STROKA IN PRAKSA Mojca Purg, Silva Hajšek »ŠC bere« – Bralna značka na novogoriškem Šolskem centru Keywords reading, reading badge, sec- ondary schools, vocational and technical education Izvleček V prispevku je opisano izvajanje slovenske bralne značke na Šolskem cen- tru Nova Gorica, ki poteka že osem let. Glede na to, da večina naših dijakov branje zavrača, si z našim delovanjem nismo zastavili visokih ciljev. Redkim bralcem smo želeli dati priložnost, da se izkažejo, hkrati pa tako dijake kot učitelje opozoriti na knjige, ki so se nam zdele za najstnike primerne in zani- mive. V članku so opisani načela pri vsakoletnem novem izboru naslovov za bralno značko, načini promocije bralne značke ter sodelovanje pri izvajanju te dejavnosti med šolsko knjižnico in učitelji. Prav promocija in dobro sode- lovanje z učitelji sta ključnega pomena pri uspešni izvedbi bralne značke. V zadnjem delu članka je predstavljena bralna značka v šolskem letu 2015/2016: analiza v branje ponujenih naslovov in bralni odziv med dijaki. Večina dija- kov, ki se bralne značke udeležuje, prihaja iz tehniških smeri, zato nam bo v prihodnje izziv k branju pritegniti tudi dijake naših poklicnih smeri. Ključne besede branje, bralna značka, srednje šole, poklicno in strokovno izobraževanje Abstract This paper describes the implementation of the Slovenian reading badge at the Nova Gorica School Centre, which has been taking place for eight years. Bearing in mind that most of our students refuse to read, we did not set any high goals for our activity. We wished to provide our rare readers with the chance to excel, simultaneously informing the students and teachers of the books which we con- sidered suitable and interesting for teenagers. The article describes the principles used in the annual selection of new titles for the reading badge, the methods of promoting the reading badge, and collaboration between the school library and teachers in implementing this activity. Promotion and good collaboration with teachers are of key importance in successfully implementing the reading badge. The concluding part of the article presents the 2015/2016 reading badge: an analysis of the titles recommended for reading and reader response among secondary school students. Most of the students that participate in the reading badge attend technical programmes; in the future, it will be a challenge to also attract the students of vocational programmes to read. STROKA in PRAKSA »sc is Reading« – Reading Badge at n ova Gorica school cen Mojca Kosovel UDK 027.8:028.5 106 107 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 106-114 BRALNA ZNAČKA NA SREDNJI ŠOLI – ZAKAJ PA NE? Bralno značko večinoma povezujemo z osnov- no šolo, čeprav je bila v začetku šestdesetih let zastavljena kot bralno tekmovanje tako za osnovne kot za srednje šole. Z razvojem je hitro izgubljala tekmovalni značaj in prerašča- la v gibanje za popularizacijo branja ter se ob tem navezovala predvsem na osnovne šole, v srednjih pa počasi zamrla. V začetku devet- desetih let se je začela širiti med predšolskimi otroki, šele proti koncu prvega desetletja v novem tisočletju pa je Društvo Bralna značka ponovno poskušalo z uvajanjem bralne značke v slovenske srednje šole. Tej pobudi se je v šolskem letu 2008/2009 pridružil tudi Tehniški šolski center Nova Gorica (zdaj Šolski center Nova Gorica). Kljub temu da do širše uvelja- vitve bralne značke med srednješolci ni prišlo (uspešnejši so bralni klubi in druge oblike spodbujanja branja), smo se v našem centru odločili, da bralno značko ohranimo in z njo skušamo k branju pritegniti dijake, ki pri njej v osnovnih šolah praviloma niso sodelovali. Po začetnih težavah je zdaj, po osmih letih, ta dejavnost postala del našega vsakoletnega delovnega načrta. Pripravlja in vodi jo šolska knjižnica v sodelovanju s profesorji sloven- ščine in tujih jezikov; poimenovali smo jo ŠC bere (ŠC Reads, ŠC liest, ŠC legge). Dijaki se bralne značke lahko udeležujejo pri sloven- skem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Največ se jih odloči za sodelovanje pri slovenski bralni znački, ki jo predstavljam v tem prispevku. Šolski center Nova Gorica združuje 5 srednjih šol: Gimnazijo in zdravstveno šolo, Elektroteh- niško in računalniško šolo, Strojno, prometno in lesarsko šolo, Biotehniško šolo ter Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo. Skupno se na Šol- skem centru Nova Gorica šola okoli 2100 dija- kov v 1 gimnazijskem, 9 tehniških, 8 poklicno- -tehniških, 12 poklicnih in v 2 nižjepoklicnih programih. Za večino naših dijakov velja, da ne berejo radi ter da že kot osnovnošolci pri bral- ni znački večinoma niso sodelovali. Zato smo se zavedali, da si ne smemo zastaviti previso- kih ciljev. Želeli smo si, da tistim redkim dija- kom, ki berejo tudi leposlovje, damo možnost, da se izkažejo, in jih opozorimo na knjige, ki so se nam zdele primerne in zanimive zanje, ter da k branju spodbudimo tudi tiste, ki že dolgo ali sploh nikoli niso prebrali ničesar, kar bi jim bilo blizu, kar bi jih nagovorilo in prevzelo. Po- leg tega, da vsako leto opazujemo, kako upada zanimanje za branje, smo vse bolj priča tudi upadanju bralnih sposobnosti. Vedeli smo, da potrebujemo seznam knjig, ko bo dovolj raznovrsten, da bo zajel čim širšo paleto bralnih okusov, da izbrana dela ne sme- jo biti predolga ali prezahtevna ter da mora seznam vsebovati tudi nekaj naslovov za slabe bralce. S tem smo želeli k sodelovanju priteg- niti ne le dijake štiriletnih, pač pa tudi čim več dijakov iz poklicnih šol. Dijaki preberejo dve priporočeni knjigi, svoje vtise o prebranem napišejo na pripravljeni obrazec, ki ga oddajo v šolski knjižnici ali profesorici slovenskega jezika. IZBOR KNJIg Vsako leto pripravimo nov izbor knjig. Pri pri- pravi bralnih seznamov načeloma upoštevamo splošno priporočene kriterije, kot so kakovost dela, ustrezno razmerje med domačo in preve- deno literaturo, ustrezno razmerje med lepo- slovnimi in poljudnoznanstvenimi besedili. Ob tem se držimo tudi naslednjih načel: • Glede na bralno zahtevnost izbiramo razno- vrstno gradivo. Na seznam uvrščamo tako mladinske knjige, ki jih lahko zasledimo v okviru osnovnošolskih bralnih značk, ter knjige, namenjene slabšim bralcem, kot tudi knjige, ki presegajo mladin- sko in žanrsko literaturo. • Gradivo je vsebinsko in žanrsko zelo raz- novrstno, razporejeno v manjše, smiselno povezane vsebinske sklope. Na centru se šolajo dijaki, ki imajo zelo različ- ne interese. Na zdravstveni in ekonomski šoli prevladujejo dekleta, preostale šole so izrazito fantovske. Knjige, razvrščene v vsebinske sklo- pe, dijakom približajo branje, omogočajo jim lažji izbor, nam pa lažjo predstavitev knjig. Sklop Mladinski roman je najobširnejši in ga dodatno razdelimo v tri podkategorije: »fan- 108 STROKA IN PRAKSA Mojca kosovel: »Šc bere« – Bralna značka na novogoriškem Šolskem centru tovsko«, kamor uvrstimo knjige, ki jih bere- mo z zornega kota fantov, »dekliško«, kjer so knjige napisane z zornega kota deklet, tretjo podkategorijo, »ona & on«, pa zasedajo roma- ni, ki ta dva zorna kota prepletajo. V poseben tematski sklop Za tiste, ki nimajo časa uvrsti- mo mladinsko literaturo, ki je po obsegu krajša in laže berljiva, nekaj mladinske literature pa je uvrščene tudi v druge tematske sklope. Vedno je v izboru tudi knjiga, ki jo prvošolci prejme- jo v projektu Rastem s knjigo. Drugi pogosti vsebinski sklopi so še: fantastika, šport, strip, kriminalke, stvarna literatura in moderni roman, to je sklop, ki zajema nekaj zanimivih, mogoče trenutno bolj branih naslovov nežanr- ske literature. Vsebinske sklope letno spreminjamo in prila- gajamo, razen sklopov Mladinski roman ter Za tiste, ki nimajo časa, ki sta stalna. • V seznam je vključen tudi sklop gradiva za manj vešče bralce oz. dijake z bralnimi teža- vami in/ali odporom do branja. Vedno je v seznamu nekaj izrazito kratkih in nezahtevnih mladinskih del. Vključujemo tudi naslove iz zbirke IziBeri (založba Miš). Sklop poimenujemo Za tiste, ki nimajo časa. • Skoraj tri četrtine naslovov spada v mla- dinsko oz. tako imenovano večnaslovniško (crossover) literaturo. Okoli 3/4 izbranih naslovov, ki jih uvrstimo v seznam, je izrazito mladinskih, nekaj naslo- vov je kategoriziranih tudi kot večnaslovniška literatura. Vsako leto znova se izkaže, da dijaki najraje izbirajo med temi naslovi. • V seznam je vključen tudi neleposlovni lite- rarni sklop. V seznam vedno vključimo tudi nekaj naslo- vov stvarne literature. Lahko jo uvrstimo v poseben vsebinski sklop, lahko pa je uvrščena v pretežno leposlovne sklope, s katerimi pa se tematsko povezuje. Navadno gre za naslove s področja športa, tehnike in znanosti. • Veliko število naslovov V seznam vsako leto uvrstimo okoli 60 raz- ličnih naslovov: vse nabavljene letne novosti mladinske literature, naslov, ki je izbran v tekoči projekt Rastem s knjigo. Zanimive mla- dinske romane po 5 letih ponovno uvrščamo v seznam. Seznam je relativno obsežen, saj le- poslovja praviloma ne kupujemo v več izvodih. To pomeni, da je treba računati tudi na to, da se lahko zgodi, da zaradi nerednega vračanja knjiga obleži pri posamezniku od začetka do konca bralne značke. PREDSTAVITEV IN POPULARIZIRANJE BRALNE ZNAČKE Izkušnje so nam pokazale, da je treba veliko pozornosti nameniti načinu, na katerega bral- no značko in izbor knjig predstavimo dijakom. Še zdaleč ni dovolj le priprava seznama, ki ga dijaki lahko preberejo na spletni strani šole ali ga dobijo v roke. Dijaki pričakujejo, da jim od- rasli, ki jim ponujamo knjige v branje, znamo te predstaviti na zanje zanimiv in primeren način. Več pozornosti, kot je namenjene pred- stavitvi bralne značke, več dijakov pritegnemo k sodelovanju. ŠC BERE predstavimo na več načinov: • Uvodna ura v knjižnici Dijake novince že v uvodni uri v šolski knjižni- ci opozorimo na posebnost našega centra in naše knjižnice, to je na bralno značko ŠC bere, ki se od osnovnošolske razlikuje po tem, da dijakom ne vzame veliko časa, da so seznami vsako leto novi, da med ponujenimi naslovi vedno najdejo tudi trenutno popularno mla- dinsko branje. • Šolska spletna stran (seznam gradiva, kratka vsebina vsakega naslova, slika naslovnice) Na spletni strani šole so objavljene osnovne informacije o bralni znački na našem cen- tru. Dodana sta obrazec o prebranih knjigah ter vsakoleten celoten seznam del za bralno značko s kratkimi opisi vsebine ter slikami naslovnic. • Plakati Natisnemo nekaj večjih barvnih plakatov, ki dijake stalno opozarjajo na bralno značko, ter nekaj manjših, ki visijo po učilnicah za sloven- ski jezik. Plakat je hkrati seznam knjig, ki so aktualne za tekočo bralno značko. 109 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 106-114 • Obisk po razredih v dogovoru z učitelji (razredne ure, suplence, pouk slovenskega jezika) Najpomembnejši način predstavitve bralne značke je predstavitev dejavnosti celemu razredu, med poukom. Predstavitev traja celo šolsko uro, izvaja jo knjižničarka v prvih letnikih. Potrudimo se, da je predstavitev ži- vahna, da dijake predrami in pritegne. Skupaj si prek spletne strani ogledamo seznam knjig, komentiramo vsebinske sklope, podrobneje pa se ustavimo pri nekaterih najzanimivejših naslovih. Dijakom povemo, da je bralna značka pripravljena z namenom, da ponudimo najbolj privlačne naslove del, ki so zanimiva za mlade bralce, hkrati pa jim bralna značka ne bo vzela veliko časa. Poudarimo, da lahko vsak dijak na seznamu najde knjigo, ki mu je pisana na kožo. Ob tej priložnosti jim ponudimo obrazce, na katere napišejo nekaj svojih vtisov o prebra- nih knjigah. Praviloma so te predstavitve zelo uspešne. Dijaki jim sledijo, zanima jih, nikoli se ne zgodi, da se nihče ne bi odzval. Najpo- gumnejšim razdelimo obrazce. • Polica za bralno značko Knjige za aktualno bralno značko so v knjiž- nici postavljene ločeno na posebnem regalu in razporejene po vsebinskih sklopih. Ob njih je seveda tudi seznam naslovov z vsebinami. Dijake lahko tako glede na njihove vsebinske preference in bralne spretnosti laže usmerimo. POTEK IN ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE Dijaki preberejo dve deli s seznama in svoje vtise na kratko napišejo na delovni list, ki ga nato oddajo v knjižnici ali svoji profesorici slovenskega jezika, če želi tudi ta prebrati njihova mnenja. Na delovni list dijaki vpišejo svoje podatke in nekaj misli o prebranem delu. Namenoma smo se izognili daljšim poročilom, saj je že to, da dijake uspemo privabiti k bra- nju, dosežek. Njihove kratke ocene prebranega nam služijo kot povratna informacija – z njimi želimo predvsem ugotoviti, ali so jim bile knji- ge, ki so jih prebrali, všeč ali ne oz. kaj jih je pri branju motilo. Njihovo mnenje upoštevamo pri pripravi naslednjih seznamov. Z bralno značko zaključimo do sredine aprila. Konec aprila so dijaki, ki bralno značko uspe- šno opravijo, povabljeni na nagradni ogled filma, pred katerim imamo krajšo zaključno prireditev. Na njej dijaki, ki pri bralni znački sodelujejo vsa leta šolanja, prejmejo knjižno nagrado. Vsi sodelujoči prejmejo priznanje – diplomo, ki pa jo razdelijo razredniki ob koncu šolskega leta. Film izberemo sami, navadno gre za mladinski film, po možnosti neameriške produkcije (npr.: Glas družine Belier, Inukovo potovanje, Char- lijev svet, Grbavica, Med volkovi). SODELOVANJE Z UČITELJI Sodelovanje z učitelji, predvsem učitelji slo- venskega jezika, je zelo pomembno. Učitelji dijake večkrat opozorijo na bralno značko in jih spodbujajo. Po lastni presoji lahko dijake, ki pri bralni znački sodelujejo, tudi dodatno nagradijo ali branje za bralno značko po svoje vključijo v pouk. Tako nekateri dijakom dajo možnost, da prebrano knjigo za bralno značko pripravijo kot govorni nastop (ki je ocenjen), sodelovanje pri bralni znački upoštevajo pri končni oceni ali kako drugače dodatno spodbujajo ali nagradijo dijake – pri tem imajo proste roke. Ker je zelo pomembno, da so knjige dijakom predstavljene v živo, med poukom, se moramo z učitelji sproti dogovarjati o takšnih predsta- vitvah. Največkrat gre za predstavitev v okviru ur slovenskega jezika ali razrednih ur. Večkrat za predstavitve izkoristimo tudi suplence. ŠC BERE 2015/2016 V šolskem letu 2015/16 je bilo dijakom ponu- jenih 58 naslovov v 6 vsebinskih sklopih: Mla- dinski roman (26) Begunstvo, izseljenstvo (5), Po resničnih dogodkih (6), Fantastika (9), Za tiste, ki nimajo časa (6) in Moderni roman (6). Slovensko bralno značko je zaključilo 99 di- jakov – 17 dijakov prihaja s poklicnih progra- mov, 82 pa s tehniških oz. enega gimnazijskega programa. Med bralci je zelo malo dijakov zaključnih letnikov. V dveh prejšnjih letih je bilo bralcev manj, 74 v letu 2013/2014 in 89 v letu 2014/2015. 110 STROKA IN PRAKSA Mojca kosovel: »Šc bere« – Bralna značka na novogoriškem Šolskem centru NAJBOLJ BRANI NASLOVI ŠC BERE 2015/2016 Zanimivo sliko pokaže kratka analiza najbolj branih knjig. Dijaki so na splošno dosti raje brali mladinska dela, presenetljivo brana je bila večno zanimiva knjiga Mi, otroci s postaje ZOO. Pričakovano so dijaki prvih letnikov pogosto brali knjigo, ki so jo prejeli v projektu Rastem s knjigo, tj. Živalsko kmetijo, gimnazij- ci iz 3. letnika pa Orwellovo Živalsko farmo, ki jih je junija 2017 čakala kot maturitetno gra- divo pri angleškem jeziku. Zanimivo je, da so se posamezni gimnazijci pritoževali nad pre- otročjim branjem, hkrati pa niso želeli poseči po kompleksnejših delih, ki so jim bila na voljo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da večina dijakov, ne glede na starost in smer izobraževanja, išče kratke, lahko in hitro berljive mladinske knjige. Zaradi najstniške problematike jih pritegnejo in jih praviloma ocenjujejo kot zelo zanimive in primerne. Sklop Mladinski roman: ponujenih 26 naslo- vov, za 4 naslove ni bilo nikakršnega zanima- nja. Najbolj brani naslovi: Lažna mesta (23 bralcev, tako fantje kot dekleta), Rekrut (12 bralcev, samo fantje), Revolver (8 bralcev, od tega le eno dekle), Če ostanem (8 bralcev, samo dekle- ta); po 5 dijakov je bralo knjige Kitara za dva, Iskanje Eve, Praske na laku, Car brez zaklada, Prav tam, kjer boli, Temno srce. Sklop Begunstvo, izseljenstvo: ponujenih 5 naslovov, najbolj bran naslov je bil V morju so krokodili (7 bralcev), nebran je ostal en naslov. Sklop Po resničnih dogodkih: ponujenih 6 naslovov, najbolj bran naslov je bil Mi, otroci s postaje ZOO (21 bralcev, tako fantov kot deklet), nebran je ostal en naslov. Sklop Fantastika: ponujenih 9 naslovov, najbolj brana sta bila roman iBoy (18 bralcev, nekaj več fantov kot deklet) in Živalska kmetija 111 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 106-114 (Rastem s knjigo, 18 bralcev, večina fantje); sledijo Nikogaršnji fantje (8 bralcev), Živalska farma (9 bralcev, matura), Max (5 bralcev). Nebrana sta ostala dva naslova. Sklop Za tiste, ki nimajo časa: ponujenih 6 naslovov, najbolj bran naslov je bil Močnejša od besede (10 bralcev, tako fantov kot deklet), sledi Udarno moštvo (9 bralcev, večinoma fantje), preostale naslove so brali 3 ali 4 dijaki, noben naslov ni ostal brez bralcev. Tematski sklop Moderni roman: ponujenih je bilo 6 naslovov. Najbolj bran je bil Parfum (8 bralcev, pretežno fantje), dva dijaka sta brala roman Namesto koga roža cveti, eden knjigo Srečni človek, 3 naslovi so ostali brez bralcev. SKLEP Večletne izkušnje kažejo, da je najboljši odziv med tistimi dijaki oz. na tistih šolah, kjer dija- kom v prvem ali tudi v drugem letniku bralno značko predstavi knjižničarka v razredu oseb- no; ob tem se osredotoči na nekaj naslovov in skuša zanje navdušiti tudi dijake. Preostali načini predstavitve so nujni, a ne zadostujejo oz. dijakov ne motivirajo v tolikšni meri, da bi sodelovali pri bralni znački. V naslednjih letih bomo z bralno značko vsekakor nadaljevali. V sodelovanju s profe- sorji slovenskega jezika in razredniki jo bomo še vedno osebno predstavljali dijakom prvih letnikov, v višjih razredih bodo vlogo promo- torjev prevzeli učitelji. Glede na to, da je odziv dijakov v poklicnih oddelkih zelo slab, bomo v sodelovanju z razredniki iskali uspešnejše načine predstavitve bralne značke tudi za te dijake. Bralna značka v tretjem tisočletju (2000). Ljubljana: Rokus. Haramija, D., Perko, M. (2011): Bralna značka in njenih petdeset let. Slavistika v regijah – Mari- bor, str. 127–131. Haramija, D.: Branje je potovanje, tudi za najstnike (2014): Večer, 70 (215), str. 2–5. Lojk, D. 2002: Branje pri srednješolcih, Šolska knjižnica, 12 (4), str. 128–130. ŠC bere. Pridobljeno 25. 3. 2017 s spletne strani: http://knjiznica.scng.si/sc-bere/. Literatura MoJCA KoSo VeL, univ. dipl. bibliotekarka, šolska knjižničarka na Šolskem centru Nova Gorica Naslov: ŠC Nova Gorica, Cankarjeva 5, 5000 Nova Gorica E-naslov: mojca.kosovel@scng.si 112 STROKA IN PRAKSA Mojca kosovel: »Šc bere« – Bralna značka na novogoriškem Šolskem centru Mladinski roman – fantje Green, J.: Lažna mesta Muchamore, R.: Rekrut Sedgwick, M.: Revolver Pressler, M.: Praske na laku Aurail, M.: Simpl Čater, D.: Pojdi z mano Joseph, V.: Ta tanka črta Pregl, S.: Car brez zaklada Pikalo, M.: Rdeča raketa Hill, D.: Prav tam, kjer boli Novak, B.: Temno srce Mladinski roman – dekleta Hager, M.: Dragi Vincent Forman, G.: Če ostanem Pitcher, A.: Rdeče kot kečap Hartnett, S.: Metulj Anderson, L. H.: Povej Fritz Kunc, M.: Mladi upi Walker, S.: Žal mi je Kapor, M.: Zapiski neke Ane Kos, S.: Skrivnost Sandre K. Mladinski roman – ona & on Amato, M.: Kitara za dva Šinigoj, D.: Iskanje Eve Spinelli, J.: Zvezdica Konc Lorenzutti, N.: Lica kot češnje Vivien, L.: Vsaj en popoln dan Vidmar, J.: Pleme Begunstvo, izseljenstvo Bondoux, A. L.: Čas čudežev Yangchen, S.: Otrok Tibeta Geda, F.: V morju so krokodili Mešković, A.: Ukulele Jam Otsuka, J.: Buda na podstrešju Po resničnih dogodkih F., Christiane: Mi, otroci s postaje ZOO F., Christiane: Jaz, Christiane F. West, C.: Prva oseba množine Skloot, R.: Nesmrtno življenje Henriette Lacks Lindquist, U.: Veslanje brez vesel Crippa, L.: Fotograf iz Auschwitza Fantastika Thompson Walker, K.: Čas čudežev Brooks, K.: iBoy McCredie, E.: Nikogaršnji fantje Gardner, S.: Črviva luna Orwell, G.: Živalska farma Rozman, A.: Živalska kmetija Cohen-Scali, M.: Max Vrhovec, I.: Tajno društvo Č.A.S.T. Constabile, K.: Devet moči Tremarisa Za tiste, ki nimajo časa Henegham, J.: Udarno moštvo Harvey, S. N.: Plastika Goobie, B.: Močnejša od besede Goobie, B.: Punca, ki nekaj velja Vidmar, J.: Brez Koren, M.: Maj za vedno Moderni roman Süskind, P.: Parfum Merrick, A.: Nekdo je potrkal Veličković, N.: Gostači Konc Lorenzutti, N.: Bela, bela lilija Lainšček, F.: Namesto koga roža cveti Paasilinna, A.: Srečni človek 2. Plakat, Obrazec o prebranih knjigah PRILOgE 1. ŠC bere 2015/2016 – seznam 113 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 106-114 3. mnenja dijakov o prebranih delih Pressler: Praske na laku Knjiga mi je bila všeč zaradi napete vsebine in lepega sporočila, ki nam prikazuje, kaj se lahko pripeti zaradi nestabilne družine in groznih zbadljivk med vrstniki. Knjigo bi priporočil prijateljem, ker je res zelo poučna. Aljoša, 2. AS Zgodba mi ni všeč, saj je napisana zelo zmedeno. Konča se žalostno, saj na koncu zabode svojo sosedo, gospo Kronawitter, ki mu je želela le pomagati. Čeprav je knjiga kratka, je ne bi priporočil prijatelju, saj se mi zdi zelo zmedena. enej, 1. ST McCredie: Nikogaršnji fantje Knjiga mi je bila zelo všeč. Govorila je o fantih, podobno starih kot jaz, vsebovala je nadnaravne pojave in bila je skrivnostna. Vse to mi je všeč, ker najraje berem znanstvenofantastične zgodbe. Motilo me je le, da je bil včasih velik preskok od konca enega poglavja do začetka drugega, drugače pa je fantastična knjiga. Knjigo bi priporočil vsem, ne samo prijateljem. Odlična je, še veliko bolj pa bodo uživali tisti, ki radi berejo znanstveno fantastiko. Benjamin, 3. GA Kar me je v knjigi najbolj zmotilo, je kolikor toliko obrabljena zgodba o nenavadnem fantu, ki zna čarati. Kljub temu mi je bil všeč način, kako je bilo to dejstvo predstavljeno. Poleg tega je bilo zanimivo, kako je zgodba prikazana s štirih različnih zornih kotov. Knjiga mi je bila všeč, a bi prijateljem raje priporočil kakšno drugo s podobno zgodbo. Žan, 2. GA Navdušilo me je tako rekoč čisto vse. Od magije do demona ter ljubezenskih spletk, ki so nastajale skozi zgodbo. Knjigo bi priporočil prijateljem, ker je zelo zanimiva in je take knjige lepo brati v prostem času. Jakob, 1. KT M. Sedgwick: Revolver Navdušil me je način pisanja, ki je postopoma razkrival odnose med vpletenimi osebami. Avtor knjige je poskrbel za stopnjevanje napetosti, kar me je kot bralca pritegnilo. Zgodba namreč opisuje neporavnane račune med dvema družabnikoma, Einarjem in Wolfom. Einar se ni držal dogovora med njima in je pobegnil. Izigrani Wolf ne preneha z iskanjem sleparja in sled ga po 10 letih pripelje na njegov dom, kjer najde le njegova otroka, Siga in Anno in izve, da je njun oče že mrtev. A Wolf želi obračunati kar z njima. Knjigo bi definitivno priporočil vsem, še posebej pa ljubiteljem psiholoških srhljivk, saj je vsebina zelo zanimiva, način podajanja zgodbe pa bralca z zanimanjem pripelje do konca. Razplet je ravno tako napet kot sama vsebina zgodbe. Sicer pa se v knjigi najdejo tudi elementi, ki bodo pritegnili ljubitelje drugih zvrsti. Marko, 2. GA Rozman: Živalska kmetija V knjigi mi je bilo všeč, kako so živali prevzele vlogo ljudi. A vendar so se v nastalem raju pojavili problemi. Živali so se obrnile proti samim sebi in se začele obnašati kot ljudje. Knjigo bi priporočil, ker je kar smešna. Blaž, 1. ST V knjigi se mi je zdelo zelo zanimivo, kako se živali v tej zgodbi uprejo izkoriščanju in krivicam, tako kot ljudje, in poskušajo slediti plemenitim ciljem, ki bi živalim zagotovile enakopravnost, izdajalcem pa kazen. Vendar sistem ni dobro zgrajen in hitro se najde povzpetniški vodja, ki s svojimi idejami zruši napredek in cilj blaginje. Knjigo bi priporočil tistim prijateljem, ki opazujejo sedanje in preteklo politično dogajanje, saj se da s tem knjigo lažje razumeti. Matija, 1. GA V knjigi me je najbolj jezilo to, da so se živali začele preveč »politično« obnašati, pisatelj bi si lahko izmislil nekaj bolj živalim primernega. Rok, 1. ST Green: Lažna mesta Navdušila me je zgodba v celoti, kako je fant šel skozi toliko težav in naporov in da je namenil toliko časa samo zato, da bi našel Margo, ki ni hotela biti najdena, a je vseeno pustila namige. Jezi me konec knjige, ni tipična ljubezenska zgodba. Ja, knjigo bi priporočila, ker je zelo dobra in zanimiva in polna dogodivščin. Manca, 1. AZ Knjiga mi je bila zelo všeč, ker govori o čudežih in skrivnostih. Govori o tem, kako se je navaden fant naučil pustiti nekatere stvari za sabo, čeprav si sprva ni mislil, da lahko. Priporočala bi jo tudi starejšim, ne le najstnikom, ker je zelo poučna in nosi v sebi močno zgodbo. Gaja, 1. BZ V knjigi me je najbolj navdušil konec. Med branjem sem bil prepričan, da bosta Quentin in Margo postala par, a temu ni tako. Sam nisem ravno navdušen nad ljubezenskimi zgodbami, vendar bi jo priporočil tistim, ki so jim všeč pustolovščine, raziskovanje in vragolije. Ambrož, 2. GA Forman: Če ostanem Mislim, da je ta knjiga ena izmed najboljših knjig, ki sem jih prebrala, saj bralca prisili v razmislek o svojem življenju in o stvareh, ki so v življenju res pomembne. Edino, kar me je zmotilo, je to, da se je na trenutke vlekla. Mislim, da bi nekatere stvari lahko na krajše povedali. Knjigo bi priporočila prijatelju, ki rad bere dolge knjige in od knjige ne pričakuje hitrega razpleta dogodkov. Ula, 2. AZ Christiane F.: Mi, otroci s postaje Zoo V knjigi me je najbolj navdušilo to, da je predstavljen svet fiksarjev skozi oči fiksarke Christiane – tako lahko iz prve roke izveš kakšno bedno, težko življenje so imeli, in to samo zaradi tega ker jih je družba speljala s pravih poti in jim predstavila svet mamil, iz katerega ni mogoče pobegniti. Knjigo bi priporočil vsem, saj je napeta od začetka do konca, pa čeprav se izmenjujeta le dve temi – kako dobiti »H« in kako se odvaditi od »H«. Tim, 4. TM 114 STROKA IN PRAKSA Mojca kosovel: »Šc bere« – Bralna značka na novogoriškem Šolskem centru Knjiga me ni najbolj navdušila, saj prikazuje vso grozo življenja ljudi, ki zapadejo pod vpliv droge. Njihovo trpljenje je veliko, saj se iz dneva v dan borijo, da dobijo odmerek, in so za to pripravljeni narediti marsikaj. Knjigo bi priporočil vsem, saj je opomin, svarilo, kaj vse moraš pretrpeti, če se vdaš substancam, ki obvladujejo tvoje telo in um. Uroš, 4. TM Šokiralo me je, da se je glavna junakinja pričela drogirati že pri zelo mladih letih. Knjigo bi priporočil prijatelju, ker se lahko iz nje veliko naučiš. Mitja, 3. Ae Goobie: Močnejša od besede Najbolj me je navdušilo to, da se je punca po imenu Jujuba, ki so jo vsak dan trpinčili v šoli, znala postaviti zase, najbolj me je pa jezilo, ker vem, da še vedno obstaja to nasilje in žaljenje po šolah. Priporočal bi jo vsem, saj je knjiga zelo zanimiva, notri vidiš, kaj se dogaja s puncami v srednji šoli, in ti da vedeti, da si lahko močnejši od besede. Ilche, 1. RC Jujubo občudujem, da je bila toliko odločna kljub govoricam in ponižanju, ki so ji ga delali drugi okrog nje. Najbolj me je razjezilo to, kako so jo drugi poniževali in širili lažne govorice o njej. Seveda bi knjigo priporočila, saj je primeren roman za našo generacijo oziroma za mlade najstnike. Opisuje dogodke, ki se dogajajo tudi v realnem svetu in našem okolju. Tina, 2. V Süskind: Parfum Fantazijski romani mi običajno niso ravno všeč, vendar me je ta pritegnil k branju. Če lahko spregledam to, da je bil Jean Baptiste serijski morilec, mi je bil kot osebnost precej všeč, saj je v življenju točno vedel, kaj si želi in kaj hoče doseči. Všeč mi je bilo tudi to, da je pisatelj za temo knjige izbral prav vonj, kar je precej nenavadno za knjigo, in zaradi tega mi je bila tudi precej bolj zanimiva. Knjigo bi priporočila prijateljem, saj je resnično zanimiva in nekaj posebnega. Čeprav se sprva sliši nekoliko neumno, da je tako rekoč celotna knjiga napisana o nečem tako vsakdanjem, kot je vonj, je knjiga res zanimivo napisana in vredna branja. Lea, 1. AZ Brooks: IBoy Navdušile so me sposobnosti iBoya ter še posebej to, v kakšne namene je te sposobnosti uporabil, saj bi jih večina ljudi uporabila v čisto drugačne namene, kriminal, krajo itd. Knjiga mi je popolna takšna, kakršna je, in v njej ne bi spremenil ničesar. Sem jo priporočil in veliko jih je knjigo tudi prebralo, priporočil pa sem jo zaradi dolgčasa, ki je velikokrat prisoten v (dijaškem) domu. Jakob, 1. KT Geda: V morju so krokodili Navdušila me je volja tega 11-letnega mladeniča, ki jo je imel do življenja. On mora zaradi vojne zapustiti domovino. Iz Afganistana gre v Pakistan, kjer ga zapusti mama in on nato sam potuje čez Iran, Turčijo in Grčijo do Italije z upanjem na boljšo prihodnost. Knjigo bi priporočila, ker zelo lepo opisuje življenje beguncev, katerih je v današnjih dneh zelo veliko. Arta, 1. AZ Kosovelova dvorana Cankarjevo leto 2018, predstavitve projektov Sodelujejo: Uršula Cetinski, Cankarjev dom; Žiga Cerkvenik, Narodna in univerzitetna knjižnica; Ženja Leiler, Damijan Stepančič in dr. Uroš Grilc, projekt Cankar v stripu; Karin Konda Mihačič, Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML); Andrej Koritnik, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana V letu 2018 ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja obhajamo Cankarjevo leto. Življenja in izročila velikega slovenskega literata se bodo spomnile številne kulturne ustanove in ustvarjalci po vsej Sloveniji, na dogodku pa bomo predstavili izbor projektov za otroke in mladino. V sklopu projekta Cankar v stripu so izšle tri stripovske interpretacije njegovih del in življenja, ki ponujajo možnost refleksije tega, kako nas lahko Cankar nagovarja tukaj in zdaj. Knjižni projekt treh vrhunskih slovenskih avtorjev in treh ilustratorjev je zaživel tudi v performansu Cankar strip, delu festivala Cankar o Cankarju, ki v Cankarjevem domu poteka od januarja do junija 2018. Festival povezuje skoraj vsa umetniška programska področja Cankarjevega doma, med drugim bosta zaživeli gledališki uprizoritvi iCankar in Hlapec Jernej, projekcije filmov Na klancu in Idealist, v sodelovanju z MGLM, Slovenskim gledališkim inštitutom ter Narodno in univerzitetno knjižnico pa bodo obletnico zaznamovali z razstavama na dveh prizoriščih – Ivan Cankar in Evropa, Med Shakespearom in Kafko (v Galeriji CD) in Ivan Cankar (v Mestnem muzeju Ljubljana). V MGML so prihajajoči razstavi o življenju in delu Ivana Cankarja posvetili tudi letošnji projekt Muzej v malem. Udeleženci projekta, učenci OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani, bodo tekom celoletnega projekta ustvarili animirane filme Cankarjevih črtic in posneli kratek film o življenju našega največjega literata. Ena od osrednjih razstav v Sloveniji bo tudi Jaz sem Cankar – in to ti pove vse, ki bo na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Razstavo bosta dopolnila spremljevalni program in digitalna učilnica Ivana Cankarja. 5. aprila 2018 v Cankarjevem domu v Ljubljani 16.00–17.00