• Štev. 222. Leto XII.
Maribor, sobota 1. oktobra 1958
Cena 1 din
( Poljski ultimat Češkoslovaški
Po varšavskih vesteh zahteva poljska vlada, da Češkoslovaška do danes °Poldne pristane na izročitev Tešinja, po praških pa zahteva ne določa *oka — Nemške čete zasedle prvi obmešni pas — Napoved novih nem ških zahtev — Klajpeda, Gdansk in kolonije
Varšavska ultimativna nota
^LEPI IZREDNE SEJE POLJSKE VLAD E. — 800.000 PROSTOVOLJCEV. — PISANJE VARŠAVSKIH LISTOV.
VARŠAVA, 1. oktobra. Poljska vlada je imela včeraj takoj po prejem« uradna besedila sklepov konference štirih velesil v Monakovem izredno sejo, na j ®ri je bilo sestavljeno in odobreno besedilo poljskega odgovora na zadnjo češkoslovaško noto glede ureditve tešinjskega vprašanja. Takoj po seji je bila nota ^Poslana v Prago. Nota je ultimativnega značaja in zahteva, da Češkoslovaška pezpogojno in brez vsakega zavlačevanja izroči Poljski tešinjsko ozemlje, na ka-ereni prebiva poljska narodna manjšina. Češkoslovaška je dobila rok do danes, 1. oktobra opoldne, da sprejme ali odkloni poljsko zahtevo. Ako to zahtevo
°^!oni, bodo poljske čete danes ob 12. uri dobile nalog, da s silo osvoje Tešinjsko.
^ARŠAVA, 1. oktobra. Poljske čete so j^dle vse ozemlje v štirikotu med nem-?*°< češkoslovaško in poljsko mejo in ^io že od včeraj pripravljene na ukaz ?* napad na Češkoslovaško. Na meji če-"joslovaškega Tješinja je zbranih tudi poljskih prostovoljcev, ki so se ^ali v legije za osvojitev ozemlja polj-6 manjšine na Češkoslovaškem. VARŠAVA, 1. oktobra. Poljski zunanji ^nister Beck je sprejel včeraj poslanike i^rike, Francije, Anglije, Nemčije, Maorske in Japonske, katere je obvestil J^Ijskih zahtevah nasproti Češkoslova-... 'n ultimativni noti, ki jo je varšavska poslala praški vladi.
VARŠAVA, 1. oktobra. Tukajšnji listi ostro napadajo Češkoslovaško in izjavljajo, da se Poljska ne more zadovoljiti s čakanjem, kakor so sklenili v Monakovem, ampak zahteva brezpogojno, da se vprašanje poljske manjšine na Češkoslovaškem reši na enak način in istočasno z vprašanjem sudetskih Nemcev. Poljska zahteva od Češkoslovaške takojšnjo od-stopitev poljskega Tješina In ga bo tudi dobila zlepa ali zgrda.
PRAGA, 1. oktobra. V Pragi zanikajo, da bi bila nota poljske vlade ultimativnega značaja z določenim rokom danes opoldne. Nota zahteva le takojšnjo izročitev Tešinja, ne določa pa termina, do kdaj se mora to zgoditi.
Nemci so vkorakali
škoslovaške, v južnem delu Češkega lesa, severno od Passaua. Češkoslovaška vojska se je z vsemi oblastvi umaknila s tega ozemlja že tekom včerajšnjega popoldneva in večera. Vrhovni poveljnik nemške vojske je izdal včeraj dnevno povelje, v katerem je sporočil, da bodo za-
Večni
^KOSLOVAŠKA VLADA JE že IZPRAZNILA PRVI OBMEJNI PAS, KI SO GA
NEMCI DANES ZASEDLI.
ČEŠKOSLOVAŠKA SE JE VDALA.
mPj*AQA, 1. oktobra. Češkoslovaška vi ikf’ So sestala k odločilni zgodovin-L *eii včeraj opoldne, da sprejme ali od j^*1' nioiiakovski diktat velesil, spričo l ®Sa Položaja ni mogla storiti drugega bj,j0r ukloniti se volji sile, proti kateri ves odpor zaman. Ako sklepov ko j6]ae"ce štirih v Monakovem ne bi spre-Slfo’ se morala vojskovati sama z Nem ® izidu takega spopada pa ni nobe-ČeL 0sl°vaka, ki bi veroval v uspeh.
.slovaška se je uklonila in uklonil j6 d'Sc'l>linirano ves narod. Edino, kar iHoi| ?ril* ie bilo to, da se jo zagrnil v 5ve kovanja. Odpovedane so vse zab Skoj,'sePredstave in vsi koncerti. Če-$a in ,Vaškl narod žaluje, a svojega pono ie i|j ®an>ozavesti ni izgubil. Pripravljen SVo.fnova na delo, da sl na novo uredi UK) preostalo domovino. Izpraznjeva-sVoln°niMa*	Nemčija	zasedla s
a v i> Vo*sl£()> se izvršuje z vso naglico,
D l>0*n®ni redu In miru. Ozemlje prv N,id 511 *	Spraznjeno že včeraj
loi) «U° 'n Okolij večera. Točno o pol ^°siov !'cmške čete že prekoračile če-zaSea, 0 mel° na jugozahodu In prič l • Inoi Tat' novo nemško državno ozem-Vaistv -t0v ni bi,° n^ter. Češko pre 10 P°beKnHo, a z njim vred tudi h 6«nC'i|,vetIA Ka’ 1,0 ,,iara P04! oblast žakov’i	nen,^to prebivalstvo je
llcn,š^e čete na cestah in jim 10 slovesen sprejem.
čele nemške čete takoj o polnoči zasedati ozemlje prvega pasu sudetskonem-škega ozemlja. Čete se morajo pri tem zavedati, da pomeni ta dogodek pričetek popolnoma nove dobe v razvoju nemškega naroda. V kratki dobi pol leta so se meje nemške države že dvakrat razširile,
SPREJEM NEMCEV
BERLIN, 1. oktobra. Vsi sudetskonem ški kraji stoje od včeraj v znamenju pri čakovanja nemških čet in združitve : Nemčijo. Povsod so v teku velike priprave za sprejem nemške vojske. Vse hi še so okrašene z zastavami s kljukastim križem, postavljeni so že slavoloki in vseh oknih Izložb so Hitlerjeve slike. V krajih, ki so jih nemške čete danes že zasedle, je preseglo navdušenje prebival stva vsa pričakovanja in vse meje. Ljudje so vojake zasuli s cvetjem, jih objemali in jokali od veselja.
UKAZ LEGIONARJEM
BERLIN, 1. oktobra. Sudetskonemšk: tiskovni urad sporoča. Po nalogu poveljstva sudetskonemških prostovoljskih legij v Bayreuthu ne sme nobena formacija teh legij in noben njen pripadnik prekoračiti stare nemško-češkoslovaške meje prej, preden za prevzem določenih krajev ne zasede redna nemška vojska. — Kdor se temu vikazu ne bi pokori'1, bo najstrožje kaznovan.«
* DEMOBILIZACIJA.
LONDON, 1. okt. Poglavar angleške cerkve, canterburryski nadškof, je izdal pismo, v katerem poziva vernike, naj prisostvujejo v nedeljo zahvalnim mašam za mir. Vlada je poslala domov tudi že prve mornariške rezerviste, ki so bili pred dnevi mobilizirani. Podobne odredbe je h dala tudi francoska vlada, ki je tudi že poslala domov nekaj letnikov.
LONDON, 2. okt. (Avala). Takoj po prihodu Chamberlaina je minister vojske odpustil rezerviste. Kot prvi so šli domov letalci.
ir med Nei Anglijo
v • •
icijo m
SENZACIONALNA IZJAVA, KI STA JO PODPISALA IN IZDALA VČERAJ HITLER IN CHAMBERLAIN.
BEi?i imNEMCI zasedajo
-
L ke konte
oktobra. Po sklepu mona-
MONAKOVO, 1. oktobra. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je ostal včeraj še do popoldne v Monakovem in se ob 11.30 sestal na razgovor s Hitlerjem v njegovem zasebnem stanovanju. Pri razgovoru je bil navzoč samo Hitlerjev tolmač. Razgovor je bil končan ob 12.15. Po tem razgovoru je bilo izdano sledeče uradno obvestilo skupne Chamberlainove in Hitlerjeve izjave, ki se glasi: »Midva, kancelar Nemčije Adolf Hitler in predsednik velikobritanske vlade sir Nevillc Chamberlain, sva se sešla na daljše posvetovanje, na katerem sva ugotovila, da sta sedanji sporazum in brltansko-nem-ški pomorski sporazum prvovrstnega značaja za dobre odnošaje med obema prijateljskima državama in za ostale države v Evropi. Tu svečano izjavljava, da ne bosta naša dva naroda nikoli več šla v vojno drug proti drugemu. Najtrdneje sva odločena, da se morajo vsi spori re-
in , fnce zascdejo nemške čete ševati na miren način, katerega smo se % •oktobra vse one krajo nem- tudi sedaj poslužlli. Oba sc obvezujeva, nuja, ki leže na jugozahodu Če- ‘ da se bova potrudila, da se odstranijo
vse ovire, ki bi mogle stati na potu dobremu sporazumu obeh narodov. Hitler. Chamberlain.«
Mussolini povabil Chamberlaina v Rim
RIM, 1. okt. (Avala) Reuter: Mussolini je povabil Ncvilla Chamberlaina na poset v Rim. Ob tej priliki naj bi rešila še preostale nerešene probleme v Evropi. Verjetno je, da se bo angleški ministrski predsednik tekom prihodnjega tedna odpeljal z jahto na potovanje po p Sredozemskem morju, takoj ko bo zaključeno zasedanje parlamenta. Ob tej priliki se bo sestal z Mussolinijem. Zelo verjetno je tudi, da bodo vabili na razgovore francoskega ministrskega predsednika Da-ladierja.
Zapiski
izdam
»Venkov« priobčuje pod tem naslovom uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Mi smo vedno verovali v prvi vrsti sebi, toda morali smo verovati tudi v prijatelje in zaveznike. Morali smo verjeti pogodbam in obveznostim. Koliko jih je danes med nami, ki bi radi dali življenje, če bi ne bila resnica, da smo bili izdani, da smo zapuščeni. Koliko jih je danes med nami, ki so na skrivnem jokali... Toda to niso bile solze strahopetcev in slabičev, temveč solze izdanih ljudi, ki jim je bila vzeta vera v poštenost in častnost sveta, ki jim je bila oropana vera v vsakršno pravo. Izdali so nas tisti, ki se je desetletja opirala nanje naša življenjska vera. Zapustili pa so nas tudi tisti, ki so obljubljali in ki je vanje veroval tako velik del naroda, ker so narod slovanske rase. Od vseh zapuščeni stojimo zdaj sami na svetu, prisiljeni sprejeti ponižanje. Ponižanje prenesemo, kajti6 navadili smo se nanj v svoji zgodovini. Nikdo pa ne more vzeti našemu narodu vere, da bo nekoč zopet oživela na svetu pravica in se častnost vme tja, kjer je bila zatajena in zavržena ...«
Samokritika
Francija je izgubila to, kar je bilo 20 let osnova njene politike. Že danes moramo ugotoviti, da se je povečala neodločnost naših zaveznikov. Svet bo čakal, preden se bo ponovno odločil priti na našo stran (pariška »Journee Industrielle«).
Švedska kritika
Anglijo in Francijo je njuno ponašanje osramotilo pred vsem kulturnim in civiliziranim človeštvom (stockholmski »Social Demokraten«).
Pozabljeno poslanstvo
Dokler bosta Anglija in Frajicija in posebno še angleški in francoski narod pozabljala na svoje visoko poslanstvo, ki je v tem, da nosita svobodo in demokracijo ter kulturo vt,em zaostalim narodom na svetu, tako dolgo bo njun ugled vedno manjši, tako dolgo se bodo posebno majhni narodi s prezirom obračali od njih. Simpatije širokih ljudskih množic in zatiranih narodov rastejo danes samo do tistih držav, ki dosledno branijo mir in podpirajo osvobodilni boj milijonskih narodov ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem. (»Tabor«).
Smrt prote Paje
V Zagrebu je umrl znani prota Pajo Dragič, eden izmed najuglednejših članov glavnega odbora SDS. Bil je poslanec že v začasnem narodnem predstavništvu ter tudi pozneje izvoljen od pre-čanskih Srbov. Bil je neomajen borec za sporazum med Srbi in Hrvati ter kot tak tudi nikoli ni zapustil SDS.
Slovensko politično strankarstvo
Slovenskemu ljudstvu politično strankarstvo že od nekdaj pripravlja pot v osebno degeneracijo, ker voditelji svojega vodstva niso izvrševali tako, da bi človeka vzgajali celotno in svobodno, ampak so ga ]e zunanje pridobivali za pristaša. (Edv. Kocbek v »Dejanju«.)
Za
nego
kože!
Borza. Curih, 1. oktobra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.87, London 21.21, Ncw York 439, Milano 23.12, Berlin 176,25,,
fflliUrin kmruL
Prihodnje nemške zahteve
PO ČEŠKOSLOV. pridejo na vrsto kolonije, klajpeda na litovskem
IN SVOBODNO MESTO GDANSK.
LONDON, 1. oktobra. Reuterjev poročevalec javlja iz Berlina, da imajo tam že pripravljene načrte za nove zahteve, ki bodo prišle na vrsto takoj, čim bodo do konca izvršeni sklepi monakovske konference štirih velesil glede češkoslovaške. Pred vsem pride na vrsto vprašanje vrnit- [ ve vseh bivših nemških kolonij, ki so bile j kot mandatna ozemlja v Versaillesu raz- j deljene med Anglijo, Francijo in Japon- j sko. To vprašanje je bilo mimogrede j
sproženo tudi že v Monakovem. Drugi dve nemški zahtevi pa sta priključitev klajpedskega (memelskega) ozemlja na Litovskem in sedaj svobodnega mesta Gdanska z okolico. To potrjuje tudi pisa nje berlinskega lista »Nachtausgabe«, ki pravi, da še ni mogoče govoriti o novi Evropi, njeni obrisi se pa že kažejo. Nova Evropa ob nastala izven Versaillesa in izven Ženeve.
Vrnitev državnikov
OGROMNE MANIFESTACIJE V LONDO NU, PARIZU, BERLINU IN RIMU.
ZAHVALNE MAŠE V NEMČIJI.
Odmevi mednarodnih dogovorov na do*
Maribor, 1. oktobra.
Ves svel se je včeraj oddahnil, ko je prišla razveseljiva vesi, da je bil na sestanku štirih velesil v Monakovem sklenjen mir.
Vesti p;i niso sprejeli vsi narodi z enakimi čuvstvi. Najbolj se veselijo gotovo Angleži, saj bi jim vojna v gospodarskem pogledu precej škodila. Za drugo jim je itak vseeno, saj se zanimajo samo za gospodarstvo. Francozi so zadovoljni, da vojne ne bo. Vendar so to pot vest sprejeli z gren-bo v srcih in z zavestjo, da ni bilo vse prav .kar je njihova vlada delala s svojim zaveznikom Češkoslovaško.
Nemci in Italijani vidijo v mirni rešitvi nov uspeh politike osi Rim— Berlin. Zadovoljni pa so tudi s tako rešitvijo, ker nihče ne more vnaprej določiti .kakšen bo konec vojne, pa čeprav je še tako sodobno oborožen.
Slovani so sprejeli rešitev z zavestjo, da je bila storjena krivica. Ker je bratska republika pač majhna, so njeno nadaljnjo usodo krojile velesile, kakor so tudi abesinsko in še marsikatero.
Vendar sprejema danes slovanski svet monakovski diktat z drugačnimi občutki, kakor je sprejel .,diktat“ iz Versaillesa. Takrat smo bili v zavesti, da nam dajejo iz miloščine to, kar nam gre po božjih in svetovnih po* stavah. Danes pa vidimo, da sc nas boje. Slovanstva se bojijo vsi skupaj, naj bodo totalitarno usmerjeni ali demokratsko. Angleškim trgovcem in Francozom, ki so „beati possidentes<!, ni vseeno, ali se bo v času — poo vseli izgledih prav kratkem — ko niso zadovoljili niti Nemcev in Italijanov v njihovi želji po razdelitvi sveta, pojavil nov interesent in položil na mizo težo svoje ljudske nadmoči ter zdravega, mladega duha in zahteval njihovo nasledstvo. To jim ni všeč in to je tudi glavni vzrok, da so se na prav za prav isli liniji znašli predstavniki avtokracije in demokracije.
Ce gledamo na dogodke z zgodovinskega 'stališča, vidimo, da Slovani nismo bili prvič odbiti pri naših napadih in da lo pot tudi ni bilo zadnjič. Vendar so težave gospodujočih vedno večje in lo je razveseljiv pouk iz zadnje krize. Napredek, ki so ga vse slovanske države naredile v dvajsetih Ic-tih, je lak, kot ga vidimo samo v Ameriki. In ta napredek bode v oči.
Zdaj, ko se je ugodilo nemškim zahtevam po vključitvi nemškega etnografskega teritorija v tretji rajh, moramo opozoriti na izjavo Adolfa Hitlerja, ki jo je dal v svojem ponedeljkovem govoru. „Sudelski kraji so moja zadnja teritorialna zahteva v Evropi", je dejal. S tem naj bi se v bodoče zunanja politika Nemčije odločila za aktivnost v izvenevropskih področjih, kjer bi zahtevala povrnitev afriških in azijskih kolonij, na evropskih dogajanjih pa bi bila manj zainteresirana. Izjava je vsekakor zanimiva, posebno ker jo je dal nemški kancelar, ki je suveren, in torej drugače veže državo kot pa samo izjava ministrskega predsednika.
To izjavo si morajo prečitati tudi vsi, ki so kol ostanki predvojne germanizacije ostali v različnih krajih avstrijskih nasledstvenih držav, kjer je slovansko prebivalstvo v večini. Sedaj se bodo pač morali odločiti ali za izselitev, ali pa da postanejo mirni in dobri državljani.	Ur.
Konstituiranje komisijo
BERLIN, 1. oktobra. (Avala) Interna* cionalna komisija, ki Jo bila odločena na konferenci v Monakovem, je Imela včeraj prvo sejo, pri kateri Je bil nemški delegat dr. Welzsaeeker izvoljen za predsednika. Novoizvoljeni predsednik $e Je nahvalil za zaupanie ter dejal, da bo gledal na to, da se bodo vsi sklepi sprejeli v popolnem in prijateljskem soglasju. Takoj nato so izvolili podkomisijo za vojaška vprašanja, ki se tičejo mirne izročitve sudetskega ozemlia. Pri ponovni seji plenuma so predloge vojaške podkomisije s priporočilom sareiell.
LONDON, 1. oktobra. Ko se jc angleški ministrski predsednik Chamberlain vrnil včeraj popoldni v London, ga je sprejela od letališča do dvora, kamor je odšel poročat kralju, večtisočglava množica, ki ga je pozdravljala s takim navdušenjem, kakršnega ni bil še nikoli deležen noben angleški državnik po svetovni vojni. Zvečer je bila seja angleške vlade, na kateri je Chamberlain poročal o monakovskih sklepih, v ponedeljek pa bo poročal obema zbornicama.
PARIZ, 1. okt. Ko je Daladier včeraj priletel na letališče Le Bourget, je izjavi! novinarjem, da je mir rešen ter da se je začela nova doba pri reševanju velikih evropskih problemov. Na poti v mesto ga jc pozdravljala tisočglava množica, tako da je bil ustavljen ves promet in policija ni mogla vzdrževati reda. Po prihodu je bila seja ministrskega sveta, kateri je prisostvoval tudi prezident republike Albert Lebrun. Slednji se je Daladierju v imenu vseh Francozov zahvalil za njegovo akcijo, ki je rešila mir.
MOSKVA, 1. oktobra. Sklep konference štirih v Monakovem je vzbudil v Moskvi veliko ogorčenje in vsi listi pišejo soglasno o dokončni kapitulaciji demokratičnih držav pred avtoritarnimi. »Prav da« pravi, da je monakovski sklep največji moralni udarec, ki ga jc Evropa doživela po svetovni vojni. Zato da si ohranijo mir, so zahodne detnokracijc izdale svojo demokratično zaveznico in so sedaj na to svojo izdajo in kapitulacijo še ponosne. Toda, ako mislijo v Londonu in Parizu, da so si s tem res zagotovili trajen mir, se kruto motijo. Vojna nevarnost ni odstranjena, ampak samo odgo-dena, in morda bo Evropa še prej kakor
NEV/ YORK, 1. oktobra. Znameniti ameriški časnikar Knickerbockcr, ki jc prepotoval vse sudetskonemško ozemlje, poroča newyorškim listom, da je v pokrajinah, ki jih mora Češkoslovaška brez plebiscita odstopiti Nemčiji, skoraj milijon Nemcev, socialnih demokratov, demokratov,, katoličanov itd., ki so podpisali posebno spomenico, katera je bila poslana tudi angleški in francoski vladi, v kateri so sc izrekli proti priključitvi k Nemčiji in zahteval, da ostanejo pri Češkoslovaški. K temu je pa treba prišteti še 850 tisoč Cehov s teli ozemelj. Celokupno število ljudi, ki se proti njihovi volji izročajo Nemčiji z monakovskim diktatom, jnaša torej okoli 1,800.000. Trditev, da so bile zadnje občrnske volitve, pri katerih je dobil Henlein štiri petine nemških glasov, izraz volje nemškega prebivalstva, da hoče k Nemčiji, je popolnoma neutemeljena. Tedanje volitve niso bile nikak plebiscit v tem smislu, ker takrat to vprašanje sploh ni bilo postavljeno. Stotisoči pa so glasovali za Henleinovo stranko tudi zato, ker so jih njegovi rediteljski oddelki terorizirali. Objava Knickerbocker-?vv«h{s poročila, ki jc podprto tudi s toč-
BERLIN, 1. oktobra. Hitler se je vrnil iz Monakovega v Berlin sinoči in bil deležen ogromnih manifestacij berlinskega prebivalstva. Danes zjutraj so bile po vsej Nemčije zahvalne maše za mir in za osvoboditev sudetskih Nemcev. V
Berlinu se je udeležil maše tudi dr. Gob-bels.
Rim, 1. okt. Takoj po prihodu Mussolinija so bile prirejene ogromne manifestacije. Italijanski predsednik vlade je govoril z balkona palače Venezia in dejal, da so v Monakovem rešili mir v zvezi s pravičnostjo. Ovacije so trajale zelo dolgo in je moral Mussolini priti 16-krat na balkog. Italijanski kralj je prišel Mussoliniju sam naproti in se mu je zahvalil za rešitev miru. Italijanski listi izražajo svoje zadovoljstvo z uspehom monakovske konference. Gajda piše, da je Mussolini rešil mir in civilizacijo v Evropi. »Osservatore Romano« pa pravi, da mora doseženi mir trajati naprej, ker bi drugače bil samo premirje.
si je mogoče misliti postavljena pred nove probleme, ki ne bodo nič manj razburljivi, kakor jc bil češkoslovaški. Najbolj tragična je pa usoda, ki jo je doživela ženevska Zveza narodov, ki je zborovala te dni kakor da ni v Evropi nobenega problema, ki bi ga bila ona v prvi vrsti dolžna vsaj proučevati, ako že ne direktno reševati, ko je v resnici bila samo v ta namen ustanovljena. Monakovo ie zadalo Ženevi še zadnji, smrtni udarec, in za Rusijo nastaja vprašanje, kakšen smisel bi imelo, ostati še nadalje v tej žalostni ustanovi. »Pravda« pravi, naj Ru sija obrne Ženevi in taki Evropi s studom in zaničevanjem hrbet.
nimi statističnimi podatki, jc vzbudila v Ameriki veliko pozornost.
Madžarska zahteva skupno mejo s Poljsko
BUDIMPEŠTA, 1. oktobra. Madžarska vlada je sklenila v sporazumu s Poljsko, da zahteva, da ji Češkoslovaška odstopi Podkarpatsko Rusijo in tako skupno mejo med Madžarsko in Poljsko. Razen tega zahteva najmanj ves Južni pas Slovaške.
LEBIIUNOVA ZAHVALA.
PARIZ, 1. okt. (Avala). Albert Lebrun se je zahvalil razen Daladierju tudi zunanjemu ministru Bonnetu, ki je bil odličen glasnik Daladierjevc politike. Posebna zasluga Bonnetova je, da jc uporabil ves vpliv, da jc praška vlada pristala na skepc.
TRAGEDIJA BENESEVEGA BRATA.
LONDON, 1. okt. (Avala. Iz Wa-shingtona poročajo; Vojta Bcneš, brat češkoslovaškega predsednika, ki je bil ves teden na propagandni turneji za ČSR po Ameriki, je sredi predavanja omagal in padel nezavesten na tla Njegovo stanje je resno,
inačem trgu. — Vrača se novo upanje*
Ko je napetost mednarodnega položaja nekoliko popustila, lahko ugotovimo, kako je ta mrzličnost vplivala tudi v Mariboru. Naše gospodarstvo je začutilo nenaden zastoj. Da je bila zunanja trgO” vina hudo prizadeta, je razumljivo. Pi’aV tako pa je močno občutilo zapletljaj v svetu naše notranje gospodarstvo. Man* borska industrija se je kar čez noč zna; šla pred težkim položajem. Surovin JJ) bilo iz tujine in so morali obrat žara«1 tega in še drugih vzrokov omejiti d° skrajnosti. Najbolj ie pri tem prizade10 delavstvo. Mednarodna napetost pa -ie vplivala tudi na mariborsko trgovin®-Trgovci so ostali brez večjih naročil Manufakturne trgovine so nekaj dni W počivale. Prav tako ni nihče te dni kupO' val pohištva in drugih premičnin. TrS®' vanje z nepremičninami pa je zadfl!11 dni sploh zastalo. Naši trgovci že dolS® ne pomnijo, da bi kakšen mednarodn dogodek tako vplival na naše gospoda’’' stvo kakor sedanji. Čim so prišle povoljnejše vesti v zadnjih dveh dnevi"’ je tudi mariborsko gospodarsko življenJ.e nekoliko oživelo, kar je navdalo tukal' šnje gospodarske in zlasti trgovske kf0' ge z novim upanjem.
Pes jc ugriznil 8-letno posestn*' kovo hčer Anico Beločnikovo od Mikavža na Dravskem polju. Ko jc “f klica šla mimo sosedove hiše, jo J® napadel pes in jo vgriznil v lice. r°' škodovanka se zdravi v tukajšnji &°‘ nišnici.
S kolesa jc padel na slovenj®
bistriškem klancu 18-lelni čevljar^ pomočnik Frane Podcrgajs in si z‘° mil desno roko ter se poškodoval n glavi. Mladeniča so prepeljali v borsko bolnišnico.
Z denarjem je ušel. Prevoznik ^ tija Kresnik je izročil Francu R. 571 d z naročilom, naj plača na kolodvoru 1 žarino za došlo blago. R. se je res peljal z dvovpreženim vozom na dvor, tam pa je pustil konje in z dc°a jem pobegnil.
Tok ga je pretresel. Ko je hotel sestnik Mirko Pernat spraviti konj3 ^ hlev na nekem kavarniškem dvorišči Tattenbachovi ulici in je prijel za pri vratih, ga jc vrglo ob tla. je, da je nekdo napeljal na kljuko el . trični tok z žico, kar bi lahko postalo & usodno.	,	^
Mednarodna razstava za var*i-otrok bo te dni v Beogradu. sno bo tudi II. kongres unije z* stvo otrok, na katerem bodo sod vali zastopniki vseh balkanskih žav in Anglije, Francije ter Nemci] •
N j. Vel. kraljica Marija se Je vl* j„ v Beograd. Na postaji jo je spreje pozdravil Nj. kr. Vis. knez Pavle.	^
Dr. M. Stojadinovič je sprejel R ^ Arasa in mu priredil kosilo, katereS ^ se udeležili tudi ministri Spaho, 2en’ j,), dič, turški poslanik, pomočnik zun- ^ Ivo Andric ter mnogo turških in vanskih odličnikov.
Spomenik kralju Petru I. po**3 ^ v Zagrebu. Načrt je napravil kip&r ji Meštrovič. Spomenik je že gotov	-j,
moral biti odkrit že te dni, zaradi	0
nepredvidenosti pa so odkritje Pr na poznejši čas.	^
V prepad Je padla lokomotiva ^oSJ)i. ma vagonoma blizu Brčkega v 0j$' Prevažala je les za neko tvrdko. vodja in kurjač sta pravočasno pos
z lokomotive m sc tako rešila. ^
Napad na orožnike. Skupina deničev je napadla v Bribir selu P* orožnikov, ki je hotela prijeti nekes. ve. deniča zaradi razširjanja neresnico ^ sti. fantje so skušali orožnike raijoV V zaradi česar so ti oddali več str« samokresov. Trije napadalci in eI1 nik so lažje ranjeni.	-id^'
V Beogradu se je porušil več £ nadstropne hisc ut pokopal lavcev. Dva sta tako nevarno P eSy dovana, da jc malo upanja o
n ju-	ctcjnietl
Z včerajšnjim dnem jc bil P ^ ifl
zračni promet med Zagrebom.
Romunijo
Rusija naj obrne Evropi hrbet
VELIKO OGORČENJE V MOSKVI ZARADI MONAKOVSKIH SKLEPOV _ ZA RUSIJO ZVEZA NARODOV NIMA VEČ SMISLA
Število nasprotnikov priključitve
ZANIMIVO POROČILO AMERIŠKEGA ČASNIKARJA KNICKERBOCKERJA O RAZMERAH V SUDETSKIH POKRAJINAH
Novice
Zadružna samooomoč prekmurske
mladine
Uspešno delo »dijaške gospodarske zadruge« v murski soboti
Socialni položaj prekmurskega dijaštva je bil obenem s položajem ljudstva, iz katerega je izhajalo, izredno slab. Pod madžarsko vlado je bila glavna podporna ustanova, v katero se je posrečilo priti nekaterim študentom tkzv. »Arvahaz«
(»sirotišnica«), dijaški zavod, ki sta ga ustanovila dva prekmurska »nemešnja-ka« in to z ustanovnino, ki bi danes znesla 5 milijonov din. Ta ustanova je bila v Koszegu in so zato tu večinoma prekm. študenti študirali, četudi je bila gimnazija bližje v Szombathelyju in pozneje Monoštru. Vse ustanove in podpore so bile seveda namenjene madžarizaciji. V novi državi posebne za vse prekmurske študente skrbeče ustanove ni bilo. Dij. podporno društvo, ki naj bi v Soboti skrbelo za srednješolce kljub podporam, ki so se nabrale iz vsakoletnih zbiranj, ni prišlo do večjega razmaha. Glavni kapital,
°krog 30 tisoč din, je zamrznjen v neki Posojilnici. Prekmursko dijaštvo je bilo Popolnoma prepuščeno znani skrbi pristnih organizacij in ustanov, ki so imele P° navadi strankarski značaj. Temu skrbstvu je bila izročena posebno akad.
Nadina in srednješolci višjih razredov ?° ukinitvi višje gimnazije v Soboti. Ker Je prekmursko dijaštvo še mnogo rev-aeiše kot v drugih predelih Slovenije, je lnjelo to dejstvo še mnogo kvarnejši Sliv, ki je v dveh desetletjih povzročilo mnogo kvara na mladih dušah in rodilo 'Un.ogo nezdravih posledic. Rodilo je 'Uuogo težkih duševnih bojev — mnogo Sadili moči je tudi klonilo. V nemali 'Ueri leži tu krivda današnje nesloge in Zakrizenpsti med prekm. inteligenčno Sadino, ki še vedno ni zamrla, dasi pri-uke drugače velevajo.
, Zato je gotovo splošno koristen in upo-
števanja vreden poizkus nekaterih prekmurskih akademikov, ki so si s pomočjo dijaštvu naklonjenih inteligentov in pridobitnikov ustanovili pred leti gospodarsko zadrugo. Glavni njen namen je gmotno pomagati prekmurskemu dijaštvu. Tega pa ne del s podporami, temveč z brezobrestnimi posojili, ki jih morajo dolžniki pozneje — najkasneje takrat, ko pridejo do služb ■— vrniti po majhnih obrokih. Tako bo ohranila zadruga stalen kapital za bodoče čase, pri članih-akademikih pa vzgaja misel zadružništva in samopomoči. Posoja samo članom, ki plačajo enkratni delež din 25.—. Zadruga je izključno gospodarska in humanitarna ustanova v pomoč in podporo prekmurskemu dijaštvu. Združuje člane najrazličnejših naziranj in ver. Med člani in odborniki ima prijatelje mladine iz vrst intelektualcev, trgovcev, obrtnikov itd. V dveh letih obstoja je kljub skromnim raz meram, v katerih je nastala, razdelila 10 tisoč din posojil. Članov ima okrog 50. Načeljuje ji znani prijatelj in podpornik mladine živinozdravnik dr. Jože Šerbec.
Zadružniki se nadejajo, da bo njihova zamisel vsesplošno sprejeta in podprta. Upajo, da bodo s svojim delom pripomogli poleg gmotne podpore akademikom tudi k slogi med prekmursko mladino in ostalo inteligenco. Zamisel vsekakor zasluži, da jo podprejo ne samo tisti v Prekmurju, ki kaj imajo, temveč tudi ostala slovenska javnost. Inteligenčna mladina, ki danes v Prekmurju odrašča, je najtrdnejša vez in močna garancija za slovenstvo tudi v časih preizkušenj. V mnogo-čem bo dajala svoj pečat prekmurskemu ljudstvu, zato ne sme biti duševno izkrivljena in se ji ne sme nasproti zapovedim vesti postavljati vprašanje eksistence.
Babilonska kolobocija v etru
-bilijone ljudi je te dni po vsem svetu D°dnevi in ponoči cele ure presedelo pri j^iu in lovilo vesti o tem, ali sc bo naš ^hitinent zopet zapletel v vojni ples, ki 1 zahteval strašne žrtve, če si svoj apa-Se tako dobro poznal, tokrat se v > gotovo nisi več spoznal. Propagan-ie tudi v Evropi dosegla amerikanske ^Perdimenzije, obdelovala je poslušalce 0 vseh pravilih moderne politične relda-2?* Posluževala se je vseh mogočih je-'kov, da pridobi svetovno javnost za *v°io tezo.
. Sedjm pri svojem prejemniku, ki sem j-u že tolikokrat dodobra pretipal obisti b°znam vse njegove muhe. Zvečer se dajajo poročda. Zavrtim gumb, da bi Vq • ®raJislavo. Ujametn madžarsko go-m rico. Šmcnt, od kdaj pa je tu madžar-a Postaja? Hitim na Budimpešto in sli-
šim češčino in slovaščino. Kaj je danes res vse narobe? Praga govori kar v petih jezikih, Dunaj češki, Varšava slovaški, Strassbourg nemški, Rim takisto.
Vrtim dalje. Aha, Beograd, srbohrvaščina mi doni na uho. Toda na kakšnem valu je danes! Pogledam, seveda Bari, Pojdimo dalje. Slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi. Seveda, Ljubljano sem ujel! Kaj še, Brno koncertira. Ali me bo moj sicer tako pohlevni in zanesljiv prejemnik še dolgo vodil za nos?
Naj se ves svet preklja in govori v jeziku drugih, Slovenec, ostani doma in čuj domačo govorico! Najdem Ljubljano hvala Bogu, vsaj enkrat poštena govori ca. Nisem se motil, zadel sem pravo: »Ich hab’ mein Herz in Heidelberg verlo-ren«...
Konjske dirke na Teznu
tevaSaSk() društvo v Mariboru pri-v nedeljo, 2. L ni. kasaške dirke sty ^Czeuskem dirkališču. Med občin-^°Ui vlada veliko zanimanje za zmaju. v Posameznih dirkah. V nasled-
Scn' ta
lemo podati nekaj napovedi
b0 P°siunezne dirke. V prvi dirki sc Ul'ist0
^VodU boj med Tosko, Silanom in v	l°da	odločilno more
poseči
to£Ltudi Krka. V drugi dirki „Lju-
Danica. V po-in Tlona. V
^	-vinu.	r	ui	.......	„
ha l,tegne zmagati Firlica, izglcd žlc/,n;'K° pa ima tudi	v
i^tr Prillla-ju še Prince ta dirki ima največ izgloda Silent, V v1-11111 pa Traviata, Veri in Saba. W (Urki »Mesta Maribora" je Sitev naP°ved jako težka. V odlo-: odo posegli Silan, Toska, Tu-<bko u. Nelsoii Viktor. Za dvovprežno '•irkj v iU*a pač največji interes. V lej Predyidevamo zmago dvovprege Gsisr^vaile in Nelson Viktor in Tu-
Si-n- ■
Ved- aiUca- Te naše napovedi so
o'• ««no domnevane ,ker more ta
f,b v k°hj presenetiti. Dirke se vrše ‘(ke
ga je sedaj kupil Prometni zavod iz Ljubljane od jeklarne na Ravnah. Premogovnik je bil dolga leta v obratu ter je oskrboval s premogom jeklarno v Gušta-nju. Pred leti pa je ta premogovnik prenehal obratovati, dasi je bilo znano, da leže pod zemljo še precejšnji skladi pre moga. Letos je novi lastnik holmeškega premogovnika Prometni zavod dal glo bočinsko prevrtati ves kompleks ter izsledil rentabilne do 6 metrov debele pre mogovne sloje. Največ zaslug, da se je Prometni zavod v Ljubljani zavzel za ta premogovnik, ima pokojni ljubljanski ru darski glavar inž. Močnik, ki je še en mesec pred svojo smrtjo sam pregledal teren in rezultate vrtanja z namenom, da bi se v novem premogovniku zaposlilo čim več leških brezposelnih rudarjev. — Zaradi tega vsa okoliška javnost nestrpno pričakuje obratovanje novega premogovnika na Holmcu. Novi lastnik Prometni zavod v Ljubljani je dal leškim rudarjem pismeno obljubo za zaposlitev.
cik „3m vrcmenu in se °b 14. uri.
pričuo toč-
°Bn°vljen premogovnik na
m	HOLMCU.
Mol;
^cu je bil star premogovnik, ki
Kolodont-ova ustna voda čudovitp o«£fižiije
paradentoze...
Jn kaj jo je povzročilo? Zelo pogosto zobni kamen! Njene posledice? Omajani zobje! Zato se pravočasno borimo zoper zobni kamen — s Sargovim Kalodontom, edino zobno pasto v Jugoslaviji, katera vsebuje učinkoviti sulforicin-oleat. Sargov Kalodont odstrani polagoma zobni kamen in prepreči njegoyo ponovno tvorbo.
SARGOV
Proti zobnemu kamnu
o. Trgatev v Šmarskem okraju so ponekod že pričeli, nekateri pa seveda že tudi končali. Večina čaka na oktober. Neugodno bo vplivalo na trsje, ki se je do sedaj skoraj skozi tri tedne kopalo v najčudovitejšem jesenskem soncu, deževje, ki je prav po nepotrebnem začelo včeraj padati. Tisti, ki so grozdje že obrali, pravijo, da letos ni nič »plenjalo«. Mesto šestih polovnjakov, kakor je kazalo in je pričakoval, je pridelal neki kmet le 2 in pok
Murska Sobota
V nedeljo 2. okt. bo gostovalo v Sokolskem domu „Neodvisno gledališče“ iz Maribora z dramsko pesnitvijo „Breskov cvet“ in s strašno žalostno komedijo „Piramuž in Tizba". Začetek ob 20.30 uri.
Cene 20, 15, 10, 6 in 2 din.
o. Dr. Vladimir Maček, vodja Združene opozicije, bo danes zapustil Rogaško Slatino, kjer sc je lečil od 16. sept. t. 1.
o. Drva. Vse se pripravlja s kurivom na zimo. Letos je cena drvom v podeželju neverjetno poskočila in tudi težko jih je ponekod dobiti, še za drag denar ne. Mnogo jih Izvažajo.
o. Začelo se je pravo jesensko vreme.
Zadnje dni je marsikje deževalo, tako da se je mokri oktober začel prav dobro uveljavljati.
o. Ameriški Slovenci v Buenos Airesu so priredili predstavo igrice »Dve materi«, zraven pa zapeli nekaj slovenskih pesmi, ki so ameriške poslušalce silno navdušile. Poslušalcev je bilo okrog 1500, med njimi kakih 500 Slovencev.
o. Premog bodo začeli kopati pod strugo potoka Kotredežca v Potoški vasi blizu Zagorja. Potok so že napeljali v novo umetno strugo in samo še čakajo, da Se stara osuši.
o. Avtomobil je dobil s podarjeno srečko na tomboli v Šmarju pri Jelšah viničar Kumberger iz Tinskega. Srečnemu dobitniku je srečko podaril njegov gospodar tik pred izžrebanjem avtomobila.
o. Iz Rogaške Slatine. Pevsko in prosvetno društvo »Sloga« vprizori danes ob 20. sprvoigro »Kovačev študent«, ki mu doda še nekoliko pevskih točk. Koncert se vrši v Zdraviliškem domu. — Po Rog. Slatini se sprehaja še precej gostov. Ce bo nebo naklonjeno, bo trajala pose-zona še ves oktober. Vrelci bodo tudi še nadalje odprti. — Esperanto se bodo učili. Tečaj bo pričel drugi teden.
o. Velik vlom v Novem mestu. V pisarno upravnika ženske bolnišnice v Novem mestu je vlomil neznanec in navrtal veliko železno blagajno. Odnesel je vso gotovino v znesku 11.320 dinarjev, vrednostne papirje pa je pustil.
o. Požar jo Izbruhnil v vinski kleti Pučka Martina blizu Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji. Požar sc je razširil na drugo bližnjo klet in prešo. Ker ni bilo v bližini vode, je vse pogorelo do tal.
o. Tatvine v okolici Dobrepolja se v
zadnjih dneh vedno bolj množijo. Neznani zlikovci odnašajo iz hiš obleke in denar, iz shramb pa poljske pridelke.
p. Ptujske novice. V tkalnici Majšperk je padel Kropšu Francu težki valj na nogo in mu jo zmečkal. — V Ptuju se vrši 4. in 5. okt. dvodnevna vaja za zatemnitev. Zatemnitev traja vso noč.
c. Vesel prizor na peronu. Včeraj popoldne je odpotoval tz Celja v Nemčijo neki direktor s svojo gospo, ki je pri odhodu rekla kostanjarju pred kolodvorom, da gre le v Maribor in se še vrne. Toda kostanjar ji tega ni verjel in je brž poslal v mlekarno po svojo ženo, ki ji je dolgovala direktorjeva soproga okrog 300 din. Prihiteli sta še dve upnici, neka mesarica in neka branjevka in vse tri ženske niso popustile preje, dokler jim ni gospa direktorjeva plačala v nemški valuti dolg. Po tej veseli in živahni odhod-nici je par odpotoval v domovino.
c. Celjski drobiž. V bolnišnici je umrla 701etna mlinarica Dobnik Frančiška iz Dolge gore pri Ponikvi. — 391etnega delavca Železnika Ferda# iz Gaberna pri Laškem je v četrtek zvečer prehitel avto, ga pri tem oplazil, da je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo.
c. Odpovedane prireditve. Spominska proslava, ki se naj bi vršila jutri v Žalcu in u kateri smo poročali, je odpovedana. Prav tako je odpovedana veselica Zveze živilskih delavcev, ki je bila napovedana za danes zvečer pri Zelenem travniku. Prvenstvena tekma Atletiki:01iinp ter prvenstvena tekma njune mladine na igrišču pri Skalni kleti je morala biti za nedoločen čas odložena.
c. Sokolska tombola bo jutri ob 4. na Glaziji, v primeru slabega vremena pa se preloži na 9. oktober.
c. Poziv tujim državljanom. Prcdstoj-ništvo mestne policije vabi vse tujce, ki imajo za nedoločen čas dovoljenje bivati v naši državi, da se javijo pri predstoj-ništvu v sobi 36. Izvzeti so le ruski emigranti.
c. Bonbončkov dan, ki se vrši vsako leto, priredi jutri ženska podružnica CMD. Dohodki so namenjeni revni šolski deci.
c. Celjski krojači podpisali kolektivno pogodbo. Po uspešno zaključenih pogajanjih, ki jih je vodil magistratni komisar g. Viljen\ Koren, so celjski krojači podpisali kolektivno pogodbo s svojimi pomočniki. Nova pogodba določa 10-urnl delavnik, čezurno delo pa bodo mojstri plačevali s 50% prebitkom. Pogodba jo n. Brzojavni promet med ČSR in Jugoslavijo je zopet odprt, kakor sporoča čsl uprava za pošte, telegraf in telefon.
Maribor
Protestno gibanje mesarev stojničarjev
GOSPODINJE IN MESARJI S STROSSMAJERJEVO ULICO NEZADOVOLJNI
— KLICI PO NOVI TRŽNICI
Kakor drugi prodajalci, tako tudi nia-
uborski mesarji niso zadovoljni s sedanjo ureditvijo mariborskega trga. Od časa, ko so jih z drugimi vred preselili v Strossmajerjev drevored, je konzum mesa pri mariborskih mesarjih znatno padel. Gospodinje, ki se preoddaljenega trga izogibajo, hodijo kupovat v mesnice v mestu in so pri tem prizadeti oni mesarji, ki se predvsem, preživljajo s prodajo na stojnicah. Bliža se zima in takrat bo zaradi snega še mnogo večja gneča v Strossmajerjevi ulici, saj imajo komaj dobra dva metra prostora prodajalke in mesarji skupaj. Ob deževnem vremenu pa s kostanjev v tem drevoredu kar lije na stojnice. Vsi ti razlogi so dovedli ma-
riborske mesarje do protestnega gibanja. Na zadnji seji Združenja mesarjev v Mariboru je bilo soglasno sklenjeno, da odpošljejo mestnemu poglavarstvu spomenico s svojimi prošnjami in zahtevami glede ureditve trga. V spomenici izražajo mesarji nezadovoljstvo nad Strossmajer-jevo ulico, ki za trg nikakor ni primerna. Njihova tiha želja je, da bi zopet prišli na Glavni trg, ker je uradno določeno, da pride tja nekaj stojnic, toda ne mesarskih. Iz zdravstvenih razlogov pa je naša javnost proti vsakim stojnicam na urejenem Glavnem trgu. Vse to pa glasno kliče po novi tržnici. Zato je potrebno, da se to vprašanje končno vendarle premakne z mrtve točke.
vodi učiteljica soiopetja, ga. prof. Ropaš 4 Le pred strahom nevarnosti vojne Zora.	;	smo našo naznanjeno veliko prodajo bili
m. Mesarske prodajalnice bodo v zim- ustavili. Ker pa se je vojna nevarnost po* skeni času, t. j. od 1. oktobra dalje ob legla, naznanja tvrdka Pregrad, nedeljah zaprte; prav tako se ne bo pro- Trgovski dom, Maribor, da se bode prodajalo meso na stojnicah, pač pa bodo daja, kakor vso konfekcijo damske in mo* vsled tega odprte prodajalnice in stojnice / ške vrste za približno 1 milijon vrednosti ob sobotah do 19. ure zvečer in ima tako po zelo ugodni ceni prodajalo. Kdor želi
občinstvo priliko se že v soboto popoldne preskrbeti z mesom za nedeljo.
Železno pohištvo,
žične vložke, otroške vozičke vseh vrst nudi najceneje
,»Obnova* F. NOVAK, Jurčičeva 6
poceni kupiti, naj pohiti.
* Grajska klet. Od 1. oktobra nova prvorazredna godba, štiri lepe orientalske pevačice.
* Vabilo ua vinsko trgatev Sokola P°‘ brežje v nedeljo, 2. oktobra, pri br. Ren' člju.
* S posebnim vlakom v Trst v ne*
TRG, DEŽ IN PRVEGA...
Kljub temu, da nas Pluvius v sveti jezi gosti z mokroto, je bil današnji trg še dokaj dobro založen, pomisliti pa moramo, da danes meščani slavijo »Prvega*. Še gospodinje moško stopajo po blatu med stojnicami in plačujejo kar s papirnatim denarjem. Drobiža zmanjkuje ...
Zelenjave je bilo dovolj, največ špinače in buč, ki so jih kmetice strgale kar sproti pod razprtimi dežniki. Prav malo ie bilo zluščenega graha in sicer po 1.50 merica. Za dinar je bilo tudi 10 krompirjev na kupčku, stročjega fižola so pripeljale za silo, cena paradižnikov je pa poskočila na 4 din. Nekaj je bilo tudi kumar na prodaj in zluščenega fižola po 2 din kg. Gob ni bilo preveč, bile so pa izredno lepe. Jajca so prodajali po 1.25 komad.
Kostanj je že nekaj dni na trgu. Cena ie 3—4 din za liter. Brusnic že zmanjkuje, tem več pa je grozdja na prodaj. Zaradi slabega vremena je pa poskočila cena na 5 din. Šipkov je bilo po 3 din liter dovolj, orehov dvanajst za dinar, ne smemo pa pozabiti breskev, ki v množini celo konkurirajo grozdju.
Ni prijetno tavati v dežju po trgu, vendar se danes nihče ne pritožuje, ker — je pač prvega...
m. Vsak dan kolo. Izpred Okrožnega ■ deljo, dne 16. oktobra. Vožnja iz Ljubija*
urada je nekdo odpeljal delavcu Francu]ne in vizum le Din 78.—. Prijave spreje-Koletniku moško kolo znamke »Goričke« raa »Putnik« Maribor. Izkoristite ugodno
pa tudi vsa meljska industrija pozorno sledi borbi za novi mariborski dravski most. Mestna občina sodeluje pri tej akciji, ker bi bil z novim mostom močno	. .	,	,	.	,
razbremenjen državni most. Ker se je se- 'c ta^° Pokvarjena, da je bila ne-
z evid. štev. 135931. vredno 1300 din m. »Napad« na gostilno. V vinu razgreti Maks M. se je znesel nad neko gostilno na Pobrežju in pričel metati kamenje v vrata, zid in streho, kjer je razbil več opek. Ko se je streznil, je skesano priznal svoje dejanje.
m. Smrdljive klobase in salame je prodajal neki mesar pri Sv. Kungoti. Salama
daj banovina aktivno udeležila akcije za gradnjo meljskega mostu, je upati, da bodo na ponedeljkovi konferenci sprejeti sklepi, ki bodo Mariboru pripomogli do prepotrebnega novega mostu preko Drave.
IZRABLJANJE GOSTOLJUBNOSTI
V Maribor prihajajo službeno tuji železničarji, ki večkrat ostanejo v našem mestu čez noč. Dogajajo pa se žalostni primeri, da ti železničarji izkoriščajo bivanje med nami v propagandne namene, ki Slovencem ne morejo biti simpatični. Z raznimi vzkliki dajejo duška simpatijam za svoje junake in to moramo v bodoče preprečiti, ker je z njihovim prevelikim navdušenjem prizadet naš narodni čut. Oblast jim je sicer stopila močno na prste, razumljivo pa je, da Lzvc le za posamezne primere. Dolžnost vsakega posameznika je, da take posredne napade na naš narod kategorično odbije in onemogoči takim tujcem, da bi še kdaj izrabljali našo gostoljubnost.
OGROMNA PAPRIKA NA TEZENSKEM VRTU.
fezno ima svojevrstno senzacijo. Na vrtu gospe Betke Vizjakove, delovodjine soproge v Jenkovi ulici 11, je zrasla ogromna paprika. Gospa je strokovnjak v gojenju paprike, saj je več let živela na našem jugu. Da pa bo na njenem vrtu na Teznem zrasla tako nenavadno velika paprika, tega ni pričakovala. Paprika je 40 cm v obsegu in 20 cm dolga ter krasno zelena. Paprika še raste in bo še mnogo večja. Pravijo, da je to edinstven primer paprike.
m. Slovo nadkomisarja g. Stanka Kosa. Danes sc poslavlja od Maribora policijski nadkomisar g. Stanko Kos, ki odpotuje na novo službeno mesto v Ljubljano. Poklicni tovariši in prijatelji mu priredijo zvečer odhodnico v »Maribor, dvoru«. G. nadkomisarju želimo mnogo zadovoljstva na novem službenem mestu!
m. Osebna vest. Za vodjo uprave Mestnih podjetij v Mariboru je imenovan dosedanji ravnatelj podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru g. Jože Lekan.
varna za življenje.
m. Z denarjem je ušel. Pleskarski pomočnik Anton Pahernik je prijavil, da je zanj kasiral neki Andrej K. pri Prosvetni zvezi 300 din in z denarjem pobegnil.
TUDI ZA VAS
»eda i.i
pri VIRU SREČE
PUTNIK
Maribor - Celje • Ptuj
m. Kodrovi vlomi se pojasnjujejo. Pri
preiskavi v Mariboru je Koder priznal, da je vlomil 26. maja ponoči v skladišče Jakoba Krepila iz Starš. Pri tej priliki je ukradel precej svinjske masti, 70 kg riža, 60 kg ajdove moke, 2 veliki steklenici olja, 5 kg marmelade v skupni vrednosti okoli 3600 din. Blago je razdal in zdaj je
Vsak |e svoje sreče kovač I
V kratkem se prične 37. kolo državne lazredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih
dobitkov v skupni vrednosti ca.
Din 65,000.000'-
Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo hišo sreče in glavno kolekturo
BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25, tel. 20.97
kjer boste našli veliko izbiro novih srečk!
Odločit« se pravočasno!	sreža	Vas	kliče!
Cela srečka stane Din 200.-, polovica Din 100'- in čctrlinka Din 50*-
m. \ov ravnatelj meščanske šole v
Gornji Radgoni. Po službeni potrebi jc premeščen za ravnatelja meščanske šole v Gornji Radgoni meščansko šolski učitelj g. Alfred Kos iz Maribora.
m. Ljudska univerza v Mariboru namerava prirediti ob 20-letnici obstoja Jugoslavije ciklus predavanj, ki obravnavajo nastanek naše države in njen razvoj na vseh področjih človeškega udejstvovanja. V ta namen si je zagotovila sodelovanje odličnih strokovnjakov iz vseh delov naše države. Prvo predavanje bo v petek 7. okt. Predaval.bo naš znani zgodovinar in pisatelj prof. Silvo Kranjec iz Ljubljane o političnem položaju Evrope 1. 1914.
bila preiskava pri Mariji Maglici v Skokah, kjer so orožniki našli še 10 kg masti. Ostalo so najbrž domači že porabili, čeprav pravi Maglicova, da je Koder prinesel Ie mast. Sumi se, da je bil soudeležen pri tatvini tudi Josip Maglica, ki že sedi za zapahi, ■ kajti ni verjetno, da bi mogel Koder odnesti sam tako velik plen.
m. S pobrano naročnino je izginil. Urednik »Totega lista« je prijavil inkasanta Vladimirja M., ki je kasiral naročnino, pa jc ni izročil.
m. Z alkoholom so jo zastrupil 18-letni poljski delavec Ivan Vohaj iz Fra.jbnjma na Pohorju. Prepeljali so ga v bolnišnico.
priložnost!
* Milijoni so na razpolago! Treba je le nabaviti srečko drž. razredne loterije pri VIRU SREČE »Putniku« Maribor, TrS svobode-grad. Žrebanje že 12. oktobra. Pohitite! Skupni dobitki Din 64,991.000!
* Žel. pev. društvo »Krilato kolo« pr>* redi v gostilni Koren, Košaki, vinsko trgatev. K obilni udeležbi vabi odbor.
* Kino kavarna — Kino bar. Naš novi variete spored je naša reklama. V nede* Ijo, 2. oktobra, in odslej vsako nedeljo in praznik popoldne od 5.—7. ure popoldanski koncert z variete sporedom.
* Halo! Danes sveže morske ribe, Pr‘* pravljene na razne načine. Pristno viško vino. Gostilna Otok Vis, Sodna ulica 1®-
* Primarij dr. Lutman zopet redno or* dinira.
* Iz Društva mariborskih drž. upok°*
jencev. Naše člane in članice vljudno ob* vešačmo, da se je društvena pisarna 'i#" časno preselila v mestni magistrat R°' tovški trg, pritličje, v pisarno Združeni* vojnih invalidov. Uradne ure za naše članstvo: ob torkih in četrtkih od 10- d® 12. ure dopoldne, ob sobotah od 3. do * ure popoldne. — Društveno predsedstvo-
* Ali pojdeš na potovanje? Potem1,0 pozabi vzeti s seboj nalivno pero ter le? pisemski papir, s katerim bodeš razve* selil svojce, ko jim bodeš pisal iz odda' Ijenih krajev! Svojo bogato izbiro Prl' poroča knjigarna in papirnica Tiskovn® zadruge, Maribor, Aleksandrova c. I3'
* Javna licitacija. Dne 4. oktobra l?3®* prične ob 9. uri javna licitacija najdena' predmetov v običajnih prostorih stanK Maribor gl. kol.	^
• Poročni prstani po teži samo v tr' govini M. Ilgerjev sin, Maribor, GosP°'
ska 15.
m. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru sporoča, da jc zbirališče udeležencev za družabno prireditev s trgatvijo odseka Z. M. B. v Cirkovcih jutri, v nedeljo, ob 11. uri dopoldne na glavnem kolodvoru. Udeleženci naj se poslužijo nedeljske vozovnice, ki stane samo 10 dinarjev.
m. Jablana v cvetju. Muhasta priroda sc'je poigrala tudi na vrtu uradnika tržnega nadzorstva g. Ivana Ribiča v Delavski ulici 59, kjer se je razcvela jablana. To je pač nenavaden jesenski pojav.
m. Iz Glasbene šole Glasbene matice
doznavamo, da se je vpisalo meseca septembra 150 učencev in učenk. To število _	.	sc bo še znatno povečalo, ker veliko di-
preko državnega mostu ali pa se poslu-j jakov vstopa šele oktobra. Poseben odmevati broda. žato je na gradnji mostu delek tvori na glasbeni šoli dekliški zbor
PRED KONFERENCO ZA NOVI DRAVSKI MOST
V ponedeljek bo v mariborski mestni posvetovalnici pod vodstvom bana g. dr. Natlačena konferenca za novi dravski most. Sodelovali bodo vsi prizadeti, pobreška občina, mestna občina in industrija v Melju. Vprašanje novega mostu je postalo aktualno za časa županovanja g. Grčarja leta 1922-23, najbolj pa za časa ustanovitve Hutterjeve tovarne v Melju. Delavstvo stanuje večinoma na Pobrežju, ki mora vsaki dan prehoditi dolgo pot
2. X. 1938
Stadion Železničarja RAPID
Ob 15.30 Mariborski derby
ŽELEZNIČAR
Ob 14.00
SLAVIJ A - C. Š. K.
Pri vsakem vremenu !
m. Prometna nesreča. V noči na prvega jc tovorni avto nekega mariborskega prevoznika zadel na Meljski cesti ob konja, na katerem je jahal posestniški sin Jovremovič, ki jc padel s konja, se močno poškodoval po glavi in ima zlomljeno nogo. Pa tudi konj je dobil močne poškodbe. Avto je zdrvel naprej in ga jc policija dobila pred neko hišo v Dravski ulici.
Spored koncerta društva »Jadran«,
posvečenega spominu našega nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra Zedini-telja je zelo pester in bogat. Poleg solističnih pevskih, glasbenih in orgelskih točk bo zbor »Jadrana« pel 7 skladb najboljših svetovnih komponistov. Vstopnice v predprodaji pri Zl. Brišnik. Koncert
* Točaji ruskega jezika (začetni ih daljevalni) se bodo začeli s 1. oktobro®1] Prijave v knjižnici Ruske Matice ob sf dah in sobotah od 19.—20. ure (5° ulica 9-III. Prostori Nar. strokovne ^ ze) in pri prof. Sokolovu, klasična nazija. Šolnina 20 din mesečno.
* Vse muzikalije naroča hitro Jn ceni knjigarna V. H c i n z, Gosposka 11 ca 26.
* Večerni trgovski tečaj, tečaji za L. jepisje, stenografijo in nemščino. Za tek 3. oktobra 1938. Trgovska šola b vač, Maribor, Gosposka 46.
Kln°
* Grajski kino. Prekrasen film «
GB*
viz
vanka«. Znameniti pevci Benjamin Mihael Bonen, Marija Cebotari.
* Kino Union. Danes senzacionalni-^, Icnapeti, najnovejši Tarzan-film **. v haremu«. Borba z divjimi zverrm-
Mariborsko gledališče
Sobota, 1. okt. ob 20: Otvori -p-predstava: „Kar !iofcetc“. ‘r ra. Bloki.
Dva
ved*
.	..	.	-	-	-----	----- —- — .	  —	....... ..... >o v soboto. 8. okt., ob 20. uri v franči-
najbo j zainteresirana pobreška občina, dijakinj srednjih in meščanskih šol, ki ga' skanski cerkvi.
Nedelja, 2. okt., ob 20.	m
rdečih rož“. Znižane cene. E*0 Ponedeljek, 3. okt.: Znprto.
Torek, 4. okt. ob 20: „Hudic»v nec“. Primiera. Bloki.	^pji'
Za otvoritev sezone danes (-c {\po' jeva komedija »Kar hočete«) ’ s® j bi*' roča nabava vstopnic že pri dne Kajni.	va	b"
Prva nedeljska večerna predsi ^gJie 2. oktobra »Dva tucata rdečih roz«-znižane.
Gledališki Ust — po daljšem	z*
i ju zopet izide — v prvi števil1« otvoritveno predstavo.
Šport
Borba za točke se nadaljuje
Jutri se bo nadaljevalo podzvezino Pivenstvo, ki se letos razvija za mariborske klube malo neugodnejše, kajti nedeljo za nedeljo imamo dvojni prvorazredni program, žal navadno pri ločeni blagajni, to je na dveh igriščih. Za jutri sta se prireditelja Železničar in Slavija vendarle sporazumela, da bosta obe tekmi odigrala na istem igrišču, ne pa ločeno, kakor smo na podlagi službenih objav LNP-a objavili včeraj.
Tekma Železničar—Rapid bo bržkone igrala važno vlogo za končni plasma na tabeli, saj sta oba tekmeca trenutno najboljša. Železničar ima za končno : mago lepše izglede, ker je edini v mariborski grupi, ki še ni oddal nobene točke, Ra-Pid je izgubil že tri pike, lahko pa to •skoro popolnoma kompenzira z event. zmago. Mura je iz 4 tekem rešila ravno
vprašanje je, ali bo ISSK Mariboru uspe-
lo	v tekmi proti Muri doma prekiniti serijo nesrečno izgubljenih točk. Slavija bo imela v gostih ČŠK, ki je na papirju sicer favorit, ki pa tekme po slabih izkušnjah drugih gotovo ne bo vzel prelahko. Slavija s svojo požrtvovalno igro nam je zmožna pripraviti tre ti e presenečenje.
V	Čakovcu bo prvenstvena tekma Gradjanski—Ptuj, ki vrstnega reda na tabeli II. razr. ne more več izpremeniti.
Spored prv. tekem v mariborskem okrožju je jutri sledeč:
Maribor: igrišče Železničarja: ob 14. uri Slavija—ČŠK, ob 15.30 Železničar— Rapid.
Murska Sobota: ob 15.30 Mura—Maribor.
Čakovec:	igrišče	Gradjanskega:	ob
"toliko točk, ki jih je dobila vse domaT115.30 Gradjanski—Ptuj.
ŽELEZNIČAR : RAPID
. Jutri ob 15.30 se bo odigral na igrišču Železničarja mariborski »derby« med železničarjem in Rapidom. Letos bo ta tekma izrazito važna, kajti oba kluba sta trenutno dva izmed treh najresnejših kandidatov za prvo mesto; po jakosti sta nasprotnika precej izenačena, tako da se nam obeta interesantna, napeta borba. Obrambi obeh moštev sta solid-nejši formaciji kakor napadalni vrsti, ztnaga se bržkone ne bo izlepa nagnila eno ali drugo stran. Po zadnjih prvenstvenih rezultatih bi trebalo sicer več ■zgledov pripisati Železničarju, ali od takrat se je Rapid precej popravil, kar kanejo tudi njegovi rezultati; za Železničarja pa je to prva težka prvenstvena feknia v letošnji sezoni, šele ko bo od-jSrana, bomo lahko z večjo zanesljivost-J0 ugibali dalje. V moštvih nastopajočih klubov ne bo nobenih posebnih izpre-fflemb, nastopili bodo samo že v težkih fekmah preizkušeni borci, ki nam jamči-10 za dober šport. Ker je vložek, za kakega se bosta nasprotnika borila, jako visok — kajti jasno je, da bo ta tekma ena izmed odločilnih za prvenstvo —, je Pričakovati rekorden obisk občinstva, posebno ker se bosta srečala v predigri Navija in ČŠK. Jutri popoldne bo torej |narjborska publika videla na delu vse *ri glavne kandidate za naslov novega Brvaka LNP-a.
CELJSKI ŠPORT
Podzv. prv. tekma Atletiki—Olimp in Predtekma med juniorji istih klubov sta '°dpovedani.
,*• Naša sodnika v Inozemstvu. V zad-niem času inozemske zveze vedno po-Sosteje zahtevajo naše sodnike. Jutri bo g. Podubski medmestno tekmo Bu-vltT'pešta—Dunaj, g. A^ika Popovič pa bo
pdil meddržavno tekmo Bolgarija:Netn-LiJa,
s. Ostali športni spored v Mariboru.
Kakor smo že javili, bo ob 9. na stadionu Železničarja lahkoatl. meeting ob sodelovanju domačih, varaždinskih in event. zagrebških atletov. Sigurno bomo imeli priliko videti rekorderja inž. Stepišnika.
—	Ob 14. bodo na Teznem velike konjske dirke, ki jih priredi Kasaško društvo v Mariboru.
s. Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Stranska sodnika pri tekmi Železničar—Rapid bosta ss. gg. Bergant in Klanšček. Gg. Jenko in Murko se naprošata, da prevzameta funkcijo str. sodnika pri tekmi Slavija—ČŠK.
s. V nedeljo se vršijo v Slovenjem Gradcu etapne kolesarske dirke za prvenstvo Koroške. Start okoli 8. v Slovenjem Gradcu, cilj okoli 13.30 istotam. Popoldne ob 12.45 je juniorska dirka.
s. Kolesarsko društvo »Pošteia« v Radvanju razpisuje za nedeljo, 16. okt., medklubsko kolesarsko dirko na progi Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica—Sv. Jurij ob Ščavnici. Start v Tomšičevem drevoredu, cilj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Začetek dirke točno ob 10. Dirka se ob vsakem vremenu. Pravico starta imajo vsi verificirani člani KSKJ. Prijave sprejema predsednik Lupša. Prijavnina 10 dinarjev.
s. Letošnja balkauiada je jako poživila zanimanje za lahko atletiko v prestolnici. BSK bo priredil jutri že drugi meeting po balkaniadi z jako pestrim sporedom.
s. Romunija : Češkoslovaška 3:1. Mednarodno teniško tekmovanje med Romunijo in Češkoslovaško se je končalo z zmag Romunov. Tehnični rezultati: Cej-nar:Schmidt 6:3, 6:4, 6:2; Tanapesku: Ambrož 4:6, 6:2, 6:1; Schmidt:Ambrož 6:4, 6:4, 6:4; Schmidt-KaralulisiCejnar-Ambrož 6:3, 6:2, 5:7, 6:2. Poslednja igra Tanapesku:Cejnar je bila pri stanju 6:2, 4:6, 6:4, 3:6 radi mraka prekinjena.
Gospodarstvo
Preobilica naložene gotovine
Zaupanje v denarne zavode se je kma lu vrnilo in danes imajo večji denarni zavodi, zlasti pa državni, v vzhodnih pokrajinah Jugoslavije že preveč gotovine. To se sicer malo čudno sliši, je pa vendarle res. Posojila za druge dele države se ne dajajo. Zaradi izredno velike opreznosti, da se ne bi ponovile napake prejšnjih let, ki so dovedle do zamrznje-nja naložb, se dovoljujejo le kratkoročni krediti, v glavnem sezonska posojila za financiranje poslovnih kupčij in pa za male investicije, ki se amortizirajo v najkrajšem času. Srednje- ali celo dolgoročni krediti se načeloma ne dovoljujejo, češ, da obstaja nevarnost ponovne nelikvidnosti denarnega trga.
Posledica te politike denarnih zavodov je, da so večje investicije privatne iniciative neizvedljive. Na drugi strani pa se v blagajnah kopičijo sredstva, ki leže mrtva in ne koristijo nikomur. Ker morajo banke zanje plačevati obresti, tudi ne morejo znižati obrestne mere za kratkoročne kredite.
Denarni zavodi so že bili v skrbeh, kam z denarjem, ko se je država zopet odločila za izdajo kratkoročnih blagajniških zapiskov. Onim, ki ne poznajo razmer, se je zdelo čudno, kako je mogla dobiti država v par dneh več stotin milijonov dinarjev posojila, ko je vendar znano, da se denar dandanes težko dobi. Zavodi so za enkrat te skrbi rešeni, ker je denar dobro naložen. Ako nujno potrebujejo gotovine, jim Narodna banka lombardira blagajniške zapiske po zelo ugodnih pogojih. Tudi je Narodna banka baš te dni sporočila zavodom, da ima na razpolago večje zneske, ako bi tako rekoč čez noč v svrho likvidnosti potrebovali gotovine.
Te ugotovitve so same na sebi razveseljive, nikakor pa se naša slovenska jav nost ne more strinjati s tem, da se veliki zneski kopičijo v enem delu države, dočim v drugih predelih, zlasti pa v Sloveniji, manjka denarja ne samo za dolgoročne, ampak tudi za kratkoročne kredite.
O	GOSPODARSKEM SODELOVANJU Z NEMČIJO
Te dni se je mudil v Jugoslaviji nemški gospodarski minister dr. Funk. Ob priliki razgovora je izjavil, da je njegovo potovanje namenjeno proučavanju naših gospodarskih prilik v svrho še tesnejšega gospodarskega sožitja Jugoslavije in Nemčije. Prepričan je, da je sedanja gospodarska stabilnost posledica dobro1 razvite zveze med Jugoslavijo in Nemčijo. Okoli 50% jugoslovanskega uvoza je iz Nemčije in 35% celotnega našega izvoza gre v Nemčijo. Ta izmenjava dobrin je naraven proces, ki daje osnovo za razširitev, ojačenje in trajnost medsebojne zveze. Možnosti za jugoslovan-sko-nemško gospodarsko sožitje še niso izčrpane.
ZA IZBOLJŠANJE LJUDSKE PREHRANE
Državni odbor za proučevanje ljudske prehrane je bil osnovan po odredbi ministra socialne politike in narodnega zdravja. Ta Odbor se je sestal v ministrstvu na seji, kjer so določili delovni program. V državnem odboru za proučevanje ljudske sprehrane so zastopana skoraj vsa ministrstva, denarni zavodi,,gospodar ske in humanitarne ustanove/ ter zdravstvena društva. Predsednik odbora je' načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Stjepan Ivanič. V vseh banovinah bodo osnovani pododbori, ki bodo skupno z glavnim odborom proučili vprašanje, kako izboljšati pre^ hrano in jo spraviti v sklad s produkcijo. Posebne sekcije bodo v podrobnostih reševale specialna vprašanja ljudske prehrane.
g. Sejmi 3. oktobra: Ormož, Slovenj-gradec, Konjice, Dol pri Hrastniku, Kostanjevica, Gor. Logatec, Novo mesto,
Litija in Zagorje o. S, g. Novi tovorni listi. S prvini oktobrom so vzeti iz prometa dosedanji mednarodni tovorni listi za sporovozno in brzovozno blago, ki se tega dne zamenjajo z novimi. Finančni minister je dal v promet tudi nove znamke po 10 in 15 din za plačevanje pristojbin cestnega fonda.
g. Zasedanje Gospodarskega sveta Male antante je zaradi zadnjih zunanjepolitičnih dogodkov odgodeno. Zasedanje bi se moralo vršiti 3. oktobra v Splitu.
g. Naš izvoz svinj v Avstrijo. Na posredovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ostane v veljavi dosedanji sistem prodaje na svobodnem tržišču potom komisionarjev.
g. Tudi na petrolej uvozna taksa. Z naknadnim odlokom je finančni minister predpisal tudi na petrolej uvozno takso
5	dinarjev ža 100 kg.
g. Naš premog za državne železnice. Bila je že licitacija za nabavo 30.000 ton premoga državnim železnicam. Najnižji ponudnik je bila Nemčija. Na posredovanje'zastopnikov naših premogovnikov je izšla odločba, da se gornja količina pre moga nabavi- v naših premogovnikih.
g. Zasedanje borznih delegatov v Novem Sadu. Delegati jugoslovanskih borz bodo imeli svoje jesensko zasedanje 7. in 8. oktobra v Novem Sadu. Poleg tekočih zadev bodo razpravljali o določitvi tipov raznih vrst moke. Te tipe bodo določili po vzorcih, ki jih bodo poslale jugoslovanske borze in določeni tipi bodo služili za določevanje vrste moke.
g. Svetovna produkcija srebra se še vedno veča. V zadnjih sedmih mesecih je produkcija srebra porasla za pet milijonov uncev na 162.44 milijonov unccv. Največ srebra odpade na Mehiko.
ŽHHura
Romunska kmečka knjižnica
v asi ie Romunija naša soseda in za-een'UCa v antanti, je nam Sloven-
il	bolj neznana, kakor marsikatera
V	°80 b°lj oddaljena in tuja država. Pred m pa T>am je neznana v kulturnem ter Posebej v literarnem oziru. In imajo Romuni že sedaj književ-
niest	S'	po*agoma osvaia Pomembno
dasi v veliki svet še ni mogla pro-Vojn'	0	zna&lno pa je, da so se po
ronn' S!°rili ni11°Ki napori, da bi se tudi iMi/l' 'Cmet	zanimati	za knjigo.
Vodikakršne so pri nas Mohorjeva, ni	va’	Kmetijska Matija itd., Romu-
'ia K-	'Tlai0’ zat0 so pa na p°bticl0 kra"
k, a ustanovili po vojni »Knjižnico ^ izdaja redno cenene, po-vsebineP1San6 knjige, naiveč praktične
Ja *B'b!
Prv0
Ves1 o | ! ,!otecci satului« je razdeljena na Prv0 ,U v' med katerimi zavzema 11 io i-ll-i’*° 'z°b,raževalni del. V tem de-sesii	knjig,	vsaka	v	ob-
^ .. .,v	*	voima	v vit'-
So Čerlr, llznr) S(rsl tiskovnih pol. Knjige 8ato 10 oprc,1l'iene in navadno tudi ho-if ,' nranc- Serijo tega dela kniižni-otvorila 1. 1935 knjiga Cezarja Pe-
tresca o romunskih kraljih pod naslovom »Cei trei regi«. Krščanski etiki je posvečeno delo »Viata crstina in pilde«. Med nadaljnjimi knjigami so poučna dela o boleznih, živinoreji, domoznanstvu, poljedelstvu, perutninarstvu, zgodovini itd. Drugi oddelek je posvečen leposlovju. Tu so najpomembnejše knjige: Culea: »Se-zatori de seara«, nekakšne romunske »Večernice«, Eftitniove povesti »Otnul lui Domnezeu« (Božji človek), Lungianove ljudske pripovedke »Zmei si Zene«, Brea-zulove božične pesmi z notami »Colin-de«, mladinske igre lorde »Haplea la staran« iti druge.
Z dobro organizacijo, državno podporo in skrbno izbiro se je posrečilo vzbuditi med romunskimi kmeti precejšnje zanimanje za te knjige, in sedaj stopa tudi romunsko podeželsko prebivalstvo počasi v krog ljubiteljev poučnih in zabavnih knjig. V kmečkih hišah nastajajo knjižnice, ki so bile še pred nekaj leti popolnoma neznane. »Biblioteca satului« izvršuje na ta način veliko in važno kulturno poslanstvo, ki se bo po svojih učinkih že kmalu prav vidno poznalo.	—r.
k Smrt hrvatskega literarnega zgodovinarja. V Dubrovniku je umrl 21- sept. hrvatski literarni in kulturni zgodovinar dr. Milorad Medini, rojen leta 1874. Študiral je filozofijo, bil profesor v Splitu in Dubrovniku, po upokojitvi pa tajnik zbornice za trgovino, industrijo in obrt. Njegovo življenjsko delo je osvetlitev zgodovine dubrovniške književnosti. Razen tega je pa napisal tudi še celo vrsto razprav iz ostale dalmatinske hrvat-ske književnosti in kulture.
k Operna primadona Ančica Mitrovičeva, ki jo v Mariboru dobro poznamo izza časa njenega tukajšnjega angažma-na, bo v kratkem slavila petindvajset-nico svojcg umetniškega delovanja. Proslava bo v zagrebški operi. Pokroviteljstvo je prevzela zagrebška županja ga. Peičičeva. Jubilantka bo pela naslovno vlogo v »Carmen«.
k Nova krstna predstava v Zagrebu. Prihodnji mesec bo v zagrebški drami že druga letošnja krstna predstava. Vprizo; rili bodo dramatizirano delo Marina Dr-žiča »Dunda Maroje«, Dramatizacijo je pripravil Marko Fotez.
k Koncerti v abonmaju. Zagrebški madrigalisti, znani tudi pri nas, prirede v letošnji sezoni v Zagrebu 10 koncertov v abonmaju. Prvi koncert bo II. oktob-
ra. Svoječasno je bila tudi v Mariboru sprožena pobuda, da bi se prirejali koncerti v abonmaju, pa sc je nihče ni resno oprijel.
k Nemška revija o Jugoslaviji. Nemška revija »Ilustrierte Leipziger Zeitung« objavlja v zadnji številki tri članke o Jugoslaviji; prvi je posvečen Muzeju kneza Pavla v Beogradu, drugi Kalinoviku v Bosni, tretji pa otoku Krku.
k Beltramelli v hrvaščini. Zagrebška zabavna biblioteka je izdala v hrvatskem prevodu ljubezenski roman italijanskega pisatelja Beltramellija »Sjena badema«. Dejanje se odigrava v Tunisu.
k Nenavadna filmska umetnina. Pod
vodstvom izumitelja risanega filma Wal-ta D i s n c y a, je bil izdelan v Ameriki doslej naj večji risalni film »Snegulčica >n sedem palčkov«, ki Je po soglasni sodbi sveta resnična filmska umetnina. Film so izdelovali tri leta in zaposlenih je bilo pri tem delu 80 glasbenikov, 322 risarjev in pomočnikov ter 167 drugih slikarjev, ki so delali ozadja. Vseh sodelavcev pri tem filmu je bilo skupno okoli 800. Film bodo v kratkem vrteli tudi v Zagrebu. Kaj pa v Mariboru?
Darujte za aziini sklad P TU
Zenski kotiiek
Vrednost pravega doma
Vrednost svojega doma in vseh onih lepot in udobnosti, ki jih dom nudi, spozna človek šele tedaj, ko doma nima več, ko se znajde med tujimi ljudmi in čaka, če mu morda slučaj prinese zopet eno lepoto in toploto, za katero je bil prikrajšan.
Težko je ugotoviti, kaj je težje za človeka: sploh ne poznati toplote domačega ognjišča, ne vedeti za udoben kotiček, v katerega ne sega nič drugega kakor skrb in ljubezen dragega bitja, ali pa ime>ti to v polni meri in nenadoma izgubiti. V obeh slučajih je človek prikrajšan za ono najdražje v življenju, za one tihe ure sreče, katere je mogoče preživeti le v krogu svojih najbližjih, katerih občutki so nesebični, a želje in misli iskrene in dobrohoteče.
Dom je edino mesto, kjer lahko človek odvrže s sebe vso ono težo, ki jo prinaša s seboj življenje, vso laž in neiskrenost, kjer si lahko nabere novih moči m osvežd duh. Dom je prostor, ločen od življenske vsakdanjosti, nekak hram miru. Ko človek odpre vrata svojega doma, ga sprejme neka toplina, ki blaži in zdravi. Človek, ki je prve svoje radosti in prva izkustva preživel v roditeljskem domu, ki je dosegel svoje prve cilje pod vodstvom drage roke, ta bo imel tudi v poznejšem življenju najboljšo voljo, da si sam ustvari takšen dom, v katerega bo vnesel vse ono lepo in dobro, kar je prejel od svojih staršev. Naj ga življenje še tako tepe, lepo-
ta otroških dni bo ostala v njem vedno lepa in živa in nekoč bo na njenem temelju zgradil sebi in svojim nov hram sreče in miru.
Vsa odgovornost za to, bo li imel otrok v svojih prvih dneh in v dobi vsega svojega detinstva v domu to, kar mu bo lahko dajalo v poznejšem življenju edino oporo in izvoz vsega dobrega
—	leži na ženi. Res je to velika odgovornost, a dosega tega cilja tudi njeno največje zadovoljstvo. Živeti za druge in skozi njihovo srečo občutiti svoje lastno zadovoljtsov in uspeh, je najvišje, kar lahko človek doseže, a ta možnost je v največji meri dana ženi. Ako žena te naloge ne izpolni, je odgovorna za vse zlo, v katerega zabrede človeštvo, vzgojeno brez pravega doma. Z zasledovanjem sebičnih ciljev in zanemarjanjem doma ni žena oškodovala za najlepše v življenju samo svojih najbližjih, temveč tudi vse one, ki niso imeli pravega doma in bi jim lahko sveti plamen njenega ognjišča pokazal pravo pot.
Materinstvo je postavilo ženo na najvišje in najbolj častno mesto v življenju, a ji je obenem dalo tudi največjo odgovornost in največje dolžnosti. Izživljati sebe v korist drugih, uživati samo v sreči drugih, videti v njihovem napredku svoj uspeh, zahteva mnogo moči in samoodpovedovanja. Žena, ki je to dosegla, je živela pravo življenje in ima pravico občutiti najvišje zadovoljstvo, ki je dano človeku.
Skušai biti vedno privlačna
Vsaka ženska bi se morala zavedati, da je njen uspeh v vsakovrstnih vprašanjih življenja odvisen zelo od njene zunanjosti. Ni potrebno,, da je ženska od prirode lepa, potrebno pa je, da je negovana, ker to vsakdo od nje pričakuje in zahteva. Vzemimo samo ta primer: uradnica ali prodajalka išče zaposlitev. Če je njeno lice polno mozoljcev, nenegovano in hrapavo, zobje slabi, lasje neurejeni in polni prhljaja, se pač ne sme čuditi, če jo delodajalec odslovi, kajti njemu je pač ljubše, da gleda v svojem podjetju negovano in prijetno osebo. Pa tudi odjemalcem je podjetje privlačnejše, če vedo, da bodo tam videli res nekaj čednega in privlačnega. Zato pač ne sme nihče vzeti današnji ženi ali današnjemu dekletu za zlo, če se neguje.
Isto je pri poročenih ženah. Vsak mož si želi, da ima izvrstno gospodinjo in dobro mater svojim otrokom. A to se mu zdi vse samo po sebi razumljivo. Poleg tega želi, da ima tudi lepo ženo. Razumna žena bo znala svojemu možu izpolniti vse tri želje. Negovanje lica in las vzame dnevno zelo malo časa, kvečjemu četrt ure, a posledice tega nego-
vanja ji prinesejo uspeh, srečo in zadovoljstvo. Ako najde mož, vračajoč se iz službe, lepo in urejeno ženo, je ne bo iskal drugod. Prijetno čisto lice in negovani lasje so možu ljubši od najele-gantnejše toalete. Današnji napredek v kozmetiki vam nudi dovolj možnosti, da izboljšate in trajno negujete svoje lice z naravnost vidnim uspehom. Moderna kozmetika se ozira pri negovanju kože na dobo starosti. V starih časih so v vseh starostnih dobah in vsako vrsto kože negovali z isto kremo. Vsaka žena bo priznala da je to nemogoče. Normalna, suha, mastna, polmastna, mozoljča-sta, nagubana, rudeča, bleda ali zarjavela koža zahteva različno nego in različna sredstva.
Nikakor ni pravilno, da skušajo dame nedostatke na svojem licu pokriti z debelim slojem pudra, ker s tem kožo samo še bolj pokvarijo. Treba je kožo najprej ozdraviti in osvežiti, to pa dosežemo z uporabo koži odgovarjajočih hranljivih krem. Katera krema bo naši koži najbolj odgovarjala, boste najlažje dognali po lastni izkušnji ali po nasvetu kozmetičarke. Pravilno negovana in hranjena koža bo ostala do pozne starosti
mehka, nežna, čista in brez gub.
Ženo ne delajo lepo samo pravilne, poteze in oni poseben dar prirode, ker je lepota sploh vprašanje okusa. Nikomur pa ni okus tako napačno razvit, da bi zanikal, da je negovana ženska vedno lepa. Neguje pa lahko svoje lice vsaka ženska, torej je lahko vsaka ženska lepa.	mk.
NEKAJ MALENKOSTI, KI JIH NE MOREŠ PREZRETI.
Predčn stopi ženska na ulico, še enkrat stopi pred zrcalo in bežno preleti svojo zrcalno sliko. Ce vidi, da je vse v redu, se odpravi. Ne pomisli pa, da se ni videla od zadaj in da je tam lahko marsikaj v neredu. Zato naj nobena ženska ne pozabi misliti na to:
1. Ali je vrat lepo čist in ostrižen in ne silijo cele štrene las za ovratnik?
2. Ali ni hrbet posut z lasmi in prhljajem?
3. Ali ni bluza zlezla izza pasu?
4. Ali je mogoče krilo tako ozko, da se zadaj grdo oblikuje telo?
5. Ali ni spodnje krilo predolgo in gleda izpod obleke, kar je pač zelo grdo?
6. Ali niso nogavice nagubančene, raztrgane ali zavite?
7. Ali niso čevlji pošvedrani?
ŽELJA SODOBNE ŽENE.
Skoraj vsaka poročena žena kuha, ker mora kuhati. Le redke iz bolje situiranih slojev so tega dela oproščene. Nekatere žene kuhajo bolje, druge slabše, mnoge se trudijo, da bi kuhale boljše a nimajo za kuho potrebne strokovne izobrazbe. Rade bi se izpopolnile. Izpopolnjevanje na podlagi kuharskih knjig, posebno še slabih ali pa starinskih, ne bo rodilo posebnih uspehov. Želja takih žena je, da bi imele priliko obiskovati izpopolnjevalne kuharske tečaje. Običajni kuharski tečaji za dekleta niso za nje. Dekleta imajo na razpolago mnogo časa in se uče osnovnih pojmov v kuhi, ki ženam niso več potrebni. Ti tečaji bi morali biti prikrojeni izrecno za poročene žene, pri katerih bi se upoštevala njih zaposlitev v gospodinjstvu in materinstvu in pa to, da niso prišle iskati v tečaj osnovnega znanja o kuhi. V mestih ■in drugih večjih krajih bi se tem ženam kaj lahko ustreglo.
pripravlja za ta nastop zelo resno, nekoliko lažje bo menda šlo v Subotici. Kljub temu, da so vsi našteti klubi zadnje leto zelo napredovali, se da pričakovati, da bo Ljubljana tudi letos častno odnesla lavoriko državnega prvaka.
MINIATURA S TURNIRJA V PLY-MOUTHU
Anglež Bruce, zadnji s tabele na turnirju v Plymouthu, se je »proslavil« na poseben način. S svetovnim prvakom dr. Aljehinom je odigral najkrajšo par-ki jo v naslednjem prinašamo: Caro-Kann Beli: dr. Aljehin	Črni:	Bruce
1.	e2—e4, c7—c6; 2. Sbl—c3, d7—d5.
3.	Sgl—f3, d5Xe4; 4. Sc3Xe4, Lc8—f5:
5.	Se4—g3, Lf5—g6; 6. h2—h4, h7—h6;
7.	Sf3—e5, Lg6—h7; 8. Ddl—h5, g7—gfr 9. Lfl—c4, e7—e6; 10. Ddl—e2, Sg8-f6?; 11. Se5Xf5 in črni preda.
š. Prvenstvo Maroka je osvojil madžarski mojster Kulshar, ki je daleč nad-kriljeval vse nasprotnike na turnirju V Kasablanki.
Sah
KLUBSKI POLFINALE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
Medklubske tekme za naslov državnega prvaka se bližajo koncu. V polfinale so prišli 4 najmočnejši klubi v državi: Ljubljanski šah. klub, Subotiški š. k., Zagrebški amaterski š. k. in Beograjski š. k. 16. t. m. se igra polfinale, in sicer v Zagrebu med Ljubljano in Zagrebom, v Subotici pa med Beogradom in Subotico. Trenutno je še težko predvidevati, katera dva kluba se bosta plasirala v finale. Ljubljana kot lanskoletni prvak bo imela v Zagrebu v Amaterskem klubu zelo težkega nasprotnika, pa se zato
Križanka št. 1
1	2	3	4	5	6	7	8
I
II
III
IV
V
VI Vil VIII
IX
X
XI
							
				II	■		—
	—	m				—	
					■		
			■				
	m					■	
i							
			H			—	i
		m			M		
							
Besede pomenijo:
Vodoravno: I, starodavna zgrad' ba; II. obljuba; orientalski vladar; HI* eksotična žival; grška črka; IV. zaimek vrsta preprog; V. azijska država; romanski spolnik; VI. žensko okrajšano ime; malik; VII. francoski pisatelj; VIU; kamenina; IX. ploščinska mera; azijsk' otok; X. zaimek; pritrdilnica; XI. slo* vanski vladar; pesem.
Navpično: 1. cvetica; del voz®j
2.	španski pisatelj; božja hrana; 3. del živalskega telesa; slov. pisatelj; 4. ška pokrajina; francoski števnik; pred"1 log; 5. vera; 6. ruska reka; nevestin^ premoženje; 7. dar; čut; 8. nekaj, kar n ustreza prirodnim zakonom.
(Rešitev v ponedeljek.)
FilatelUa
f. V Ameriki bodo organizirali poset^ vlak, ki bo potujoča razstava znam’^ Vlak, ki ima vagone preurejene za ra*' stavo, se bo ustavljal po vseh večjih stih. Vrednost znamk, ki bodo razstav ljene, cenijo na čez milijon dolarjev.
36
KRALJICA MARIJA ROMUNSKA:
žfedfo MGfma
Postala je zgodaj stara, otrdela in se ni nikoli ukvarjala z nobenim športom. Kljub temu je bila svetovalka vseh naših družb, početij in zabav. Lenobe ni marala in je hotela okoli sebe vedno gibanje. Rada je videla druge zadovoljne, in čeprav je bila oblastna, je visoko cenila gostoljubje. Njena osebnost je presegala vse druge. Nihče ni znal tako gospodovati služabništvu ali voditi pogovor. Bila je izvrstna govornica, nasprotnica vsakega nesmisla in sovražnica vsakega pretvarjanja.
Mamin čut za delavnost se je pokazal tudi pri prenovitvi in opremi gradu Rosennaua. Grad je stal na nekem griču. Že od daleč je bilo mogoče opaziti njegov psevdo-gotslci slog. Ko so starši prevzeli Rosenau, je bil opremljen z neverjetno starim pohištvom v stilu einira in Ludvika Filipa, ki se je odlikovalo s prav posebno nepraktičnostjo. Po stenah so visele stare, večinoma iz dobe razcvita romantične šole izvirajoče slike. Notranja arhitektura tega gradiča je bila naivna in brez umetniškega čuta. Središče vsakega nadstropja je tvoril dolg hodnik z vrati na obeh straneh in balkonom na vsakem koncu. Ob hodnku so stale sobe. V pritličju je bila obokana dvorana, obložena z belim mramorjem v gotskem slogu, h dvorane so vodila vrata na peščeno dvorišče, okoli katerega so se vrstile gradiče s staromodnimi, a prijetno dehtečimi vrtnicami. Na njih smo si vsak dan opraskale roke in raztrgale obleke.
Hama je gradič preuredila. Njena zasluga je bila,
da so postale sobe prijetne in udobne, ne da bi izgubile svojo starinsko domačnost. Samo električne luči ni dovolila napeljati, ker je menila, da se to ne bi dalo uskladiti z ozračjem »dobrih starih časov«.
Kakor je bila palača v mestu udobira, smo vendar bolj ljubile ta mali gradič. V njem smo imele tudi lastno telovadnico, ki smo si jo uredile v okroglem prostoru gori v stolpu. Ali ni bik) to lepo, v takem pravljičnem stolpu? V takem prostoru se je tudi Trnjulčica zbodla v prst. Prostor je stal v isti višini s podstrešjem in je ime! tri globoke vdolbine za okna, katere smo jaz, Ducky in Sandra s posebno pažnjo uredile vsaka zase, da jc iz-gledalo kakor da imamo vsaka svojo »sobo«. Take kotičke sem si vedno rada urejala tudi v vsem poznejšem življenju. Nisem potrebovala za to mkakih posebnih dragocenosti, le nekaj najpotrebnejšega in nekaj cvetic.
Rosenau je postal eno mojih najljbuših bivališč v življenju. V njem je vladalo posebno ozračje udobne in izbrane preprostosti, kakor v gradovih starih nemških romanov. Mama ni imela v vsem gradiču nobene preproge, ampak samo slamnate podloge. Njihov duh in šumenje vodometa je dajal okraju posebno noto.
Moj sipomin na Rosenau je še vedno živ in često se mi zazdi, da čutim stari znani vonj in slišim žuborenje vodometa na vrtu.
Za enimi iamed zaprtih vrat je sedela mama v svojem hladnem in prijetno dišečem boudoirju med slikami z Malte in mnogimi spomini na »naš mladostni raj«. Tam, v Rosenau smo lahko ohranile še mnoge naših eastwellsko~malteških tradicij, tam še nista dr. X. in gospodična, o kateri bom kmalu govorila, zastrupljala vse v naših srcih ohranjene preteklosti in jo skušala zamoriti in pred našimi očmi uničiti.
Mamina soba je bila polna cvetic. Tudi vse vr*oNL je zasadila s cveticami. Nje si v vrtu sploh ne n1<>r®|a predstavljati brez Škarij in cvetic. Ljubila je kosi
na prostem, ki so bila za naše življenje v Rosenau ta značilna. V gradiču samem so nas zanimale stare sli in med njimi prav posebno neki prizor iz Chatea briandove »Athalie«, ki je predstavljala očarljivo >&P deklico, pokrito s svojimi zlatimi lasmi kakor s P . ščem, ki izdihava svojo dušo v menihove roke, 01 tem ko ždi ob njenih nogah obupan Indijanec. ^ Naše glavno rosenausko igrišče je bilo podstre gradiča. Bilo je zelo prostorno in visoko, po večnem somraku pa so se spreletavali netopirji- . dan so viseli v skupinah obešeni na stropu, P°“° s0 ovelim črnim cveticam. Ako smo se jim približali'^ se prebudili in zaprhutali s svojimi krili. Ti črm , moni so dajali našim »skrivnostnim« ekspedicijam nje dostojanstvo.
Kako je bilo vse domače v Rosenau in na dvo in kako srečno bi se bile lahko počutile, ako ne D uničevalnega vpliva tistih dveh ljudi, ki sta s s značajem motila lepo složnost našega doma. ^ Postavila sem si težko nalogo, biti v svoji” minih« po vsej človeški možnosti odkritosrčna, je treba, da opišem tudi vse ljudi o katerih £° s^rj-in vse dogodke katere prikazujem, z vseh Jan 's0ljiti. ni. Strast m jeza sta mi tuji, zato tudi nočem ~ 3tti »da sama ne bom sojena«. Toda tudi resnici i^.
priznati njene pravice: to je moja volja, in t0„ _'sencc-krat, ako moram opisovati ljudi, katerih se clr/e / 0leP' Nobene obsodbe nočem izreči, ničesar pa tud* 11
9«
Socialna politika
Zaščita oti
Ford, kralj avtomobilov, je nekoč rekel: »Ideje imajo brez dvoma svojo vrednost, toda ideja je končno le ideja, in • slavna stvar je praktična izvedba vsa-: ta zamisli.«
Enakega mnenja je bil Dr. C. Horber, ta ie 1. 1911. začel in 1. 1912. ustanovil 23 celo Švicarsko organizacijo »Pro Ju--Ventute«. V delu za zaščito mladine mu ■Je uspelo združiti vse heterogene elemente svoje dežele. Temu idealu so se uklonile vse jezikovne, verske, politične ln gospodarske razlike in takemu skupnemu delu ni manjkalo uspeha. Misel: vzbuditi in utrditi čut odgovornosti proti Mrakom pri starših, učiteljih, delodajal-cih in pri ljudstvu sploh ter poučiti mladino o njenih dolžnostih do same sebe, svojih staršev in domovine, je dobila .neprekosljivo vstvaritev v tej ogromni organizaciji. »Pro Juventute« združuje danes okrog 3000 privatnih organizacij ln sodeluje z vsemi večjimi mestnimi oblinami, s kantonalnimi upravami in šolami. Po svojih pravilih in gospodarskih ataijah, s katerimi si pridobiva sredstva Za izvedbo mladinske zaščite ter z de-iansko izvedbo te zaščite, je postala kprc Juventute« vzorna organizacija za Vse ostale z enakim ciljem.
V	skrbstvu za telesni in duševni navedek otrok, ščitijo že noseče žene in j-eno sploh, dojenčke in predšolske otro-^e> dočim je skrb za šoloobvezne otro-*e Prepuščena največkrat šolam. — Noreča mati dobiva po potrebi podporo er je deležna zdravniškega nadzora in p°uka o negi otroka. Dojenček je prav jako skrbno nadzorovan, dobiva po po-rebi mleko in ostalo hrano, perilo, zdraha in podobno. Za otroke delavk imajo eP° urejene otroške jasli, za malo večje ?a otroške vrtce in t. zv. materinske Viden uspeh tega dela je zmanjšan ^stotek smrtnih slučajev dojenčkov, ki 16 »d 13% 1. 1920. padel na 5% 1. 1937.
, Komaj pa je otrok stopil v šolo, skrbi * za vse njegove duševne in telesne jerebe. Zato se posveča v Švicarski gstvu izredna pozornost. Oblasti skr-
1,0 zlasti za zadostno število Šolskih P0s'opij, ki so v higienskem oziru brežina, ona pa, ki so zidana v novejšem ustrezajo tudi estetskim zahtevam. Učitelj posveča prve šolske dni post 0 Pa™i° duševnemu in telesnemu _taniu svojih malih začetnikov. One, ki _e mu 2djj0 telesno ali duševno zaostali,
. °*1je takoj k šolskemu zdravniku, ki jih ^a vse leto pod nadzorstvom. Z enako r°*°rnostjo so preiskani tudi vsi ostali ,acetniki, čeprav ne kažejo vidnih zna-°v oslabelosti. Vsi otroci se tehtajo
***  .................
Ingolič
huH&oie, Um&o&e."
Slovenci imamo žc od nekdaj to pre-sLP° lastnost, da radi čakamo. A ne po-'a,1iič, marveč skupno, v velikih množi-Cah. Razumljivo, saj tako čakanje je ^riJetnejše, kakor če čakaš sam. O tem ain pn^aj0 nage Svilne procesije in še ' 'vilnejša božja pota, ko se zgrne ljudi ^ Vsc>' strani, da skupno prosijo pomo-,n skupno čakajo nanjo. Seveda sc |S°di včasih ob takih prilikah, da v vese-1 razgovoru, pri dobri kapljici in ob in peyanju pozabijo, čemu so sc zbrali iih"? N Prav za prav čakajo. V novej-kor Cnsi1’ sc pa zl)iramo mnogo bolj ka-b0, 'la.božjih poteh in procesijah na tom-se !\ln Oborih. Tudi ob takih prilikah nabere ljudi iz desetih vasi in čakajo fiokr*10 lleS(,(-'c ali na lepe dobitke. Mno-in f, a. zRodi, da ne dobijo ne enega % | ru^eW, av vedrem pogovoru in če-v junaškem pretepu pozabijo, že tl v ?	Sicer pa jih je zadovoljilo
,ij0| L_'s,Vri samo, da so čakali. Saj čaka-^me,V0trpcž,^vo čakanje namreč, je ena lik. "ajtipičnejših naših narodnih od-
p .
^Orov K tabor()V> hiko zvanih ljudskih ta-pro,u,’. sm° v zadnjem času vzljubili C0 5til" tombole.
Vc{j| Priredi kako gasilno društvo v
•	manjši vasi, takoj seže o njej ze nekaj tednov prej v najbolj za-
rok v Švici
vsako četrtletje ter se težina zaradi kontrole vpisuje v posebne zdravstvene knjižice. One, pri katerih se ugotovi kaka bolezen ali hiba čutil, pošljejo specialistu. Kratkovidni dobijo očala, ali če je možno drugo sredstvo zdravljenja, se to aplicira. Otroke, ki imajo slaba pljuča, pošljejo v otroški očhtelek sanatorija Clavadel, čc so pa primenle lažje narave, v otroška gorska zavetišča kot so Gais, Loret, St. Peter in druga.
Tudi zobozdravnik obišče v začetku šolskega leta vse šole. Vsak otrok dobi izkaznico, na katero napišejo starši dovoljenje za zdravljenje zob. V šolski zobni kliniki dobe revni otroci brezplačno zobne ščetke in prašek.
V	novejših šolskih poslopjih je skrbno in skupno opremljen poseben prostor, ki služi otrokom za jedilno sobo. Tu dobivajo otroci zajtrk (kruh in toplo mleko), opoldansko kosilo pa jim prinesejo iz ljudske kuhinje, kolikor je to pač potrebno. Jed je okusna, dobra in skrbno
Zsmim^vosti
Vprašanje mest
Te dni je bil v Lausanui kongres Zveze švicarskih mest, na katerem je tajnik zveze podal zelo aktualno in zanimivo poročilo o vprašanju, kaj naj stori mesto v primeru vojne.
Poročilo pravi, da so v grozeči vojni nevarnosti v prvi vrsti mesta postavljena pred nalogo, da pravočasno ukrenejo vse potrebno za svojo obrambo in zaščito pred zračnimi r|apadi. V tem so danes velik pripomoček izkušnje iz svetovne vojne.
Vojna prinaša mestnim upravam obilico težkih skrbi. Že samo poslovanje mestnega upravnega aparata postaja v vojni zelo težavno, ker mu je zaradi mobilizacije odtegnjenih veliko ljudi, zato je treba imeti tudi ja potrebne uradne prostore, ki so vami pred bombardiranjem iz zraka. Zelo velike naloge mora opraviti tudi policija, ki tem nalogam brez pomoči sama ne more biti kos. Zato so se že v svetovni vojni organizirale posebne meščanske brambe. Važno je, da mestne oblasti kolikor mogoče preprečijo med prebivalstvom paniko in tu je eno najboljših sredstev zanesljiva poročevalska služba. Ljudje prenesejo tudi najhujše vesti, ne prenesejo pa molka, pomanjkaja časopisov, prekinitve pošte, telegrafa, telefona in radia.
Pri daljšem trajanju vojne pa nastaja največja skrb za prehranitev prebivalstva. Po izkušnjah iz svetovne vojne je
kotno vasico. Posebno siromaki, ki si s svojimi zdelanimi rokami ne morejo prislužiti v vsem svojem življenju vrečo bele moke, novega kolesa, tople odeje in drugih dragih reči, ki se dobe na tomboli, zbirajo in preštevajo dinarje, da si bodo lahko kupili vsaj eno vstopnico na to čudovito igrališče in čakališče.
Na dan tombole se ljudje zbero okoli visokega odra in čakajo na srečo. Starci in starke, ki imajo žc slabe oči, ponižno in potrpežljivo čakajo na izklicane številke. No, mlajši imajo oči tudi za kaj drugega. Včasi je tombola pred gostilno na komaj pokošenem travniku, plastt prijetno dišečega sena zvabijo fante in dekleta, da posedejo nanje in čakajo poleg števil tudi noči. Začno sc dobitki. Najprej ainbe, ki jih nihče ni vesel. Mož, ki je za svoje kart«1 delal ves dan in celo dva, dobi staro in nerabno krtačo. Grenko se nasmeje in jo hitro spravi pod suknjo. A ostali so jo že opazili in močno se oddahnejo. Tako v smehu, škodoželjnosti, razočaranju in nevoščljivosti gredo mimo ambe, terne, četvorke in petorke. Naposled, navadno že v mraku, le dočakajo tombole. Zdaj je čakanje precej bolj napeto, prav za prav je to šele pravo čakanje. Zdaj se zgodi, da dobi kolo stara ženica, ki stoji z eno nogo že v grobu in ji tudi kolo ne more pomagati, da bi mu ubežala; reven hlapčič kje iz Haloz zadene nevestino balo in ne ve, kaj bi počel z njo, bogate neveste ne dobi z njo, spi pa na senu in sc ne zna pokrivati s svilenimi odejami; klaftro drv dobi mlado dekle, ki je ne zebe tudi v najhujši
izbrana. Kdor po jedi ne more lomov (zaradi zaposlenosti staršev: ali bolezni matere in podobno), ostane lahko v dnevnem zavetišču, ki je odprto od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Pri izbiri voditeljic teh zavetišč gledajo da dobijo v njih otroci res dobro nadomestilo za mater. Zavetišče ne preneha niti med počitnicami, marveč se preseli iz mesta v bližjo okolico, kjer ostanejo otroci 4—6 tednov in so ves dan na prostem. Tu se lahko igrajo, kopajo, zabavajo po mili volji, imajo pa tudi obilnejšo in boljšo hrano.
Večje otroke pošiljajo v počitniške kolonije, kjer jim življenje tako lepo uredijo, da je bivanje v takšni koloniji naj-lepši dogodek in spomin v življenju mestnega otroka.
Odlične ustanove so tudi gozdne šole s poletnim poukom, ki jih obiskujejo slabotni otroci. Za težje slučaje je tudi vsa oskrba in stanovanje v zavodu.
To so dejstva, ki si jih lahko vsak ogleda v vsakem švicarskem mestu. Moramo priznati, da je to mnogo boljše, kot premije za nova rojstva kot jih imajo nekatere države, ki pa sicer prav nič, ali pa le malo skrbijo za one, ki živijo. Zp.
v sodobni vojni
bila velika napaka, ko so oblasti hotele organizirano zasebno trgovino nadomestiti z uradnim dobavlajnjem živil, namesto da bi bile zasebno trgovino samo primemo strogo kontrolirale.
V	vojni so za vsako mesto težko vprašanje zlasti šole. V tem pogledu je bila že v svetovni vojni najboljša rešitev ta, da so mestne šole popolnoma izpraznili in preložili v hotele praznih letovišč na podeželju, oziroma v zaledju. Težko nalogo imajo tudi zdravstvene oblasti, kadar se velike množice ljudi zbirajo na tesnem prostoru in pod čedalje težjimi življenjskimi pogoji. Bolnišnice se morajo deloma staviti na razpolago vojaštvu, deloma pa so neuporabne zaradi možnosti obstreljevanja. Utegne nastati nevarnost, da zmanjka zdravil in drugih zdrav niških pripomočkov ali celo vode. Usodna ie bila vedno pri zračnih napadih poškodba vodovnih rezervoarjev in hidrantov, zlasti še, ko so vžigalne bombe zanesle na vseh koncih in krajih mesta požare.
K najkočljivejšim nalogam, ki zadenejo mesto na vojnem ozemlju, pa spada evakuacija. Tu je stvar vsaj v toliko še dobra, da se cvakuacija le redkokdaj in samo izjemoma vrši kar na nagloma brez priprav. Večinoma prebiv. pri grozeči nevarnosti samo prostovoljno zapušča mesto. V vojni so mestne oblasti
zimi. Tisti delavec ali študent, ki mora hoditi po eno uro in še dalje v mesto, pa dobi namesto kolesa zavitek kave; dekle, ki ji manjka samo še bala, pa bi se lahko omožila, odhaja s kakim muholovcem, ko je fanta že vendar zdavnaj vlovila; starka, ki trepeče pred zimo, pa odhija s parom trakov za nizke čevlje ali zobno Ščetko.
Mnogo je razočaranja in tudi kletev; a da vstane novo upanje na boljšo tombolo in večjo srečo, poskrbe gostilničarji in muzikantje. Ljudje sežejo v žep po zadnji dinar in poizvedujejo ob kupici vina, kje bo tombola naslednjo nedeljo in kakšna bo. Sčasoma le pozabijo na številke, ki so jim manjkale do tombole, in dobitke, ki jih niso dobili. Posebno mlajši ljudje, ki jim za tiste dobitke, ki jih dobijo na tomboli na karte, tako že od vsega začetka ni bilo preveč. Lepo, vroče dekle, močan, zdrav fant, to je pač najlepša tombola! In zgodi sc večkrat, da se pokaže pravi dobitek šele mnogo pozneje, čez mesece in mesece.
Tombole so obče koristna naprava. Ne samo ker vzdržujejo in nadaljujejo tradicijo čakanja, marveč ker pride na ta način med ljudi poleg rabnih tudi mnogo nerabnih stvari. In zadovoljstvo je splošno.
Ker se pa Slovenci vsake stvari prej ali slej preobjenio, sc bomo gotovo tudi tombol, vsaj takšnih, kakršne so zdaj pri nas v navadi. Zaradi tega bo treba misliti na spremembo. Čakanje sicer mora ostati, a dobitke bo treba izpremeniti. Mogoče bo kmalu vabljivejša tombola, če
prebivalstvu priporočale, naj shranijo pohištvo v varnih kleteh, ki so se dale dobro zakleniti, ključe pa je prevzela policija v svoje varstvo. Denar in druge dragocenosti so ljudje vzeli s seboj, banke so svoje trezore tudi izpraznile in jih pustile odprte, da niso imeli temni elementi ali pa sovražnik, če je mesto zasedel, vzroka jih s silo odpirati, oziroma razstreliti. V vojni so bile navadno mestne uprave in mestni uslužbenci kakor tudi državni uradi zadnji, ki so zapustili mesto.
Izikušnje v svetovni vojni so v vsem pokazale, da so mesta bila najbolj navezana na samopomoč in je bilo odvisno v prvi vrsti od uvidevnosti, razumnosti in sposobnosti njihovih uprav, da so več ali manj srečno prestala vojno.
X Nemci iščejo junake za polet * raketami po vsemh-ju. V nekem berlinskem listu se je te dni pojavil oglas, ki poziva hrabre ljudi, da se prijavijo za polet z raketo. Za takšen polet se nudi honorar v »višini« 500 dinarjev. Oglas je objavil neki inženir iz Konigsberga, ki sam baje ni dovolj pogumen, da bi preizkusil svojo raketo. Življenja pilotom namreč ne more jamčiti. Na ta oglas se je javilo 24 nezaposlenih delavcev, ki so izjavili, da povzamejo polet na lastno odgovornost. Pri vsej stvari jih seveda bolj interesira nagrada kakor pa izum. Vendar pa se ti poizkusni poleti niso vršili, ker jih je policija prepovedala. Mnenja je namreč, da bi se s tem poletom stavilo na kocko ne samo življenje prijavljenih delavcev, marveč tudi drugih ljudi. Inžinjer bo dobil dovoljenje za poizkuse šele, kadar bo svoj model bolj izpopolnil.
Radio
Nedelja, 2. oktobra Ljubljana, 8. Jutranja glasba. —•
11.	Otroška ura. — 12. Živkov septet.
— 17.30 Popoldanski koncert. — 19.50 Večerna prireditev. — 22. Napovedi, poročila, orkestrski koncert. — Beograd, 12 Opoldanski konccrt. — 17.30 Vokalni koncert. — 20. Zabaven večer. 22. Napovedi, poročila, lahka glasba.
— Sofija, 20.55 Operetni večer. — Praga, 20.15 Koncert Češke Filharmonije, — Pariš, 20.30 Simfonični koncert.
Ponedeljek, 3. oktobra. Ljubljana, 12. Opoldanski koncert.
— 18. Vokalni koncert. — 20. Večer lahke glasbe. — 22. Napovedi, poročila, nočna glasba. — Beograd, 12. Opoldanski koncert. — 17.35 Orkestrski koncert. — 20. Verdijeva opera „Traviata“ — 22. Napovedi, poročila, nočna glasba. — Sofija, 20.55 Konccrt, _ Praga, 20. Janačkova opera „Tatja Kal>anova“,
bo razpisan kot prvi dobitek stolček, a ne navaden, marveč pravcati poslanski stolček. Tudi drugi taki predmeti bodo dobrodošli, tako korita in podobno. Napačno tudi ne bo, če bi bile med dobitki abstraktne reči, kajti Slovenci ljubimo že od nekdaj tudi to vrsto predmetov; tako bi lahko uvrstili med tombole: neomajno politično prepričanje, trdno slovensko in slovansko zavest, versko in politično strpnost in podobno, kajti nobenemu Slovencu ne bo škodovalo, čc bo zadel enega izmed gornjih dobitkov, ki jih bo vedno teže najti med nami.
Slovenci pa bi lahko — ker smo posebni specialisti za tombole — priredili tudi tombolo mnogo širšega in splošnejšega obsega, tombolo, na katero bi povabili tudi druge narode. Tam bi naj bili seveda še drugačni dobitki, že ambe bi morale imeti mednarodno vrednost, med prve dobitke pa bi naj prišli razni hujskači na novo svetovno vojno, ki bi tako prišli v last poedinca in ne bi bili več glasniki narodov, a kot prva tombola bi naj bil dobitek, ki bi naj postal vsesplošna last in ki si ga vsi želimo, namreč m 1 r. čc bi znali organizirati tako tombolo in bi bila sreča tako mila, da bi dobil prvi dobitek tisti narod, ki v tem času govori največ o miru, potem bi bilo naše ime zapisano v zgodovini s svetlejšimi črkami, kakor je doslej. Kajti tako bi res pripomogli tistemu narodu, ki toliko govori o miru, misli pa na vojno, da bi dobil to, česar si javno želi, z njim pa bi dobili in imeli mir tudi ostali narodi v Evropi in seveda tudi Slovenci.
5 sodišča
HORVAT JE KRADEL, CERJAKOVA JE RAZPRODAJALA
Franc H o r v a t je posestnikov sin; zato se stari C e r j a k o v i ni zdelo nič takega, če je prinesel fant, ki mu je že večkrat prej dala jesti, k njej pšenico in žganje ter jo naprosil, da bi mu te reči razprodala po vaseh. Cerjakova se je napotila z žganjem iz Ciglenc na Dravsko polje. Tam so jo nekje aretirali orožniki, ker se jim je zdela sumljiva; bila pa je pijana ter se je otepala orožnika kakor besna. Tričlanski senat je obsodil Horvata na 4 mesece strogega zapora, Cer jakovo pa na mesec dni strogega zapora, ker je ukradeno blago prikrivala in ga razprodajala; oprostil pa jo je obdolžitve, da bi Horvata nasnovala k tatvini. Poravnati morata škodo, deloma skupno, deloma pa Horvat sam.
POSKUS SAMOMORA V ZAPORU
Ljutomerčanom in okoličanom dobro znani tat Zver Jakob, ki ima skupno s svojo ženo na vesti kakih 50 tatvin, sedi v preiskovalnem zaporu v Murski Soboti. V petek je jetničarjev namestnik Horvat spremljal jetnike na sprehodu po dvorišču. V celici je ostal sam Jakob Zver, ki je potožil, da ga bolijo zobje. V tem času pa si je napravil iz predpasnika vrv, jo pritrdil na okensko mrežo in se s po-
stelje vrgel z zanko, da je obvisel. Še o pravem času so se sojetniki vrnili s sprehoda in ga rešili mučnega položaja, ker se vrv vsled debelosti ni hotela preveč zadrgniti. Pri njem so našli pismo, da gre v smrt, ker da se ga dolži več gre-
hov, kakor jih je v resnici storil, kar ne more prenesti kljub temu, da je že večkrat mlel robijo, in da tpu za »te-malenkosti« sedaj drž. tožilec grozi še s pridržanjem po prestani kazni.
..Tukai počiva Joan Harlov"
SPREHOD PO HOLLYWOODSKEM POKOPALIŠČU.
Če vas dober prijatelj sprevaja po j pališče zvezd, ki je postalo središče sve-Hollywoodu, vam pokaže, kje zvezde \ tovnega zanimanja s smrtjo plavolaske
Joan Harlow. Hodite okoli ateljejev, mimo vil v Beverley Hills in se ustavite na koncu velikega parka. Za rožnatimi grmi je pokopališče filmskih veličin. Stražnik vas na vhodu poprosi za legitimacijo, kajti vsakega posetnika filmskega pokopališča strogo nadzorujejo od časa, ko je nekaj filmskih navdušencev poizkusilo napraviti samomor na grobovih svojih filmskih idolov. Doslej jim je uspe lo še vse rešiti, le neka mlada Italijanka se je ponoči prikradla na pokopališče čez zid in se tam ustrelila. Njena zadnja želja, da bi bila pokopana na filmskem pokopališču, je bila izpolnjena...
Mister Cholmers, glavni čuvar »Forest Lawn Cimetery<c, vas sprovede po pokopališču. Koliko pozabljenih imen! Barbara La Marr, Mabel Normandova, Rene Adoree, — kdo se še spominja? Njihovi grobovi so danes brez rož, črke njihovih imen, ki so nekoč blestela na
stanujejo, delajo, nakupujejo in kje zvečer plešejo. Zveste, da si daje Greta Garbo šivati svoje obleke pri nekem češkem krojaču blizu Sunset Boulevarda, pri katerem krojaču kupuje Joan Crawford jagnjetino, celo garažo vam pokažejo, kjer Gary Cooper in Ferd Astaire najrajši črpata bencin — in vi boste seveda pri vsem tem hlinili veliko zanimanje, kajti pokazal vam bo še tisoč stvari, o katerih si mnogi mislijo, da so važne, pa so vendarle samo — smešne...
Samo enega vprašanja ne smete nikoli zastaviti: »Kje imate pokopališče?« Obličje vašega cicerona se bo potemnilo, kajti o smrti, pokopališču in grobovih se v Hollywoodu ne govori. Tu se umira samo na platnu... Če pa že zastavite to fatalno vprašanje, vas povede vaš dobri prijatelj na tisti prostor filmskega mesta, ki ga tujcem ne kažejo radi, na »Forest Lawn Cimetery«, poko-
Broadwayu, so velike le nekaj centiine; | trov. »Nihče ne ve bolje kakor jaz, P je slava filmskih zvezd...,« pravi stan vrtnar pokopališča. »Nekaj let dobivanj cvetje ali pa čeke za nakup rož za toa^ ono umrlo zvezdo, toda tudi ti najzve* stejši se počasi obrnejo k novim zvez* dam. Samo Valetio, čigar častilci so v Londonu ustanovili klub, in — ne čudite se! — Marija Dresslerjeva. nekoč proslav ljana »komična starka«, sta izjemi, nadzornik vam pokaže papir, na katerem piše, da se mora grob M. Dresslerjeve okraševati s .vežimi cveticami do le*® 2000. Predstavljalka starih kruljavih na ima zvestejše prijatelje kakor oboze* vana »beauty«!
Vržete pogled na skromni grob, v k*' terem počiva Marija Prevostova. marmor, ki je na njem z zlatimi Črka® napisano ime Lia de Putti, in smetišču podoben mavzolej Irwinga Thalberga. mladega filmskega producenta. Naenkrat uzrete na rdečem marmorju: Clark G*' ble. Mistifikacija? Ali ga niste videli de' lati? Bil je živ in zdaj tu njegov gr0'5. Poleg tega groba najdemo mnogo £r0? bov drugih znanih Igralcev. Pavel Mun't Jean Parkersova, Silvija Sidney, Disney. Mnogi, ki danes še igrajo ne vloge, so si tu zagotovili svoj' slednji počitek. Ime in slava mineta, gale kosa zemlje pa jim ne more vzet* nihče.
Ramo
JEDILNE IN SPALNE SOBE jperane, politirane. pleskane Jer kuhinjske, najmodernejše opreme po nalnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48
JOS. T1CHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično do Ujetje, Maribor. Slovenska at. 16, tel. 27—56. izpeljuje eiektroinstaJacile stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev-lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga Do kon-kurečnih cenah
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. ^Maribor, Orožnova. 91
DVOKOLESA
jnotorji šivalni stroji, novi inodeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikliev, pneu-maiika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna« F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova C. 26.___________________291
POSTELJNO PERJE
v veliki izbiri od Din 8.— naprej v vsaki kvaliteti in ceni, kemično čiščeno, ravnokar dospelo pri. »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 1179
SPREJEM ORODARJEV.
Uprava Letalskega tehničnega zavoda v Kraljevem bo sprejela več orodarlev. Prošnje za sprejem je treba dostaviti po pošti ali posebno. Višina dnevnice se bo določila po sposobnostih. Iz Pisarne Tehničnega oddelenja Letalskega tehničnega zavoda v Kraljevem. t. štev. 4605 od 27. sept. 1938.	1489
TOMAŽEVA ŽLINDRA 18%. vagonske pošiljke, franko ya gon Ljubljana Po 92 din za 100 kg; vsak nadaljnji odstotek 6 din. Kmetijska družba, Maribor, Melje, telefon 20—83.	1494
NAGRADO
500 din tistemu, ki mi pri’ skrbi službo. Naslov: Anton Pernek, Maribor. Vojašniška ul. 16._______________ 1509
DRŽAVNI NAMEŠČENCI!
Kdor hoče dobiti dolgoročno posojilo, naj javi svoj naslov Vetrinjska ulica 20. Maribor, Mislej.	1536
IZ LASTNE PLETARNE
»Mako« perilo najhigieničnej-Š,. za otroke dame in gospode izdeluje po meri tekom
6	ur, tudi v veliki izbiri. »Luna«, samo Glavni trg 24. 1323
VARČNA GOSPODINJA
kuri samo s kvalitetnim domačim premogom Peklenica, ki je brez žvepla in pepela ter stane samo Din 320.— za 1000 kg. Za vagonske pošiljke posebne cene. Branko Mejovšek, Maribor. Tatten-bachova ul. 13, Telet on 2457. __________1330_______________
VINSKA TRGATEV v nedeljo, 1. oktobra pri dobri kapljici in zabavi. Gostilna Novi svet, Studenci. — Tea KOREN.	1499
Popravila AVTOKAROSERIJ.
BLATNIKOV
itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela prevzema Vnuk Karel, splošno kleparstvo, in štalacija vodovoda in plina, avtogenično varenie. — Maribor — Tattenbachova 14.
1539
SPREJMEM ABONENTE
na dobro domačo hrano, kosilo 7 din. večerja 5.din. — Se priporoča restavracija »Narodni dom«.	1529
V	nedeljo, 2. oktobra MIHAELOVO ŽEGNANJE
v	Razvanju.	1502
GOSTILNA »TRIGLAV«
(Voller). Danes in jutri koncert	1527
Posest
PRODAM HIŠO
tristanovanjsko. Ptujska cesta 187, Kolarič.	1281
LEPE STAVBENE PARCELE
700—1000 ma, idealna lega, brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, eno- dvo-družinske vile, ugodno proda Mejovšek. Košaki 55, Tatten bachova 13, tel. 24-57. 1328
ALI ŽE VESTE
da res prav dobro vino toči gostilna »Prešernova klet« v Gosposki ulici.	1542
Novozgradba, Pobrežje, 6 stanovanj, vrt, 42.000. — Novozgradba z velikim stavbenim prostorcnn centrum mesta, 450.000. Enonadstropna hiša z gostilno, prekajevalnico, 3 orali zemlje, 85.000. — Dobičkataosno posestvo. 32 oralov. 120.000. — Posredovalnica »Ranid«, Ma ribor. Gosposka. 28..	1543
VESELO ZABAVO
in ponavljanje VINSKE TRGATVE,
ki se vrši v nedelio. dne 2. oktobra v gostilni »Žižek« — Krčevina 11. Na svidenje!
1507
DENAR
sedanjosti je najvarnejši v nepremičninah. Novo zidana hiša nosi trikratne (15%) bančne obresti (10.000 din letno), deset let davka prosta,
7	sob, klet. industrijsko prometno predmestje Maribora na prodaj. Vknjižba 30.000 din, gotovine potrebno 45.000 din. Dve hiši dvo-, trosta-novanjske, vrt, do 45.000 din. Informacije:	Postržlii. Pobrežje, Gosposvetska 56	—
Maribor.	1508
NAZNANILO!
Cenjenim, strankam vljudno naznanjam, da zaradi prožnih vaj zaprem , 14 dni svojo delavnico ter sč nadalje pri: poročam Franc Mihelak, čev ljarstvo. Koroška c. 43. 1579
HIŠA z MESARIJO,
ledenico, klavnico, zidano gospodarsko poslopje, kolarni-ca, velik vrt na-prodaj. Pobrežje, Aleksandrova 19.
•		1428
HIŠA
enostanovanjska, 4 sobe, veliki vrt, v centrumu mesta na prodaj. Ponudbe na upravo »Večernika«.	1518
Prodam
KRASNO SPALNICO
šperano, zelo pod ceno prodam. Belak, mizarstvo, Miklošičeva 2.	1460
Ugodno se prodata DVA KRZNENA PLAŠČA (bizam-vidra). Iz vljudnosti ogled pri g. Železniku, krznarstvo, Maribor. Kopališka ul. 2.	1449
POHIŠTVO.
dobro ohranjeno, zelo poceni. Langusova 4. — Turina.
1478
VINSKIH SODOV.
novih, je le še nekai na razpolago pri sodarju Ramšaku. Maribor, Meljska 10. Zatorej hitite!	1526
MADRACE
iz konjske žime, 2 postelji poceni na prodaj. Rottcr. Pobreška cesta 9.	1582
HIŠA
z veldkim vrtom za malo družino se takoj odda. Ponudbe na upravo pod »Radvanje«. ,	1481
DVE
IN.
PRVORAZREDNI DUSTRUI
(tekstilno in z živili) v lastnih prostorih z najmodernejšimi stroji, z lastno električno razsvetljavo, v polnem pogonu v savski banovini, prodamo skupaj z zgradbami in 6sobnim komfortnim stanovanjem za 525.000 din: Poslovalnica Pavlekoviti, Zagreb, Iliča 144._____ 1575
Mal’ položi dar domu na o tarj
’fl *S ‘N OTOM ONHOIOM?
se poceni proda. Tarkuš — Jezdarska 8-1.	 1513
TRGATEV Z GROZDJeIvI
na prodaj. Ciril-Metodova ul. 10 Studenci.	1558
RAZNO POHIŠTVO
ženske obleke, čevlje. Kopitarjeva 14, levo.	1557.
Stanovanje
Lepo
OPREMLJENO SOBO
sončno, oddam v centru mesta Naslov v upravi. 1453
ŽE OD DIN 8. NAPREJ
očistimo in zlikamo obleke jeva 11. itd. Ravno tako popravlja in modernizira za malo denarja »BRZOCISTILNICA« Maribor — Koroška c. 27.	1538
GOSPODIČNA
se sprejme na posteljo in PRAZNA SOBA je za oddati. VVildenrainer-1495
RADIO-APARATI
svetovnih znamk: Loewe, Minerva, Saba, Graetzor po najugodnejših pogojili pri Klein-dlenst & Posch. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474 DOBRO ZENSKO KOLO poceni na prodaj. Miklošičeva 2, pritličje.	1479
Na prodaj različno sobno in kuhinjsko
TRGOVINO
na dobri točki v Studencih radi selitve takoj oddani. — Naslov v upravi.	1476
LEPA PISALNA MIZA
nizka omara za shrambo in
1	tobl (Tafel-Bett), poceni naprodaj. Trubarjeva 9. 15>84
RESTAVRACIJA A. SENICA
V	TATTENBACHOV1
je obnovila in izpopolnila zalogo svojih izbranih in priznanih vin. Postrežejo Vam vsak čas s speclialitetami: dišečim tramincem, muškatnim silvancem, rizlingom, rdečim burgundcem in moz-lovcem. V kuhinji pripravljajo po želji gostov okusna topla in mrzla jedila. Toči »e sladki vinski mošt. 1547
■izarstn
vu Paifz
IMmr, Tal#a ni H
TRGOVINE, INDUSTRIJE trailke, hotele, buffete, restavracije. gostilne kavarne, vinotoče, mlekarne, drogerije, parfumerije, rodukope, hiše, vile, posestva prodajam in posredujem pri nakupu solidno in uspešno: Poslovalnica Pavlekovič. Zagreb, Iliča 144.	— Prvorazredno za-
grebško trallko, izvrstno ido-čo, prvovrstno rentabilno, elegantno in gospodsko urejeno, z garantiranim in dokazanim milijonskim letnim prometom, na najprometnejšj točki sredi Zagreba, ki leži tik ob javnih uradih, prodamo hitro zaradi odhoda v tujino. Najslgurnejša in najkoristnejša uložitev kapitala. Poslovalnica Pavlekovič. Zagreb. Iliča 144.	1574
OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen, so poceni odda. Naslov v upra-
vi	lista.	1583
LEPO OPREMLJENA SOBA
sončna, snažna, se odda. Naslov v upravi. , 1496
Dva solidna GOSPODA ali GOSPODIČNI
sprejmem na stanovanje in hrano. Zidovska 12-1.	1498
SOBA in KUHINJA
se odda. Spodnje Radvanje 22 — Nova vas.	1500
Oddam
SOBO s ŠTEDILNIKOM.
Pušnikova 12. Studenci. 1493
LEPA MEBLIRANA SOBA
se odda. vprašati Taborska ul. 22. Verhonik.	1501
LOKAL
na Aleksandrovi cesti 61 se odda. s L decembrom. Informacije v hiši.	1503
1—2 GOSPODA
sprejmeta na stanovanjc in hrano. Poseben vhod. 'MI®| ska ulica 21-1.	l£*;
se
Trisobno SONČNO STANOVANJE
v centrumu se odda takoj
s 1. novembrom. Naslov upravi.
1516
DVE SOBI
s kuhinjo se oddasta v ski ulici 9-\l. nadstr. ^
Bebi
m
©
#
malce
srajčke
kapice
otroške Nitke
garniture
plaščki
gumijaste Matke
v veliki
MARIBOR
Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO
s Vi orala zemlje. Vprašati: Vrbaiiova 10, Frangeš. 1585
VIOLONČELO
četrtinski na Prodaj. Repič, Aleksandrova 19 (trgovina Benko).	1564
DVODRUŽINSKA HIŠA
nova, naprodaj. Vprašati: Prečna ul. 5, Studenci. 1549
NOVA HIŠA
naprodaj, Naslov .v lista,
naprej očistimo in zlikamo obleke itd. Ravno tako popravlja in modernizira za malo denarja
»BtedteMkUa"
Maribor, Koroftka e. 27
Oglas
Sprejem orodarfev
Uprava Letalskega tehničnega zavoda v Kraljevem ho P jela vež orodarjev. Prošnje za sprejem jo treba dostavili I ali osebno. Višina dncvnicc se bo določila po sposobnost' '•	^4
Tz pisarne Tehničnega oddelenja Letalskega zavoda v Kraljevem, t. štev. 4605 od 27. septembra
Hi*'
Popravila avtokaroserij, lilutnikov itd. in vsu v to strok ilujuča dela prevzame
Vnuk Karel
splošno kleparstvo, inštalacije vodovoda in plina, avto«. M A 11 IB OR, TATTENBACHOVA UM«
v»rci>>e A &
„QosMm Stavec*'
upravi 1
1548.1
__________ Švicarija«	(nad Tremi ribniki), n«di 8V‘‘^‘ia jnv‘'“
najboljša' jedila in pijače. Topla kuhinja. Posebna 0» naJ>n>o,c — prosim — tekf. na Št. 2098. Vljudno se pripor	^
LAUKA g T 0 1N S ^
imenovana
Nič ne prihranite,
kajti
ako kupite za din 150* m in nosite 150 d-ni,
je dražje, kakor
ako kupite za din 180' " in nosite 360 dni,
ZATO SAMO
ako kupite
po navidezno nizki ceni, prihranite same, ako kupujete dobro blago,
KARO
čevlje
osne odele flanelaste
Si»;»e
odeje
v največji izbiri pri
Tekstiiani BDdeleldt
pribor Tjosposkaul. 14
SOBO IN KUHINJO
solnčno. 200 din. Tržaška 5, nasproti Primorske. 1556
Lepo dvosobno
STANOVANJE
s pritiklinami se odda z 1. novembrom solidni in čisti stranki. Studenci, Pušnikova ul. 20, pri »Rapidu«. 1555
v LEP0 PRAZNO SOBO
^ ^ntm oddam. Kopališka Cii^desno.	1522
Nam
rS°B0 s ŠTEDILNIKOM .
Selško selo 42.	1525
SOBA S ŠTEDILNIKOM
a oddati. Sp. Radvanjska 25.  	1528
j ČEDNA UČENKA
. boljše hiše se sprejme pri •iijjjaf. Glavni tre 24.	1533
_ STANOVANJE.
in kuhinja, takoj oddam. », 'JSka cesta 130. Vpraša se aribor, Ghesova ul. 4.
1531
^Veliko sončno sobo
^ dve osebi, prazno ali c remljeno oddam. Kopalni-’ center. Naslov v upravi.   	1534
eD° opremljeno oj. SONČNO SOBO
Jni m boljšemu Kospodu. — sm°- Bošnjakova 21-111.. za _________________________1540
Ena
S°BA s ŠTEDILNIKOM
1:11 sostanovalec se sprej-Cvoti ’• oktobrom. Vprašati: <rl*na s.	1417
DVE SOBI
kabinet in kuhinja se odda za 1. oktober. Marksova ulica 10, za Delavsko pekarno. 1562
SOBA S HRANO
se odda. Tržaška 1, buiiet, Žratnel.________________*	1559
DVE SOBI IN KUHINJA
se odda mirni stranki. Einspielerjeva 26.	1561
GOSPODA
spretnem.	Vrbanova	ul.	6-1,
Dvoršak.	1563
SNAŽEN KABINET
se poceni	odda	gospodični.
Naslov v	upravi.	1566
Sprejmem
SOSTANOVALCA.
Jože Vošnjakova 21. pritličje 1569
PLAČILNA NATAKARICA
išče boljše mesto. Ponudbe pod šifro »Marljiva«. 1504 Vabim vse prijatelje na
Takoj se sprejme
SLUŽKINJA-KUHARICA
Vprašati pri Toplak. Orožno: va 10, dam. salon. 1570
SLUŽKINJA
katera zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. se sprei ine. Naslov pove uprava lista.	1565
Službo lijte
VAJENCU ZA TRGOVINO
iščem službe s popolno oskrbo. Dovršil jc 3 razrede meščanske šole, 17 let star. Ima 50.000 din gotovine, katera bi se pupilarnovarno zamogla posoditi delodajalcu. Ponudbe do 6. 10. t. 1. na upravni-štvo.	1439
V najem
Odda se
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom. Metelkova 53. Magdalena. 1578
DELAVEC
sc sprejme na stanovanjc in hrano. Židovska 14-1, vrata 9 1571
Stanovanie išče
Iščem
SOBO s ŠTEDILNIKOM
za dve osebi. Ponudbe pod »Bližina mesta«.	1519
Potrebujem
Slutbo dobi
in
^dam
lak SOBO in KUHINJO
Te,J v najem. Cankarjeva 3. £22*_________________1487
JS* AL! DVA DIJAKA
ceo nadučitelj. Koroška ______________________1544
oddafOB° IN KUHINJO
IVutakoj za 2—3 osebe. Ceri cesta 21. blizu _____________________1550
in |, ^'STANOVANJE
*Dodov° ,s!)rcimun' več goni, ?,, • Vprašati Slovenska ■ špecerijska trgovina. 1552 _____________________
°<ldam STANOVANJE
sssS tei6**5- ,SM
Iščem
POROČENO NATAKARICO
z osebno pravico. Nastop s 1. novembrom. Naslov v upravi.	1416
Za veliko restavracijo v Mariboru iščem prvorazredno KUHARICO in JEDILONOŠO
— pismene oferte s sliko na upravo lista pod »Zmožna*.
1511
UČENKO
z dobrim glasom, lepe postave za familiarno tamburaško damsko godbo. Pogoji: hrana, stanovanje. 250 din mesečne plače. Ponudbe s sliko Pandurovič, kapelnik. Slavonski Brod. kavarna Begovič.
1505
ENODRUŽINSKA VILA
štiri sobe, pritikline, se odda mali družini v najem. Naslov upravništvo.	14J2
Dopisi
30LETNI GOSPOD.
dobro trgovsko naobražen. z dobrim prihodom in nekaj gotovine, želi znanja z gospodično od 18—26 let v s vrh o ženitve. Samo resne ponudbe s sliko, katera se diskretno vrne, na upravo pod šifro »Moj dom«. 1419
DRŽAVNI URADNIK
v bližini Maribora, srednjih let, vdovec z malim otrokom, želi resnega znanja dobrega dekleta ne izpod 25 let. Samo resne ponudbe na upravništvo »Večernika« pod šifro »Dobra mačeha«.	1580
INTELEKTUALEC
zrele moške dobe, v vsakem oziru popolnoma neodvisen, želi znanja s samostalno damo. Žcijitev ni izključena. Diskretnost zajamčena s čast jo. Dopise na upravo »Večer nika« pod šifro »Intelektualec«.	1582
Pivi in na vež v mariborski klavirski salon
H. Bauerle
Maribor, Gosposka 56
priredi
oktobrski
teden
Vsi v oktobru najeti klavirji pridejo v last najemnika, če doseže najemnina višino cene. Pri nakupu 100/0 popusta.
Nova trgovina
Dražestuo blago za
21
Novi vzorci dospeli pri
Teiislllafli Bddeleldt
Merit
1542
plašče,
loplce.
ovratnike i. t. d.
izdeluje, predeluje in popravlja strokovnjaško po najnovejžih krojih hitro in poceni. Valika zaloga koZuhov ne
v KRZNARSTVO
UK ULEMI
Maribor, Kopaliika ul. 2
Pouk
^aJ*?0 in KUHINJO
l-l • Studenci, Gozdna
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vse sprejmem. Vprašati je med 10. in 11. uro predpoldne v Cankarjevi 26, pisarna.	1473
10
Sprejmem dva tekstilna DELAVCA(KI)
na stanovanje ev. celo oskrbo. Soba, poseben vhod, poleg parka. Naslov v upravi. 1551
VDOVA
z lepim posestvom, brez otrok, se želi spoznati z resnim gospodom ali udovcem radi ženidbe. Samo resne ponudbe prosim na upravništvo lista pod »Ženitev«. 1581
DIJAKA IŠČEM
(siromašnega) za slov. konverzacijo, Pisma na upravo »Večernika« pod »Mali honorar«.____________________1497
NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA in FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Aleksandrova 14-L. levo.
1521
GLASDENI ZAVOD
ravn. Hladek-Bohinjski, Aleksandrova 19, hiša trgoviue Benko, vsestranski glasbeni pouk.	1545
Maribor. Glavni trg 11
Vam nudi vse vrste :
moškega mukna, kimfarna. Maiavin« volne za ionske obleke v neft modnih barvah bariuna. barhenta, tlanml posteljnine, aradla za tlmnitm. olalna ode/, kocev, »lamnlal. flanelastih rluh moškega parila, jrale. seodnjlft h lat. lamoMtnh ten skesa perila, kombinat. malic. Matk moških, f enakih in otroških noaavlt oblek. Hubertus plaštev. otroških obleke predpasnikov, pletenih lop It. puloverjev otroških loplt 1.1. d.	1637
Velika izbira ostankov
pi lil mli!
Okusni in ras najcenejši
klobuki
došli — pri
A. STAUBER, modlstlnll
1535	Maribor,	Ulica	10.	oktobra
Naznanjam, da sem otvoril
gostilno »Modrič"
v Taborski ulici
Priporočam se cenj. gostom, točil bom prvovrstna dalmatinska v‘ua	1567
Nikolo Skelin
Naše novo volneno in svileno blago
za jesen je zopet nekaj posebnega v okusu in kvaliteti Oglejte si naio zalogo, ker je to v vašem lastnem interesu
Tekstilana BUdefeldt
Maribor, Gosposka 14	1184
IpamuKaiiiHiHiiiiiiHirauiiiim
Novo modno krznarstvo
StefanProdanovič
Maribor
Glavni trg 16, il. nad.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Najzanesljivejše jamstvo za dobro in solidno izdelavo je moja dolgoletna praksa pri najboljših krznarskih podjetjih v Beogradu in Zagrebu	1430
Dobra izdelava in nizke cene so moj princip!
3 šlagerji v linoleju
vodeče tvrdke „WEKA“
lep in dobei obložek za tla „Strangla“ 0%J§m
m* din	m
pravi plutast jv« linolej ms din*® '
inlaid linolej m2 din
70*.
1347
Centrala: MARIBOR
OofpodM.siovMilM alHe
RANII NIPA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Ma/bol/ varna nafoiba denarja, kmr lamll n vlogo pri tal hranilnici prankm baaowlaa n telim nofim pramolaafaw la * »te svojo damino mofjo — — Hran limita luriuf va« v dmaarao stroko apadajoie poale ta I n o ta ku la n t n o
Sn r P i P m »loge la knjlilte na takoil raian prejema na/ugodna/šam <
obrestovanfu
Podružnica: CELJE !A
mš
7225-44
Lahke in udobne copate iz iine klobučevine z lahkim usnjatim podplatom in vnesuim podplatom iz klobučevine.
1937-48822
Močni, nizki moški čevlji za štrapac,' izdelani iz govejega boksa z močnim, elastičnim gumenim podplatom. Izdelujemo jih v črni in v sivi barvi.
3762-68801
Visoki čevlji iz močne kravje kože, z ne-nepremočljivim in neraztrgljivim podplatom iz gume. Potrebni so šolskim otrokom po dežju, blatu in snegu. Od 31—34 din 39‘—, od 35—38 din 49’—.
2405-6G10
Udobni in lahki diftin čevlji s srednjo pelo, zelo udobni za urad in sprehode.
3933-44609
Lepi in močni otroški čevlji izdelani iz močnega boksa'z usnjatim podplatom in usnjato peto.
4767-67711
Čelji za delavca in kmeta iz močne, mastne kravjo kože z neraztrgljivim gumenim podplatom. Namenjeni so za štrapac imajo široko obliko 111 v njih se zelo ugodno in lahko liodi.
5125-64193
Zelo ukusni čevlji z visoko pelo iz temnega in črnega usnja na šnir.
4624-44624
Dekliški čevlji iz močnega usnja z zaponko in usnjatim podplatom. Najprimcr nejši za štrapac.
2425-16121
Okusno in bogato preluknjan nizki čevelj, ki dobro pristoji k kostimu. Izdelani so iz črnega in sivega boksa.
98991-G93
Otroški škornji izdelani iz močne gume.
Podloženi s flanelasto podlogo. Po največjem snegu in brozgi je noga v njih suha, ker je guma materijal, ki ne pro-pušča voda	*
97977-676
Guma je edini materijal za čevlje, ki 1 propušča vode. Delavec, ki dela na p° J v gozdu, kanalu ali na poteh, ne. mo) bili brez teh škornjev.
98157-651
Moški galoši iz črno lakirane gume, izdrž-ljivi, udobni in poceni. Po dežju in blatu čuvajo noge pred prehladom.
1
,\1|
*	x	lin