cena 60 dinarjev številka 15 (819) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje Titovo Velenje, 17. aprila 1986 Zasedali zbori velenjske občinske skupščine Drago Šulek predsednik občinske skupščine V ponedeljek dopoldan je bila v Titovem Velenju seja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, na kateri so izvolili kandidate za opravljanje najodgovornejših nalog v občini, na dnevnem redu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa je bil tudi sprejem sklepa o likvidaciji delovne organizacije »Podjetja za hidrogradnjé, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo« Titovo Velenje, bolj znano pod kratico HPH. Za predsednika Skupščine občine Velenje so soglasno izvolili Draga Šuleka, magistra fizike, direktorja Centra srednjih šol v Titovem Velenju, ki je v svojem govoru poudaril, da bo občinska skupščina v prihodnjem obdobju veliko pozornosti posvetila ureditvi družbenoekonomskih odnosov v energetiki, politiki zaposlovanja in skrbi za zdravo in čisto okolje. Draga Šuleka poznajo po delavnem in skupinskem pristopu pri razreševanju bistvenih problemov. V zadnjem mandatu je bil član izvršnega sveta in komiteja za družbene dejavnosti. Za podpredsednika občinske skupščine so delegati izvolili Andreja Grebenška, strojnega inženirja, vodja delovne skupnosti Splošni posli Gorenje, ki bo to dolžnost opravljal neprofesionalno. Zanj v skupščinskem gradivu piše, da je znan kot odkrit sogovornik, ki se je pripravljen tudi osebno izpostaviti. Izvršni svet bo vodil Miran Arzenšek, strojni inženir, ki je že lani odgovorno prevzel to nalogo. Zavzetosst za delo in odločnost pri preimagovanju težav pa so porok, daa bo tudi v naprej uspešno vodiil delo izvršnega sveta. V izvršneem svetu bo odslej petnajst člamov, dve tretjini se- stave bo nespremenjene, na ponedeljkovi seji vseh treh zborov pa so imenovali trinajst članov. Izvršni svet bo imel odslej tudi dva podpredsednika, eden bo Jože Mraz, predsednik občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, drugega še niso imenovali. Povejmo še, da je poprečna starost predlaganih članov izvršnega sveta štirideset let. Šest članov ima visoko izobrazbo, šest višjo, dva pa imata srednjo oziroma nižjo izobrazbo. Zbor združenega dela bo vodil Franc Žerdin, diplomirani inženir rudarstva, zaposlen na Rudniku lignita Velenje, njegov namestnik je Jurij Veršec, diplomirani inženir gozdarstva iz Gorenja Notranje opreme; zboru krajevnih skupnosti bo predsedoval Jože Krk, elektrotehnik, zaposlen na Rudniku lignita Velenje, njegova namestnica pa je Boži-darka Kortnik, pravnica, zposle-na v DSSS SIS Gospodarskih dejavnosti. Na družbenopolitičnem zboru odločitev o tem, kdo bo predsednik še ni padla, ker sta oba kandidata Miran Ahtik in Drago Ba-hun dobila na volitvah približno enako število glasov, zato bodo o predsedujočem tega zbora pono- Drago Šulek in Andrej Grebenšek sta takoj po izvolitvi podpisala slovesni izjavi. vno odločali na prihodnjem zasedanju. Podpredsednik bo Branko Krajnčec iz REK-a, delovne organizacije APS. Na skupnem zasedanju so delegati izvolili tudi predsednika predsedstva SR Slovenije, Franceta Popita in člane predsedstva SR Slovenije: Alojza Briškega, Iva Fabinca, Majdo Gaspari, Borisa Majerja, Andreja Marinca in Janeza Stanovnika. Izvedli pa so tudi volitve delegatov za zvezni zbor skupščine SFRJ, zbor združenega dela pa je izvolil tudi skupine delegatov za zbor združenega dela po posameznih področ-jih. Novi delegati prvič skupaj. PRVO ZASEDANJE — LIKVIDACIJA HPH Že na prvi seji so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejeli težak sklep — sklep o likvidaciji delovne organizacije HPH Titovo Velenje. Po daljši razpravi, v kateri so delegati terjali tudi odgovornost za nastali položaj so sprejeli sklep, da se za to delovno organizacijo izda odločba o postopku redne likvidacije. V delovni organizaciji je bilo v ponedeljek zaposlenih še oseminosemdeset delavcev in v iskanje zaposlitve in reševanje njihove socialne varnosti, med njimi je veliko takšnih, ki so edini hranilci družine, se morajo vključiti prav vsi družbenopolitični dejavniki v občini, ne le skupnost za zaposlovanje Velenje, kateri so naložili, da o možnosti zaposlitve teh delavcev poroča že na prihodnjem zasedanju zborov. V ta težak poseg je družbenopolitično skupnost privedlo dejstvo, da DO HPH ni sposobna ustvarjati — z obstoječo organiziranostjo, finančnim stanjem in možno proizvodnjo takšnega dohodka, s katerim bi lahko zaustavila negativni tok poslovanja. Ob koncu zasedanja pa so delegati razrešili dolžnost dosedanjega družbenega pravobranilca samoupravljanja Draga Blagusa in za novega pravobranilca imenovali Rudija Hramca, ki je doslej opravljal dela in naloge vodje kadrovskega sektorja v delovni organizaciji Gorenje Glin Nazarje. Šaleška dolina [i 1 Slovesno I za praznika Velenjski občinski sindikalni svet in Občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi vabita, da se tudi letos v čim večjem številu udeležimo prireditev ob prazniku dneva Osvobodilne fronte in delavskem prjazniku. Že v sredo, 23. aprila, bo slovesno v dvorani Skupščine občine Velenje, saj bodo podelili priznanja Savinjsko—Šaleške gospodarske zbornice, naslednji dan zvečer bo v novi glasbeni šoli koncert dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Ve- lenja in mešanega pevskega zbora iz Celja. Osrednja proslava ob 27. aprilu in 1. maju bo v petek, 25. aprila ob 19. uri v Domu Kulture v Titovem Velenju. Na njej bodo podelili zaslužnim aktivistom priznanja Osvobodilne fronte, in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Vsem zbranim pa bo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki predstavilo priredbo Županove Micke. Podrobno o praznovanju v prihodnji številki Našega časa. I L w Štafeta mladosti .1 S I I I I ■ I «u V ponedeljek bodo mladi iz občine Velenje pozdravili in ponesli letošnjo štafeto mladosti. Prejeli jo bodo ob približno 9. uri v Doliču od svojih vrstnikov iz občine Slovenj Gradec, nato pa bodo z njo odhiteli na Titov trg, kjer bo osrednja prireditev. Štafeta bo sem prispela ob 9.30, kulturni program pa se„bo tu pričel že ob 9. uri. V njem bodo sodelovali člani folklorne skupine Koleda, velenjska godba na pihala, plesni klub, skupina za izrazni ples, dva pevska zbora in rock skupina. Štafeta bo nato s Titovega trga nadaljevala pot skozi delovno organizacijo Gorenje in Rudnik Lignita, ob 10.30 pa bo prispela v Šoštanj, kjer ji bodo na Trgu svobode tudi pripravili sprejem s kulturnim programom. Ob 11. uri se bo štafeta ustavila še v Šmartnem ob Paki. Tu bo kulturni program in sprejem potekal pred Erinim tozdom Vino, ob 11.15 pa bodo v Letušu velenjski mladinci predali štafet-no palico mladim iz mozirske občine. Pet minut kasneje bo štafetna palica prispela do Mozirja, kjer se bo za 25 minut ustavila pred tamkajšnjo ovno šolo. Zatem jo bodo mladi ponesli do nazar-ske lesne industrije Gorenje-Giin in tam pripravili osrednjo slovesnost. Na tej slavnosti se bosta zvezni štafeti priključili še lokalni, ki bosta iz Nove Štifte in ka-ravle v Logarski dolini prispeli po Zadrečki in Savinjski dolini. Zvezno štafetno palico bodo mladi Gornje Savinjske doline ob 13. uri v Levcu predali vrstnikom celjske občine. Prva skupna seja zborov SO Mozirje Kandidati soglasno potrjeni V ponedeljek dopoldne je bila v nazarskem delavskem domu prva skupna seja zborov skupščine občine Mozirje, na kateri so soglasno izvolili nosilce najodgovornejših nalog v občini. Za predsednika skupščine občine Mozirje so izvolili Antona Borš-naka, za podpredsednika Antona Vrhovnika, za predsednika izvršnega sveta Iva Kosa, za sekretarko skupščine pa so imenovali Anko Žiher. Izvolili so tudi člane izvršnega sveta in imenovali predstojnike upravnih organov iz njihovih vrst, izvolili skupino delegatov za zbor občin skupščine SRS, izvolili pooblaščence za sklepanje zakonskih zvez v občini in imenovali komisijo za volitve in imenovanja skupščine občine Mozirje- Po konstituiranju skupščine so sejo zborov kot volilnega telesa nadaljevali in na njej opravili volitve za naloge na republiški in zvezni ravni. Na 10. kongresu ZKS zastopajo velenjske komuniste: Franc Avberšek, Drago Blagus, Sonja Druks, Vladka Korošec, Rafael Kopitar, Ferko Kovič, Anton Oce-pek, Sadif Omerčič, Saša Piano, Božidar Repnik, Franc Rat, Ri-hard Sagmeister, Drago Seme, Drago Šulek, Brane Ternovšek, Vlado Videmšek, Nada Zavolo-všek Hudarin, Jože Zupančič ter Jože Žnidarič. Kongresa se bodo udeležili še statusni delegati Alojz Kikec, Anica Kristan in Janez Miklavčič ter gostje Ivo Čuljak, Janez Basle in Herman Rigelnik. Naši delegati so za kongres pripravili naslednje razprave: Sanacijska prizadevanja v Gorenju, družbeno ekonomski odnosi v elektrogospodarstvu in premogovništvu, vpliv prostislovij v družbeno ekonomskih odnosih na razvoj družbenih dejavnosti težava v zdravstvu ter sanacija obstoječih ekoloških problemov. Povzetek iz prve razprave objavljamo na 2. strani. ft/?*~f* 7 MODERNO JE \ IZ ÉLKROJA JE Ob kongresu ZKS Danes se v ljubljanskem Cankarjevem domu pričenja kongres Zveze komunistov Slovenije. Potreben in težko pričakovan, bi dejali, saj naj skupno z ostalimi kongresi, ki so in se bodo še zvrstili v prihodnjih tednih razjasni nekatere naše življenjske dileme. Na prvem mestu so to vsekakor zaostrene gospodarske razmere in zatikanja v načrtovani stabilizaciji, ki zahtevajo hitre in kakovostne spremembe ekonomskega sistema. Omogočati moramo večji prostor ustvarjalnosti, opredeliti odgovornost in boljši odnos do družbene lastnine, preprečiti nadaljnje administrira-nje, oddaljevanje odločitev od delavskih množic, nesmiselni verbalizem . . . Brez dolgih in za- pletenih stavkov — želimo boljši, lepši, človeka primernejši današnji dan. Seveda je pred kongresom in delegati še vrsta drugih vpra- Tema tedna šanj, ki so se nakopičila v med-kongresnima obdobjema, veliko med njimi pa jih je povezanih prav z delovanjem Zveze komunistov, njeno premajhno prodornostjo, z vprašanjem o liku komunista, o prepočasnem uresničevanju demokratičnega centralizma in tako dalje. Očitno je torej, na to pa so opozorile tudi razprave v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, da se je težav potrebno lotiti z večjo mero odgovornosti in brez voluntarizma, saj nam bosta le znanje in delo omogočila dosego kakovostnejših druž-benorazvojnih ciljev. Le z njihovo uresničitvijo pa bodo izoblikovani temelji za kakovostnejše odnose med ljudmi. Kongres gotovo ne bo prinesel čudežne formule, dal bo lahko le nekatere usmeritve, odpravil nekatere pomanjkljivosti. MOČ ZA PREMAGOVANJE TEŽAV PA JE LE V NAS SAMIH. IZKORISTIMO JO TOREJ! Boris Zakošek Naši delegati na kongresu ZKS 2. stran ★ flQS CBS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje 17. aprila 1986 Služba pravne pomoči pri OS ZSS Velenje Naraščanje spornih zadev zaradi stanovanj Pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje deluje tudi služba pravne pomoči. Namenjena je tistim delovnim ljudem in občanom, ki potrebujejo pravne in druge nasvete, pojasnila, razlage zakonov in samoupravnih aktov ter predpisov. V službi pravne pomoči, ki dela enkrat tedensko po dve uri, pomagajo tudi pri sestavi vlog, zahtev in pritožb ter predlogov sodiščem. Čeprav je ta služba v prvi vrsti namenjena dajanju nasvetov in pomoči v zadevah, ki izhajajo iz delovnih razmerij, pa ne odklonijo pomoči tudi v drugih primerih. V preteklem letu se je po pomoč obrnilo osemdeset občanov, največ delavcev Rudarsko elektro — energetskega kombinata, predvsem iz temeljnih organizacij Rudnika lignita, sledijo delavci Gorenja, Tovarne usnja in Ve-grada ter drugih manjših organizacij. Pri tem pa je zanimivo, kot ugotavljajo v poročilu, da se veča število zasebnih obrtnikov oziroma pri njih zaposlenih de-- lavcev pa tudi nezaposlenih in upokojencev, ki se na to službo obračajo po pomoč. Naraščajo spori ki izhajajo iz kršitev delovnih obveznosti in so posledica disciplinskih postopkov, še bolj očitno pa je naraščanje spornih zadev v zvezi s stanovanjskimi razmerji, v porastu so problemi pri iskanju zaposlitve, veliko je tudi sporov zaradi ocenitve del in nalog ter razporejanja delavcev na druga dela in naloge. Kolikokrat pa je delavcu pri razčiščevanju spornih zadev v pomoč njegov sindikat oziroma, ali mu pri spornih zadevah dovolj pomaga? Ugotovitev iz gradiva: »Splošna ocena tistih, ki so pri nas iskali pomoč je, da sindikalna organizacija slabo dela ali ne ščiti pravic delavcev. V vseh primerih so bile namreč ocene za delavca negativne. Obenem pa se postavlja vprašanje ali so takšne ocene sprejemale res osnovne organizacije ali pa v njihovem imenu posamezniki. Prizadeti trdijo, da teh ocen niso sprejemali delavci, ki se med seboj poznajo. Obenem tudi ugotavljamo precejšnje nezaupanje delavcev do osnovne organizacije sindikata, zlasti njihovih funkcionarjev, češ, da so preveč povezani s poslovodnimi delavci in drugimi organi, in da zato ne bi bilo uspeha, če bi se po pomoč obrnili nanje. Večkrat je tudi čutiti bojazen, da bi v takih primerih imeli še večje nevšečnosti.« Na drugi strani pa v službi pravne pomoči ugotavljajo, da delavci v večini primerov izredno slabo poznajo samoupravne akte svoje delovne organizacije. Delavci se pogosto sklicujejo tudi na to, da jim samoupravni akti niso na razpolago, da do njih ne morejo priti ali pa, da jih njihove strokovne službe seznanijo pač samo z določili, ki so jim v škodo. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Velenje je na nedavni seji sprejelo poročilo službe pravne pomoči skupaj s sklepom, da je potrebno vanj vnesti še podatke, iz katerih delovnih organizacij združenega dela so delavci, ki so iskali pomoč in poročilo sodišča združenega dela kot povratno informacijo, koliko uspeha so pri spornih zadevah imeli delavci, ki so se obrnili po pomoč. Prav tako pa bi bilo dobro poročilo dopolniti še z ugotovitvami pravne pomoči, ki deluje v Gorenju. Tako dopolnjeno poročilo bodo objavili tudi v Obveščevalcu in bo osnova za obravnavo na izvršilnih odborih sindikata. M. Krstič-Planinc Naraščanje sporov iz delovnih razmerij Največ dela je imela služba pravne pomoči za spore nastale iz delovnih razmerij (18), sledijo stanovanjske (10) in disciplinske (6) zadeve, prerazporeditve na druga dela in naloge (5) in sporne zadeve iz zdravstvenega in socialnega področja (5), zaradi odškodnin za nesreče pri delu so // jr t p - iskali pravno pomoč štirje delavci, pomagali pa so tudi pri odmeri in izplačilu osebnih dohodkov, sporen je bil tudi dopust, regres, ocenitev del in nalog, kršitev samoupravnih pravic, razporeditev delovnega časa, obračun minulega dela in jubilejna nagrada. OD 21. DO 30. APRILA 1986 UGODNA PREDPRAZNIČNA PRODAJA — sladki proizvodi: keksi, pecivo, napoli-tanke, bonboni, žvečilni gumi, kakao — proizvajalcev Kraš, Koestlin, Pionir po 20—40 % nižjih cenah — sadni sokovi — Takovo, Vitaminka po 25 % nižjih cenah — mesni narezek, šunka v dozi — Juhor Svetozarevo po do 20 % nižjih cenah — ribe v pločevinki — Adrija Zadar do 30c, ceneje — UGODNE CENE: vinski kis, pijače, . Veleblagovnice v Ljubljani, Skofji Loki, Cerknem, Kočevju, Žalcu, .Levcu, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroikem. IC. KCNGMES ZKS Gorenje našlo pravo pot Naši delegati bodo na kongresu predstavili tudi prizadevanja in iskanja delavcev občine Velenje pri razreševanju najbolj perečih gospodarskih vprašanj. Pripravljenih je pet referatov, štiri med njimi bomo predstavili v naslednji številki, danes pa povzemamo nekaj poudarkov iz referata o sanacijskih prizadevanjih in trenutnem stanju v velenjskem delu sozda Gorenje. Referat bo na plenarnem delu zasedanja, torej danes, podal Rihard Sagmeister. Prav gotovo je Gorenje eden od svetlih primerov deklarirane a v praksi mnogo manj oprijemljive zahteve po »opiranju na lastne sile«. Tu je bil po ukrepu družbenega varstva ob izjemni zavzetosti vseh delavcev in ob pomoči celotne družbenopolitične skupnosti v sorazmerno kratkem času uspešno uresničen prvi del sanacije, ki je bila povezana z odpravo notranjih slabosti in pokritjem velikih izgub. »Sanacija Gorenja se ni pričela nepremišljeno, pač pa so bili od vsega začetka jasni in realni cilji obnove in izdelan celovit koncept o tem, kako najti pot iz težav. V primeru Gorenja ukrep družbenega varstva tudi ni pomenil usahni-tve dela družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, temveč ravno nasprotno, ocenjujemo, da je prav aktiviranje vseh organiziranih subjektivnih dejavnikov bistveno doprineslo k uspehu sanacije.« O prizadevanjih in naporih delavcev v tem velikem kolektivu smo mnogo poročali. Manj znano pa je, verjetno ostalo, da je bil prav zaradi te zavzetosti kolektiva ukrep družbenega varstva uporabljen le v nekaterih primerih na kadrovskem področju. »Strategija za dosego kvalitativnih sprememb se je uresničevala skozi cilje kot so: opiranje na lastne moči, večji izvoz, boljše izkoriščanje zmogljivosti, kakovost, več znanja, boljša organizacija, odpiranje Gorenja združenemu delu in svetu ter uveljavljanje in poglabljanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov.« Preteklo leto je bilo ocenjeno kot uspešno in kot prehodno obdobje v sanaciji, saj so takrat v Gorenju že pričeli z drugim delom naloge, z razvojno sanacijo, ki je povezana z razvojnimi in naložbenimi aktivnostmi. »V tem času je bilo mnogo storjenega za dvig znanja ter ustreznejši kvalifikacijski sestav zaposlenih kot enega od osnovnih pogojev za realizacijo razvojnih usmeritev Gorenja. Spoznanje, da je znanje integralni element znanja in ekonomike, pa je v Gorenju prineslo tudi spremenjen >pogled na inventivno dejavnost.« V skladu z usmeritvami sanacijskih programov in začrtano razvojno politiko so v Gorenju pričeli nadaljnji proces samoupravne decentralizacije, ki naj pripomore k večji poslovni učinkovitosti ter večji racionalnosti, okrepi pa naj seveda samoupravni položaj delavcev. Hkrati s tem so oblikovali program materialnih in nematerialnih motivacij ter izpeljali določene kadrovske spremembe na najodgovornejših delih in nalogah, tako da bi kar najbolj dosledno uresničili načelo, Pravega človeka na pravo mesto. »Delavci Gorenja se v celoti zavedamo, kako velika odgovornost je pred nami za uspešno poslovanje Gorenja tudi v bodoče. Z dobrim delom in uspešnim gospodarjenjem moramo sproti dokazovati, da je bila odločitev slovenskega združenega dela za sanacijo Gorenja pravilna. Doslej verjetno najuspešnejša sanacija v jugoslovanskem prostoru pa je bila mogoča ob jasnih ciljih, ob trudu vseh zaposlenih in ob ustvarjalnem sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih delavcev in strokovnjakov. Seveda pa tudi ob veliki pomoči in razumevanju ožje in širše družbenopolitične skupnosti in celotnega združenega dela Slovenije. Tako kot smo bili temelj dosedanje uspešne sanacije, marljivi in prizadevni delavci Gorenja, pa je tudi bodočnost odvisna od nas, zlasti od naših temeljnih vrednot, ki so nas vodile k uspehu. Predvsem pa od večjega znanja, boljše kakovosti in naprednejših medčloveških odnosov,« je zapisano v referatu. Boris Zakošek IC.KCNGRliS GORENJE SAVINJSKI DROBIR MOZIRJE — V poslovno enoto obrtne zadruge Avtoprevoz v Mozirju je vključenih 110 avto-prevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije. Poslovna enota je lani v primerjavi z letom 1984 obseg svojega dela potrojila, čeprav se je, kot najmlajša v zadrugi, srečevala s številnimi težavami. Člani mozirske poslovne enote prihajajo tudi iz sosednjih občin. Bistvenega povečanja števila članov ne pričakujejo, v zvezi s tem pa so si zadali drugačno nalogo. Slaba tretjina članov zadruge namreč svojega prometa ne opravlja preko poslovne enote, zato jih bodo morali k temu pritegniti. Seveda bo za to potrebna še boljša organiziranost, predvsem pa nudenje članom vseh tistih PRIHOVA — Prebivalci vseh zaselkov v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so znani po izjemni prizadevnosti pri najrazličnejših delovnih in udarniških akcijah. Nekaj takega doslej ni veljalo za Pri-hovo, ki je sicer mnogo bližje Nazarjam, kot pa središču svoje krajevne skupnosti na Rečici, kar pa seveda ne more biti razlog za nedelavnost. Kaže, da bo tudi tu krenilo na bolje. To je pokazala udarniška akcija sredi prejšnjega tedna (na sliki) sicer prva po dolgih letih. Voda je namreč precej spodkopala cesto proti Prihovi in je grozila, da bo napravila še več škode, zato so krajani postavili obrambni zid in obenem zakrpali precej veiike udarne jame na cesti na drugem koncu vasi. Beton je prispevala Krajevna skupnost, delo in orodje pa vašča-ni. Spodbuden začetek torej, če računamo, da jih čaka letos še več dela pri gradnji načrtovane avtobusne postaje. NAZARJE — V petek popoldne je bilo v nazarskem delavskem domu tekmovanje »Tito, revolucija, mir«, ki ga je priprvi-la občinska konferenca ZSMS Mozirje. , Na letošnjo temo »Mir, neuvrščenost in mirovna gibanja« se je tekmovanja udeležilo devet ekip z vseh štirih osnovnih šol mozirske občine in tri ekipe osnovnih organizacij. Pri osnovnošolcih so zmagali učenci iz Gornjega grada, pri osnovnih organizacijah pa ekipa delovne organizacije Smreka, prav tako iz Gornjega grada, oboji pa bodo Gornjo Savinjsko dolino pred- stavljali na regijskem tekmovanju. BOČNA — Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Mozirje je v soboto v Bočni pripravil srečanje vseh brigadirjev mozirske občine. Žal je bila udeležba precej slaba, razlog za to pa je zagotovo treba iskati v zares neugodnih vremenskih razmerah s snegom in meglo. Brigadirji so na srečanju spregovorili o mladinskem prostovoljnem delu v mozirski občini v preteklih letih, o načrtih za letos, po krajšem programu pa so pripravili še tovariško srečanje. storitev, ki jih od zadruge pričakujejo. To so seveda krajši roki plačevanja storitev, zagotavljanje goriva, rezervnih delov, nudenje nasvetov in podobno. Da bi skrajšali rok plačila so se člani na referendumu odločili za zbiranje članskega deleža, ki znaša 2 odstotka opravljene realizacije. Prav tako z referendumom so se odločili za ustanovitev lastne hranilno-kreditne službe, vendar tega doslej še niso uresničili. Poslovna enota Avtoprevoza v Mozirju bo kmalu rešila tudi prostorske probleme, saj bo kmalu rešila tudi prostorske probleme, saj bo sodelovala pri gradnji doma obrtnikov občine Mozirje. MOZIRJE — Ob prebiranju ponudb za letovanje ob morju se navadnim smrtnikom ob pogledu na cene za letošnje leto ježijo lasje na glavi, plaho zmajanje z glavo po potrjuje vdanost v usodo, da letos z morjem ne bo nič. Mogoče pa le. Pri prelistavanju najrazličnejših ponudb smo v Kompasovi poslovalnici v Mozirju vendarle odkrili nekaj spre- jemljivega. Sedemdnevni počitniški paket v avtokampu Polari pri Rovinju namreč. V maju in oktobru velja sedem dni bivanja v spalni prikolici in hrana v restavraciji 15.100 dinarjev, junija in septembra 26.200 in julija ter avgusta 29.990 dinarjev. To so cene za odrasle, za otroke do 10 let pa so še precej nižje. Mogoče pa se bo kdo le odločil. »POMLAD« — S precej debelo snežno odejo je sneg konec tedna seveda pobelil tudi Gornjo Savinjsko dolino. Se zlasti neprijetno je bilo v nedeljo, ko se je snegu pridružila še megla, svoje pa so prispevali močni sunki vetra, ki so povzročili prave mete-že. Velika delovna živahnost na poljih, travnikih in drugod, je seveda za nekaj dni zamrla in zamuda pri nujnih pomladanskih delih bo zato precejšnja. Vsekakor beraški gnoj, kakor aprilskemu snegu tudi pravimo, ne bo nikjer koristil, lahko pa precej škoduje letošnjemu pridelku. Na sliki je vsekakor nenavaden prizor za 14. april. GIP VEGRAD Titovo Velenje n. sol. o. Prešernova 9 a, 63320 Titovo Velenje DSSS Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS, objavljamo prosta dela in naloge ORGANIZATOR PROGRAMER AOP pogoji: — višješolska izobrazba družboslovne ali tehniške smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — tečaj AOP; prednost imajo kandidati s poznavanjem programskega jezika COBOL. Delo je za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov GIP Vegrad, Prešernova 9 a, Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. »NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urvdnik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). l/haja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta I rantiška Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800 —603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in od prema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. /.a »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije iz-' vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proiz-vodov. 17. aprila 1986 if titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran 3 Komite za družbene dejavnosti Spet družbeni dogovor več Še zadnjič v tem mandatnem obdobju so pred tednom dni sejali člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Med točkami dnevnega reda sta bila večje pozornosti deležna uresničevanje Družbenega dogovora o merilih za samoupravno organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij in udele- žba učencev srednjih šol na mladinskih delovnih akcijah. Predloženi družbeni dogovor o merilih za samoupravno organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij po mnenju članov komiteja za družbene dejavnosti ne prinaša boljšega dela na tem področju. Preveč je čutiti pri njegovem prebiranju skrb, Pod prho Turizem še vedno na križpotju Člani turističnih društev in rsi tisti, ki imajo karkoli opraviti s turizmom v občini Velenje so veliko pričakovali od skupščine občinske turistične zveze. Žal pa ta ni dala odgovorov niti na najosnovnejša vprašanja, saj njena vloga še redno ni jasno opredeljena. Turistična zveza občine Velenje je bila ustanovljena pred dvema letoma. Seveda z željo, da pospeši popestritev turistične ponudbe velenjske občine in seveda to ponudbo tudi koordinira in usmerja. Na tem področju pa je bilo v občini Velenje narejenega bore malo, saj še redno ni prišlo niti do tega, da bi rsi, ki delajo na tem področju posedli za eno mizo in začrtali enotno in hitro akcijo. Krirično pa bi bilo, če bi dejali, da ni bilo nobenih uspe-hor. \asprotno. Bilo jih je veliko. Vendar so bili to uspehi, ki so jih dosegali posamezniki oziroma skupine posameznikov. V Turistični zvezi občine Velenje se lahko pohvalijo predvsem i z zelo dobrim delom z mladimii in s sodelovanjem s partnerskimi mesti. Pomemben koralk naprej sta naredila tako turiistično društvo Titovo Velenje kot Šoštanj z organizacijo turističnih tednov, ki sta uspeh v obeh mestih. S številnimi uspehi se lahko pobrali tudi Turistično društvo Topolšica, prar tako pa bi lahko našteli nekatere dobre akcije relenjskega Gostinstra, Restarracije Jezero, Zdravilišča Topolšica in številnih drugih. Uspehi torej so. Žal pa so to posamezni uspehi, ki bi lahko bili še rečji, še reliko rečji, če bi akcije skupno načrtorali. Za to pa bi bilo potrebnega reč sodelovanja in pripravljenosti prar vseh. Zaradi neopredeljene vloge in številnih nejasnosti na skupščini turistične zreze niso namenili najreč pozornosti, tako kot je bilo upraričeno pri-čakorati, delornemu programu, temreč predvsem organizacijskim vprašanjem ter so-deloranju turističnih društer in turistične zveze, ki so ga ocenili kot nezadoroljirega. Poudarili so, da je to sodelo-ranje tudi r programu za letos premalo poudarjeno. Zataknilo pa se je tudi pri volitvah, saj so mnogi menili, da bi morala imeti turistična društva r izvršnem odboru Turistične zveze enako število predstavnikov, dosedanji odbor pa je predlagal drugačno kadrovsko sestavo. V' Turistični zvezi občine Velenje je torej veliko problemov, prar tako pa je očitno tudi veliko nejasnosti in neskladja. Vse to seveda pomeni, da bodo pri njenem delu potrebne korenite spremembe. Nikakor namreč ni dopustno, da bi se r tako pomembni organizaciji ukrarjali sami s sabo, z lastnimi teža rami, ko moramo rendar korenito poseči r turistično ponudbo, jo izboljšati in z njo pritegniti r naše okolje spet večje število domačih in tujih gostov. V preteklosti so oboji Šaleško dolino namreč prav radi obiskovali. Več kot očitno pa je tudi, da Turistična zveza sama ne bo kos tej veliki in odgovorni nalogi. Programi, ki si jih redno znora zastavljajo, so najpogosteje brez finančne osnore, vsekakor pa so mnogi dobri in morali bi jim prisluhniti. Mira Zakošek G BS termoelektrarne š o š t a n j DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet TOZD VZDRŽEVANJE Delavski svet TOZD VZDRŽEVANJE razpisuje dela in naloge VODJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Na razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da ima višjo ali visokošolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri 2. da ima 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj v elektrogospodarstvu 3. da ima organizacijske sposobnosti 4. da je moralno politično neoporečen Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ — za razpisno komisijo TOZD VZDRŽEVANJE Ivo Lola Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku. kdo bo razpolagal s sredstvi, namesto da bi dajal prednost kar najboljšemu osnovnemu zdravstvenemu varstvu oziroma njegovem uporabniku. Ce se bodo njegova določila uresničila v praksi, se bodo regije še bolj zaprle kot so danes. To pa gotovo razvoju zdravstva ni v prid. Ob vseh usmeritvah našega zdravstva si bomo v občini prizadevali za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela, kar je v skladu z družbenim dogovorom. Zaradi razvoja preventive oziroma osnovnega zdravstvenega varstva in zaradi razpetosti med dvema regijama, so predlagali v razpravi člani komiteja za družbene dejavnosti, naj bo osnovno zdravstveno varstvo še naprej organizirano kot delovna organizacija. S posebnimi sporazumi bomo uporabnikom zagotavljali celovito zdravstveno varstvo. Vsekakor pa je treba izpeljati delitev dela med bolnišnicami Slovenj Gradec in Celje. Da je mladinsko prostovoljno delo v krizi, je dokazala udeležba na vseh zadnjih mladinskih delovnih akcijah in tudi sami re- zultati. Zakaj? To vprašanje so si v razpravi o udeležbi učencev srednjih šol naše občine na mladinskih delovnih akcijah postavili tudi člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Ali je takšno nezanimanje za to dejavnost odraz družbenega standarda, ali so to posledice slabega dela na tem področju v preteklosti? Čeprav so si na Centru srednjih šol prizadevali, da bi se mladinskih delovnih akcij udeležili tudi njihovi učenci, ni bilo od tega nič. Slabši dijaki bi sicer bili iz takih in drugačnih razlogov pripravljeni sodelovati v brigadi, dobri učenci pa se mnogo raje odločajo za počitniško delo. Res pa je tudi, da imajo mladi v starejših slabe vzornike, saj tudi med njimi vse bolj upada zanimanje za udarniško delo. »Kako naj govorimo in sklepamo v imenu mladih, če ne vemo za njihova stališča do tega vprašanja«. Njihovega predstavnika na tej seji namreč ni bilo. Zato so člani komiteja podprli le stališča Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, in sicer, da omogoči dobrim učencem udeležbo na mladinskih delovnih akcijah, seveda, če bodo ti prej opravili svoje šolske obveznosti. Zagotovo pa ne bi bilo slabo več sodelovanja občinske konference ZSMS Velenje s centrom skozi celo leto in ne le ob akcijah. Krvodajalstvo Štiridnevna krvodajalska akcija, bila je pred tednom dni za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, je znova lepo uspela. V Šoštanju je darovalo najpomembnejšo življenjsko tekočino 218 občanov, v Titovem Velenju pa se je pretekli četrtek udeležilo krvodajalske akcije 470 ljudi, dan kasneje 663, v soboto pa je prišlo na odvzemna mesta 227 občanov. V štirih dneh je torej pokazalo svojo pripravljenost pomagati sočloveku kar 1578 občanov. Ko že navajamo te nadvse razveseljive podatke o človekoljubnosti, ne moremo mimo tega, da ne bi povedali, kdo je največkrat »polnil« vrste krvodajalcev. Znova so to bili delavci Rudnika lignita Velenje in Gorenja. Sicer pa je v mesecu marcu darovalo križe 1780 prebivalcev naše občine, in sicer krajani Raven, Šentilja in Plešivca za potrebe slovenjegraške bolnišnice, 102 krvodajalca pa sta se udeležila krvodajalske akcije v Topolšici za potrebe celjske bolnišnice. Naj povemo, da so se te poleg kmetov, zaposlenih v bolnišnici Topolšica in upokojencev tega kraja, udeležili krajani Belih vod, delavci Gozdnega gozdarstva Nazarje ter posamezniki iz velenjskega združenega dela. Teden upokojencev Na zadnji seji zveze društev upokojencev občine Velenje, bila je 5. aprila, so člani med drugim spregovorili o finančnem in delovnem načrtu za letos ter o pripravah na delovno konferenco ?a leto 1986. Prav tako so precej časa namenili pripravam na vsakoletni »teden upokojencev«, ki ga bodo letos izvedli od 23. do 28. junija. Sklenili ga bodo na Pungartu v Grmovškem domu, kamor bodo letos povabili kar 250 upokojencev z najnižjimi pokojninami iz občine Velenje. Sicer pa bodo v tednu upokojencev pripravili različna in že iz prejšnjih let znana športna srečanja, ki jih bodo sklenili s petjem na vasi v Šmart-nem ob Paki. Na seji so spregovorili o letovanju upokojencev velenjske občine v preteklem letu. Ugotavljajo namreč, da je za organizirano letovanje v Varaždinskih toplicah in v Izoli, čeprav je letovanje v tem domu nekoliko dražje, vsako leto več zanimanja in so tako letošnje zmogljivosti v glavnem že zasedene. V nadaljevanju seje so se člani zveze društev upokojencev Velenje seznanili še z delitvijo sredstev za rekreacijo. Prav tako pa so se dogovorili za sklic letne delovne konference zveze, ki bo v sredo, 23. aprila, ob 9. uri, v prostorih Rekove družbene prehrane B.M. Stanovanjsko zadružništvo Ena zadruga, ena občina Samoupravna stanovanjska skupnost Velenje je pretekli teden pripravila pogovor o stanovanjskem zadružništvu, o težavah in prihodnosti takšnega združevanja, ki so se ga udeležili predstavniki stanovanjskega gospodarstva, predstavniki zadrug, sodelovali pa so tudi gostje, predsednik zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič, predsednik odbora za stanovanjsko zadružništvo Vito Habjan in vodja delovne skupnosti Janez Končan, ki ima bogate zadrugami v občini izkušnje z Domžale. V naši občini delujejo tri ločene stanovanjske zadruge: Lipa v katero je vključenih 42 zadružnikov, stanovanjska zadruga Gorenje z 182 člani, pri gradbenih zadevah pa pomaga tudi drugim svojim delavcem, ki gradijo izven zadruge, iz Trnova v katero je vključenih prav tako 182 članov. V celi Sloveniji je trenutno registriranih 74 zadružnih enot v osemindvajsetih občinah. Zanimanje za vključitev v zadruge je izredno veliko, kar je razumljivo, saj je takšna organizirana gradnja cenejša. Kako racionalizirati delo zadrug, pa je bil cilj, v katero so tekli pogovori. Delavci, ki se v organizacijah združenega dela ukvarjajo s strokovnim delom za stanovanjske zadruge, se srečujejo z mnogimi težavami. Dela pa je tudi vedno več. Veliko lažje in bolj strokovno bi teklo delo, če bi bila v okviru ene občine ena zadruga, s strokovnimi nalo- gami zanjo pa bi se ukvarjali delavci na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti, recimo. Kot je bilo razbrati iz pogovora je v zadružništvu tudi prihodnjost reševanja stanovanjskih problemov, vendar pa v občini Velenje, ker je izredno malo prostih gradbenih parcel nujno dogovoriti kriterije za dodeljevanje teh. Seveda pa to ne bo postala glavna oblika reševanja stanovanjskih težav, saj tudi v naprej ne smemo zanemarjati družbene gradnje, (mkp) Administrativne ovire za podstrešna stanovanja Dvanajstletne izkušnje v proizvodnji, in doslej skupno izdelanih 220 tisoč stanovanjskih strešnih oken, postavlja delovno organizacijo Elektrokovinarska oprema iz Titovega Velenja na prvo mesto med jugoslovanskimi proizvajalci teh izdelkov. Po začetnem skromnem obsegu proizvodnje izdelujejo letno okoli 30 tisoč strešnih oken, kar, skupno s proizvodnjo podstrešnih stopnic in alin-oken za izhod na streho, tvori največji proizvodni program v tej delovni organizaciji. Kljub večletnemu izvozu je še vedno v ospredju interes za prodajo na domačem trgu. Zato tudi od preteklega leta pripravljajo v večjih jugoslovanskih mestih posvetovanja o preurejanju podstrešij v stanovanja. Podobne propagandne akcije že od nekdaj niso novost, vendar je EKO pri tem naredil pomemben premik, pri katerem se je pokazalo očitno ujemanje interesov tega proizvajalca s širšimi družbenimi interesi. Na posvetovanjih seznanjajo strokovno javnost (projektanti, urbanisti, gradbeniki in poslovni partnerji) ne le z novimi izdelki iz programa strešnih elementov, ampak tudi s kompleksnejšimi okoliščinami preurejanja podstrešnih prostorov v stanovanja. Dejstvo je namreč, da je v Jugoslaviji na deset tisoče kvadratnih metrov neizkoriščenih prostorov, ki bi jih z organizirano akcijo lahko uporabili za bivanje. Na vseh dosedanjih EKO-vih posvetovanjih je ugotovljeno, da so velike možnosti za tovrstno reševanje pereče stanovanjske problematike, kar je posebno pomembno v sedanjih časih občutne stagnacije v stanovanjski gradnji (dovolj zgovoren je le podatek, da je le v ožjem centru Ljubljane mogoče preurediti podstrejša v 12400 m2 koristnih stanovanjskih površin). Vendar pa uresničevanje teh možnosti zadeva ob vrsto ovir. Gre predvsem za pravno administrativne probleme, ki se začnejo pri normativno neurejenem statusu lastništva nad adaptiranimi podstrešji v družbenih stavbah do togosti v izdajanju gradbenih dovoljenj za adaptacijo podstrešij v starejših mestnih stavbah. Četudi nove usmeritve v arhitekturi vse bolj uveljavljajo gradnjo hiš s poševnimi strehami in tako vsaj potencialno omogočajo tudi nova podstrešna stanovanja, pa vse okoliščine kažejo, da naša družba dejansko postavlja vrsto ovir za tovrstne adaptacije. To je zlasti očitno v primeru ko gre za starejše stavbe. Kot je na zadnjem posvetovanju v Ljubljani povedal dr. Marjan Ocvirk profesor na Fakulteti za arhitekturo, imamo v naši deželi opraviti s svojevrstnim predsodkom pri varovanju kulturne dediščine, kar se kaže v odklanjanju kakršnihkoli gradbenih posegov na stavbah v starih mestnih jedrih. Primeri množičnih preurejanj podstrešij v Parizu in Dunaju so dokaz, da gre pri nas za povsem nepotrebno bojazen pred podobnimi posegi, ki ne krnijo originalno podobo starih stavb. Posvetovanje, ki ga je pripravil EKO, je koristno tudi zato, ker predstavlja prvi korak v premagovanju kompleksov urbanistov in projektantov, pred uporabo industrijskih izdelkov v obnovi in preurejanju starih naselij in tudi stavb, ki so spomeniško zaščitene. Novi tipi EKO-vih stanovanjskih strešnih oken, pa so zaradi barvnih izvedb, različnih dimenzij in ustreznega estetskega videza povsem primerni za - ■ uporabo v vseh stanovanjskih objektih. Posvetovanje v Ljubljani (in tudi v ostalih jugoslovanskih mestih) je torej opozorila na velike stanovanjske rezerve, ki se skrivajo pod strehami številnih stavb ter na ekonomske in ostale prednosti preurejanja podstrešij. Do poletja bo EKO podobni posvetovanji pripravil še v Zagrebu in Beogradu, zato je pričakovati da bo ta akcija prispevala vsaj minimalni delež k institucionalnim in normativnim spremembam, ki so nujne za bolj množično preurejanje podstrešij v stanovanja. S. G. « g Na posvetovanju v Ljubljani so razen predstavnikov EKO z referati sodelovali tudi vidni jugoslovanski strokovnjaki s področja arhitekture in urbanizma. Robotika Da bi prikazali razvoj robotizacije v Jugoslaviji, da bi povezovali raziskave in uporabo robotike v tehnologiji, prirejajo Gospodarska zbornica Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Sekcija ETAN Reka in inštitut Jožef Stefan, Ljubljana, posvetovanja o robotizaciji. Tako lani, kot letošnje drugo posvetovanje, je bilo v kongresnem centru Adraiatic v Opatiji. Hkrati s posvetovanjem, ki je pritegnilo številne strokovnjake jugoslovanskih institucij in organizacij združenega dela s področja robotike, so letos pripravili še seminar o uporabi robotike. Gorenje Procesna oprema, ki je tudi soorganizator te manifestacije, je razstavila svoj robot iz družine Goro, ki je med obiskovalci znova vzbudil zanimanje. Fotografija: Robot Goro 102 pri demonstraciji lakiranja. 4 stran * naš čas__ maŠI KRAJI IN LJUDJE 17. aprila 1986 Kaj veš o prometu n ■ za Okrogla miza Mi in odvisnosti Govorimo tako, drugače delamo 1 I Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja — 7. aprilu, se je v naši občini zvrstilo več aktivnosti. Mednje sodi tudi četrtkova okrogla miza na temo Mi in odvisnosti, ki jo je pripravil koordinacijski odbor za boj proti raznim oblikam odvisnosti pri občinski konferenci SZDL Velenje. Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja Kdor zdravo živi, pridobi, velja le za nekatere. Pred dejstvom, da je raznih oblik zasvojenosti vedno več, od a>koholizma, tabletomanije, narkomacija, kajenja, si ne smemo in ne moremo zapirati oči. Že statistični podatki, tem pa velikokrat ne smemo povsem verjeti, so sami po sebi dovolj zgovorni. V resnici je stanje še grozljivejše. Davek civilizacije, hlastanje za dobrinami — 10 do 25 odstotkov populacije zasvojene z alkoholom na nekem prostoru, 7 odstotkov slovenskih srednješolcev narkomanov, 35 odstotkov med njimi pa je strastnih kadilcev. V naši občini od zgoraj navedenih podatkov ne odstopamo tako veliko. Programe, ki so žal za odpravo teh tegob sodobnega časa mnogo premalo, še pripravimo, akcije pa največkrat izzvenijo v prazno. Že 14 let na področju alkoholizma v občini orjemo ledino, klubi zdravljenih alkoholikov, dispanzerska oblika zdravljenja te oblike zasvojenosti pa pričakovanj niso uresničili. V zadnjem času tisti, ki se s temi težavami ukvarjajo, opažajo prav nasprotno. Vse manj je alkoholikov, ki bi se radi rešili te »mo- re«, niti ni prave motiviranosti. V klube zdravljenih alkoholikov namreč največkrat zahajajo tisti, ki abstinirajo že več let. Med mladimi, ki so na začetku svoje poti k odraslosti, se oblike zasvojenosti vedno bolj razraščajo. Dobršen del pogovora so zato udeleženci četrtkove okrogle mize na temo »mi - in odvisnosti«- namenili njim. Kje iskati vzroke in kako mladim pomagati rešiti se oblik zasvojenosti? Anketa, ki so jo pripravili na Centru srednjih šol v Titovem Velenju je pokazala, da je treba iskati najpogostejše vzroke zasvojenosti v duševnih stiskah. V tem hitrem tempu življenja je odtuje- nosti vse več, prav tako dvojne morale — govorimo tako, delamo povsem drugače. Porušene ideale pa mladi vse pogosteje nadomeščajo s prekomernim uživanjem alkohola, tobaka, celo drog in tablet. Bolj ali manj so podatki znani za področje alkoholizma in kajenja, narkomanija pa je žal še vedno tabu tema. Med drugim je anketa pokazala, da mladi želijo o teh stvareh razpravljati. O oblikah zasvojenosti bi lahko razpravljali v nedogled. Rezultati bi bili jalovi. Dokler bo alkoholizem narodna folklora, osveščenost tako majhna, prav tako izobrazbena struktura in dokler bo cilj mnogih izmed nas ustvariti čimveč-jo blaginjo, potem uspehov v borbi proti raznim oblikam zasvojenosti ne moremo in ne smemo pričakovati. Prav tako ne, če bomo govorili morda, treba bi bilo, morali bi, ostali pa največkrat le pri tem. Okrogla miza zagotovo ni odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, prav tako ne bo izboljšala stanja na tem področju. Težko verjamemo, da bodo »zagledali beli dan« zaključki: več preventivnega in svetovalnega dela na tem področju, najti več časa eden za drugega, izboljšati medsebojne odnose, narediti korak naprej pri osveš-čanju, večja skrb zravemu življenjskemu okolju, med ostalim pa mladi predlagajo tudi pocenitev brezalkoholnih pijač. Čiste reke — naše zdravje S prihodom pomladi se pričnejo najrazličnejša opravila, ob katerih tudi skrbi in težav ne manjka. To velja tudi za vzdrževalce cest, saj je večina cestišč v takšnem stanju, da si tega imena že skoraj ne zaslužijo več. K temu je precej prispevala letošnja dolga zima, zato bi morali veliko cest dobesedno na novo preplastiti, toda vedno se zatakne pri denarju, ki ga je vsako leto manj, tudi zaradi inflacije. To je tudi vzrok zakaj so naše ceste vsako leto slabše in že v takšnem stanju, da po njih ni več varno voziti. V velenjski občini imamo dva upravljalca in vzdrževalca cest Vekosov tozd Komunalna oskrba upravlja s 73 kilometri mestnih ulic, s pločniki in trgi, Cestno podjetje Celje pa skrbi za 48 kilometrov regionalnih, 144 kilometrov lokalnih in 7 kilometrov makadamskih cest. Za primerjavo zapišimo, da je Komunalna oskrba v minuli zimi za zimsko službo porabila 60 odstotkov vsega denarja, namenjenega za letošnje vzdrževanje cest, Cestno podjetje Celje pa 53 odstotkov. To je zelo zaskrbljujoče, saj je vzdrževalcem na voljo le še toli- ko denarja, da bodo z njim komajda zakrpali udarne jame. Na Vekosu so nam povedali, da bodo do 15. aprila zbrali vse stroške zimske službe in na osnovi teh podatkov ter težav, ki so se pokazale pri delu, izdelali predlog ukrepov za izboljšanje dela te službe. Zelo so zaskrbljeni, kako bodo s preostalimi 32 milijoni dinarjev kos poškodovanim cestam. Letos bo to še toliko težje, ker je asfaltna prevleka zaradi nenehnih temperaturnih razlik med dolgo zimo, še bolj načeta. Menijo, da bi bilo treba nekatere ceste povsem obnoviti in jih prevleči z asfaltom, denarja pa je na voljo le toliko, da bi z njim obnovili le. okoli dva kilometra cestišča. Zato bodo zakrpali le udarne jame. Pričeli so že čistiti cestno kanalizacijo, urejati ban-kine, ko bo vreme bolj ugodno pa bodo obnovili še talno signalizacijo. S podobnimi težavami se srečujejo tudi delavci Cestnega podjetja Celje. Imajo precej kilometrov slabih cest, potrebnih temeljite obnove, denarja pa mnogo premalo. Večina cest je tako poškodovanih zato, ker niso bile primerno grajene za takšno obre- menitev, kakršna je sedaj ob vse večji rasti prometa, zlasti se je povečal javni avtobusni promet. Pri Cestnem podjetju so na osnovi ocene stanja cest naredili načrt za obnovo, preplastitve in popravila elementarnih poškodb. Na regionalnih cestah v Kavčah, Ložnici in še kje, bodo porabili okoli 155 milijonov dinarjev, za popravilo lokalnih cest in za dela na severni magistrali, pa naj bi porabili 80 milijonov dinarjev. So pa seveda še druge ceste, ki so finančno sicer manj zahtevne, potrebne pa so delne obnove in preplastitev. Pri cestnem podjetju poudarjajo, da za vsa omenjena dela denar še ni zagotovljen. Krpati so že pričeli udarne jame na regionalni cesti Arja vas—Huda luknja, sledila bo cesta Titovo Velenje —Šoštanj, zatem pa bodo na vrsti vse lokalne ceste. Pri Cestnem podjetju Celje menijo, da pri letnem vzdrževanju cest nimajo posebnih težav, tudi s tehničnimi pripomočki ne. Nekaj več težav je v zimskem času, kajti 30 odstotkov vseh cest, ki jih v velenjski občini vzdržujejo, je hribovskih. Še nekaj načrtujejo pri Cestnem podjetju. Radi bi namreč preselili se- * Dobra udeležba, slabše znanje »Naša akcija je bila ena od mnogih podobnih, ki jih imamo v gojitvenem načrtu in jih izvajamo člani Ribiške družine Titovo Velenje. Danes smo v reko Pako vložili okoli tri tisoč dveletnih mladic potočnih postrvi, ki smo jih odlovili v gojitvenih potokih, posebej bogatih s hrano in kisikom. Takšno akcijo izvajamo vsaki dve leti, letos pa bomo v Pako prvič vložili tudi mladice lipnja. Pred vložitvijo imamo ribe v posebni kadi s primerno temperaturo vode. Ko jih spustimo v reko, hitro zaplavajo in jih navadno ni več videti. Paka ima namreč v reguliranem delu struge precej hiter tok, ribe pa si raje poiščejo mirnejšega. Zadržujejo se v razširitvah struge, tolminih in pragovih. Ljudje zato tudi mislijo, da rib v Paki ni; je pa ravno nasprotno. Vsako leto je z njimi bogatejša in si je po hudi zastrupitvi pred desetimi leti tako opomogla, da je spet lovna. Lahko se pohvalimo, da smo Paki vrnili življenje.« Načrtno vlaganje in gojenje rib v tekočih vodah in jezerih v občini Velenje, s katerimi upravljate člani Ribiške družine je le eden od vaših prispevkov za čistejše" in zdravo okolje. »Tako je. Člani Ribiške družine Titovo Velenje neprestano opozarjamo na pomen čistih voda za zdravje nas vseh. Povezujemo se z inšpekcijskimi službami, komisijami za varstvo voda in okolja, vendar kakšnih večjih akcij doslej nismo izpeljali. Uspela nam je sicer oživitev Pake, še vedno pa imamo biološko mrtvo Plevelovo jezero . . . Zavedati se moramo, da z industrijskimi odplakami, nenačr-tnimi posegi v naravo, odmetavanjem odpadkov ob bregovih rek, pranjem avtomobilov ob rekah ne zastrupljamo le voda in njihove flore in favne, temveč sami sebe! Množični pomori rib, črne reke, mrtva jezera in z odpadki >okrašeni< bregovi rek po vsej naši domovini niso le neprijetni za oko, ampak predvsem odsev našega nespametnega odnosa do okolja, ki nam ni v ponos! Diana Kujan Takšno je ogledalo naših cest Po vožnji po velenjskih ulicah so morali svoje znanje Dokazati še na poligonu dež velenjske cestno-vzdrževal ne enote iz sedanje neustrezne lokacije v Selu, na novo v Pesje. Pri pogovoru so sodelovali: iz cestnega podjetja Rajko Peciga, vodja sektorja za vzdrževanje cest in Ludvik Tominšek, vodja velenjske enote; iz Vekosa pa Mihael Uranjek, direktor tozda Komunalna oskrba in Branko Nagode, vodja sektorja za vzdrževanje Cest. n -tar-i Prejšnji torek dopoldne se je v nekaj minutah na mostu čez Pako pri osnovni šoli Gustav Šilih zbralo lepo število ljudi, ki so ra- ' dovedno zrli v reko. V njej so stali štirje možje v visokih ribiških škornjih in spuščali v vodo — ribe. Nič nenavadnega porečete, saj ribe spadajo v vodo, pa vendarle. Kaj so počeli je pojasnil KARL ZLODEJ, dolgolenti ribič in vodja ekipe za elelctro ribolov Ribiške družine Titovo Velenje. Simona Centrih Letošnjega občinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu« na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda, ki ga je tudi tokrat izvedel svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje v sodelovanju z AMD, ZŠAM, AMTK in Postajo milice, se je udeležilo 12 tekmovalcev s Centra srednjih šol, 23 osnovnošolcev od 5. do 6. razreda ter 26 učencev 7. in 8. razredov. Ob tej priliki se je še posebej potrudila osnovna šola Mihe Pin-tarja-Toleda, ki je pripravila zanimivo razstavo risb in tehničnih izdelkov o prometu. Najuspešnejši posamezniki so bili: med srednješolci je zmagal Ludvik Golob, drugi je bil Jani Boštjan Movh veš o prometu« je bila udeležba zadovoljiva, manj zadovoljivo pa je bilo znanje, ki so ga pokazali udeleženci. Menim, da je vzrok tudi v tem, da zaradi dolge zime niso mogli dovolj vaditi in se pravočasno pripraviti na tekmovanje, zato so rezultati letos nekoliko slabši, kot prejšnja leta. Kljub temu je tekmovanje dobro potekalo, vsi, ki so sodelovali pri izvedbi, pa so svoje delo odlično opravili.« In še izjave najboljših. Simona Centrih z osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki: »Prvič sem sodelovala na občinskem tekmovanju in sem zato še toliko bolj vesela prvega mesta. Vadila sem teste in se vozila s kolesom po poligonu ter na cestah v Šmartnem ob Paki in prav pri slednjem sem imela na tekmovanju najmanj težav. Rada bi še sodelovala na teh in podobnih tekmovanjih. Lepo je tekmovati, še zlasti, če se dobro pripraviš.« Boštjan Movh z osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda: »Že lani sem se udeležil občinskega tekmovanja in zasedel dvanajsto mesto, letos sem bil mnogo boljši. Prvega mesta sem seveda vesel. V pripravah na tekmovanje sem večkrat reševal tekste in s kolesom vadil na poligonu. Tudi na republiško tekmovanje, ki bo 19. aprila v Mariboru, se bom temeljito pripravil in upam na solidno uvrstitev.« Marko in tretji Matija Goro-granc, ki bo srednje šole občine Velenje zastopal na republiškem tekmovanju, kajti prvouvrščena na tem tekmovanju zaradi starostnih pogojev ne moreta sodelovati. Med osnovnošolci od 7. do 8. razreda je bil najuspešnejši Boštjan Movh, ki si je s tem pridobil pravico nastopa na republiškem prvenstvu, drugi je bil Stane Podpečan in tretji Marko Perovec. Simona Centrih je zmagala pri učencih od 5. do 6. razreda, za njo pa sta se uvrstila Dušan Kranjc in Rok Arzenšek. Po tekmovanju nam je predsednik organizacijskega odbora Jože Zakošek povedal naslednje: »Na letošnjem tekmovanju »Kaj Jani Marko s Centra srednjih šol — rudarska usmeritev, dru-gouvrščeni v svoji konkurenci: »Posebej se na naši šoli na to tekmovanje nismo pripravljali, kakor je pač kdo vedel in znal. Sodeloval sem že prejšnja leta in menim, da to tekmovanje za nas mlade ni pretežko. Tekmovanje je nekoliko motil le dež, drugega mesta pa sem prav tako vesel. Sicer pa so takšna in podobna tekmovanja več kot potrebna, zato je treba s takšnimi oblikami vzgoje in preventive še nadaljevati. Tudi starši, vzgojitelji in drugi, ki skrbijo za varnost v prometu, lahko naredijo veliko, da bo vožnja vseh in posebej nas mladih kar najbolj varna.« B. Mugerle Jani Marko 17. aprila 1986 * Titovo Velenje KULTURA. IZOBRAŽEVANJE nas cas * stran 5 Dodajmo življenju nove razsežnosti Izobražujmo se tudi po upokojitvi Na pobudo Andragoškega društva Slovenije so se prejšnji mesec začeli v Ljubljani pod okriljem novo ustanovljene Univerze za III. življenjsko obdobje, seminarji za mentorje, ki bodo v drugih slovenskih občinah vodili izobraževanje za tretje življenjsko obdobje — za vse tiste, ki so že upokojeni. Na teh seminarjih sodelujejo najbolj priznani znanstveniki in strokovnjaki, ki posredujejo teoretična znanja in praktične izkušnje iz prvih domačih programov in seveda tujih, saj imajo v nekaterih državah že dvajsetletne izkušnje. Teme, ki so vključene v vsebino seminarja posegajo na področje psi- hologije starejšega, sociologije tretjega obdobja, andragogike, prava in medicine. Skratka omogočajo mentorjem, da so usposobljeni za ugotavljanje izobraževalnih potreb in razvijanje lokalnih izobraževalnih programov. Iz občine Velenje se je omenjenega seminarja udeležila Mirjam Šibanc, ki bo odslej v našem okolju usmerjala izobraževanje za tretje življenjsko obdobje. O tem izobraževanju pravi takole: »Pred 30. leti seje v svetu uveljavila zamisel, da naj bi se človek vse življenje izobraževal. To seveda ne pomeni, da bi se moral kar naprej šolati, nasprotno. Učil naj bi se zlasti po drugih neformalnih poteh in to tudi v obdobju po upokojitvi — v tretjem življenjskem obdobju. Starejše osebe so v svetu in pri nas ena tistih socialnih skupin, ki so običajno odrinjene na rob in v manj vreden položaj. Dolgoletna socialna pripadnost delovnemu kolektivu in delovni skupini v kateri je delal, je z upokojitvijo nenadoma prekinjena. Zadovoljevanje naravnih človekovih potreb se še dodatno poruši, ko lastni otroci že zapustijo dom, družine ni več, izguba partnerja pa še povečuje osamljenost posameznika. Maribor — Naša pesem 86 Soštanjski pevci srebrni V nedeljo zv»ečer so v nabito polni unionski dlvorani v Mariboru razglasili reziultate tekmovanja pevskih zborov "Naša pesem 86. Komisija je iimela zares zahtevno delo, saj so vsi zbori navdušili tako glasbene strokovnjake kot tudi občinstvo. Komisija je ocenjevala prepričljivost izvedbe, tehnično pripravljenost zbora in tekmovalni program. V dokaj močni konkurenci so nastopili tudi člani mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja in se znova odlično odrezali. Pretekli dve leti so bili skupaj z mešanim pevskim zborom Gorenje iz Titovega Velenja bronasti, letos pa so si za osem zapetih pesmi prislužili srebrno plaketo mesta Maribor. Za svoj nastop jim je komisija dodelila več kot 80 točk. PRIREDITVE 0 PRIREDITVE KONCERT MOŠKEGA pevskega zbora KAJUH in RUDARSKEGA OKTETA Jutri, 18. aprila, ob 20.00, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert Moškega pevskega zbora KAJUH, ki ga vodi Zmago Frankovič in RUDARSKEGA OKTETA, ki ga vodi Ciril Vertačnik. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Vstopnice po 300 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju in eno uro pred koncertom. KONCERT Dekliškega pevskega zbora CSŠ in MPZ Celje V četrtek, 24. aprila, ob 20.00, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert dveh zborov. Dekliški pevski zbor bo vodil Ivan Marin, zbor iz Celja pa Dragica Žvar. Zbora bosta zastopala Jugoslavijo na mednarodnem tekmovanju v Belgiji. Predstavila bosta tekmovalni program, ki ga je izbrala mednarodna žirija. GLEDALIŠČE POD KOZOLCEM V ŠOŠTANJU V domu kulture v Šoštanju bo v četrtek, 24. aprila, ob 20.00, gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki s komedijo Fedje Šehoviča: KURBE. Režija: Bogomir Veras. Avstro-Ogrska je v razsulu. Zadnji dnevi monarhije. Moralo vojakov Franca Jožefa in čast avstro-ogrske monarhije naj bi na samotnem jugoslovanskem otoku reševale poslane cipč. Človeška vrlina naših kurb se spopada z izdajalskimi nagibi stotnika Dietlerja. Vstopnice 300 din! Popusti običajni! Odbor za kulturo delavcev iz bratskih republik Aprilski glasbeni večer Odbor za kulturo delavcev iz bratskih republik pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje bo pripravil to soboto, 19. aprila, nadvse zanimiv večer za vse ljubitelje lepe glasbe, humorja in recitalov pod naslovom Aprilski glasbeni večer. Začel se bo ob 18. uri v kulturnem domu v Titovem Velenju. Vsi, ki Ibi si radi ogledali ta nadvse prijeten večer, lahko dobijo vstopnice po 250 dinarjev pri blagajni doma kulture dve uri predi začetkom predstave. Na vse te spremembe se mora človek najprej pripraviti. Priprava na upokojitev bi morala postati ena pomembnih nalog kadrovskih služb v organizacijah združenega dela, razvijanje novih oblik socialnega življenja, skupaj s široko ponudbo možnosti njihovega uresničevanja, pa naj bi postalo pomembno področje dela izobraževalnih organizacij in raznih društev.« Tudi strokovnjaki pravijo, da bi se moral človek v prvem ži- vljenjskem obdobju (čas šolanja) in drugem (čas zaposlitve) izobraževati po naprej določenem programu, šele v tretjem življenjskem obdobju pa doseže svobodo, da lahko prosto izbira, sega po znanju, ki ga zanima. Prav zato je bila v Ljubljani ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki naj v prvi vrsti pomaga človeku, da lažje preide iz svoje poklicne življenjske dobe v upokojitev, v kateri ostaja še naprej aktiven. V Centru za tuje jezike v Ljubljani, že dve leti uspešno potekajo tečaji francoščine za starejše (starost udeležencev od 60 do 70 let). V letošnjem letu pa bo Univerza za tretje življenjsko obdobje pripravila za to populacijo tečaje slikarstva, kiparstva in vrtnarstva ter tečaje angleškega in italijanskega jezika. V vseh okoljih si prizadevajo, da so ta izobraževanja brezplačna, da dajejo možnost, da ob njih starejši odkrivajo sebe in da dodajajo svojemu življenju nove razsežnosti. Programov izobraževanja za tretje življenjsko obdobje v naši občini še nimamo. Izdelali jih bodo na osnovi želja in potreb upokojencev z našega območja. Prav gotovo jih bodo dorekli že na posvetu, ki bo organiziran na pobudo pododbora andragoškega društva Velenje, ki bo na delavski univerzi v Titovem Velenju v četrtek 24. aprila ob 11. dopoldne. Nanj vabijo poleg društev upokojencev in vseh, ki imajo karkoli opraviti z njimi, tudi kadrovske službe, ki naj bi se v te programe aktivno vključevale. M. Z. 25. oktobra 1929 je newyor-ška borza doživela popoln polom. Tisti »črni petek« se je začel razmah svetovne gospodarske krize. Milijoni ljudi so izgubili svoje prihranke. Število samomorov se je skokoma ve- i čalo. V New Yorku so takrat pripovedovali: V nek hotel na Peti aveniji pride mož in zahteva sobo v 14. nadstropju. »Prosim lepo.« pravi portir, »želi gospod sobo za spanje ali : skok r okna?« Škale Otvoritev likovne razstave Svojo bogato dejavnost so člani kulturnega društva Stane Sever iz Škal razširili še na likovno področje. Tako bodo v prostorih tamkajšnje osnovne šole pripravili v soboto, 19. aprila, ob 19. uri otvoritev likovne razstave akvarelov Marije Lipnik in Nade Vodušek, članic društva Šaleških likovnikov. Kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili člani domačega kulturnega« društva. Otvoritev razstave slik Franca Novinca Jutri, 18. aprila ob 19. uri, bo v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik otvoritev razstave slik FRANCA NOVINCA iz Godešiča pri Škofji Loki. Predstavil bo pregled slovenskih krajin, ki se navezujejo na domače okolje. Umetnika bo ob otvoritvi predstavil umetnostni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. V kulturnem programu bodo nastopili učenci CSŠ z musicalom Casoy Jones. Njihov mentor je Stane Podpečan. Razstava bo na ogled do 14. maja. Dvignjeni zastor Sistem skrivalnic v sistemu Prvič smo prizor videli v kdo-ve katerem filmu: kulisa z naslikano ladjo, na kateri stojita dve (spet naslikani) postavi, ki imata namesto glav odprtini; vanju je vtaknil glavo, kdor je hotel — in plačal — ter si na ta način priskrbel fotografijo z izleta s prijateljem ali z zaljubljeno deklico. Današnjo varianto prizora, o katerem je beseda, si predstavljamo obrnjeno: kulisa z več odprtinami, skozi katere se pojavlja isti obraz (lahko tudi isti obrazi), je ne tako slaba prispodoba za mehanizem upravne nadgradnje v kulturni sferi, ki se na mikro (beri: občinski) ravni izteče v kulturni skupnosti. Tako nas — oko kamere — omenjeni obraz gleda najprej iz odprtine, pod katero piše (exempir gratia) Kulturno društvo topato, naslednjič iz luknje, ki predstavlja odbor za.......dejavnost Zveze kulturnih organizacij, čez nekaj trenutkov iz brloga, ki nosi ponosno ime predsedstva ZKO, drugič (če ni že, moment, četrtič) spet iz strokovnega odbora za....... pri kulturni skupnosti, pa spet (petič) iz votline predsedstva kulturne skupnosti in za spremembo (šestič) iz naj-nedolžnejše luknjice delegata krajevne skupnosti v zboru uporabnikov kulturne skupnosti, pa najbrž nismo omenili vseh možnosti in kombinacij samo na mikro ravni. Tistemu, ki svojo glavo tišči skozi vse te luknje, sta — idealno vzeto — na voljo dve možnosti: prva, shizoidna, pomeni delovanje po nalogu vsakokratne baze (pod predpostavko, da takšen nalog obstaja, seveda) — ta možnost vodi v shizofrenijo; druga pomeni požvižganje na interese baze in izigravanje različnih lukenj (instanc) druge proti drugi, pri tem pa zasledovanje enega samega cilja, ki je v najboljšem primeru cilj društva; ta možnost implicira ignoriranje interesov drugih instanc, drugih društev, vodi pa v brezkončne prepire okrog denarja in odpira vrata verziranim posrednikom, mana-gerjem itd. Kot da smo si ga izposodili iz znanega rekla, je torej ubogemu volku naloženo, da menja kožo. Pogostost pojavljanja deluje tudi v prid njegovi public-relation: navsezadnje se zdi, da bi se brez njega svet nehal vrteti. In ker zlasti odgovornejše funkcije niso več zastonj, si volk odreže (bolje rečeno: odgrizne) nagrado za svoje zobalo: njegov čas, ko skuša od skupne potice iztrgati zase (za svoje društvo, kjer običajno že ima honorar za svoje početje) čim večji kos mesa, je dragocen, kajti pri tolikem delu^ pri toliko funkcijah....... Izvršni oblasti je nepristranskost načeloma naložena skozi zakon kot objektivno vodilo, sicer se izrodi v politikantstvo, v »handlanje« z interesi skupin in/ali posameznikov, kjer je edino pravilo obnašanja vsakokratna konstelacija moči. Nepristranskost je eden temeljnih principov, ki so naloženi npr. sodstvu z namenom, da bi bilo objektivno: sodnik ne more soditi v zadevi, ki se tiče njega ali njegovih ožjih sorodnikov. Iz (samo)upravne strukture je ta princip očitno pregnan. Zapovedani nepristranskosti ne stoji ob strani nikakršen korektivni mehanizem, ki bi zagotavljal vsaj minimum objektivnosti, če le-te seveda ne enačimo z voljnim ali nevoljnim konsenzom (pristranskih) udeležencev. Ironija usode (morda samo neke politike): leta 1974 je bil v samoupravne interesne skupnosti uveden delegatski sistem, med drugim z obrazložitvijo, da so bile dotedanje temeljne skupnosti preveč cehovske. S tem se je nekajkrat povečalo število sodelujočih v tem mehanizmu in, paradoksalno, možnost za manipulacijo: neprimerno teže je manipulirati s petnajstimi ljudmi, ki vedo, za kaj gre, kot s petdesetimi, ki se jim o tem komaj kaj sanja. Last, but not least se zastavlja vprašanje o ekonomičnosti funkcioniranja, ne le zaradi podvojenih (potrojenih itd.) honorarjev, predvsem zaradi izgube časa in volje ljudi, ki sedijo na sejah, na katerih je praktično (včasih tudi dobesedno) vse vnaprej in mimo njih določeno. Kakšen občinski referent za kulturo (nekoč so jim v teatrih rekli intendant) bi ob pomoči nekaj ožjih strokovnih teles delo opravil enako dobro ob bistveno manjših stroških. KINO 16 inrrjKEOJima REDNI KINO VELENJE Četrtek, 17. 4. ob 18. in 20. uri SUDERGIRL — ameriški, avanturistični. V gl. v.: Fay Dunaway , Petek, 18. 4. ob 10. uri. PETEK 13. - V. DEL - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: John Shepard Petek, 18. 4. ob 18. in 20. uri ISKALCI — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Max Taer Sobota in nedelja, 19., 20. 4. ob 18. in 20. uri PETEK 13. - V. DEL - ameriški, grozljivka. Nedelja, 20. 4. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA — poljski, risanka. Ponedeljek, 21. 4. ob 10., 18. in 20. uri TITO OD BLIZU — domači, dokumentarni. S filmom, ki prikazuje našega predsednika Tita iz drugačnega, do sedaj še nevidenega kota, vam Kino Velenje čestita za Dan OF! Torek in sreda, 22., 23. 4. ob 1?. in 20. uri in sreda, 23.4. ob 10. uri ODPRTI OGENJ - francoski, kriminalka. KINO DOM KULTURE Nedelja, 20. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA - poljski, risanka. Ponedeljek, 21. 4. ob 20. uri PETEK'13. - V. DEL - ameriški, grozljivka. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 19. 4. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - VELI KO-POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA - poljski, risanka. Sobota, 19. 4. ob 18. uri SUPERGIRL — ameriški, avanturistični. Nedelja. 20. 4. ob 17.30 in 19.30 uri ISKALCI — ameriški, avanturistični. Ponedeljek, 21. 4. ob 19.30 uri PETEK 13. - V. DEL - ameriški, grozljivka. Sreda, 23. 4. ob 19.30 uri ODPRTI OGENJ - francoski, kriminalka. KINO BRASLOVČE Nedelja, 20. 4. ob 19. uri SUPERGIRL — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Fave Dunaway Sreda. 23. 4. ob 20. uri PETEK 13. - V. DEL - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: John Shepard. 6. stran ★ fiaS C3S OBJAVE, RAZPISI titovo veienje ★ 17. aprila 1986 OBČINA VELENJE Obč. komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja razpisna komisija razpisuje dela in naloge 1. samostojnega planerja 2. planerja analitika Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati imeti: pod točko 1 visoko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pod točko 2 višjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj Pisne prijave pošljite na naslov skupščina občine Velenje, Titov trg 1, Titovo Velenje, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. GIP VEGRAD, Titovo Velenje Izobraževalni center Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87 Na osnovi potreb in plana izobraževanja razpisujemo za šolsko leto 1986/87 naslednje štipendije: naziv stopnja število TOZD poklica zahtevnosti štipendij gradbinec II — zidar IV 10 Gradnja Velenje gradbinec II — tesar IV 15 lesar — širok profil IV 6 lesar III 4 lesar — tehnik V 1 lesar — inženir VI 1 dipl. inženir gradb. VII 4 teracer IV 2 Vemont vzdrževalec strojev in vozil IV 1 dipl. strojni inženir VII 1 gradbinec II — zidar IV 2 Zaključna dela polagalec podov IV 2 slikopleskar IV 4 pečar IV 4 Keramičarstvo preoblikovalec in spajalec kovin IV 8 Mehanizacija vzdrževalec vozil in strojev IV 4 preoblikovalec kovin IV 2 dipl. strojni inženir VII 1 dipl. ekonomist VII 1 DSSS gradbinec II — zidar IV 5 Gradbenik Ljubno lesar — širok profil IV 5 K izpolnjeni prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 (SPN) priložite: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala — potrdilo o vpisu v šolo srednjega usmerjenega izobraževanja — potrdilo o opravljenih izpitih za študente, ki so že vpisani ter frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni vsi dohodki) — kratek življenjepis Izbira kandidatov Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje se pri podeljevanju štipendij upoštevajo učne sposobnosti in nagnjenje kandidatov za izbrani poklic ter njihov socialno — ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za štipendijo udeleženci usmerjenega izobraževanja, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto (54.967 din). Štipendisti gradbenih in lesarskih usmeritev do IV. stopnje zahtevnosti prejmejo k osnovni štipendiji še dodatek za deficitarnost. Kandidate za štipendijo do IV. stopnje zahtevnosti bomo napotili na zdravniški pregled. Kandidati za štipendijo naj pošljejo izpolnjene prijave z dokazili do 25. 6. 1986 na naslov: GIP VEGRAD. Titovo Velenje, Prešernova 9 a. Izobraževalni center Titovo Velenje. Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje GIP »Vegrad«, Titovo Velenje n. sol. o. Prešernova 9/a, 63320 Titovo Velenje DSSS Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS, objavljamo prosta dela in naloge — ORGANIZATOR PROGRAMER AOP pogoji: — višješolska izobrazba družboslovne ali tehniške smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — tečaj AOP; prednost imajo kandidati s poznavanjem programskega jezika COBOL. Delo je za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GIP -Vegrad«, Prešernova 9/a, Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Objava potreb po delavcih v delovnih organizacijah DELOVNA ORGANIZACIJA EKO KOMERCIALA PROMET ESO DSSS ESO DSSS ESO DSSS GORENJE PROCESNA OPREMA GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. ESO DSSS GORENJE SOZD EŠP ESO DSSS ZDRAVSTVENI CENTER VEGRAD GORENJE SERVIS EKO KOMERCIALA PROMET EKO KOMERCIALA PROMET EKO KOMERCIALA PROMET EKO KOMERCIALA PROMET VEGRAD ZDRAVSTVENI CENTER ESO STROJNI OBRAT ESO DSSS ESO DSSS EKO KOMERCIALA PROMET ESO DSSS VIZ DSSS MERX ŠOŠTANJ ESO ESO STROJNI OBRAT+KK0 GIP VEGRAD EKO KOMERCIALA PROMET GORENJE TEHNOLOŠKA OPR. ESO K KO BOTI K FISCHER ČISTILNICA KOTNIK GIP VEGRAD GIP VEGRAD GORENJE GRADBENI ELEMENT. PETROL EKO KOMERCIALA PROMET GIP VEGRAD ORGAN ZA POSTOPEK IN PREKRŠKE ERA VELEPRODAJA EKO KOMERCIALA PROMET BOLNICA TOPOLŠICA TP NAMA GORENJE MGA Spomladanska smuka na Rogli Zveza in komisija pripravljata tudi spomladansko smuko na Rogli, in sicer 19. aprila. Število smučarjev je omejeno, zato se lahko prijavite na sedežu zveze tele-sno-kulturnih organizacij na Foi-tovi 2, vsak dan od 7. do 12. ure, ali po telefonu 854-824, do petka 18. aprila. Prevoz je brezplačen, udeleženci pa si smučarsko karto plačajo sami. Avtobus bo 19. 4. odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 7. uri in bo smučarje pripeljal v popoldanskih urah. U Už9kd4 DO »VEKOS« TITOVO VELENJE TOZD KOMUNALNA OSKRBA NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA TOZD KO TITOVO VELENJE RAZPISUJEMO JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV 1. TAM 75, leto izdelave 1979 — izklicna cena 300.000 din 2. Pogrebno vozilo »VOLGA«, letnik izdelave 1978 Izklicna cena 200.000 din Javna licitacija bo dne 25. 4. 1986 ob 7,00 uri na parkirnem prostoru avtoparka VEKOS Koroška 37/b. Ogled je možen vsak dan od 8,00—14,00 ure. Interesenti za licitacijo morajo vložiti 10% varščino od izklicne vrednosti. POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DATUM DEL. IZK. NC DC ROK P ROK Z OD ŠT. DEL. dipl. ing. strojništva razvij. in konst. strešnega p. 7/4 2 nč 8/8 116.000 4 dipl. ing. strojništva samostojni projektant strojnih delov 10/4 3- -4 nč 15/15 145.000 3 dipl. ing. strojništva vodja inventivne dejavnosti 10/4 2 nč 15/15 125.000 1 dipl. ing. strojništva vodja oddelka standarda-informati-ke in dokument. 10/4 5 nč 15/15 150.000 1 dipl. ing. strojništva konstruktor asistent 10/4 X nč do zase. 66.000 1 dipl. ing. strojništva višji razvojni tehnolog 10/4 X nč do zase. 119.000 1 dipl. ing. strojništva sam. razvijalec tehnolog 10/4 3 nč do zase. 119.000 1 dipl. ing. strojništva tehnolog - pripravnik 10/4 X nč do zase. 85.000 1 dipl. ing. strojništva konstruktor 10/4 X nč do zase. 85.000 1 dipl. ing. strojništva sam. projektant tehnološke opreme 10/4 X nč do zase. 108.000 2 dipl. ing. strojništva tehnolog orodij in vzdrževa. 10/4 X nč do zase. 85.000 1 dipl. ing. elektrotehnike konstruktor I 10/4 1 nč do zase. 93.000 3 dipl. ing. elektrotehnike sam. razvijalec konstruktor 10/4 2- -3 nč do zase. 103.000 2 dipl. ing. elektrotehnike tehnolog orodij in vzdržev. 10/4 X nč do zase. 85.000 1 dipl. ing. elektrotehnike konstruktor 10/4 X nč do zase. 85.000 4 dipl. ing. elektrotehnike sam. elektroprojektiranje 10/4 3- -4 nč 15/15 145.000 3 dipl. ekonomist sam. referent komerciale 10/4 5 nč do zase. 100.000 i dipl. ing. organizacije d. sam. projektant standardizac. 10/4 3- -5 nč do zase. 135.000 : zobozdravnik zobozdravnik 7/4 1 dč do zase. 120.000 2 dipl. ing. lesarstva vodenje lesnega programa 7/4 5 nč 8/8 90.000 1 ing. elektrotehnike sam. referent oskrbe 10/4 X nč do zase. 104.000 1 ing. elektrotehnike prodajanje investicijske opreme 7/4 3 nč 8/8 105.000 2 ekonomist pripravnik 7/4 X dč 8/8 63.000 1 ekonomist vodenje sektorja prodaje orodij in strojegradnje 7/4 3- -5 nč 8/8 116.000 1 ekonomist sam. izvajanje izvoza 7/4 3 nč 8/8 100.000 1 organizator programer prodaja orodij — in industrigr. 7/4 2 nč 8/8 80.000 1 višji rentgenski tehnik višji rentgenski tehnik 11/4 1 nč 8/8 102.800 1 varilec specialist varilec specialist 10/4 3 nč 15/15 75.000 3 strojni tehnik konstrukter enostavnih nap. 10/4 3 nč 15/15 85.000 2 strojni tehnik dokumentalist 10/4 3 nč 15/15 74.000 1 strojni tehnik samostojno prodajanje 7/4 3 nč 8/8 91.000 3 elektrotehnik konstrukter enostavnih nap. 10/4 3 nč 15/15 85.000 2 ekonomski tehnik blagajnik likvidator 8/4 2 nč 15/15 80.000 1 ekonomski tehnik referent za potrošnjo 9/4 1- -2 nč 8/8 67.000 1 ključavničar ključavničarska dela 10/4 2 nč 15/15 75.000 10 ključavničar ključavničarska dela 7/4 2 nč 8/8 55.000 1 orodjar orodjarska dela J/4 2 nč 8/8 74.000 5 orodjar orodjarska dela 10/4 X nč 8/8 66.000 7 klepar kleparska dela 15/4 3 nč 15/15 75.000 2 šivilja šivanje 9/4 1 nč 8/8 60.000 1 šivilja likanje 9/4 1 nč 8/8 50.000 1 zidar zidarska dela 7/4 3 nč 8/8 55.000 8 tesar tesarska dela 7/4 2 nč 8/8 55.000 2 prodajalec komisionar 10/4 X nč 8/8 52.000 1 prodajalec prodajalec 9/4 X nč 8/8 60.000 3 skladiščnik sam. skladiščnik 7/4 1 nč 8/8 64.000 3 strojepiska strojepiska 7/4 3 dč 8/8 50.000 1 strojepiska strojepiska - zapisnikar 8/4 X nč 8/15 70.000 1 čuvaj čuvaj 8/4 X nč 8/15 55.000 1 voznik viličarja transportiranje z viličarjem 7/4 1 nč 8/8 58.000 3 vrtnarski delavec delavec na vrtu 7/4 1 nč 8/8 32.000 4 snažilka čiščenje 10/4 X nč 15/30 30.000 1 delavec brez poklica obdelovalec plastike 10/4 X nč 8/8 47.000 Ta PUBERK-SMIHEL-LABOT AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 [ NEMOGOČE JE MOGOČE SAMO V SPAR-TRGOVINAH! OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISKONT-TRGOVINO NEVERJETNO NIZKE CENE - PRIMERJAJTE -PRESENEČENI BOSTE ALVO RA DA „Gastro" KAVA 1 kg 99.90 MOŠKO KOLO „ALPINA" 10 PRESTAV ZA IZVOZ 1.490,— 1 JACOBS MERIDO di REGIO BRASIL kava inq on _1 kg IUV.90 MILKA loog ČOKOLADA1 7.90 MEHČALEC ZA PERILO 29.90 TYROLIA VEZI (MODEL 1986) SEDAJ PO ZELO UGODNIH CENAH BMX 839,: ZA IZVOZ "OTROŠKO KOLO 20" SILVA, SCHNEIDER n PHILIPS HIFI-STOLPI PO SENZACIJONALNIH CENAH VELIKA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ŠPORTNIH KOLES __ZNAMKE ^ lì STEREO WOKMEN 279,- + SLUŠALKE ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE URE ŽE OD 19.90 NAPREJ MTC AUTORADIO STEREO 2 x 7 W ZA IZVOZ1 429,- VILLAS KRITINA CENEJŠI KOT DRUGJE! Šaleški teniški klub sporoča svojim članom in rekreantom, da bo začel pobirati članarine in igralnine 16. aprila v času in pod pogoji, ki so objavljeni na oglasni deski kluba ob Velenjskem jezeru. STEREO KASETOFON ZVOČNIKI SE DAJO ODVZETI 999,— ZA IZVOZ OB NAKUPU VSAKEGA PHILIPS KASETOFONA VAS ČAKA MALO PRESENEČENJE. ■28 TRlUfAP^KOF kuponom dobite pri SPAR MOŠKO KOLO on ŽENSKO KOLO 3 PRESTAVE ZA IZVOZ 990,- ZE ZA ,,TORINO" KOLO 24" 10 PRESTAV 1.390,— ZA IZVOZ PONUDBE VELJAJO DO 3.05.1986. VSE __ _ CENE SO V ŠILINGIH. NAŠE TRGOVINE gmm^ SO ODPRTE VSAK DAN od 8.30 do 12.30 I ^^M M^^M . in od 14.00 do 18.00 URE. V SOBOTAH od I ■ L. 8.30 do 12.30 URE. ^^^ * w » ■ ^ 17. aprila 1986 * titovo velenje * NAS OBVEŠČEVALEC * stran 7 koledar četrtek, 17. aprila - Rudolf PETEK, 18. aprila - KONRAD SOBOTA, 19. aprila - EMA NEDELJA, 20. aprila - NEŽA PONEDELJEK, 21. aprila -SIMEON TOREK, 22. aprila - LEONI DA SREDA, 23. aprila - VOJKO mali oglasi OTROŠKO POSTELJICO Z JO-GIJEM UGODNO PRODAM. Informacije popoldne po telefonu 857-930. PRODAM PLETILNI STROJ BADER. Telefon 857-607. ZAPOSLIM ŠIVILJO za šivanje konfekcije. OD po dogovoru. Tel. (063) 831-662. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da prodajamo dva meseca stare piščance Hisex, dvakrat cepljene, krmljene s koruznim šrotom, dobite jih vsak dan. Informacije po telefonu 062-873-202. Ugodna cena velja za komad 600 din. Se priporoča Marija Špegel iz Mute. Prosim, pohitite, ker je povpraševanje veliko. V TITOVEM VELENJU -STARI TRG PRODAM V STARI HIŠI STANOVANJE 80 m2, zelo primerno tudi za obrt. Ponudbe: Kos Ljubljana, Cesta na laze 10. V ŠOŠTANJU HONORARNO ZAPOSLIM ŽENSKO, lahko je mlajša upokojenka, za pomivanje posode v večernih urah. Naslov v uredništvu ali po telefonu 881-166. HIŠO ENONADSTROPNO, na zelo prometni točki, primerno za obrtni lokal, v centru Šoštanja, takoj vseljivo — prodam. Informacije vsak dan od 21. do 22. ure po telefonu (063)-26-621. PRODAM SENO. Paška vas, Otoka 3 pri Prislanu. KVALITETNA FRIZERKA DOBI ZAPOSLITEV. OD 55.000 din. Informacije po telefonu 853-569 popoldan. PRODAM HIŠO V OKOLICI TITOVEGA VELENJA. Informacije na naslov Ivan Videnšek, Šalek 35, Titovo Velenje. SLADKO SENO IN IZABELO prodam. Korun, Šalek 43, Titovo Velenje, telefon 858-525. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO RENO-12, cena 10 M, prevoženih 97.000 km. Telefon 856-285. ZAMENJAM DRUŽBENO DVOSOBNO STANOVANJE, (telefon, moderno pohištvo), najemnina nizka v Dravogradu, z dvosobnim ali večjim (možnost doplačila) v Titovem Velenju. Informacije po telefonu 858-557. PRODAM KOMPLET OPREMO ZA DNEVNO SOBO. Informacije po 15. uri vsak dan po telefonu 853-244. PRODAM ČRNOBEL TV, star pol leta. Telefon 721-050. PRODAM PIŠČANCE HISEX nesnice, dvakrat cepljene, stare 7 tednov. Informacije po telefonu 857-956. DVODNEVNO SMUKO NA VISOKOGORSKIH smučiščih Vogla organizira AMD Titovo Velenje 26. in 27. aprila. Informacije po telefonu 853-348. STREŠNO OPEKO NOVO, DVOZAREZNO 1000 komadov prodam. Cena 70, din komad. Tone Tajnšek, Arnače 22 C, Šentilj pri Titovem Velenju. PO UGODNI CENI PRODAM FRAJTONARICO (BE, ES, AS). Kličite po telefonu 858-239, v popoldanskem času. KUPIM ZAZIDALNO PARCELO ALI S STARIM OBJEKTOM Z DOKUMENTACIJO v okolici Šoštanja in Titovega Velenja. Prodam tudi Tomos avto-matic in šotor za 4 osebe. Miko-letič, Šercerjeva 13, Titovo Velenje. PRODAM STAREJŠI TIP OMARE za dnevno sobo, rex stole in klubsko mizo, ter kavč. Telefon 853-686. PRODAM GLASBENI CENTER GORENJE. Informacije po telefonu 854-223. ZAHVALA Ob boleči in prerai^i smrti našega dragega moža in očeta Vilija Valanda 3e zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, članom ZRVS, DPO, govornikom, pevcem, godbi in vsem ostalim, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Prav prisrčna zahvala velja GORENJE DO—Procesna oprema, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem ostalim za nesebično pomoč v težkih trenutkih. VSI NJEGOVI Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) V SPOMIN 23. aprila bo eno leto bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče in stari ata Ivan Kokot iz Šercerjeve v Titovem Velenju Težka je resnica, da te ni več med nami. Za vedno boš ostal v naših srcih kot dober mož in skrben oče. Hvaležni smo za vse, kar si storil za nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob nenadni iz"'ibi moža in očeta Alojza Kakerja Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sosedom, rudarskim uniformirancem, častni straži, rudarski godbi, pevskemu zboru Kajuh, obema govornikoma za poslovilne besede, zlasti še delavcem RLV-TOZD Jamske gradnje in Gorenje notranja oprema — TOZD Pohištvo, ki so pomagali z zbranimi prostovoljnimi prispevki. Žalujoči: Žena Sonja s sinom Primožem in ostalo sorodstvo. NUJNO PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 LE, letnik 1982, prevoženih 43.000 km. Informacije po telefonu 855-904. ZAZIDLJIVO PARCELO (800 m2) v Malih Braslovčah ob Savinji prodam najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Savinja« na upravo li- PRODAM SENO. Telefon 855-372 popoldan. KUPIM TELIČKO. Informacije po telefonu 855-482. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO, kasetofon Sansui D-90, gramofon Sansui Quartsch digital FM5. Telefon 854-092. INŠTRUIRAVA MATEMATIKO IN FIZIKO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE ter strokovne predmete za tehnično-elek-tro-šibki tok. Telefon 855-340. PRODAM ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika — z električno pečico in hladilnik Gorenje 170 litrov. Informacije po telefonu 857-052 od 12. do 15. ure. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO GOLF, letnik 1982 (Oktober) in smrekove »fosne« cca 20 mJ ter hišni računalnik Commodore C 64 s kasetofonom. Informacije po telefonu 856-661 popoldne od 16. do 18. ure. PRODAM STANOVANJSKO HIŠO (60 m2) v Mozirju z 60 m2 garažnih prostorov, primernih za obrt. Čistilnica Kotnik, Mozirje 99, vsak dan od. 8. do 15. ure. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Titovo Velenje: — 19. in 20. aprila 1986 — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stante-ta 13, Titovo Velenje Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj : od 18. do 25. aprila 1986 — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 857-223. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA n. sol. o Trgovska delovna organizacija NAMA Ljubljana, TOZD veleblagovnica Titovo Velenje, odbor za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge KUHARJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — Gostinska šola za kuharje — Izpit iz higienskega minimuma — Poskusno delo 2 meseca Vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD veleblagovnica Titovo Velenje, Šaleška 21, 15 dni po objavi. Udeležence objave bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, deda in pradeda Petra Turineka iz Lepe njive se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala internemu oddelku bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred. Hvala za izrečene poslovilne besede predstavniku ZZB NOB Mozirje ter tovarišu Volku. Hvala godbi Zarja in pevcem. Žalujoči: Sin Jože in hčerka Marija z družinama V SPOMIN V nedeljo bo minilo 4 leta, odkar nas je zapustila ljubljena hčerka in sestra Slavica Pečnik iz Zgornje Črnove 45, v Titovem Velenju Draga Slavica, zelo te pogrešamo in se ne moremo sprijazniti z grenko usodo, da te ne bo več med nas. Toda ti živiš v naših srcih in nikoli te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki se še spomnite nanjo in jo obiščete ob njenem mnogo preranem grobu! Vedno žalujoči: mama Katica, oče Mirko in sestra Marta. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, dedka in pradedka Viktorja Prevorčnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja ter za številne vence in cvetje. Zahvaljujemo se častni straži in vsem, še posebej gasilcem GD Titovo Velenje in ostalim društvom, članom ZB, starejšim obrtnikom in upokojencem, ki so ga pospremili k zasluženemu počitku. Hvala govornikoma Ivu Gorograncu in Stanku Hudalesu za ganljive poslovilne besede in pevcem pa za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Alojzu Fijavžu, dr. Ivanu Zu-pancu, zdravnikoma TD Titovo Velenje, ter zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnic v Topolšici in Sloveni Gradcu. Iskrena hvala č. g. župniku za izgovorjene globoke misli in g. kaplanu za pogrebni obred. 7 ŽALOSTJO V SRCU VSI NJEGOVI. 8 Halo, inšpektor! 855-756 856-151 855-963 V zvezi z vprašanji o spomeniškovarstveni problematiki v Šaleku, ki jih je v vašem glasilu postavil občan iz Titovega Velenja v rubriki »Halo inšpektor« vam odgovarjamo naslednje: Grad Šalek je razvaljen že bli zu dvesto let, odkarje ob koncu 18. stol. vanj udarila strela in ga zažgala. Zidovje se odtlej nenehoma ruši, tako, da so se od nekdanjega gradu do danes ohranile le še obodne stene trikotnega stolpa, ki pa je tudi že hudo načet. Ves ta čas se na hi-še.v naselju zlasti spomladi zla-goma ruši kamenje, kar pa doslej na srečo še ni imelo hujših posledic za občane. V zadnjih letih so se stvari zaostrile. Zato in pa spričo zgodovinske pomembnosti gradu, po katerem je dolina dobila svoje ime, sta se tako velenjsko turistično društvo kot tudi pristojna spomeniška služba že pred leti prizadevala, da bi se razvaline sanirale. Izdelani so bili natančni posnetki grajske stavbe, pripravljena pa so bila že tudi temeljna izhodišča za sanacijo, vendar so takratna prizadevanja zaradi pomanjkanja sredstev zamrla. Že v preteklem letu pa je bilo vprašanje sanacije Šale-ka znova postavljeno na dnevni red. O njem je poleg drugih organov in institucij razpravljala tudi občinska kulturna skupnost v Titovem Velenju in se opredelila za stališče, da z deli ni več mogoče odlašati. Takrat so sprejeli tudi sklep, da natančnejša spomeniškovarstvena izhodišča za sanacijo razvaline pripravi pristojna spomeniška služba v Celju, kulturna skupnost Velenje pa bo za dela skušala pridobiti ustreznega investitorja, saj sama nikakor ne razpolaga s sredstvi, ki jih bo sanacija terjala. Na skupščini je bila takrat sprejeta tudi informacija predstavnika spomeniške službe, da bi rušenje razvaline najbrž terjalo celo več denarja kot njena sanacija, kot kažejo podobne izkušnje zad- njih let pri nekaterih drugih spomeniških stavbah. O slabi notranji ureditvi cerkve v Šaleku ni mogoče govoriti. Vsa dela, ki so obsegala predvsem statično sanacijo sten ter prezentacijo arhitekturnih členov so opravljena strokovno in estetsko korektno. Odprto je samo še vprašanje baročnega stranskega oltarja, ki je trenutno v restavraciji in bo po opravljenih obnovitvenih delih vrnjen na svoje mesto. Kar zadeva zunanjščino cerkve, je tu več nerešenih vprašanj. Izvedbena kvaliteta nekaterih gradbenih del je slaba, saj se zlasti na talnem zidcu kažejo hude poškodbe. V tem primeru mora investitor od izvajalca zahtevati, da poškodbe popravi. Vendar pa je tudi nekaj okoliščin, zaradi katerih je zidovje mnogo bolj izpostavljeno okvaram, kot bi bilo treba. Ko so pred leti uredili cestišče ob Andrejevi cerkvi in ga asfaltirali, so ob stiku cestišča s cerkvenim zidovjem sicer uredili dre-nažo, vendar ta očitno ne funkcionira. Drug problem so žlebovi, kjer ob odtočnih ceveh niso urejeni odtoki, kar povzroča zamakanje temeljev, tako da se vlaga in z njo povezano luščenje beležev kaže že tudi ponekod v notranjščini cerkve. Vse te pomanjkljivosti je potrebno čimprej odpraviti. Ravnateljica Anka Aškerc, prof. Opozorilo rejcem psov Pri kontroli izvajanja določenih preventivnih ukrepov na območju občine Velenje je veterinarski inšpektor ugotovil, da se nekateri lastniki psov ne ravnajo po določbah odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni vest-nilc občine Velenje, št. 5/79). Ta odredba določa priporo psov in mačk. Ukrepi za preprečevanje širjenja stekline so še vedno aktualni. Psi morajo biti na verigi ali v obori. Na sprehodu mora biti pes na vrvici in z nagobčnikom, tako da ne ogroža zdravja in življenja ljudi. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/86) pa določa, da morajo biti vsi psi starejši od štirih mesecev do 1/5-1986 preventivno cepljeni proti steklini. Če svojega psa niste pripeljali na cepljenje, od 14/4 do 17/4, morate to storiti takoj na sedežu veterinarske postaje v Šoštanju in sicer vsak delovnik razen sobote od 7. do 9. ure. V lem letu bomo opravili kontrolo izvajanja navedenih ukrepov. Vse necepljene pse in pse, katerih lastniki ne upoštevajo predpisane pripore, bo treba pokončati, lastnike pa predlagali v upravno kazenski postopek. Lovljenje psov bo opravljala konja-ška služba Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje. Veterinarska inšpekcija MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIČNIKI DVA POŽARA NA ŠOŠTANJ-SKEM OBMOČJU 10. aprila okoli 14. ure se je vnelo gospodarsko poslopje Rudija Skorn-ška iz Skorna 33. Nastalo je za 800 tisoč dinarjev škode. V soboto, 12. aprila pa se je nekaj po polnoči vnelo gospodarsko poslopje Stanislava Vi-demška s Partizanske poti 7 v Šoštanju. Požar seje razširil tudi na bližnjo stanovanjsko hišo Eda Acmana. Vzrok požara še ni znan, nastalo pa je za okoli 2,5 milijona dinarjev škode. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V Hotelu Paka je 10. aprila okoli polnoči razgrajal Rafael R„ star znanec velenjskih miličnikov. Pridržali so ga do istreznitve, saj so domnevali, da bo s kršitvami nadaljeval. Naslednjega dne okoli 23. ure so morali miličniki spet posredovati v hotelu Paka. Sprli so se ZvonkoŠ., Branko K., Ante Č. in Andrija D. 12. aprila okoli polnoči pa je v Rdeči vrtnici Safet M. napadel in lažje telesno poškodoval Živka M. VEČ DELOVNIH NEZGOD Nekaj po 8. uri se je 10. aprila v Si-pajtu hudo telesno ponesrečil Pavel Sešel. Odtrgalo mu je palec na desni roki. Naslednji dan pa se je malo pred 18. uro v šoštanjski železnini ponesrečil Jože Ču jež. Čez nogo mu je zapeljal viličar. VLOM V SKUPŠČINO OBČINE VELENJE Iz doslej še neznanih razlogov so neznani storilci preko zadnjega vikenda vdrli v-prostore Skupščine občine Velenje. Vdrli so tako, da so prevrtali cilindrično ključavnico. PODLEGEL POŠKODBAM Nekaj po 21. uri se je 9. aprila zgodila na cesti Simona Blatnika v Titovem Velenju huda prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje. Po omenjeni cesti je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 1X4 378 Jano Deršak. Verjetno je vozil prehitro. zato ga je zaneslo s ceste in je trčil najprej v zid ob cesti, nato pa v drog obcestne svetilke. Dobil je tako hude poškodbe, da jim je v celjski bolnišnici podlegel. VSE VEČ TATVIN Število tistih, ki si želijo na nezaslu-žen način prilastiti denar ali kakšno ...... . . ...a. 1 udi zadnji teden so zabeležili miličniki nekaj tatvin po trgovinah. V Keramiki Gorenje sumijo, da je neznanec ukradel 5 ton cementa, v samskem domu na cesti Simona Blatnika pa je prav tako doslej še neznani storilec ukradel 16.000 dinarjev. Veliko pa je tudi kraj iz avtomobilov. 12. aprila je neznanec demontiral in ukradel obe prednji kolesi z avtomobila Zastava 750 parkiranega v Topolšici. Hoooruk za lepše okolje Vreme jo je malo zagodlo, tako da mladinci iz naše občine letos še niso zavihali rokavov na kakšni mladinski delovni akciji, pa čeprav so svoj praznik, Dan mladinskih delovnih akcij proslavili že pred dobrimi dvemi tedni. V želji, da ne bi bilo razočaranje preveliko, so se na občinski konferenci ZSMS Velenje odločili, da bo prva letošnja lokalna mladinska delovna akcija v soboto. Zborno mesto je ob 7.30 pred stavbo sodišča in DPO, naloga pa je nadvse aktualna — očiščevanje okolja. Ker bo to tudi priprava na Štafeto mladosti in na vse letošnje pomembnejše mladinske delovne akcije ter zato. ker se mladi z vsem srcem in zagnanostjo zavzemajo za ohranitev narave, bo gotovo tudi odziv na to akcijo velik, delo, predvidoma naj bi trajalo štiri ure, pa bo tako kakovostno opravljeno. Pa ne bi bilo odveč, če bi mladim za-gnancem priskočili na pomoč (čeprav le okoli svojih stanovanjskih hiš), tudi ostali občani, posebno še, če se spomladanskega olepševanja okolja še niso lotili. Velenje :Akademac 26:21 Domače rokometašice so dokazale, da znajo dobro igrati še zlasti, če je tudi sojenje korektno. Takšno pa je bilo na srečanju z gostjami iz Kikin-de. Toda do zmage niso prišle lahko. Vse do 40. minute je bil izid srečanja za njih negotov. Ob polčasu so gostje celo vodile z 9:10, v prvih minutah nadaljevanja so to vodstvo zlasti po zaslugi Nade Jurič (ta je lani igrala pri Velenjčankah) vodstvo povečale kar trikrat na dva zadetka. Iznenada pa so domača dekleta zaigrala tako, kot je od njih pričakoval trener Ram-skugler in seveda gledalci. Zbrano, z lepimi in učinkovitimi akcijami ter zadetki v napadu. V odločilnih trenutkih je najstarejša igralka Dobrila Golič dvakrat zadela, z uspešnimi meti se je pridružila nadarjena Zidarjeva, zelo razpoložena pa je bila tudi Kričejeva. Na vratih se je izkazala Petkova, poleg ostalih pa je treba v obrambi še posebej pohvaliti S. Golič. Plod takšne igre je bilo vodstvo v 45. minuti s 17:14 zelo dobro igro do konca srečanja pa so igralke Velenje to vodstvo še povečale. Strelke za Velenje so bile: Kričej 9, Misaljevič, Zidar, in Kotnik po 4, D. Golič 2. Bovha in S. Golič po enega. Pri gostjah pa je bila najbolj učinkovita N. Jurič s 7. zadetki. RUDAR : MURA PRELOŽENO Sneg, ki jo je zagodel tudi nogometašem v slovenski nogometni ligi marsikje so srečanja odigrali v zelo težkih razmerah, v Titovem pa je bilo snega toliko, da je moral sodniìc tekmo med Rudarjem in Muro preložiti. Datuma nove tekme še niso določili. Na tekmi je še zlasti navdušila Zidarjeva Usnjar :Šoštan j 25:15 Rokometaši Šoštanja so na gostovanju v Liliji doživeli pravo katastrofo. Domači Usnjar jih je namreč premagal kar s 25:15 (12:8). S tem'porazom so Šoštanjčani zdrsnili na 4. mesto in za vodilnim Rudarjem zaostajajo za 2 točki. V prihodnjem kolu bodo doma igrali z močno ekipo Ajdovščine. Igrali le Smarčani Nedeljsko kolo v slovenskih nogometnih ligah je močno oviralo sneženje, zato je bilo precej srečanj preloženih zaradi nemogočih tekmovalnih pogojev. Nastopili so le nogometaši Smartnega, ki so v Lendavi klonili proti domači Nafti z 1:3. Domačini so vodili že 3:0. v zadnji minuti pa je poraz ublažil Kolenc. Nogometaši Rudarja srečanja z Muro na domačem igrišču zaradi previsoke snežne odeje niso odigrali, v prihodnjem kolu pa se bodo v Kranju pomerili z domačim Triglavom. Zaradi snega so morali nedeljsko srečanje preložiti tudi igralci Elkroja, ki bi se sicer morali doma v derbiju pomeriti z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Kljub tekmi manj na lestvici še vodijo, že v prihodnjem kolu pa se ljubiteljem nogometa obeta izredno zanimivo srečanje v Šmartnem ob Paki, kjer se bosta za točke pomerili moštvi Smartnega in Elkroja. Spomladanska smuka na Rogli Zveza telesno-kulturmh organizacij občine Velenje in komisija za šport, rekreacijo in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov pripravljata pomladansko smuko na Rogli in sicer pojutrišnjem, 19. aprila. Število smučarjev je omejeno, zato se prijavite na sedežu zveze tele-sno-kulturnih organizacij na Foitovi 2. Prijave sprejemajo še jutri, v petek, od 7. do 12. ure. Prevoz je brezplačen, smučarsko karto pa si plačajo udeleženci sami. Avtobus bo v soboto, 19. aprila, odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 7. uri in bo smučarje pripeljal nazaj v popoldanskih urah. V soboto kar dve tekmi Ljubitelji rokometa bodo v soboto popoldne oziroma zvečer preživeli v Rdeči dvorani, kjer si bodo lahko ogledali kar dve rokometni srečanji. Rokometašice Velenja bodo ob 18. začele tekmo z ekipo Borova, igralci Šoštanja pa ob 20. z Ajdovščino. Seveda ljubitelji rokometa pričakujejo, da bodo velenjska dekleta ponovila dobro igro in osvojila novi dve točki, ekipa Šoštanja pa, da se bo oddolžila za hud poraz v Litiji. Pomurje: Elektra 75:78 V predzadnjem kolu so igralci Elektre na gostovanju v Murski Soboti tesno, a zasluženo premagali domače Pomurje z rezultatom 78:75. Kljub temu, da sta oba centra Pečovnik in Plešej ostala doma, so bili gostje uspešnejši v skokih v obrambi in v napadu. Svojo igro so gradili na hitrih nasprotnih napadih in z meti z razdalje in bili pri tem zelo uspešni. Igralci Elekrte so takoj na začetku zaigrali zelo poletno in že v prvem delu povedli za 20 točk. Pred odmorom so nekoliko popustili, vendar polčas kljub temu dobili s 44:31. V drugem polčasu so gostitelji poiskušali vse, da bi prešli v vodstvo, vendar gostje niso popustili, čeprav so morali zaradi petih osebnih napak na klop Kitak, Janič, Lipnik in Mrzel. Igralci Elektre so bili znova uspešni pri trojkah, saj jih je Janič dosegel 5, Rotovnik in Se-všek pa po eno. Pohvale zaslužijo vsi, najboljši pa je bil Dumbuya. Za Elektro so igrali: Sevšek 3, Mrzel 2, Lipnik 10, Kitak 8, Dumbuya 20, Janič 21, Vovk, Ocepek, Rotovnik 12 in Brešar 2. V zadnjem kolu se bodo košarkarji Elektre v soboto ob 18. uri na domačem igrišču pomerili s Kovinarjem. Strelski šport Sesta medalja Jovanoviču Na državnem prvenstvu invalidov v streljanju z zračnim orožjem v Osijeku so nastopili strelci iz vse Jugoslavije, med njimi nekaj zelo znanih. Za slovensko reprezentanco je nastopil tudi Peter Jovanovič, član društva invalidov Titovo Velenje. Z ekipo je osvojil 3. mesto, tretji pa je bil tudi med posamezniki v streljanju s pištolo. To je bil njegov šesti nastop na državnem prvenstvu in obenem šesta medalja. Doslej je namreč že osvojil 3 srebrne in 2 bronasti. Jubilejnega, 30. državnega prvenstva v streljanju s serijskim zračnim orožjem za pionirje in pionirke v Ho-tinji vasi pri Mariboru, sta se udeleži- la LUiii aiinon veternik in Urška Bandaio. Med 277 tekmovalci je bil Simon Veternik 27., Urška Bandaio pa je osvojila 22. mesto. Konec tedna bodo na prvenstvu nastopili še strelci v ostalih kategorijah. Društvo invalidov Titovo Velenje je na strelišču Mroža pripravilo tekmovanje za letošnji društveni pokal. Na prvenstvu so nastopili tudi strelci Djurdjevca iz sosednje republike in strelci iz Nove Gorice. Največ uspeha so imeli domačini, ki so zmagali v ekipni konkurenci in pri posameznikih. Za ekipo so nastopili Milan Bürger, Peter Jovanovič, Rudi Zager in Hinko Boia, ki je slavil tudi pri posameznikih. Judo V soboto je bilo v Mariboru republiško prvenstvo v judu po posameznih skupinah. Nastopili so tudi velenjski judoisti in dosegli dokaj dobre uvrstitve. Podbomik je bil v svoji skupini tretji, četrta mesta pa so osvojili Lesjak, Ovčjak in Jan. Na republiška prvenstva se zavzeto pripravljajo tudi pionirji, mlajši mladinci in mladinke, ki se bodo za naslove pomerili sredi maja. Teki V soboto, 12. aprila, so v Radencih odprli sezono množičnih tekaških prireditev. Nad 1500 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije seje merilo na 42, 21 in 10 km dolgem maratonu, ki je štel tudi za slovensko prvenstvo. Prav na tem so bili uspešni velenjski udeleženci. Med članicami je drugo mesto dosegla Slavica Poznič, ki je 21 km dolgo progo pretekla v času 1;28,22. Med mladinci je zmagal Jože Gor-jup, mali maraton pa je pretekel v času 1,33,34. Uspešni pa so bili velenjski rekreativci, ki so si pritekli zlate in srebrne znake testa, ki so ga opravili s tem tekom na 21 km dolgi progi. " Taborniki Mute pod pokroviteljstvom Gorenja Muta znova vabijo na Gradišče nad Muto, kjer bodo izvedli svoj tradicionalni 24. taborniški tek. Prireditev se bo pričela z otvoritvijo in kulturnim programom ob 9.30 uri, teki mlajših skupin se bodo pričeli ob 10.40. Ob 12. uri bo XV. spominski tek NOB, ki bo potekal od Branika na Gradišče, na 8,5 km dolgi progi. Če bo dovolj zanimanja, bo iz Titovega Velenja odpeljal posebni avtobus, sicer pa so zveze ugodne (5.50, 7.00). Pionirke Šaleške 5-8 v Sloveniji Pionirska košarkarska vrsta Šaleške, za katero igrajo učenci osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja, so v republiškem tekmovanju za pokal Šumi v okviru pionirskega košarkarskega festivala dosegle lep uspeh. V četrtfinalnih in polfinalnih tekmah v Šoštanju in Murski Soboti so premagale svoje nasprotnice, ekipi Pomurja in Cometa, izgubile pa so v srečanju proti košarkaricam Maribora in Celja. Šoštanjčanke so si zmago zagotovile predvsem s hitro igro, v preostalih srečanjih pa je svoje »odigrala« višina. Njihove nasprotnice so bile namreč precej višje. Da ženska šolska košarka napreduje, dokazujejo rezultati, Gotovo pa bo treba še veliko trdega dela v vseh selekcijah, da bodo tudi dekleta lahko odigrala vidno vlogo v slovenskem prostoru v tej športni zvrsti. Razveseljivo je, da ekipa ostane skoraj neokrnjena, saj so v njej nastopile sedmo-šolke. Kranjčeva, Mazejeva, Šmono-va, Kočivnikova, Gorškova. sestri Toplak. Hudobreznikova. Hliševa, Ko-ienčeva, Ločnikarjeva, Rajšterjeva, Lahova, Polhova bodo še naprej pridno trenirale in se tako kar najbolje pripravile za odprto pionirsko prvenstvo Slovenije. Rezultati: Šaleška:Pomurje 58:46, Šaleška:Comet 56:46. Šaleška:Mari-bor 36:48, Šaleška:Celje 40:50. T. Rehar Smučarski ples Člani velenjskega smučarskega kluba bodo letošnjo tekmovalno sezono sklenili s smučarskim plesom jutri, 18. aprila, v Rdeči dvorani. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli pevec Božidar Volfand, .ansambel Veter ig^inko Jjj-mek. M club bo predstavil nekaj modnih novosti. Gosta večera pa bosta zlati Rok Petrovič in presenečenje — med tekmovalkami — letošnje zimske sezone Katra Zaje. Ples se bo začel ob 20. uri. Šoštanj:Konus 5.231:5.149 r.egljači Šoštanja so v 15. kolu zmagali še štirinajstič. Doma so premagali kegljače Konusa iz Slovenskih Konjic z rezultatom 5.231:5.149. Domačini so tudi tokrat kegljali odlično, posebej pa se je izkazal Stane Fidej, ki je podrl 934 kegljev. V prihodnjem kolu se bodo Šoštanjčani v Celju pomerili z ekipo Obno- Proti Konusu je Stane Fidej podrl 934 kegljev. Glavič 890, Leopold Fidej 876, Komljenovič 866. Rajšter 849 in Križovnik 816. Spet liga mladih Komisija za ligo mladih v malem nogometu pri občinski konferenci ZSMS Velenje tudi za letos pripravlja to priljubljeno tekmovanje med ekipami osnovnih organizacij ZSMS po krajevnih skupnostih. Na prvem skupnem sestanku so najboljše ekipe lanskega tekmovanja prejele nagrade in priznanja, spominske nagrade za dolgoletno delo v komisiji pa so prejeli Daniel Zagorc, Franc Kur-nik, Mirko Krk in Vitjo Koprive. Letos bo v prvi in dveh drugih ligah tekmovalo 24 ekip, skupno pa bo igralo 350 mladih nogometašev. Mladi letos pripravljajo tudi pokalno tekmovanje, ki se bo pričelo 19. aprila, prvenstvo v ligah pa 27. aprila. Zdravko Golob I e s * v' ca radio velenje 17. 4. 1986 1. K ISS ES AND TEARS - Bad Bovs blue 2. BROTHER LOUIE - Modern Talking 3. NIKITA - Elton John 4. ONCE MORE - Taffy 5. HEIGH - OH - Fabian Nesti 6. JAPANESE GIRL - Max Him 7. I AM ALIVE - Saphir Na vstop v lestvico čakajo: 1. EASY LADY - Spagna 2. COME WITH ME - HBO — ------- Moj predlog Moj naslov