RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče d.o.o., Biomatt 80 g/m 2 . Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče d.o.o., Biomatt 80 g/m 2 . RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskujemo in razvijamo Raziskujemo in razvijamo | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVI 1 UVOD V procesu proizvodnje papirja vstopajo mikroorganizmi preko vhodnih surovin (primarne, sekundarne surovine), dodat- kov in vode [1]. V ugodnih pogojih pa- pirnic (ustrezen pH, T, oksidoredukcijski potencial in hranila) se mikroorganizmi hitro razmnožujejo in zato lahko povzro- čajo težave v procesu proizvodnje [2] ali kontaminirajo končni izdelek [3, 4]. Razrast mikroorganizmov zato papirnice obvladujejo predvsem z dodajanjem raz- ličnih biocidnih sredstev in s čiščenjem procesnih voda [1, 2, 5]. Biocidna sredstva, uporabljena pri pro- izvodnji papirja, so lahko bioakumula- tivna in se kopičijo v prehranski verigi. Vedno bolj omejujoča okoljska merila in zakonodajne zahteve, usmerjene v uporabo okolju sprejemljivih kemika- lij in tehnologij, zahtevajo uporabo bolj naravnih sredstev, čemur sledijo tudi pa- pirnice. Okoljski znak okoljska marjetica tako omejuje uporabo bioakumulativnih biocidnih sredstev, hkrati pa dovoljuje uporabo drugih – ne bioakumulativnih biocidov, kamor sodi tudi Persan S15 [5–8]. Zaradi zahtev po razvoju in upo- rabi okoljsko sprejemljivejših tehnologij, se iščejo nove smeri razvoja in uporabe dezinfekcijskih tehnologij, kakršni sta kavitacija in tehnologija enkapsuliranja [9, 14]. Mikrobiološka sestava papirniških združb je raznolika, zato je delovanje biocidnih sredstev odvisno od vrstne sestave mi- kroorganizmov, kemijsko-fizikalnih po- gojev procesa proizvodnje, načina dozi- ranja biocidnega sredstva, pritrjenosti/ nepritrjenosti organizmov in vrste papirja [1, 2, 5]. Papirni stroj deluje kot ekosi- stem v malem [1], zato je spremljanje bioloških dejavnikov od vhodnih surovin do končnega izdelka največkrat nujno potrebno. Poleg vhodnih surovin so izvor okužb tudi mikroorganizmi v biofilmih in oblogah papirnega stroja, katerih ob- vladovanje je še posebej težavno zaradi težko dostopnih mest [9]. IZVLEČEK Mikroorganizmi vstopajo v krogotoke papirnega stroja preko vhodnih surovin, papirniških dodatkov ali procesnih vod. Procesne vode papirnega stroja pa kontaminirajo tudi mikroorganizmi v biofilmih in oblogah, ki so v težje dostopnih delih papirnega stroja. Iz biofilma se mikroorganizmi odlepljajo in se v ugodnih razmerah uspešno razmnožujejo v krogotokih ter kolonizirajo nove habitate papirnega stroja. V primerih, ko se prekomerno razmnožijo, lahko v procesu proizvodnje povzročajo težave ali pa kontaminirajo končni izdelek. Papirnice obvladujejo nastajanje težav z uporabo biocidnih sistemov, ki so lahko bioakumulativni in za okolje manj sprejemljivi. V zadnjem času pa sledijo sodobnim trendom uporabe naprednih tehnik kavitacije in enkapsuliranja aktivnih komponent za obvladovanje mikroorganizmov, tako v procesnih vodah kot na končnih izdelkih. V raziskavi smo preverili možnost uporabe oksidirajočega biocidnega sredstva Persana S15, okolju spre- jemljivejšega biocidnega sredstva, za obvladovanje Pseudomonas aeruginosa. Odziv populacije v bioreaktorju smo primerjali z odzivom populacije v bioreaktorju, kjer biocida nismo dozirali. Poleg odziva populacije smo v obeh bioreaktorjih spremljali tudi osnovne kemijske parametre; koncentracijo kisika, pH vrednost in oksidoredukcijski potencial. Rezultati naše raziskave kažejo, da dodajanje Persana S15 v PPM koncentracijah bistveno ne spreminja kemijskih parametrov v primerjavi z bioreak- torjem, kjer biocida nismo dodajali, njegova učinkovitost v nizkih koncentracijah pa ga uvršča med kandidate za razvoj enkapsuliranega biocidnega sistema. Takšen biocidni sistem s tarčnim delovanjem bi lahko omogočil učinkovito obvladova- nje mikrobioloških dejavnikov in to tudi pri težje dosegljivih delih papirnega stroja. Ključne besede: proizvodnja papirja, mikrobiologija, obvladovanj, biocid Persan S 15, mikroorganizmi Pseudomonas aeruginosa ABSTRACT Microorganisms enter the circuits of the paper machine through raw materials, additives or water. Another way is through biofilms and deposits in the remote parts of the paper machine or parts that are difficult to reach. Microorganisms can detach from biofilms and successfully reproduce in favorable conditions of paper machine circuits. Afterwards, they colonize new habitats of the paper machine and if they multiply excessively, can cause problems in the paper production process or contaminate the final product. Paper mills manage the rise of microbiological problems by adding biocidal systems to the circuits, which can depress the reproduction of microorganisms on the one hand, but can be bioaccumulative and environmentally less acceptable on the other. In the field of microbial control, new trends which use environmentally more acceptable technologies, such as cavitation and encapsulation, have been emerging. The application of new technologies for the control of microorganisms in process waters is also an important trend in papermaking. In this study, we examined the possibility of using the oxidizing agent Persan S15 as an environmentally acceptable biocidal agent to control Pseudo- monas aeruginosa. The response of the population in the bioreactor with Persan S15 was compared to the response of the population in the bioreactor where the biocide was not added. In addition to the population response, the basic chemical parameters were monitored in both bioreactors including oxygen concentration, pH value, and ORP potential. The results of our research show that the addition of Persan S15 to concentrations in ppm does not have significant influence on chemical parameters in comparison to the bioreactor without the addition of the biocide. The effectiveness of Persan S15 as a microbiological agent in low concentrations ranks it among candidates for the development of an encapsulated biocidal system. Such a targeted acting biocidal system could enable the effective control of microbiological factors in the parts of the paper machine that are difficult to reach. Keywords: papermaking, microbiology, biocidal agent Persan S 15, Pseudomonas aeruginosa Matej ŠUŠTARŠIČ 1 , Ivan GRČAR 2 , Barbara ŠUMIGA 1 , Jan SLUNEČKO 1 ENKAPSULIRANI BIOCID ZA OBVLADOVANJE MIKROORGANIZMOV DEVELOPMENT OF ENCAPSULATED BIOCIDAL AGENT FOR THE CONTROL OF MICROORGANISMS IN PAPERMAKING Za uspešno obvladovanje je zato po- memben razvoj tarčno specifičnih bi- ocidnih sredstev s kontroliranim spro- ščanjem, ki dosežejo takšna mesta in omogočajo kontrolirano sproščanje ak- tivne snovi. Zadnje pomeni prednost pri obvladovanju mikrobioloških dejavnikov, saj je delovanje lokalno, z višjimi koncen- tracijami biocidne učinkovine in posledič- no tudi cenejše. Velik poudarek pri razvoju novih bio- cidnih sistemov je zato potrebno na- meniti lokalnemu spremljanju odziva populacije organizmov, vplivu dodane aktivne učinkovine na biološke dejavni- ke in spremembam osnovnih kemijskih parametrov. V naši raziskavi smo preverili uporabo biocidnega sredstva Persan S15 kot potencialno aktivno učinkovino za enkapsuliranje in uspešno obvladovanje mikrobiološke združbe. Persan S15 (PS15) je okoljsko sprejemlji- vo biocidno sredstvo, saj vsebuje dezin- fekcijski komponenti: perocetno kislino in vodikov peroksid, ki ju najdemo tudi v naravi. Perocetna kislina (PAA) je moč- no oksidacijsko sredstvo z odličnimi de- zinfekcijskimi lastnostmi. Deluje v nizkih koncentracijah in na širok spekter, tako po Gramu pozitivnih kot po Gramu ne- gativnih bakterij, plesni in kvasovk. Učin- kovita je proti anaerobnim in sporulirajo- čim bakterijam, v nizkih koncentracijah pa učinkuje tudi na biofilme [10]. Zato se PAA uporablja za pripravo industrijskih hladilnih vod in v procesu proizvodnje papirja [10–12]. Osnovni princip delovanja peroksiocetne kisline (PAA) je raztrganje celične mem- brane. Perkislina oz. peroksiacetatni ion naj bi oksidirala sulfidril -SH in žveplo- ve S-S vezi v encimih in tako porušila pomemben del celične membrane. PAA moti kemiosmotsko funkcijo membran- skega transporta, oksidira encime, s či- mer slabi vitalne biokemične poti, aktivni transport skozi membrane in intracelične topnostne stopnje [13]. V raziskavi smo za modelni organizem izbrali bakterijo Pseudomonas aerugi- nosa (ATCC 27853), ki je bila večkrat izolirana iz papirniških voda [14, 15], in je ena izmed neželenih vrst bakterij na končnem izdelku, zlasti pri materialih namenjenih osebni negi [3, 4]. Razen v vodah je bila prisotnost bakterije potrje- na tudi v različnih papirniških oblogah, kar nakazuje na to, da njena prisotnost v mrtvih rokavih lahko povzroča bak- terijsko kontaminacijo papirnega stroja [14]. Prav prisotnost bakterije, tako v vodah kot v oblogah, je bil razlog za izbor bakterije za modelni organizem študije. P . aeruginosa (PA) je ubikvitar- na, Gram negativna, ravna do rahlo ukrivljena palčka, velikosti od 0,5–1x 1,5-5 µm s tipičnim respiratornim metabolizmom in kisikom kot končnim akceptorjem elektronov [18]. 2 MATERIALI IN METODE Bioreaktor Uporabili smo dva bioreaktorja; biore- aktor slepa (B S ) in bioreaktor biocid (B B ). Oba bioreaktorja smo opremili z zračno črpalko, ki je omogočala stalen dotok zra- ka (kisika). Zrak smo vodili preko steriliza- cijskega filtra z velikostjo por 0,22 µm. Medij Uporabili smo medij, pripravljen s kombi- nacijo gojišč Standard count agar (SCA) (Merck 1.01621.0500) in Cetrimide agar (Merck 1.05284.0500), v razmerju 1 : 1. Po sterilizaciji medija (121°C, 25 minut) smo k 300 ml pripravljenega gojišča do- dali 1000 ml sterilne deionizirane vode in homogenizirali z mešanjem na magne- tnem mešalu (600 obratov/min., 1,5 h, aseptični pogoji). Bioreaktorja smo inku- birali pri 37°C. Inokulum Uporabili smo P . aeruginosa (ATCC 27853), namnožen na gojišču SCA (inku- bacija 72 h, 37°C). Maceracijo bakterije smo pripravili v raztopini Ringer (Merck 1.15525.0001). Število bakterij v inokulu- mu smo določili z direktnim štetjem pod mikroskopom. Založna raztopina biocida: pripravili smo 2500 PPM založne konce tracije biocida PS15. Opis eksperimenta V homogeni medij smo dodali bakterijo PA do končne koncentracije 10 5 bakte- rij/ml. Suspenzijo smo homogenizirali (aseptično) na laboratorijskem mešalu (30 minut, 600 obratov/min., sobna tempera- tura). Inokuliran medij smo nato prenesli v B B in B S . Oba bioreaktorja smo ob sočas- nem vpihovanju zraka inkubirali pri 37°C. Po inkubaciji smo v B B dodali založno raz- topino PS15 ali sterilno raztopino Ringer in iz bioreaktorja odvzeli vzorec za izved- bo kemijskih in mikrobioloških meritev. Mikrobiološka analitika Po odvzemu vzorca iz bioreaktorja smo izvedli določitve ugotavljanja števila PA z uporabno standardnega gojišča SCA, po 48 h inkubacije na 37°C. Kemijska analitika Po odvzemu vzorca smo izvedli določit- ve pH vrednosti, koncentracije kisika in oksidoredukcijskega (ORP) potenciala. Meritve smo opravili v treh ponovitvah, rezultat pa podali kot srednjo vrednost meritev. pH vrednosti smo določali po točki 7.3 standarda SIST ISO 6588-1:2013 pH vodnega ekstrakta. 3 REZULTATI IN KOMENTAR Temperatura, prisotnost kisika in hranil v mediju predstavljajo ugodne razmere za razvoj PA. Pogoji v bioreaktorju so podob- ni pogojem v papirnicah (pH, prisotnost kisika, ugodna temperatura), izoliran sis- tem bioreaktorja pa omogoča spremljanje razvoja številčnosti populacije mikroorga- nizma in spremljanje osnovnih kemijskih parametrov ob spreminjanju le enega dejavnika – dodatka biocida. Dodatek biocidnega sredstva PS15 v B B pomeni spreminjajoči dejavnik, ki vpliva na razvoj populacije. Ta bi se sicer raz- vijala podobno kot v BS, kjer biocid ni dodan. To nam je omogočilo spremlja- nje odziva populacije mikroorganizma v različnih fazah razvoja in vpliva dodatka PS15 na kemijske parametre. Razvoj populacije mikroorganizma smo spremljali z uporabo števne metode na gojišču (Slika 1). Povečevanje biomase je bilo vidno kot sprememba motnosti go- jišča že med eksperimentom, ob koncu pa kot posedena biomasa (Slika 2). Slika 1: P . aeruginosa na gojišču SCA, 10.000.000x redčitev ICP 21 (B B , 144 h po inokulaciji) in ICP-22 100.000.000x redčitev (B S , 144 h po inokulaciji) Figure 1: P . aeruginosa on the SCA farm, 10,000,000 x dilution of ICP 21 (B B , 144 h after inoculation) and ICP-22 100,000,000 x dilution (B S , 144 h after inoculation) Slika 2: B B (levo), posedena biomasa v B B ob koncu eksperimenta (desno) Figure 2: B B (left), settled biomass in B B at the end of the experiment (right) Filtriranje zraka skozi laboratorijski filter z velikostjo por 0,22 µm, namenjeno sterilni filtraciji tekočin, ni preprečilo pre- hoda organizmov iz okolice v bioreaktor. Prisotnost neželenih organizmov smo prepoznali kot pojav netipičnih kolonij na gojišču. Prisotna je bila v obeh bio- reaktorjih. Rezultati so zbrani v Pregle- dnici 1. RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče d.o.o., Biomatt 80 g/m 2 . Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče d.o.o., Biomatt 80 g/m 2 . RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskujemo in razvijamo Raziskujemo in razvijamo | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVI Preglednica 1: Vzorci neklejenega in različno površinsko klejenega celuloznega (C) in bombažno-celuloznega (BC) papirja Table 1: Unsized and surface sized samples of cellulose (C) and cotton-cellulose (BC) paper Čas (h) Koncentracija biocida v mediju Bioreaktor pH (/) T (°C) O 2 (mg/L) redox (mV) Pseudomonas aeruginosa (CFU/ml) 0 0 PPM 6,9 33,8 6,3 287,3 8,7 x 106 0 PPM 6,9 33,7 6,3 292,7 1,1 x 107 24 2,5 PPM 8,1 33,2 6,4 197,0 9,7 x 108 0 PPM 8,1 33,6 6,4 203,0 1,6 x 109 48 5,0 PPM 8,1 33,5 6,0 170,7 1,5 x 1010 0 PPM 8,1 33,5 6,0 220,0 2,0 x 1010 72 10,0 PPM 8,1 33,5 5,8 192,3 9,2 x 109 0 PPM 8,2 33,4 6,0 225,7 2,2 x 1011 144 10,0 PPM 8,3 33,4 5,7 138,3 1,2 x 109 0 PPM 8,5 32,9 5,6 162,3 1,4 x 1011 168 25,0 PPM 8,4 32,9 4,7 115,7 4,2 x 106 0 PPM 8,4 32,8 4,5 129,0 3,1 x 1010 192 10,0 PPM 8,5 33,9 4,3 128,7 1,1 x 106 0 PPM 8,3 33,7 4,3 121,3 1,5 x 1011 216 10,0 PPM 8,4 33,8 4,3 120,0 6,7 x 107 0 PPM 8,3 33,6 4,2 122,7 1,6 x 1011 240 10,0 PPM 8,5 33,3 3,7 97,0 1,6 x 108 0 PPM 8,5 32,2 2,7 106,0 3,0 x 1010 * dodana založna raztopina biocida PS15 (koncentracija 2500 ppm) * added stock solution of the PS15 biocide (concentration of 2,500 ppm) Koncentracija kisika je v času ekspe- rimenta upadala v obeh bioreaktorjih (Slika 3). Začetna koncentracija kisika je bila v obeh bioreaktorjih nekoliko nad 6 mg O 2 /l, ob koncu eksperimenta pa je v B S upadla na približno 2,5 mg O 2 /l, v B B pa na 3,5 mg O 2 /l. PA je fakulta- tivna aerobna bakterija, ki v prisotnosti kisika oksidira organske snovi do CO 2 in vode. Aerobni metabolizem je v primeru ugodnih pogojev okolja pri mikroorga- nizmih, ki lahko izbirajo metabolizem, favoriziran, saj jim omogoča sproščanje večjega deleža energije in posledično hitrejše razmnoževanje. S Slike 3 lahko razberemo, da je količina raztopljene- ga kisika v B S upadala hitreje, kar lahko pripišemo višji koncentraciji bakterij. Koncentracija bakterij v BS je bila od 48 h dalje višja kakor v B B . Najvišjo razliko v številu smo opazili ravno v zadnji točki na koncu eksperimenta Slika 3: Količina kisika v odvisnosti od časa inkubacije Figure 3: Oxygen quantity depending on incubation time Slika 4: pH vrednost v odvisnosti od časa inkubacije in dodanega biocida Figure 4: pH value depending on incubation time and added biocidetime Slika 5: ORP v odvisnosti od časa inkubacije in dodanega biocida Figure 5: ORP depending on incubation time and added biocide Slika 6: Populacija PA v odvisnosti od časa inkubacije in dodanega biocida Figure 6: PA population depending on incubation time and added biocide Vrednosti merjenja pH kažejo na premik nevtralne pH vrednosti gojišča na začet- ku eksperimenta (pH okoli 7) do bazič- ne pH vrednosti (konec eksperimenta). V začetnih časovnih intervalih ekspe- rimenta opazimo, da je pH vrednost v B B nižja od pH vrednosti v B B (Slika 4). Vzrokov za to je verjetno več. Eden je gotovo vpliv dodatka PS15, ki ima kisel značaj, prav tako pa na pH vrednost vpliva upad koncentracije kisika. Zadnji lahko povzroči spremembo metaboliz- ma PA in povzroči nastajanje nepopolno oksidiranih snovi ter posledično zakisa- nje medija. Po 168 h inkubaciji opazimo spremembo trenda; pH v B S upade bolj kot v B B . Razlago za to lahko iščemo v znatnem povišanju števila organizmov PA v BS, hitrejšem upadu kisika in spre- membi metabolizma. Takšen trend osta- ne opazen do konca eksperimenta. Oksidacijsko-redukcijske reakcije opišejo prenos elektronov med atomi, moleku- lami in ioni, medtem ko oksidoredukcij- ski potencial (ORP) opiše razpoložljivost prostih elektronov in oksidacijsko ali redukcijsko tendenco medija. Meritve ORP se zato uporabljajo pri ugotavljanju dezinfekcijskih učinkov, nitrifikacijskega procesa, korozije, pogojev za precipi- tacijo železa in mangana [19]. Zaradi zadnjega smo meritve ORP vključili tudi v našo raziskavo. ORP upada podob- no kot kisik v obeh bioreaktorjih od začetka eksperimenta (Slika 5). Ves čas poteka eksperimenta je ORP pozitiven, kar nakazuje na oksidacijske razmere. Nižanje potenciala v obeh bioreaktor- jih pa lahko iščemo v porabi kisika kot končnega akceptorja elektronov s strani PA, s tem pa nižanje koncentracije ki- sika kot oksidanta v mediju. Največje razlike v ORP smo opazili med B S in B B v časovni točki 48 h. Zanimivo je tudi to, da je ORP v B B ostajal nižji od ORP v B S , čeprav smo v B B dodajali oksidirajočo komponento, ki bi morala zviševati ORP potencial. Vzroka za to nam ni uspelo ugotoviti. Številčnost PA med eksperimentom se spreminja. V začetnih fazah opazimo izjemno skokovito razmnoževanje mi- kroorganizma, ki smo ga prenesli s stan- dardnega gojišča (Slika 6). Tako v B S kot B b vidimo, da je organi- zem do točke 48 h (BB) oz. 72 h (B S ) v fazi eksponentne rasti oz. v t. i. log fazi. Lag faze, to je faza, v kateri se organi- zem prilagaja novim pogojem, pa nismo opazili [20]. Odsotnost lag faze lahko iš- čemo v gojitvenih pogojih, saj smo pre- nesli organizem iz gojišča z zelo podob- no kemično sestavo, zato organizem ne potrebuje posebnega prilagajanja oz. je zadnje močno skrajšano. Po dodatku bi- ocida v nizki koncentraciji 2,5 ppm oz. 5 ppm smo opazili, da se je populaci- ja sicer zmanjšala, vendar se je ekspo- nentna faza, v kateri se je organizem nahajal, nadaljevala. 72 h po inokulaciji smo opazili, da je število organizmov v bioreaktorju slepa doseglo plato oz. t.i. stacionarno fazo, v kateri se število organizmov bistveno ne spreminja več [20]. Dodatek biocida do končne kon- centracije 10 ppm povzroči zmanjšanje števila PA v primerjavi z B S za več kot 1 logaritemsko skalo. To pomeni, da je bilo organizmov v B B za več kot 95 % manj kot v B S . Naslednji dodatek PS15 še dodatno zmanjša populacijo PA, tako da je bil upad števila organizmov od predhodne točke v B B za 90 %. V pri- merjavi z B S pa je populacija PA znašala manj kot 1 % populacije v B S . Najnižja številčnost PA je bila določena v B B po 192 h. Takrat je število PA v BS pomenilo samo še 0,001 % številčnos- ti PA v BS. Dodajanje PS15 v naslednjih točkah je omejilo hitrost naraščanja številčnosti PA, ne pa tudi samega tren- da naraščanja populacije. Populacija se je povečala za skoraj dva logaritemska faktorja v 48 h, vendar je bila hitrost naraščanja v primerjavi z začetnimi toč- kami hitrosti naraščanja v BS bistveno počasnejša. Tam je bila hitrost skoraj 2 logaritemska faktorja v 24 h. 4 ZAKLJUČEK Rezultati so pokazali, da Persan S15 učinkovito deluje na zmanjšanje šte- vilčnosti bakterije P . aeruginosa. Odziv populacije na dodano biocidno kom- ponento je odvisen od pogojev, v ka- terih se nahaja populacija organizma in lokalno lahko povzroči zmanjšanje številčnosti P . aeruginose že v koncen- tracijah do 10 ppm. Dodatek biocidne- ga sredstva nima bistvenega vpliva na spremembo koncentracije kisika v siste- mu, pH vrednosti ali bistvenejših spre- memb na ORP potencial ali pa so zadnje majhne in lokalno omejene. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Raziskava je bila financirana s strani VAVČERJA POLY4EMI »Biodegradable microcapsules for disinfection of paper machine wet end«. The research was funded by the Poly- 4EmI voucher “Biodegradable micro- capsules for disinfection of paper ma- chine wet end.” 5 REFERENCE [1] ŠUŠTARŠIČ, M. Papirni stroj – ekosistem v malem? Papir, 2011, št. 5, str. 26–29. [2] IVANUŠ, A. Mikrobiološka problematika v papirni industriji, 2- kongres slovenskih mikro- biologov z mednarodno udeležbo, Bole-Hri- bovšek, V., Ocepek, M., Klun, N., str. 359–362, Portorož, september 1998 [3] ŠUŠTARŠIČ, M.. Mikrobiološke lastnos- ti toaletnih papirjev. Papir, 2015, št. 14, str. 32–35. [4] IVANUŠ, A. Mikrobiološka kakovost papirja, kartona in lepenke. Papir, 1997, št. 3–4, str. 42-44 [5] IVANUŠ, A. Reševanje mikrobioloških težav na papirnih strojih. Papir, 2005, št. 2, str. 29–31 [6] ODLOČBA KOMISIJE z dne 9. julija 2009 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti tissue papirju za higienske namene uporabe. Dostopno na spletu: http:// www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20 znaki/Ecolabel/2009_568_ES.pdf [7] ROSSMORE, H.W. Handbook of biocide and preservative use. Peta izdaja. Houten: Springer -science Busines media, B.V., 1995, 83–85. str. [8] RONING, C. Europe-wide analysis of paper mill microbial problems. Master of science, 2001, str. 34 [9] ŠUŠTARŠIČ, M., PETKOVŠEK, M.. Kavitaci- ja – tehnologija oblvadovanja[!] mikrobioloških dejavnikov tudi v papirni industriji?. 7. kon- gres Slovenskega mikrobiološkega društ- va, str. 130, V: VODOVNIK, M., KUŠAR, D., MARINŠEK-LOGAR, R, 20.–22. Bled, Slovenija. Ljubljana september 2017 [10] KALARI, M., NUUTINEN J., SALKINOJA – SALONEN, M.S. Mechanisms of biofilm for- mation in paper machine by Bacillus species: the role of Deinococcus geothermalis. Journal of Industrial Microbiology and Biotehnology, 2001, vol 27, str. 343–351 [11] BALDRY, M. G. C.: The bactericidal, fungi- cidal and sporicidal properties …; J. of Applied Bact., 1983, 54, 417–23. [12] IVANUŠ, A., GRČAR, I.: Microbiology in Papermaking – Green Biocide Application; Ma- drid, 25-26 Oct. 2000; (COST E-17) [13] FRASER J. A. L.: Peroxygens in environ- mental protection; Efluent and Water Treat- ment J., 1986. [14] VIJAYALAKSHMI, V., SENTHILKUMAR, P ., MOPHIN-KANI, K., SIVAMANI, S., SIVARA- JASEKAR, N., VASANTHARAj, S. Bio-degrada- tion of Bisphenol A by Pseudomonas aerugi- nosaPAb1 isolated from effluent of thermal paper industry: Kinetic modeling and process optimization. Journal of Radiation Research and Applied Sciences, 2018, vol. 11, št. 1, str. 56–65 [15] HENDRY, G.S., JANHURST, S., HORSNELL, G. Some effects of pulp and paper waste- water on microbiological water quality of a river. Water Research, 1982, vol. 16, št. 7, str. 1291–1295 [16] KRAMER, J.F. Peracetic Acid: A New Bio- cide For Industrial Water Applications, 1997, NACE International, Conference Paper [17] HOLT G., J., KRIEG R., N., SNEATH A. H., P ., STALEY T., J., WILLIAMS T., S., Bergey's Manual of Determinative Bacteriology, 9th edi- tion, str. 94,151, 168, 428 [18] BOH PODGORNIK, B., ŠUMIGA, B., GOL- JA, B., ŠUŠTARŠIČ, M., ŠUMIGA, B., RAVNJAK, D. Synthesis, coating and evaluation of anti- microbial microcapsules on paper. V: URBAS, R., PUŠNIK, N., Abstracts, 8th Conference on Information and Graphic Arts Technology, str. 121-122, Ljubljana, 7.–8. junij 2018. [19] VONGVICHIANKUL, C., DEEBAO, J., KHONGNAKORN, W. Relationship between pH, Oxidation Reduction Potential (ORP) and Bio- gas Production in Mesophilic Screw Anaerobic Digester, PoglEnergy Procedia, 2017, vol 138, str. 877–882 [20] MAIER, R., M. Poglavje 3: Bacterial Growth. V Environmental Microbiology, M. MAIER R. M., PEPPER CHARLES,L. I., GERBA, P ., Elsevier Inc., London, 2009, str. 37–53 1 Inštitut za celulozo in papir, 2 Belinka Perkemija, d. o. o.