila in recepte ter skušal ugotoviti diagnozo, da pa nikdar ni odpravljal telesnega plodu. Zaslišana je bila neka Tončka F., ki je priznala, da ji je res »pomagal*. Podjetnega mazača je policija izročila sodišču. • Prav dobre volje je prišel te dni v Ljubljano posestnik Peter Plevel, doma Iz Zaloga. Cel Jerbas jajc je prinesel s seboj in jih hotel tu prodati, da bo nekaj pri-boljška za veliko noč. Košaro je postavil pod stojnico Cecilije B., ki pa o tem ni ničesar vedela. Kmalu je prišla k stojnici neka ženska, vzela košaro z jajci in odšla. Posestnik Peter ima okrog 200 Din škode, saj je bilo v košari 375 jajc. * Policija je aretirala Katarino T., katero je njen gospodar ovadil, da mu je odnesla razne stvari v vrednosti 1500 Din. Katarina je pri zaslišanju povedala, da je v hiši gospodinjila in da ji je ovaditelj sam dal te stvari, nekaj si je pa res vzela. Policija jo je izročila sodišču. Nežka M. je stara sicer šele 22 let, a zelo izprijena. Vrsta njenih pregreh, ki so zabeleženi na policiji, je že precej dolga, saj je bila že devetkrat kaznovana. Ko je bila nedavno v zaporih okrožnega soli-šča, se je seznanila z neko škofjeločanko. katero je takoj, ko so jo izpustili, obiska la. Ker je bila prijateljica sama doma, jo je poslala v bližnjo gostilno po vino ln je stvine, medtem si je pa naglo napolnila Pleteno košaro z razno obleko in drugimi stvarmi ter vse skupaj skrila v pritličju S prijateljico se je nekaj časa dobro zaba vala, nato se je pa prisrčno poslovila, vzela košaro v pritličju ter se odpeljala z avtobusom na kolodvor. V St. Vidu je iz-storila in tam naglo prodala nekaj ukra enih stvari 2e naslednjega dne so pa N'ežko v Ljubljani prijeli in zdaj je mora-i znova v zapor Dr Josip Valjavec, direktor Salezijan-skega zavoda na Rakovniku, je prijavil, da je nekdo vlomil v predal njegove pisalne mize ki mu odnesel 300 Din gotovine. KOLEDAR. Danes: Sreda, 21. marca katoličani: Bi-nedikt. Tuga, pravoslavni 8. marca. DA9ASNJE PRIRKDITVK. Kino Matira: Carjevie (Martha EfftfarthV Kino Ideal: za aročo (Dolly Haas) Kino Dvor: GoepodaTii vsemirju. Kino ^iSka: Mala pustolovka. Klub iniciijcrjev in arhitektoT-pripra i nikov občni zbor ob 20.. Kongreani trg Št. 1. II. nad. Angleško društvo v Ljubljani predavanje Miš,) Editli Oxby o Irski ob 2<>. v slavnostni dvoran" univr/e. DK'Jl'RNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor. Miklošičeva *e*rta 20 in TrnkoHv.v. Mealni irg 4. Gospod urednik' Kuj menite, ali so ankete potrebne? Po mojem mnenju $o in ie kakit potrebne. Recimo anketa g/eJc izbire poklica. Kdo pravi, da nam ni taka anketa krvavo potrebnu? Pravilna i/bira poklica je tiv-Ijenjskc važnosti. Tega dejstva se dobro zavedamo vsi, ki imamo slabe poklice, najbolj se g:-:ie razmere so prav ugodne in najpriklad nejši tereni za smučanje. Pri obeh kočah se vrSIJo tudi smuški tečaji oziToma smučarske šole. — Iz »Službenega lista«. Službeni list pomladnvižanie< mucenikov larifari. Meščane zanima ž? zdaj. kakšna bo velika noč. da bi io lahko praznovali v naravi po tradiciji. Lahko jim napovemo ze sdaj. da bo letošnja velika noč izredno lepa. Seveda je tudi v tam prim-ru vera takšna zver, da je še niti ljibi bog ne mors dati nikomur v rejo. — Borsa dela v Ljubljani išče kleparskega vajanca, 2 krojača, damskegn krojača, risarja za k«., orodnega kovače (za reze) Ln kolar ja za avtomobile. — xZbori«, revija nove zborovske glasbe, ^"ejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon*. Izšla je prva številka 10. letnika. Vsebina glasbenega dela; O. Dev: »Barčica«, O. Dev; »Oj, moj *ocja je šov...«, a. Jobst: >Ka,m pa fantje, drev* v vas pojdejo?« (narodna), moški •nori. F. Juvanec: »Zjutraj*, moški zbor, J. Ocvirk: »Ujedinjenje domovine«, V. Vo-dopivec: *Kadar zora se čez gore...« (me->ana zbora). Vsebina književnega dela: I. Peruzzi: Pevčeva sodba (pesem). Rubrifce-5z naših organizacij in društev. Novosti Kazno Iz uredništva In upravništva. Ponovno opozarjamo vse, k! jim je petje na srcu, da podpro »Zbore« s svojim naroči loni^List stane le 50 Din na leto Naj bi ne b.io nobenega društva, nobene pevk« |n nobenega pevca, ki ne bi bil naročnik na avaj listi Naroči se lahko Po dopisnici, naročnina pa vplača na štev. 12.134 poStnc-čekovnega računa na vsaki pošti. Uprava ^Zborov«. pevako društvo »Ljubljanski Zvon«. , - ?ov S1*?1' V€era3 ^ umrl v Ljubljani v visoki starosti vpokojenl mestni računski ravnatelj g Pran Trdina. Pokojni Je zapustil štiri hčerke, med njimi znano književnlco dr. Silvo Trdinovo. Bil je vzoren oče, veščak v računski stroki, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb po jutri ob 16. iz Slomškove ulice 17. Sodi mu lahka zemlja težko prizadetim »vojcem naše iskreno sožalje! — Skupščina geometrov. Y nedeljo 25. t. m. bo v Splitu redna letna skupščina udruženja geometrov in geodetov, ki se je udeleži okrog 1500 članov. Priglašeni so delegati iz vseh večjih krajev države. — Zveza gospodinj pripravlja za spomladanski velesejem svoio 4. gospod in jsko-gospodarsko razstavo, ki bo obravnavala temo »Žena v poklicu«. Vabimo ve? žene v poklicih, bodici v obrti, industriii. v aospo-diniskih ali umetniških poklicih, da pri-sr>?vajo s svojimi deli k razstavi in pokažejo, kaj zmore žena. Prosimo tudi žene v akademikih poklicih, da se jdeloze s e»voiimi deli razstav?. Vse poklice Slovenk hoč>mo prikazati, da vidimo, kai znamo, kje je brezposelnost in kje je ni. Pretirane smo. da se bo z razstavo vzbudila marsikatera ideja, da se bo marsikateri obupani bri-zposclni i>okazala pot do kruha. Razstava na i bo pravi odgovor na \^no Češce se ponavljajoče klice >Kam z žensko mlad i nor. Vse informacije daje Zveza gospođini. Breg št. 8. ob svojih uradnih urah od 3. do 5. ure popoldne. — Vreme. Vremenska napoved prav:, da bo pretežno oblačno, nestalno vreme, dež V presledkih. Včeraj je deževalo samo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu ln Skopi ju 18, v Saraje vu 15, v Mariboru 14.4, v Zagrebu 14, ? Splitu 13, v Ljubljani 12.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.6, temperatura je znašala 5.6. — Smrt naše rojakinje miljaderke na Javi. Iz Budimpešte je bilo naše zunanje ministrstvo obvščeno. da je umrla na Javi miljadcrka Anka Duncan. rojena baje leta 1885 v Somboru kot hči sodnika Kovačiča Njeno imetje se ceni na 4.500.000.000 Din in vse jc zapustila svojim sorodnikom Obeta se torej zopet mrzličen lov za ogromno dediščino. — Nezgoda dveh jeseniških smučarjev Včeraj se je po Jesenicah razširila vest. da sta se na Rožci ponesrečila dva smučarja, in sicer 211etni Slavko Urbar, .»in znanega pleskarskega mojstra, ter neki Rahne, delavčev sin. Odšla sta že v soboto in ker ?e do včeraj nista vrnila, so se domači bali, da sta se ponesrečila, zlaerti ker so se v planinah trgali plazovi Zato je odšla že snoči na Rožco skalaška ekspedicija. Davi pa je prispela od Sv. Križa nad Jesenicami telefonična vest, da sta mlala smučarja zdrava in nepoškodovana Na Rožci je sicer Urbarja pograbil majhen plaz, vendar pa se je fant rešil. — Maščevanje zavrnjenega ljubimca. V vasi Ilidža pri Velikem Bečkereku se je včeraj odigrala krvava ljubavna tragedija 20Ietni posestnikov sin Dušan Markov je bil do ušes zaljubljen v 301etno vdovo Te rezo Stojinovo, ki ga pa ni marala Vet raj jo je pa počakal pred njeno hišo fes ko se je pojavila, je dvakrat streljal na njo. Nato je z nožem v roki planil na tež ko ranjeno vdovo in jo večkrat sunil • nrsa. Stojinovo so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, zaljubljenega fanta so pa zaprli Pri rpvmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu CHe-Kena^!!^') se uporab1 ia naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Iz Ljubljane —lj Razstava Jakfevih pastelov. risb in grafik v Jakopičevem paviljonu ie tako dobro obiskana, da ie število obiskovalcev prekoračilo že nad 2000 oseb. seveda ie pa to lepo razstavo obiskalo tudi prav mnogo šol. saj nam Jakac odkriva najsibtilneiše lepote Jadrana in vso liriko rodn? Dolenjske. Obiskovalci so nad vse zadovoljni s temi umetninami visoke kvalitete, zato so jih pa tudi pokupili že prav lepo število, vendar pa še vedno lahko rečemo, da so pustili prav slike naivišii 'lmetnostne vrednosti še vedno na izbiro drugim prijateljem umetnosti. Jakac ie na razstavo prinesel srpet nekaj prav dobrih ter frapantno podobnih portretov znanih oseb, posebno sobo je pa napolnil s kolekcijo evoiih starejših lesorezov in drugih grafik, ki ©i jih prijatelji teh izredno dekorativnih umetnin lahko pridobe že od 50 Din dalje. Ker se bliža v »lika noč in ima vsakdo skrbi zaradi daril, je na razstavi najlepša priložnost za izbiro najplemaniteišega darila, ki vedno ohrani svojo vrednost in se mu ta eo-tovo tudi 85 poveča. Ker so grafike tako silno poceni, čeprav so tiskane z roko na dragoceni pristni iaponski papir, si na razstavi lahko za mal denar vsakdo izb^rs narprimerneiš^ darilo za pirhe. V celoti fe namreč razstavljenih 177 del tega naiega simpatičnega pesnika naše pokrajine, ki njegovo ime slovi tudi v inozemstvu. —li Združenje trgovcev v Ljubljani priredi za svoje Mane sestanke, na katerih se bo razpravljalo o perečih gospodarskih vprašanjih, predvsem o davčnem in vprašanju tak?. Prvi sestanek s© vrši za člane is šmartuiskeea okraja v četrtek dne 22. i. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Mencingerja Štefana. Smartinska e*-«ta, za okraj Sv, Jakoba v petek dne 23. t. m. ob 8. uri zrečer v prostorih «rot*tilne Kavčiča na Privezu, za Šiško pa v ponedeljek dne 26. t m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne ^tepiea. Uprava vabi ne samo člane teh okrajev, temveč rudi ostale gg. trgovce, da se teh važnih «e>tankov polnost© rilno udeleže. Uprava. —lj Sezona za gradbena dela bi se že lahko začela, vreme je že dolgo pomladno. Vendar še ne delajo na stavbah, ki so jih spravili pod streho jeseni Dela pa že Ljubljanska gradbena družba, nedavno so spravili pod streho trinadstropno Lokar- jevo hišo na Resljevi cesti, ki so jo začeli graditi jeseni In dozidali pred zimo do tretjega nadstropja. Delajo že štiri tedne. Da bo kaj več gradbenih del kot lani, ni izgledov. —lf Na živilskem trga se že poznaio bližajoči se prazniki. Gospodinje še sicer ne zalagajo s prazničnimi dobrotami, a morajo hočeš nočeš misliti na nje. n. pr na pirhe in razna sladila za notice. Nekate- re pa tudi že kupujejo orehe za potice, ki so letos tako dragi. Ob božiču so prodajali jederca po 28 Din kg, zdaj pa po 30 Din. Celi orehi na videz niso tako dragi, prodajajo iih po 9 Din kg, toda mxl njimi ie najbrž precej piškavih. Na zelenjadnem trgu ni nobene posebne spremembe. Novitet zda i nekaj časa nj bo več. razen uvoženih t*r bodo gospodinje kupovale vedno le salato, dokler ©e ne začne ©ezona za zgodnje so-čivje. Med salatami še vedno prevladuje radič, ki ga pa gospodinje ne kupujejo mnoiio ob dneh. ko se ne oglašajo pri mesarjih. Sama salata ni dobra niti ob postnih dneh. Jaičarice pričakiieio, da bomo vsi nasedli kokl3, ali da se bomo ob pravnikih basali e samimi jajci, ker zalagajo te dni tako triz. To gospodinje seveda pozdravljajo. Zdaj še nihče mnogo ne kupur? iaic. ker bi se najbrž do velike noči «yridila. Prodajajo jih 20 do 23 komadov za 10 Din. posebno lepa pa po 1.25 Din par. Upajmo, da se ne bodo podražila tik pred praamki. Gniat ne bo letos nič cenejša kot lani. po 18 do 22 Din ks ie zdai cena. —li Društvo >Soča< matica Ljubljana naznanja, da se vrši v soboto dne 24. t. m. ob pol 21. uri v salonu >Pri levu« predavanje mest. sv. g. dr. A mošta Brileja o bratski državi Bolgariji. Pripovedoval nam bo s spremi ievan jem 70 sk i optičnih slik (diapozitivi) o Bolgariji «plo^r.o. o Sofiji, Varni in o svojih tjrah po bolgarskih sorah, zlasti po Rili in po Pirini. Ob tei priliki s- je povzpel na dve najvišji balkanski gori -Mu-salat (2025 m) in cl. Tepe (2920 m). Na to veleinleresantno predavanje so vabljeni vsi >5ocanic, prijatelji in drugo cenjeno občinstvo, ki hoč? videti in slišati o lepih krajih bratske države Bolgarske. Vstop vs^m prost. __lj Občni zbor društva nitjih mestnih uslužbencev v Ljubljani ie smatral za svoj o dolžnost izreci iskreno in naielobokejžo zahvalo g. županu dr. Dinku Pucu za njegovo vsestransko naklon ienost, ki io ie izkazal ob vsaki priliki, zlasti pa ob priliki zadni* proračmske razprave. Tstotako je smatral občni zbor za svoio dolžnost izreči iskreno zahvalo predsedniku zvez-e magi-stratnih organizacij maiz. direktorju sr. Jan-r-iiaiu za njeeovo vsestransko naklon ienost in razumevanje za t?žnje nižjega usluž-benstva. — 1; Program kinematografov. Danes je zadnjič na sporedu filmska opera ta >Ca-revič'. ki j? vse dni polnila dvorano kina Matic.-. Za prihodnje dni ie na sporedi izvrstna veseloigra >Vse je komedija*, ki v niei nastopa znani Pavel Hdrbiger, Otto \Yallburg in Le? ParrF. Zabavna komediia bo nedvomno v vsakem pogledu zadovoljila obiskovale? filma. . , _lj ZVEZA GOSPODINJ opozarja, da so bo v njenih prostorih. Brce št. 8, iutri ob 1«. uri predvajalo nazorno pranje po najboljšem načinu. — Predvajalo ?e bo tudi pranje s Schichtorim Radionom, rabljene vso eo>podinie. Vstop prost! —lj Aneleiiko društv0 v Ljubljani priredi danes ob 20. uri v slavnostni dvorani Univerz. • kralia Aleksandra predavanje p Irski Predavala bo s spremi ievan iem ski-optičnih slik Miss Edith Oxley. bivša diplomirana profesorica modernih jezikov na učiteljišča v Londonn. K obilni udei .«bi vabi odbor. —lj Za velikonočna voščila rabit? Oi-ril Metodove razslednice, ki se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica Št. 2. —lj Ovratnike brez pranja, impregnirane, po Din 5.—, in moško perilo dobite pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. _lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. rta.jugodnejši nakup pri Ft. P. Zajcu, izprašanem optika. Ljubifana, stan trg 9. Ceniki brezplačno. *~J —lj Tenni-odsek T. K. D. Atene otvori svoje tennis prostore v^ Tivolija <*> l«p*m vremenu že v nedeljo 25 trn. Iz Litije _ >Planine v Južni SrbijU. Litijani obiskujejc domače zasavske hribe, često pa se odpravijo tudi na gorenjski velikane. Po zaslugi našega Fotokljbn pa bomo pohiteli v petek dne 23. t m. na planine v Južni Srbiii. kamor nas bo povedel znani preda vatel i ZKD g. dr. Pretnar iz Liublia-ne. preds*dnik SPD. Besede odličnega predavatelja bodo spremljale skioptičnj? slike, ki nam bodo prikazale gorske ^bisere iz pokrajin v južnem delu naše države. Dr. Pr?tnar nas bo ee-znanil tudi z običari in življenjem naših bratov v vardarski banovini. Zanimiv večer bo gotovo privabil mnogo poslušalcev. Iz Celja —c Mladinska predstava. Mladinski oder Sokolskoga društva Teharje^—Store bo vprizoril v soboto 24. t. m. ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju Golirvo mladinsko icrro »Juroek« v režiji ee. Anice Kodelove, učiteljice v Tebarju. Ta igra je doživela pri vprizoritvi 18. t. m. na Tehar-\i in 19. t. m. v Štorah veilik uspeh. Na predstavo opozarjamo šolsko mladino, pa tudi vse celjsko občinstvo. —c Umrle so v celjski bolnišnici: v soboto dn? 17. t. m. 661etna dninarica Ana Gorjupova iz konjiške okolice, v nedeljo 18. t. m. 311etna služkinja Alojzija Nun-čičeva iz Škofje vasi pri Celju, v ponedeljek 19. t. m. pa 3oletna rudarjeva žena Marija Jakopičeva od Sv. Krištofa nad Laškim. V tor?k 2n. t. m. ie umrl v bolnišnici dveletni posestnikov sinček Tonček Zupane iz Padeža pri Mariiagradcu. Na Jožefovo ji padel doma v vrelo vodo in dobil opekline po vsem telemi. ki jim ie ž? drugi dan podlegel. —c Kolesarska dirka. Kl>b slovenskih kolesarjev v Celiu priredi v nedelio dne 25. t. m. klubsko otvorifrveno dirko na 14 km dolgi progi Celje — Vojnik — Celje. Start ob 14. pred trtrovino c. Gamsa v Ga-berju, cilj istotam okrog 14.30. Prijave sprejema trgovec g. Avgust Surmer v Prešernovi ulici do všt-et? soboto 24. t. m. Iz Maribora — Dva drma vloma. V noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v trafiko g. Eisnerja v Vrtni ulici. Preiskali so vse predale in odnesli raznih cigaret in tobaka v vrednosti preko 1700 Din. v noci na torek pa je bilo vlomljeno pri posestniku Cviklu v Trcavl pri Sv Petru. Vlomilci so s silo izruvali železne križe okna In se vtihotapili v stanovanje Odnesli so okrog 90 kg zaseke in suhega svinjskega mesa, 30 kg slanine, 4 ženske obleke, moško sivo obleko, moško suknjo, 8 posteljnih rjuh. 3 posteljna pregrinjala in več namiznih prtov Neznani vlomilci so oškodovali posestnika za preko 4000 Din ter neznano kam Izginili. — Celo golobe kradejo. Mesarju Weiti-lu Karlu v Mlinski ulici so neznani zlikovci ukradli iz golobnjaka 13 golobov angleške pasme, vrednih 900 Din. Iz Kamnika — V deževnih In pustih dneh si človek zaželi morja in toplih solnčnih krajev, v katere nas bo v četrtek zvečer popeljal znani predavatelj prof. Mlakar s skiop-tičnim predavanjem o vožnji po Sredozemskem morju a brzoparnikom »Kraljica Marija^. — Koncert delavskega pevskega društva »Solidarnost« je dosegel velik uspeh. Velika dvorana gasilskega doma je bila nabito polna, mnogo pa jih je še ostalo brez vstopnic. Kamničanl so ponovno pokazali veliko zmisla za lepo petje in naklonjenost do domačega pevskega zbora. Prepričani smo, da bo tudi koncert »Lire«, ki bo po veliki noči, prav tako lepo obiskan. Iz Poljčan — Uspela gledališka predstava. V nedelio zvečer in ponedeljek popoldne so amatirski igralci tukajšnjega Sokola vpri-zorili trideiansko Gornerievo burko >Maks v škripcihc. Poizkus, da se igra dvakrat, se ni obnesel, kaiti obakrat je bilo gk-rlal-cev komaj za enkrat. Igra zahteva živahen tempo in že pr?iz.kišene igralce. Nastopa le 6 os-eb. zato pa imajo te več opravka. Da bi stvar boli vlekla, sta izmenoma igrala vloao bogatega strica Petrovca, v nedeljo zvečer br. Kutar, v poned *1 jek _ popoldne pa br. Ritonja. Oba sta bila imenitna tako v maski kot v igri. Prav tako dobro so se vživoli v svoje vlog? slikar Fric. br. Mesaric, njecova žena Adela. sestra Ruterieva, njena sestra Klara, sestra Olga Oerekova in sluga Mavec br. Br>mov. Pri seemeriii ie priskočil z veščo roko nn pomoč br. Žitnik. Igra ie uspela in so bili gledalci — škoda, da iih ni bilo več — z nio zadovolini. Miha Maleš razstavlja Maribor, 20. marca. Pred 12 leti je v Mariboru prvič razstavil svoje umetniške Izdelke in se tako prvič predstavil javnosti. Maleš ni pozabil onih uspehov in laskavih kritik, ki jih je takrat doživel v našem mestu, zato je sedaj zopet pokazal Mariboru deia kletnega razvoja. V nedeljo dopoldne je otvo-ril pisatelj dr. Makso Snuderl retrospektivno grafično razstavo. Otvoritve so se udeležili med drugimi tudi mestni župan dr. Lipold, podžupan g- Golouh, sreski načelnik g. Makar, ravnatelj ljubljanske Narodne galerije g. Rozman in zastopniki šol. Preko 400 grafičnih slik, linorezov, lesorezov, litografij in drugih risb nam kaže Maleša kot sodobnega umetnika. Mariborčani tudi z razumevanjem cenijo njegovo ustvarjanje, saj hodijo ves dan občudovat njegove slike. Med vsemi najbolj ugaja akvatinta »Poslušajoča deklica«, ki je čisto grafično delo in je bilo ocenjeno na mednarodni razstavi v Floremci. Mnogo pohvale je deležen akvarel »Deklica s cvetjem« in pa Malešev prvi lesorez iz leta 1920. »Adam in Eva v raju«. Značilne so slike in grafike erotičnega anačaja, saj pravi neki kritik: »Za Maleša je morda najbolj značilna njegova življenjska radost, ki se kaže v silovitosti in strastno-sti, s katero se neprestano ukvarja, z nerazrešeno uganko erotike ...« Maleš se povsem drži svojega načela: »Risba je, ki sprejema od ljudi in govori ljudem.« V »Obzoru« piše Durman o Malesu: »Maleš je pjesnik u grafici, ali pjesnik koji svoje melodije stvara finim i poetično nježnim linijama i sjenkama... Crteži su jednostavni, puni nježnog i lirič-nog čuvstva, u erotskim momentima gotovo naivni i idilični. ..« Tako in slično se izražajo o našem sodobnem umetniku vsi kritiki, domači in inozemski, želeti je samo, da bi ne bilo niti enega kulturnega Mariborčana, ki si ne bi ogledal te ne vsakdanje razstave in tako vsaj deloma poplačal umetnikov trud. Proslava 100 letnice SeneSelderjeve smrti Ljubljana* 21. marca. Organizacija grafičnih faktorjev in organizacija trrafičnih delavcev sta priredili sinoči Senefelderiev prosvetni večer, da počastita ob lOOletnici smrti spomin iznajii-telia litografije Alojza Senefelderja. V proslavo lOOletnice sta obe organizaciji v zadnjih letih priredili več strokovnih predavani o reklami, v dneh od 17. do 20. t. m. sta v dvorani OUZD v Ljubljani ori-r3dili razstavo litografskih izdelkov, ki so io obiskale vsak dan množice Ljubljančanov in le bila na želio prosvetnega oddelka banske jprave odprta še včeraj, da so io obiskale šole, sinoči pa sta oreanizaciii s Senefederjevim prosvetnim večerom 1*^0 zaključili vrsto slavnostnih prireditev. Dvorana Delavske zbornica ie bila napolnjena do zadnjega kotička. V pestrem sporedu ie nastopil naiprei Grafični gledališki odsek z enodeiansko >Masko satana«. Režiser g. Rajko Kos in igralci so dali igri toliko življenja in lepote, da jih ie občinstvo ob koncu nagradilo z navdušenim aplavzom. — Orkestralna STafika. ki i* za tem nastopila, ie pod vodstvom litografa H. Nahtigala igrala štiri koncertne skladbe epretno in toplo ter dokazala s svojim nastopom ponoven napredek. Za orkestrom ie nastopila pevska Grafika. Četudi vidimo pri nastopih Grafike stalno iste pevce, ki ub vodi prof. A. Grpbming. napravita vendar vedno vtis. da le ob vsakem nastopu kakor pomlajena. Sveže in navdušeno zapojo vsako narodno ali težko moderno pes?m. Z vsakim nastopom si pevska Grafika znova utrdi sloves. In tako si e gotovo storil on, drugače bi ga orožniki ne bili ukienili. — Kaj je pa storil takega? — je vprašal Hektor. ki je poznal Mauberta kot starega lopova, zmožnega vsega. Pri tem vprašanju so se drvarji spogledali. — Ničesar ne vem. — je dejal Hektor. —Bežite no, saj ni mogoče! Zdaj je znano to že tudi v la Mott-e-Beu-vronu. — Kai pa? — Dokaz tega je, da so prišli snoči po d:\ Roussella. zdravnika v Saint-Florentinu. — Srečal sem zdravnika, — je dejal Hektor naivno. — pa mi ni ničesar povedal. Drvarji so se znova začudeno spogledali. — Ge ste srečali dr. Roussella, morate gotovo vedeti, da je bil lord ponoči umorjen. — Kaj, lord umorjen! — je vzkliknil Hektor. — Seveda, — je pritrdil drugi drvar. Hektor je strašno prebledel in zatrepetaj po vsem telesu. — Lord Hetmuih! — je ponovil ves iz sebe. — Lorda Helmuiha so umorili! In namestu, da bi skril razburjenje, mu je dal prosto pot. Ne da bi se zmenil za to, kaj poreko drvarji in pastirji o njegovem čudnem vedenju, je preskočil jarek ob cesti in zbežal v gozd, ne da bi se ozrl na one, ki so mu bili povedali, da je lord Heimuth umorjen. — To je pa res čudno, — je menil drvar, ki je bil prvi nagovoril Hektor-ja. — Stavim glavo, da je vedel Hektor de Mausejour vse to. kar vemo mi. —Jaz bi pa ne trdil tega, — je ugovarjal drugi. — Ce bi vedel, bi to ne bilo tako učinkovalo nanj. — Saj nisem mislil tako. — Kako pa? — Zadostuje, da to vem ... Ln drvar je komaj vidno skomignil z rameni. — Kaj pa hočeš reči s tem. Jeanne Ludvik? — je vprašal drugi drvar. — Jaz? Nič. — Zdi se pa. da nekaj veš. — Nič drugega, kakor to, da smo noč in dan v gozdu. — Meni se pa zdi. da je Jean Ludvik prebrisana glava. — Kaj? — In da ie bil v gozdu, ko se je to zgodilo. — Prav praviš. Bil sem v gozdu, ko ie počil strel. — Vidite! — In srečal sem lorda pičle četrt ure prej. Dobre četrt ure prej sem pa srečal v istem gnzdu gospoda Hektarja. Pri tem imenu so se drvarji spogledali. — Toda mene se to ne riče. — je nadaljevai drvar. — Ce so aretirali Mauberta. je storil to Maubert in mir besedi. In tudi drvar je preskočil jarek ter x> ubral v gozd. ne da bi se zmenil za strmeče tovariše. XV. Ves razburjen po novici, ki jo je bii baš zvedel, je pnhitel Hektor de Mausejour do ribnika, kjer je stal na nasprotnem bregu stari grad njegovih očetov. Čoln je bil privezan med dvema smrekama. Hektor je skočil vanj, ga odvezal in odveslal hitro k drugemu bregu. Ko je bil sredi ribnika, je opazil, da je prihitel na breg iz gozda mož,' ki mu daje znamenja, katerih ni razumel. Kmalu je pa spoznal v mladeniču Srnco. ki je bila že dva dni priklenjena na poste'jo. Hektorju se je zdelo čudno, kaj počne Srnca na bregu ribnika. Zakaj je vstala? Takoj je pomislil, da se je moralo v gradu Mausejour pripetiti nekaj izrednega. In namestu da bi se vrnil, je veslal tem hitreje proti bregu. Videč to, Srnca ni več oklevala. Odložila je haljo, sezula čevlje in skočila v vodo. Presenečeni Hektor je videl, da plava proti njemu. Obšla ga je neka čudna slutnja in zadržal je čoln. Srnca je plavala pogumno, ne da bi se zmenila za silne bolečine, ki jih je čutila, ko se je obžgana noga dotikala vode. V pičlih desetih minutah je priplavala do čolna, se prijela za rob. zlezla v v čoln in zamrmrala: — Rešite se, gospod Hektor, rešite se! — Rešim naj se? — se je začudil Hektor. — Da. — Zakaj pa naj bi se rešil? Dekličin obraz je izdajal grozo. — V gradu so orožniki, — je odgovorila. — Orožniki? — Da. orožniki m temno oblečen gospod. — In kaj bi radi od mene? — je vprašal Hektor presenečeno. — Prišli so vas aretirat. — Mene? In v tej besedi ie bilo toliko začudenja in nezaupanja, da se je Srnca ozrla nanj in vzkliknila: — Torej niste vi storili tega? — Kdo ... jaz? — Torei niste vi ubili tega Angleža? Hektor je zadrhtel po vsem telesu in kriknil tako silno, da mu je padla Srnca k nogam, mrmrajoč: —Oh, odpustite mi — zmešalo se mi je... Toda oni pravijo tako, pa sem jim verjela. — Oni pravijo tako? — je vzkliknil Hektor. — Da. — Kdo pa? — Crno oblečeni gospod in orožniki. Hektor je prebledel. Srnca je prijela za vesla in pognala čoln ne proti gradu, temveč nazaj na breg. odkoder je bil Hektor priveslal. Hektor je bil tako presenečen, da ji tega ni branil. In dekle je nadaljevalo: — Pred dobre četrt ure so prišli in takoj so vprašali po vas. Povedali so jim, da ste odšli z materjo v gozd Tedaj so poslali ljudi iz kuhinje in zaklenili za njimi vrata. Pozabili so pa name, ki sem ležala v sosedni sobi in sem skozi vrata vse slišala. — In kaj so govorili? — je vprašal Hektor. — Dejali so, da ste vi umorili tega Angleža. — Oh! — In da bodo kljub vsemu spoštovanju do vaše rodbine prisiljeni aretirati in odgnati vas v ječo — Kdo me pa dolži rega strašnega zločina? — ie vzklikni Hektor. ki se mu je polagoma vračala hladnokrvnost. — Ne vem. — je nadaljevala Srnca. — Toda čim sem to slišala, sem tako* vstala. Oprostite mi, — je dejala solznih oči, — mislila sem, da ste srečali ponoči v gozdu Angleža, da sta bila skupaj in da zdaj mislijo, da ste ga umorili vi. — Poglej mi v oči, — je dejal Hektor, — zagotavljam te. da na tem ni niti trohice resnice. — Sai vam verjamem, — je odgovorila Srnca prepričevalno. In po kratkem molku je nadaljevala: — Ce bi bila šla skozi kuhinjo, bi me bili aretirali. Tudi jaz se bojim orožnikov, — je pripomnila drhte. — Zlezla sem na okno in skočila na dvorišče. Hotela sem vam hiteti naproti, da bi vas opozorila na nevarnost. Pa sem vas zagledala v Čolnu. Hektor ji je položi; roko na ramo-rekoč: — Ustavi! — Vi se torej nočete rešiti"3 — Ne, nisem kriv! — Toda oni pravijo tako! — S tem bi samo podprl njihovo domnevo. In Hektor je sam wel vesla ter odveslal proti bregu. — Ah. moj bog! — je tarnala Srnca sklenjenih rok. — Nikar ne hodite tja. gospod Hektor, ne hodite tja! — Pobegniti bi pomenilo priznati krivdo, — je dejal Hektor ponosno. Pod silnimi udarci vesel čoln zda; ni drsel po vodi, temveč naravnost letel. Kmalu sta bila pri bregu. — Ce se bojiš, se lahko skriješ. — je dejal Hektor Srnci. sam je pa krenil v grad. Burno življenje Aleksandra Staviskega Od ministranta do pravnega svetovalca Staviskega Slepar sklene poseči v politiko V gosto prepleteno mrežo špekulacije in politike ne moremo prodreti nazorneje nego če se vsaj za začetek držiriio rdeče nitke usode ene osebnosti. To e Gaston Bonnaure, odvetnik m poslanec, častihlepen politik, ki si je postavil visoke cilje s skominami Alexandra Staviskega, pomagal njemu, obenem ga je pa potiskal Staviskv navzgor in naprej. Gaston Bonnaure je doma i i Puy-en-Velav. Tam je študiral gimnazijo v katoliškem penzijo-natu Device Marije in takrat je bil tako pobožen, ja je bil najprHmbljenejši ministrant svojega župnika. S pravnih studi se je vrnil v svoj rojstni kraj k odvetniški praksi kot vnet radikalen socijalist. Začel je organizirati mladino in kmalu je postal predsednik Zveze lajične in republikanske omladine. To čas' it- izgubil, ko je bil aretiran v afer! Staviskega. Med svojim političnim dei-.A^njem v domačem kraju je dvakrat hotel ustanoviti dnevnik in enkrat Tedn:k. toda ti poskusi se mu niso posiečil. a zadnji se je končal med vojno v neprijetnih konfliktih s tiskarno. Na vojno je šel Bonnaure kot poročnik: ker je pa imel razširjena pljuča, je bil ^sa štiri leta službeno dodeljen v St Rtienne in bojišča ni videl Doma ie b* znan kot zelo spreten advokat, posebno so pa cenili njegovo izurjenost v imovinskih in trgovskih sporih. N-avzhc tei popularnosti je pa Bonnaure sklenil prenesti svojo prakso v Pariz Tam, v velikem političnem sred'šču je upal hitreje doseči :avne usoehe. V resnici mu pa pot navzgor ni š'a posebno hitro in moral je dobiti drugo pobudo, ko sta se pojavili leta 1929 med njegovo klijentelo družbi SIMA m Compagnie Fonciere. ko ie postal pravni svetovalec Alexandra Staviskega. Ta ga e postopoma seznanjal s svojimi špeku'acijami in mu poverial zastopstvo svojih interesov. Bonnaure sam je jriznal da ie bila doba. ko je zastopa' Staviskega \- 50 različnih oodjeti'ih in špekulacijah. Ne moremo si misliti, da bi odvetnik ki se je tako temeljito pečal z zadevami Staviskega. ne prišel nikoli na sled njegovim sleparijam. In res je tudi Bonnaur* kmalu odkril, da je A1exanchr v resnici Staviskv in da njegov register ni čist. Staviskv :e bi' pa na to pripravljen. Bonnaure ni b edini njegov prijatelj, ki je odkril vsaj del njegove preteklosti. In Staviskv je imel že pripravljeno dobro sestavljeno pripovedovanje, ki je s povsem drznimi in zato učinkovitimi besedami priznavalo, da je sedel toliko in toliko mesecev v ječi. Samo raziOge in zveze ie nekoliko izpremeiii! da bi na mah ne izgubi' vseh simoatij In ko si je s tem odkritim priznanjem prijateljstvo prej utrdil, nego da b ga izgubil, je Staviskv brž poskrbel za to. kako bi moža. ki }s poznal ie. njegove preteklosti, ujel v svoje mreže tako, da bi moral pozneje tudi o vsem drugem molčati To metodo je porabil tudi pri Bon-nauru in vse kaže, da sta si verižnika drug o drugem mislila, da je najbolje, če se drugi cako ali drugače potaplja; potem bo bolj poraben in popustljiv. Staviskv je visoko cenil Bonnaurov trgovsko-pravBi talent in njegove politične možnosti Bonnaure je pa videl v Staviskem pomoč v tem. kar mu je za zmagovito karijero najbolj manjkalo, namreč pomanjkanje kapitala. Za zmago v politiki namreč ni zadostoval samo govorniški talent in dobre zveze, temveč v njegovih hladnih očeh So bili potrebni v prvi vrsti tondi. Teh pa Bonnaure ni imei mnogo, ker se je komaj za silo prebijal skozi življenje in politiko. Zbližanje med njjma je bilo potrjeno v okolju, ki je takrat igralo pri Staviskem največjo vlogo, namreč v Biarritzu. Tam so se v isti sezoni sestali Staviskj Bonnaure in Garat In dočim so sklenile njihove soproge prisrčno prijareijstvo z ene strani, so kovali možje 7 druge strani velike politične in gospodarske načrte. In v teh pogovorih se je utrdil sklep Staviskega. da se bo lotil svojih poslov politično. On. ki mu je bilo vse politično v pogledu programa deveta briga in ki je bil pripravljen korumpirati enako desnico kakor levico, je na podlagi *ega dvojnega prijateljstva sklenil nasloniti svojo bodočo špekulacijo na podporo radikalnega socijalizma. Blaženi solnčni, radostni tedni na krasni obali Biarritza — in koliko je bilo dramatičnosti v tem prvem sožitju tragičnega tria! Tu sta dva sodru-ga, že nekoliko osivela po letih in letih političnega Dehanja, govorjenja, potovanja po shodih, pisanja in organiziranja, prvi poglobljen v službo samouprave, drug' ustanavljajoč omladinske zveze, oba neprestano pomagajoča irugim. sama zapravljajoča vse svoje prihranke v poskusih z novina-mi in v izdatkih, ki se ne preštevajo: z njima. \o so jima hlače oguljene in srajce zakrpane, pa poseda tretji, čuden in zagoneten, uglajen, ki ima v rokah vse to. kar Uma manjka do zadnjega uspeha. Njegova preteklost je sicer pestra, toda poglejte na njegov miren, jeklen pogled, ko nravi: »Vse ie dobro, kar se dobro konča. Kaj vesta vidva, kakšna sredstva so rabili vajini srečni tekmeci! Kai nista še nikoli slišala, da "ene nrostituirajo za kariiero svo-iih mož? Kakšna gnojnica je ta vaša nolitil .! Toda vse je človeku odpuščen, čim zmaga. Kai bi se torei ba-'a sredstev ki vodijo k cilju? Res. da fmam iaz nekatere Spekulacije, ki bi ^ame po seb; ne bile čisto v redu. Toda to je samo pripomoček v sili. in čim dosežem glavni cilj. lahko vse dvomljivo popravim, odkupim in za-V^m. In ta čas se že bliža. Tudi vidva stojita pred odločitvijo. Kako daleč :e še do volitev?« Satan / milijoni v rokah bi ne bil mogel izgovoriti bolj satanske besede Tovariša sta vedela, da je to res njun usodni trenutek. Ali pojde-ta v volilno kampanjo z dovolj bogatimi fondi, da s: priborita zmago, ali pa ostaneta vse življenje na stranskem tiru. To je mož. ki iima lahko da potrebne milijone. Jasno je. da bo storil to taktno, diskretno, zanesljivo. Najemu človek lahko verjame vse, tako ima vsake stvar premišljeno, tako precizno d^la Ko bo pa dosežen mandat, ministrski stolček, vsa slava in moč, bo pač '3hko izbrisati sledove vsega, kar se zdi ta hir kritični vesti sum-■iivo. In dVw glavi nezadovoljnih časti-hlepnežev se sklonita k sleparjevi glavi, da bi se zaupno pomenili o vseh žnosrh te zmagovite kombinacije. Mož ustrelil ženo V Budimpešti je ustrelil bivši av-stro-ogrski mornariški kapitan Johann Radimsky na ulici svojo 31 letno ženo Heleno. Njegov oče je vpokojeni ministrski svetnik Radimskv ie dobil po ikvidaciji avstro-ogrske mornarice službo v budimpeštanskem pristanišču in pred H leti se je oženil z zelo epo, toda siromašno šiviljo Heleno Baiintovo. Dohodki njenega moža so bili skromni in zato je ostala Helena z moževim dovoljenjem tudi po poroki delavka v tovarni. Radimskemu pa delo v pisarni ni dišalo in zato je službo kljub ženinim protestom pustil. S tem se je pa začela njegova pot navzdol; živel je na račun ženinega zaslužka, kljub temu ie pa z ženo grdo ravnal, jo zmerjal in pretepal. Nekoč ji je hotel s kuhinjskim nožem iztakniti oči, kar bi bil tudi storil, da niso pravočasno prihiteli sosedje in mu noža iztrgali. Vendar jo je pa močno obrezal po oLrazu Nasilni mož je zbežai, ženo so pa prepeljali v bolnico, kjer je ležala vec tednov. Potem se je preselila k svoj' sestri, moža se pa policija m upala iskati, ker ie stanova, pri prijateljih, ki zavzemajo visoka mesta. Te dni je pa napade svojo ženo na ulici, ko se je vračala iz tovarne, in jo ustrelil. Pc zločinu je hotel pobegniti, pa so r:< ude orne1 n "* policij i Samo še danes senzacionalni filni avijacije $i*dpudatii v&emitja ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. Cene Din 2.-, 4.-, 6,- in 8.- Fantje, ki se niso smeli ženiti Ciani seKte .Nambudirjev na Ma*a-baru v Indiji so moran biti s posebnim zakonom prisiljeni, da so dovolili svojim mladim tovarišem v sekti oženit: se z dekleti iste sekte Brahrmnov. Ta ortodoksna sekta s^ je še vedno strogo držala stare tradicije, po kateri je bilo dovoljeno ženiti se samo starešinam, dočim so morali mladi člani živeti v prisilnem celibatu. Ta barbarski običaj je pa imel seveda za posledico mnogoženstvo starcev, ki jim je bilo treba samo izraziti željo, pa so imeli okrog sebe takoj vse polno možitve želtinih deklet. Ce ni mogoče dobiti fanta, se dekle zadovolji tudi * priletnim možem. In tako je bilo tud tu. Cesto se je pripetilo, da se ie starec samo za en dan zvezal s šestim ali sedmimi dekleti ali priletnimi devicami. Ta običaj je seveda tudi slabo vplival na prirast prebivalstva. Sekta je počasi izumirala. Z novim zakonom je odstranjeno mnogoženstvo in tud mladi možje so dobili oravico ženiti « /VOiNl KI.\o SOKOLSKI DOM« V SIAKI — Telefon 33-S7 V sredo in četrtek ob ^7. in ^9. uri ljubka DOLLV HAAS v komediji Mala pustolovka Otto VVallburg, ButtjjT Amann Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! Willy Forst, Liane Haid Njena Visokost prodajalka. Iz Novega mesta — šolska akademija. Novomeški Sok je priredil v soboto zvečer v Sokols.-,« domu zelo dobro uspelo akademijo. Prin riitev sama je nam to pot pokazala, kaj v:-se da napraviti s požrtvovalnostjo i vztrajnim delom v sokolski telovalni To smo imeli priliko videti na sobotni aki. demiji pri izvajanju prostih vaj ženske, k;> kor moške dece, naraščaja, članov ln čin nic. Občinstvo so zlasti navdušile vaje m ške Ln ženske dece. »Mali vojaki J vi slavlje- . »Igra s solnčniki«, vaje r doW I nicami. predvsem pa gimnastičrae vaje, jih je izvedel moški naraščaj Ln ki so I morale na zahtevo publike ponoviti. P odmoru je sledila razdelitev diplom iz drn štvenih smučarskih tekem za leto 19"' Sledil je vzoien nastop i lrtnov na drogi bradlji in ritmične vaje članic. Zaklji ček večera je tvorila ritmična kompozlci »U boj«, ki so jo izvedli člani ob spremlj« vanju sokolsicega orkestra, ki je imel tu to pot na programu n^kaj zelo dohro vedenih točk. — Zborovanje Narodne odbrane. V deljo dopoldne se je vršilo v salonu gri=-Kaučiča, hotel Koklič, zborovanje Narod1 odbrane, na katerem sta poročala predse . nik odvetnik g. dr. Cepu ler in ravnat« ljubljanskega velesejma g. dr. Milan T> lar, oba iz Ljubljane. Dr. Cepuder jf glavnem govoril o razuuerju Narodne o brane do ostalih nacionalnih organizari dr. Dular pa o akciji »Svoji k svojim' Obema govornikoma so zborovalo! s pa ljivostjo in zanimanjem sledili. — Redna poštna avtobusna proga N vo mesto-Straža-Toplice. Prlčeilll z 18. m. Je začelo na progi Novo mesto-Straž;i Toplice redno obratovati novo avtoboi podjetje domačina g. Krunoslava Vali. ki ima v obratu dva velika avtoVusa. V ni red je v skladu z veznim redom vla^"' ki prihajajo in odhajajo iz Novega m< sta. Avtobus, ki ima klavno postajo pr< pošto, odhaja iz m^sta ob 6. in 10.85, t< prihaja v mesto ob 7.45 in 17.13 Odh* iz Toplic 7.50 in 16.30. S to novo r« avtobusno zvezo je pridobilo mesto kak-tudi okolica, predvsem pa same Topli' i Da bodo imele pri tej vožnji črmo?nji tudi ugodno zvezo s Toplicami in Novi: mestom, je lastnik podaljšal progo Iz T plic v črmošnjice trikrat v tednu: v rif ljo, ponedeljek in petek. I- M**to: pogrebni »m«" mseratm det usta j to d vJnrutoJ _ Vsi v UjuMiatu