r a j več j i slovenski dncvmJ^"^ I v Združenih državah | Velja za vse leto ... $6.00 I! m Za pol leta.....$3.00 1 H Za New York celo leto - $7.00 j u Za inozemstvo celo leto $7.00 HI H______Ji GLAS NARODA UstistoyenskihLdelaTC^TAmm^ I The largest Slovenian Daily in 1 ■ the United States. I ■ Issued every day except Sundays 8 1 and legal Holidays. 1 Readers. i TELEFON: 00RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y^ qndtr Act eg Congress of ■arch 8,1879. jmrxmnn- nnjvn.km* pRf, _N0 182- — ŠTEV- 182- NEW YOKE, FRIDAY, AUGUST 5, 1927. — PETEK, 5. AVGUSTA 1927. ~ VOLUME XXXV. — UTWII TT^V Vojaštvo proti štrajkariem v Ohio. 300 MILJ NA URO GOVERNER SE ŽE POSVETUJE, KAKO BI NAPRAVIL "RED" Državne čete naj pomagajo zdrobiti premo-gar-sko stavko v Ohiju. — Rovski pazniki so metali plinske bombe na pikete. — Skrajno izzivalno obnašanje paznikov. — Pritožba tesarjev. COLUMBUS, O., 4. avgusta. — Governer Do-haney se je posvetoval včeraj s poveljniki ohijske narodne milice glede možne odpošiljatve čet v premogovna polja, da napravijo tam "red" v interesu lastnikov premogovnikov. Ob istem času se je tudi sporočilo, da sta gover-nerja Illinoisa in Indiane privolila v konferenco med zastopniki premogarjev in lastnikov premogovnikov treh držav. Idejo za tako konferenco je sprožil governer Dohaney. Uradniki Pocock Company iz Massillon, ki la-stujejo Maple Leaf rov južno od Doverja, pri katerem je pričelo včeraj goreti, so trdili, da je bili požar povzročen od eksplozije bombe. Po preiskavi razmer v bližini Maple Leaf rova j so sporočili včeraj trije milični polkovniki Haub-ric, Hardway in Reynolds, da vlada tam popolen mir. Ti trije častniki in generalni pribočnik Hend-erson so bili naprošeni od governerja Dohaneya za poročilo, da ugotove, če naj se odpošlje čete v različna stavkarska ozemlja. Prihod šerifa Hardestya in predsednika lokalne unije premogarjev Johna Cinque je preprečil včeraj spopad pred Provident rovom, v bližini St. Clairsville, okraj Belmont. Vsled izzivalnega obnašanja rovskih paznikov, kojih oČividni namen je povzročiti nemire, je žena nekega premogarja pobila na tla enega rovskega paznila. Rovski pazniki so vrgli med pikete sol* žilne bombe, ki se pa niso razpočile. Tesarji, ki so zaposleni v Webb rovu pri Shady side, so se pritožili, da so jih obmatavali z gnilimi jajci.__ PR0SLUU BIGAMIST JE URML V Sing Singu je umrl največkrat poročeni moški v Ameriki, neobjo-kovan od svojih enoin-dvajsetih žena. Nobena eno in dvajsetih žensk, s katerimi se jc poroči v teku tridesetih let George Sehultz, ki je baje največkrat poročeni moški v Sin? Singu, ni zahtevala zase njegovih smrtno preostankov. Možak je umrl včeraj v starosti sedem in šestdesetih let. Sehultz se je nahajal v Sin? Singu, kjer bi moral presedeti štiriletno kazen radi veletatvine, potem ko je bil že trikrat poprej obsojen radi tatvine. Njegovi ob-dolžiteliji so bili v vsakem slučaju ženske, ki so se redno izdajale za njegove žene. Ko je pred kratkim nevarno zbolel, je navedel jetnl-škein wardenu imena dveh svojih družic,"vendar pa ni bilo mogoče najti niti ene, niti druge. Sehultz je izjavil, da je lovil ženske s tem, da se ji mje laskal. Svoje žrtve je iskal med ^strežnicami, služkinjami, natakaricami itd. Poročil se je ž njimi, potem ko jim je delal velike obljube, nakar je nekega dne izginil z njih prihranki in celo z njih obleko. "Le" tri njegovih takozvanih žena so ga tožile radi bigunije. NADALJNI POLET PREKO ATLANTIKA V desetih dneh se bo ba-je za vršil polet iz Nemčije v Ameriko. — Junker aeroplanska družba je podala tozadevno u-j geto vilo. DESSAU, Nemčija, 4. avgusta.' •Tunkerjeva areoplanska družba v Dessau je včeraj oficijelno objavila. da bosta v teku enega tedna ali desetih dni pričela dva povsem kovinska enokrilnika s poletom iz Dessau a v New York. Vsako letalo bo imelo na krovu po tri ljudi ter bo odletelo ob objavljenem ca-! su. kakorhitro bo dovoljevalo vreme. j Kot pospešiteljo tega podjetja,' s katerim je Nemčija sprejela pri-, jateljski izziv Združenih držav, navajajo "William Hearsta. ameri-j škega izdajatelja listov, Severo-, nemški Llovd, voditelje Darm-I stadta ter Narodno banko. j V želji, da pospeši oceansko zra-| koplovstvo in izboljša sporazum med obema narodoma, je stavil j Hearst na razpolago $33,000. — | $15.000 je določenih za pravico, da se pošlje v enem teh aeroplanov časnikarskega poročevalca, ki bo na ta način prvi poročevalec-pot-nik na poletu preko Atlantika. Za ta polet, ki bo dosti težji kot pa polet iz Amerike v Evropo radi neugodnih vremenskih razmer, so zgradile Junkerjeve naprave dva posebno opremljena aeropla-_ na, ki bosta nosila imena "Bremen" in "Evropa" > Daily News je mnenja, da je predsednik Coolidge sit svojega urada, prav tako kot sta ga tudi Baldwin in Briand. V nadaljnem pravi list: — Treba je človeka izvanredno velike vitalnosti in ali iavanrednih prepričanj, da uspešno prenese velikanski pritisk modernega političnega vodstva. Noben teh mož pa nima niti prvega, niti drugega. PARIZ, Francija, 4. avgusta. — Ugotovilo predsednika Coolidga, :ila se ne bo potezal za nadaljno j nominacijo, je tvorilo včeraj predmet. komentarjev tako v francoskih kot ameriških krogih. Številni Amerikanei. ki pripadajo republikanski stranki, so dali izraza svojemu obžalovanju, j List Journal des Dcbats je izja-jVih I — Sklep Mr. Coolidjra ni bil zadovoljivo pojasnjen. Ali izvira i/ notranjih ali zunanjih razmer? Če je resnično prvo. izvira glavna tež-koča iz gotovega nezadovoljstva v poljedelstvu, a Coolidge je izgledal zmožen, da premaga to o-viro. j Lahko se tudi domneva, da mu je vzel pogum zadnji potek dogod-jkov Ženevi. Predsednik Coolidge Ije prevzel inicijatibo pri sklicanju konference ter pri tem najbrž zasledoval dva cilja, namreč doseči absolutno tonažno enakost z An-'glijo, in drugič povečati svoj oseb-jni prestiž v očeh svojih rojakov, j Brez dvoma ni mornariška konferenca napredovala soglasno z nje-'govimi željami in načrti, in objavil je svoj sklep natančno ob trenutku, ko je postalo jasno,.da ne 'more pomen jati mornariška konferenca uspeha zanj, naj se konča kot se hoče. Skriven polet v Indijo. DUNAJ, Avstrija, 4. avgusta. — Na skrivnem započeti polet nekega angleškega armadnega letalca y Indijo se je končal v Avstriji, ko (je padel aeroplan pri Lincn v Donavo. . ----- potres v california j _ Potre« je prestrašil pre-i bivalstvo Califcrnije. — Največ sta bila prizadeta Los Angeles in okolica, a povzročena škoda je malenkostna. LOS ANGFELES, Cal., 4. avg. 3resto Los Angeles in okolico je danes zjutraj ob polpetih obiskal močan potres. Posebno močni so bili stresljaji v notranjem delu mesta, kjer se nahajajo velika uradna poslopja. Dva močna sunka sta trajala kakih deset sekund. Santa Monica, ki Ježi od morski obali, je sporočila slične stresljaje. Prvi sunek je bil tam močan ter je nato izzvenel v številne, manj močne sunke. Tudi Pasadena in Hollywood sta čutila potres. Časnikarji poročajo, Ida so bili prebujeni iz spanja. Sain Bernardino, šestdeset milj iz-, točno od Los Angelesa. je istota-ko čutil -dva močna, hitro drug drugemu sledeča potresna sunka, j Ničesar pa ni bilo čutiti o sunkih v El Centro v Imperial Valley in Santa Barbari, ki ležita severno od tukaj ob obali. Celo tam, kjer so čutili potres, ni bila povzročena nikaka materi-jalna škoda. Viharji povzročili veliko škodo v Švici. ŽENEVA, Švica, 4. avgusta. — Viharji so povzročili predvčerajšnjim popoldne in zvečer veliko škodo po celi južni in centralni Švici. V bližini Berna in Freibur-ga je povzročila toča v velikosti kurjih jajc velikansko Škodo na poljih. Varye dolina in Montreui okraj sta bila opustoiena. leninova vdova proti tr0ckemu Komunisti hočejo pospešiti izgon Trockega. — Vdova Lenina je napadla opozicijo v moskovskem časopisju, — I češ, da ogroža sovjetsko unijo. I _ MOSKVA, Rusija, 4. avgusta. Uvodno kritiziranje opozicije se vrši sedaj na vsej fronti, in v teku enega ali dveh dni je pričakovati glavni naskok, ki bo vrgel Trockega in Zinovjeva iz centralnega komiteja komunistične stranke. Včeraj je vdova Lenina, mada-ma Krupskaja, ki je bila nekoč članica opozicije, objavila proti-opozicijski napad v moskovskem časopisju. V njenem govoru je pred vče-rajšnjo plenarno sejo bilo opaziti tri zanimive točke. V prvi je trdila, da so izgubili opozicijski voditelji stik z razpoloženjem mas in i da slede veši takozvane revoluci-jonarne teorije, doeim poznajo Stalin in njegovi družabniki v administraciji boljše presenetljive izpremembe in razvoje v mnenju mas tekom preteklih dveh let ter vodijo politiko v smeri, ki pospešuje naravni narastek sovjetske u-nije. dočim bi politika opozicije o-virala ta narastek. V drugi vrsti je nudila madama Krupskaja preged izzivalnega stališča opozicijskih voditejev tekom prvih treh dni plenarnih sej, s čemur so opravičili domnevo, da zavračajo vsak kompromis. Tretjič je madama Krupskaja sicer priznala vrednost kritik opozicije pred dvemileti, ko je bil položaj sorazmerno stalen, a jih obsoja danes, v trenutku boja, ko je treba do skrajnosti strniti vrste sovražnikom. V tem tiči tudi ena najboljših kart administracije proti opozi-ciij. | Zbližan je med Rusijo in Poljsko. j VARŠAVA, Poljska, 4. avgusta, j Poljski poslanik v sovjetski uni-^ ji. Patek, ki je dospel na dopustnem potovanju v Varšavo, je spo-j ročil ministrskemu predsedniku j Pilsudskiju, da so pričela ugodno potekati pogajanja s sovjetsko vlado v zvezi z umorom sovjetskega poslanika Vojkova v Varšavi. Oba strani sta pričeli kazati popustljivost, — je izjavil. — in re-' šitev je vsled tega dosti bližja kot je bila. Po svojem povratku v Moskvo bo Patek obnovil pogaja-nja z rusko vlado glede sklenitve nriiateliske in trgovske Doeodbe. UNMAVOOQ « ——r—ca> M. * bo baje vozil novi aeroplan. katerega je konstruiral ameriški mor- I nariški poročnik Al Williams. Poskusne vožnje se bodo vkrat-kem pričele. ' VPLIV C00LIDGE-0VE j ODLOČITVE na EVROPO ! - I Akcija predsednika Coolidge-a stavija Evropi ve-1 like zagonetke. — Nekateri listi v Londonu, Pa-1 rizu in Berlinu spravljajo ta sklep v zvezo s po-, lome m konference v Ženevi. — Mnenja Angle-' zev so različna. LONDON, Anglija, 4. avgusta. — Objava predsednika Coolidge-a, da se ne bo potezal za predsedniško nominacijo v bodočem letu, je bila včeraj skoro edina politična novica, o kateri je željno razpravljalo časopisje. Uredniški razlagalci ne soglašajo glede vzroka in učinka tega predsednikovega sklepa. sacco in vanzettTmoraia umreti v električnem stolu I - Governer Fuller je potrdil razredno sodbo proti Saccu in Vanzettiju ter ju izročil električnemu stolu. — Rekel je, da sta bila deležna pravičnega procesa. — Smrtna sodba bo izvedena dne 10. avgusta. BOSTON, Mass., 4. avgusta. — Nicola Sacco in Bartolomeo Vanzetti morata umreti dne 10. avgusta. Governer Fuller iz Massachusettsa je potrdil njuno usodo. Po vsem svetu s skrbno nape-1 tost jo pričakovana odločitev se je glasila: — Na temelju svoje preiskave ne najdem zado-sti upravičila za vmešavanje. — Jaz sem s poroto vred mnenja, da sta ta dva človeka, Sacco in Vanzetti, kriva in da sta imela pravičen proces. Nadalje sem mnenja, da ni nobenega tehtnega razloga, da bi se jim dovolilo nov proces. Odločitev governerja je bila ista kot odločitev od njega imenovanega posvetovalnega komiteja. Governer je uporabil precejšen del svoje izjave opravičevanjem sodnika Thayerja ter se pri tem skliceval na mnenje enajstih porotnikov, ki so nastopil v procesu. Oddelek, obtoječ iz enega seržanta in desetih mož, patrulira po četah izven jetnišnice. Vsako oseibo, ki se približa jetnišnici preiščejo. Na zidovih jetnišnice straži dvajset pomožnih wardenov, oboroženih s puškami in revolverji. Kakorhitro je potalo znano poročilo o potrditvi obodbe v policijskem glavnem stanu, so razposlali iz njega vse rezerve, da ojačijo straže. Na smrt obsojena sta že spala ob času proglasitve governerjeve odločitve. posledice ljubosumnosti Ljubosumen mož je u-streKl zeno m starega prijatelja. — Krvava tragedija se je za vršila v Knoxville, Tenn. KNOXVILLE, Tenn., 4. avg. — jO. H. Mav, predsednik Tennesse Loai Brokers Ass. in odličen meš-jčam mesta, je ustrelil svojo ženo (in dolgoletnega prijatelja, polkovnika Charles Roberta, člana štaba governerja Tenneseeja ter odlične-jga trgovca, katerega je dolžil, da j je imel nedovoljene odnošaje z njegovo ženo. j Pred nedavnem Časom jo je to-žil na ločitev zakona iu predvče-rajšnjim je vložila ona protitožbo. I Dne 2. julija se je ločila od svojega moža ter ae po obisku pri -prija-tejih v Texasu v preteklem tednu nastanila pri svojem stricu in svoji teti. Včeraj zjutraj se je napotil May v hišo strica ter vprašal : i — Kje pa je moja žena? Teta. ki je domnevala, da se hoče zopet, sprijazniti ž njo, je odgovorila, da je zgoraj v kopalnici. On je pohitel navzgor in takoj nato je bio čuti presunljiv krik. Več strelov je počilo, in nato je priletel May po stopnjicah. Približno eno uro pozneje je stopil v brivnico, kjer se je nahajal polkovnik Roberts. — Ti si uničil moj dom! — je zakričal May ter oddal nato iz dveh revolverjev devet strelov, ki so Robertsa takoj ubili. I i Nobenega poskusa ni vprizoril, , da bi zbežal ter se je mirno pustil aretirati. Rekel je: — Moja žena in moj prijatelj sta me varala že .štiri leta. V zadnjih treh tednih (sem le malo jedel in spal. Ko sem čul, da je vložila nezvesta protitožbo. ter me obdolžila nezvestobe, je bilo preveč in nič drugega nisem mogel storiti kot ubiti oba. Družina polkovnika Robertsa zanikuje odločno, da je imel slednji razmerje z ženo Maya, temveč da je kot star družinski prijatelj le skušal uveljaviti mir in soglasje med obema. » Seznam. To je seraam, ki pokale, koliko ameriškega tli kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini Izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo trn ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. - Dinarji Ure 1 / ~ Posebni po- Din. .... 500 .... $ 9.40 Idr...... 100......$ 6.10 datki.: Din..... 1,000 .... $ 18.50 Idr...... 900 ......$11.90 *** Din..... 2J0C .... $ 46.25 Lir...... 300 ......$17.55 ^n^SvlSto Din. ____ 6,000 — $ 9100 Lir...... 500......$88.75 at^wy n* kak« Din. .... 10,000 .... $182.00 Ur...... 1000 ......$56.50 Ml: i« $*. aH Za poUJatfct U presegajo DesetttsoB XHaarjsv all pa Dratted Ur fsvfsi $M. aspnj dovoljujemo poseben .....rtii primerna popart. P**. PS S smfee si rmktgm Marja. Nskssfls pa tniJsT—s »farna brrtajeam v aaHraHl las* tat Za vežje mtjj>jL FRANK SAKSER STATE BANK J32 Cortlandt Street. w*ms mourn *n h Nejg YorE, N, & ■ ' I. —-——m- r glas naroda (SLOVENE D4ILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank_Sakser, president. __Louis Benedik, treasurer Place of business of the, corporation and addresses of above officer* 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan,_N6w York City, N. Y "GLAS NARODA" (Voice of the People) _ ____Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Za celo leto velja list ea Ameriko Za New York e* celo leto....%7.00 in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ................................$3.50 Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za čet rt leta ............................$1J0 Za vol leta................................ Subscription Yearly $6.00.___ Advertisement on Agreement.___ "OUis Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj s©' blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeni-j kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___, "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. j IZ BLAŽENE ITALIJE V Xewvorski "Tribuni" objavlja neki poročevalec svoje vtise o Italiji. V enem zadnjih člankov odgovarja na vprašanje, kako je mogoče, da je Mussolini še vedno med živimi. "Niliee si ne more predstavljati," pravi poreče fiCk'kako stroge varnostne odi-edbe so uveljavljene zaj Mussnlinijevo varnost. Vsa pažnja je posvečena njego-j vi hrani. Izza zadnje svoje bolezni uživa večinoma samo, mleko. V vili Torlonia, kjer stanuje Mussolini, je nastanjena tudi posebna krava. Neki detektiv nima drugega opravka kot vsak dan preiskati vso krmo, ki jo dajo kravi. Kravo molze neki fašist, skrajno zaupen fa-^ hist. Toda tudi ta fašist je pod nadzorstvom posebnega detektiva. Detektivi nadzorujejo nalivanje - mleka v. slekleniee in mleko je vseskoz, dokler ne pride na Mussolini jo vo mizo, pod strogim policijskim nadzorstvom " pot od vile Torlonia, vodeča proti raznim mir.is t r-, stvom, kamor Mussolini vsak dan zahaja, je kar posuta s poliristi in detektivi. V vsaki veži stoji najmanj en policist id i detektiv. Kadar Mussolinija pričakujejo, se| ne sme nihče ustaviti na cesti. Vsi pasanti morajo ho-, dili. Ko se pelje v parlament, je vse poslopje obdano z gostim kordonom policije, fašistovske milice, žandar-marije in detektivov. Kdor nima pri sebi trikrat potrjene vstopnice, ne sme v poslopje. V parlamentu mu višji uradniki vstopnico še dvakrat pregledajo. Niso pa zastražene s;amo ceste in poslanska zbornica. Tudi po * , v i strehah mrgoli detektivov, ki natančno pazijo, kaj počenjajo ljudje na ulici." J Poročevalec pravi nadalje: — "Nekega dne sem se ustavil v stebrišču Chigi palače, potegnil iz žepa pismo ter pričel citati. Naenkrat se mi je zazdelo, da čutim nekoga za seboj. Ozrl sem se ier opazil človeka v civilni obleki, ki mi je buljil preko rame ter skušal razbrati vsebino pisma. Legitimiral se je kot detektiv ter mi rekel, naj grem nemudoma dalje. Po vseh laških restavracijah in kavarnah so nabiti pla-i:ati. ki opozarjajo goste, da so vsi politični pogovori prepovedani. Ta predpis gostje dosledno kršijo, kajti Italijan rad o politiki govori. Niliče si pa ne drzne imenovati imena "Mussolini". Označujejo ga z raznimi drugimi imeni, le z njegovim pravim imenom ne. To bi bilo prenevarno. Ker je vsepovsod vsepolno ušes, preti vsakemu, ki bi črhnil kako zlo besedico čezenj, — najmanj par mesecev ali par let ječe." Tako piše poročevalec. 1 Mussolini mora biti v Italiji jako priljubljen; ker tako strašno pazijo nanj. f FULLERJEVA ODLOČITEV ' ---k- 1 Governer Fuller je najbrž poslal s svojo odločitvijo | Sacca in Vanzettija na električni stol, ni pa odgovoril na vprašanje, s katerim se bavi skoro ves svet, namreč, če sta Sacco in Vanzetti kriva in če sta bila deležna pravič-i nega procesa. . * | Fullerjevo stališče ni bilo lahko. Imel je odločati o^ pravičnosti postav, sodišč in sodnijskega postopanja v državi Massachusetts. J Oe bi hotel dovoliti Saccu in Vanzettiju nov proces, bi moral obtožiti postavo in nekatere sodnike v svoji lastni deželi. Governer in člani njegove komisije so uverjeni, da sta bila obtoženca deležna pravičnega procesa. S tem pa( ni governer prepričal onih stotisočerih, ki so uverjeni, da so imeli sodniki svoje predsodke in da je bilo najvišje sodišče pod vplivom teh sodnikov. Javnost je zahtevala nov in javen proces pred iic-j pristransko poroto in pred nepristranskim sodnikom. Njena aaliteva se ni izpolnila. Javnosti je bila predlože- Vlak povozil pijanca.. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu je vlak povozil delavca Jurija Kralja, ki je slučajno stal na tiru. Kralj je bil pijan. Vlak mu je zdrobil obe roki, tako, da so mu pesti le še za kožo ob visele. Prepeljali so ga v zakladno bolnico, kjer sta mu bili obe roki amputirani. Ves dan mož ni prišel k zavesti; šele drug dan je začel nekaj govoriti, a tako zmedeno, da se ni ničesar razumelo. Sin ustrelil očeta. , Iz-Nove- Gradiške poročajo, da je v Belem bregu 28-letni kmečki tan Anton Stivič z revolverjem u-strelil lastnega očeta Ivana Stivi-ča. $[ed hjima je bilo staro sovraštvo, kfer oče ni hotel iiročiti posestva svojemu sinu. Roparski napad v tagreb. okolici. Zidar Josip Lekoš, stanujoč v Kustošiji pri Zagrebu, je bil, ko se je z ženo iz mesta vračal domov, na mostu preko potoka Oernomer-ca napaden od štirih neznanih moških, ki so mu oropali uro z verižico in 100 Din., potem pa njega in njegovo ženo z mostu pometali ,v potok. Neki stražnik, ki je slišal klice na pomoč je obojico še živo potegnil iz vode. Za razbojniki ni •sledu. Dopis. Pueblo, Colo. Cenjeni gospod urednik: — Prosim, dovolite mi nekoliko prostora V vašem priljubljenem listu Glas Naroda. Že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz pueblške naselbine. Gotovo si bodo rojaki mislili, da je naša naselbina popolnoma izumrla. O delavnih razmerah ni vredno dosti pisati, ker skoro sleherni delavec mora pregarati polovico svojega življenja po tovarnah. Jaz se bolj zanimam za kake veselice ali piknike. Naj omenim, da se tudi tukajšnji Slovenci včasih radi poveselimo. Dne 24. julija sta tukaj obhajala srebrno poroko dobro znana in zelo spoštovana rojaka Mr. Anton in Frances "VVršič. Gospod Wršie je bil rojen v Št. Rupertu na Dolenjskem, gospa Frances "VVršič rojena Vratanič pa 'pri Celju na Štajerskem. Iz srca vama čestitam. V prvi vrsti moram priznati, da sta po svojem 25. letnem skupnem bivanju tako krepka in čvrsta igledala kot dva mlada poročenca. V drugi vrsti vama čestitam, ker se je gospa štorklja tako pogostoma oglasila pri vaju in s tem pripomogla do velike družine. Družino tvorijo: Anton, John, Ludvik in Ferdinand, rojeni v Mariboru ob Dra-! vi; Francis, Olga, Rihard, Viktor in Margaretli, rojeni v Pueblo, 'Colo. Vsi tukaj rojeni otroci pri-! padajo h K. S. K. J. Pri skupni udeležbi nam je gospodinja postregla z okusnim prigrizkom, no, tudi onega ta dobrega ni manjkalo. | Ko smo si okrepčali naše lačne želodce, nam je zaigral par lepih komadov dobro znani muzi kan t Joe Peček. Zanimivo jejrilo videti. kako se se vrtili pari stari in mladi, tako da je bila zares izvrst-na zabava. Pri tem smo tudi zapeli par slovenskih pesmi. Ob koncu se moram še zahvaliti gospe "VVršič za tako dobro postrežbo. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim gostom in želim, da bi se zopet zabavali pri kaki podobni slavnosti. j Mr. Anton in Mrs. Frances AVršič pa želim, da bi Se zlato poroko obhajala tako zdrava in vesela. Pozdrav! Poročevalec. I Atentat z bombo v Kočanih. Tp dni je neki še doslej neznani i atentator vrgel v Kočanih pred ho-. telom "Balkan" bombo proti mi-! zi, za katero je sedel vršilec dolž-i nosti srezkega poglavarja Stojmi-. rovič z nekaterimi svojimi uraden iki. Bomba je eksplodirala in je - drobec smrtno pogodil trgovca Sa- - vo Jovanoviča, rodom iz Gostiva-j ra naravnost v srce. ostali drobci i pa so ranili 16 oseb, med njimi dva Rusa in več otrok. Atentatorju jeu spelo pobegniti. Smatra se, da je bil poslan direktno iz Bol-J garske z nalogom, da pobi je pred-J stavnike jug. vojaške in upravne J ablasti v Kočanih. Za mizami je " namreč sedelo tudi par orožniških " oficirjev, i ! Cigan ukradel troje otrok. I Te dni popoldne so izginili trije " otroci delavca Ahmeta Alimagiča (v Sarajevu. Policija je pogrešane ^ otroke iskala brez uspeha, toda » vseeno so slučajno našli otroke v J * Kiseljaku pri Sarajevu. Vodil jih ^ ' je neki cigan, ki je otroke prete-' pal in jih silil, naj gredo ž njim. Vj 1 Ki.seljaku je najstarejši deček za-( i gledal nekega sorodnika, ki je o- * treke rešil, cigana pa izročil orož-> nikom. l. Ciganski tat v cerkvi. j V noči od 15. na 16. julija je bil izvršen vlom v cerkev Sv. Križa v J občini Netretič pri Karlovcu. 0-rožniki so izsledili kot storilca cigana Mijo Hudoroviča, ki je bil skupno s svojimi ciganskimi tovariši aretiran v nekem gozdu pri " Draganici. Pri njeni so našli vse ukradene predmete, katerih vrednost znaša 76,000 Din. t Blazen človek streljal na zagrebških ulicah. j j Trgovec s Čevlji Blaž Kolonič, . radom iz Ormoža, ki ima svojo tr-. govino na zagrebški Ilici, se je že dalj časa prav čudno obnašal in . zmedeno govoril. Tudi njegova že^ i na je že dalj časa v stenjevski i blaznici. Te dni je mož prišel s pu-i ško na ulico ter pričel streljati ) proti sosednji hiši. Tudi v bližnji J mlekarni je s puško ustrelil v . I strop. Policija je aretirala moža,1 . ki očividno ni pri zdravi pameti, i|ter ga oddala v bolnico na opazo-i [ vanje. i i j Samomor v kavarni I V kavarno "Kosovo" na Sušaku ~ je ponoči prišel natakar Vid Ma-^ jerovič v družbi nekaterih svojih . prijateljev. Čim se je Majerovič jVsedel za mizo, je z revolverjem1 *, trikrat ustrelil v zrak, četrto kro-j ) glo pa si je pognal v glavo. Zgru-1 dil se je tako nezavesten na tla "|ter bil prenesen v bolnico. | Zdravniki mu niso mogli poma-. gati, ker je krogla obtičala v gornjem delu lobanje in je **oškcd-' ba bila smrtna. Vzrok samWora' i ni znan. - j Od smrti vstala. -j V Beogradu se je pripetil nena- - vaden dogodek: vrnila se je v življenje žena, katero so ravno hoteli s prepeljati na pokopališče. Mlada! t žena natakarja Ivaniševiča, je že' t dalj časa bolehala in tudi zdravni-! -(ki ji niso mogli pomagati. Par dni i potem je izdihnili: Izdihnila du-■|šo — tako so Vsi verovali. V tem ■ prepričanju se je pripravljala rod-jbina, sosedje in znanci, da jo z vse-i mi častmi spremijo "k večnemtt ■ počitku*. Par ur pred pogrebom t pa se je zgodilo čudež. Ko so do-! maei in sosedje jokali ob krsti, je i "mrtva" žena spregledala ter se I polagoma dvignila iz krste. Nav-i zoči so ostrmeli in zbežali iz hiše. -jle neka žena se je približala kr- ■ sti in nesrečno ženo prenesla na postelj. "Pokojpici' so se vidno vračale moči in je upati, da bo še dolgo ostala pri življenji.* ':'f-' DENARNE POSlLJATVE IZ DENARNIH VLOG ^ Stranke, ki pošiljajo' redno denar v domovino si prihranijo čas in delo, ako imajo denarne vloge pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za v.sak nabg na pošti Money Order, nam enostavno na-roče. da dvignemo denar za pošiljateV iz vloge. Knjižica ostane najbolje .spravljena pri na.s. Tako « vtegnemo nalog prej dobiti in prej izpl&foiti v starem kraju. • Denar je med tem pri nas varno shranjeu in .se obrestuje po obresti se pa prično računati s prvim vsakega meseca. ( FRANK SAKSER STATE" BANK 82 Cortlandt St., New. Yojrk, H. Y. A'-;. - i Zagoneten utopljenec v Dravi. Te dni so zopet potegnili iz Drave utopljenca. NašLi so ga v Oreš-ju na gornji strani Ptuja, oddaljenem približno 25 minut. Utopljenec je star blizu 30 let. obrit je tudi po glavi, visok 168 cm, .srednje močan in je moral biti že bli-jzu 10 dni v vodi. j Utopljenca so potegnili iz Drave kompletno oblečenega v boljšo I obleko im modrega kamgarna.' Suknja je bila zapeta, srajca mo-' dra z mehkim ovratnikom. Fina kravata in prav moderni čevlji iLstotako pričajo, da je utopljenec J moral biti bolje situiran. V žepu so pri njem našli samo šolski zemlje-1 vid kraljevine SI IS. a na robu je j bilo s cvinenikom napisano ime 1 "Blamkovir Miloš", kar pa seveda še ne zadostuje, za ujrotovitev identitete. 1 Domeva se. da je pokojnik bil trgovski potnik. Zagonetka pa je v vprašanju: Ali je utopljenec žr-jtev nesrečo, samomora ali zločina? Srajca pri vratu je bila tesno zapeta. radi tejra sta bila vrat in glava zelo otekla. VABILO NA PICNIC. j Ker nam ni bilo vreme naklonjeno minulo nedeljo, smo preložili izlet ali picnic na dna 28. avgusta, ravno na istem prostoru, to je na Stop 44. V slučaju, da bi zopet deževalo, se vrši ples v dvorani dr. sv. Jožefa na 36 Danube Street. | Prav uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz mesta in o-! kolice. da se tega izleta kolikor •mogoče v obilnem številu udeleži-J te, zakar se vam Slov. godba in društvo Marija Pomagaj že vnaprej prisrčno zahvaljuje. 1 Pričetek ob 10. uri dopoldne. ; Vstopnina za osebo 25c. j Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. ! Frank Masle. ] Mehika plačala c bresti dclga. MEXICO CITY. Mehika, 4. av-•rusta. — Zakladniškl urad je objavil včeraj plačaiije &140.47:2 na mednarodni bankirski1 komitej v New Yorku. Svota krije julija meseca zapadle obresti na inozemsko posojilo. POZDRAVI! Prodno se podam v staro uomo-l vino s parnikom Pres. Wilson, pozdravim vse rojake širom Amerike. posebno mojo sestro Mary in njenega soproga Frank Jamnik ter družino Mr. Antona Rešeta in | Johna Stajduhar. Na veselo svidc-inje v Pittsburgh. Pa,! ■ Florjan Zavnik. t * Pred no odpotujem v stari kraj. pozdravim vse tiste, ki so me lepo spremili na kolodvor. Pozdrav pečlarskemu klubu! • Frank Meršnik. ALI VESTE — da na mesecu baje ni niti zraka, niti vode. V tisočerih razdobjih i je bila površina meseca podvržena silnim vulkanskim akcijam, ki so napravile na nji velikanske, do 20,000 čevljpv visoke vzboke in temu odgovarjajoče vzdolbine. Površina meseca je zapuščena. Xa nji bi ne moglo živeti nobeno bitje. Ali veste, da ni minilo leto, v katerem bi Helmar ne povečala armade ljubimcev cigaret. IŠČEM SVOJEGA TASTA BLA-| ŽA STEPUŠIN, rojen v Doljni Kupčini. kotar Pisarovina in • pred 15. leti je bil nekje v Penna. Obenem iščem tudi rojaka JO- | SIPA LAVRINŠEK, doma iz Krškega na Dolenjkem, ki je bil lansko leto nekje v Cleve-landu. O, Prosim rojake, če kdo kaj ve o njima, da mi sporoči, ali naj se pa sama javita na naslov: — Anton Kalin, Smokey ! Falls, Kapuskasing, Ont., Canada. (2xo&6) . . "» »cwsw -IP*-.i&n&i&ka* v:: at, UNMBWOOO • UHPWFOOO. H. T. Svetovni boksarski šampjon Gene Tunev in njegov inaganer Billy Gibson se posvetujeta s promoterjem Tex Richardom glede prihodnje rokoborbe, v kateri se bo meril Tunev i Dempsevem. i___;_____ na odločitev,' Jd je bila na j>od^'j^tt|nilt aasliš^v&iij ^i tajnem sestavljena. : j Governer Fuller ni omilil napetosti. Governer Fuller ni obtožil sodnika Thayerja. Governer Fuller ni povečal rešpekta napram postavam, sodiščem in sodni j skelim ravnanju v državi Massachusetts. Javnost še danes ne ve, če sta bila Sacco in Vanzetti deležna pravičnega procesa, če sta kriva* ali nedolžna. - To dejstvo bo dalo radikalcem po vsem svetu na daljno priliko za nezadovoljstvo. Zanimivosti iz Jugoslavije. GLAS NABOPA, g- A^fe 192/ IZ SPC»TOEGA SVETA j Peter Zg'aga| Ves ogorčen je poklical župnik k sebi nekega mladega fanta in mu začel takole pridigovati: — No, pri tem se pa že vse neba. Tukaj v vasi imaš zaročenko, v mestu imaš ljubico, ki bo čez par tednov rodila, v sosednji vasi si dvema obljubil sveti zakon. Kako je to mogoče? Fant ga je poniglavo pogledal izpod čela ter odvrnil: — O. prav lahko: imam avtomobil. Razdalja skoro ne pride vpoštev. * Saj poznate noja 1 Noj je čudna ptica, ki ima dolg vrat, dolge noge. krasna peresa v repu in želodec. da mu ga ni para. Noj^v želodec prebavi steklo in žeblje, peresa, ki jih ima v repu, so pa velike vrednosti. Pred nojevo kletko sta stala v zverinjaku mož in žena. — Ali, njegova peresa bi rada imela! — je vzdihnila ona. — Jaz pa njegov žeodec — je pristavil on. * Taki pogovori so nekaj vsakdanjika meči današnjo mladino: On : — Gospodična, jaz sem uganil vaše misli. Ona: — Mo jako veseli. Zakaj pa tako vstran sedite! * Ženske so pikre. Niti prijateljice si ne prizanašajo. — Ti. tvoj mož pa opleta za vsako lepo žensko. Moj je pa v tem o-ziru olrajt. — Rada verjamem. Še nikdar v življenju ni imel z nobeno lepo žensko opravka. ! * Neki ameriški pisatelj, ki je velik zagovornik suše, pravi, da je predkratkim prepotoval skoro šti-ritisoč milj. pa ni videl nobenega sledu o pijači in pijanosti. Možak je najbrž z aeroplanom * potoval. In voziti se je moral precej visoko. * V New Yorku so klubi, — bolj . ali manj elegantni klubi — v katerih je vse na razpolago — od pi- * jače do deklet. 11 Policija ima take klube na piki t in večkrat vprizori nanje pogon. > j Zadnjič je poročalo časopisje da » so gostje pod mizo zlezli, ko je vdrla policija v tak klub. To ni nič novega. Pod mizo zlezejo tudi brez policije — posebno v jutranjih urah. Pod mizo je dosti bolj komod kot pa loviti ravnotežje na stolu. * f — Moja žena je pobegnila. Svoje cape je pobrala in je ušla z mojim najboljšim prijateljem. | — S tvojim najboljšim prijateljem? — so začudeno vpraševali. — S katerim prijateljem? j ■ — Ja, tega pe ne vem — j® I odgovarjal. — Ne ven*,kdo je, ka-; ko se piše in nikdar ga nisem vi-j del. Toda on je moj. najboljši prii : jatelj. * Rojaki prirejajo piknike v prosti naravi. Rojaki proklinjajo in se praskajo, komarji imajo pa piknik in * prosto zabavo. Nobena punca ni tako neumna kot je namazana. Toda namazana je, da je groza. * Sodnik je vprašal obtoženca: — Ali je resi,,.da ste sami krad-111 Ali res niste imeli pri tatvini nobenega tovariša? ? — Res je,.^— je odvrnil obtoženec. — Dandanes je tako malo poštenjakov na sfcetu, da človek ne sme zaupati, niti svojim najboljšim prijateljem. * — Jat je hudič — je rekel dragi rojak — odkar mi je vina zmanjkalo, mi pa res voda v grlo teče... * Vsem onim, ki me vprašujejo, če bom še kako žensko ali moško pismo objavil, naznanjam, da prihodnji teden. Imam par, jako .dobrih na razpolago. ......... ■■■■■■»■ . . .i , . GLAS NABODA, 1927 KRATKA DNEVNA ZGODBA Ce navadne cigarete ne zadoščajo — začnite s HELMAR LETOVIŠČA Napoči čas, ko navadne cigarete ne ugajajo več. . . Zahrepenite po čem boljšem, po čem nenavadnem. Tedaj začnete kaditi HELMAR, cigareto, katero še dvajset let osvajajo možje, ki so se naučili gledati po čem boljšem glede cigaret. Dočim se je nešteto cigaret pojavilo in izginilo, je postajala helmar vedno bolj znana, kajti helmar je cigareta, h kateri se razočaran kadilec končno o-brne. '.. in pri het.mar vedno ostane. Tisočeri moški začno vsak dan kaditi helmar. i k ni Enkrat boste tudi vi začeli kaditi Helraar. Danes j naj bo ta dan. Kraljica izrednih cigaret. posebna ponudba naslm čitateljem prenovljen p.tsalni stroj "oliver" Model 9. L $2S*~ j 8 strešico za slovenski l črke č, i, i J $30.— anglesko-slovensko berilo English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KERN. ~T CENA s poštnino SAMO $3.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "OLAB NARODA" 82 Cortlandt Street New York, N. T. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : ; New York, N. Y. Fit. 2.: Sedaj ,>o novine \v,ak dan polnc samih letovišč, takih .s .slikami in takih brez, in nujno vabijo na Jadran in na »Špik in v Mariborsko kočo in Črnomelj in kamorkoli proti plačilu ■">.> Din na dan za polno penzijo brez pijače in caherlina. Ce bi oni, ki novi ne citajo. poslušali novine in jili ubogali, vsa Ljubljana bi že davno tirala na Špiku n I i v Jadranu ali kjer koli, le ne v Ljubljani, in bi bila v.sa Ljubljana prazna in bi jo lahko zaprli. To nikakor ni prav in je skrajni čas, tla se kdo zgane in reče: Kani plo-vemo! Nisem načelni nasprotnik letovišč. Narobe: v polni meri priznavam letoviščem 0110 mesto, ki jim pre po geografiji. Niti ne rečem, da za nekatere ni prav, da gredo iz Ljubljane. Samo to se mi ne zdi pravično, da bi morali kar vsi brez izjeme od t'id in brez razločka, ali Mpo zaslužili ali ne. N. pr. jaz. Kaj sem storil take-psi.-da mo naj zadene letovišče! Moja vest je čista. K večjemu zaradi pravopisa bi se mi dalo morebiti kaj očitati. Ali pa kaže kopa /h goli pravopis pošiljati na letovišče, o tem jako dvomim. Letovišča mi niso neznana. Lil scni tako rekoč tudi jaz osebno na 1« tovišču. Nisem šel rad. Toda me je s seboj vzela žlahta. Rekli so, da moram in da brez mene ne gredo. Pa sem šel. kajti me je veselilo, da. me žlahta vpoSteva. Sli smo za tri dni na letovišče, k stricu. Stric živi na- Štajerskem, a je Štajersko jako priznano letovišče, samo Ljubljana da ni in ne vem zakaj ni tudi Ljubljana letovišče in kdo je temu kriv. Strie nas je bil precej vesel. Dejal je, da se psov ni treba bati. ker samo lajajo ali kako bolho če imajo, ne grizejo p h ne. Nem reč psi da ne grizejo — bolhe pač. Toda vseka ko ugodneje, je dejal, da grizejo bolhe in lajajo psi, kakor če bi lajale bolhe, grizli pa psi. Strie je filozof. Za večerjo pa, je dejal, da bodo nemara jetra. Sicer pa naj se zastran hrane kar naše dame same zmenijo s kuharico, njemu da se mudi v tovarno na važen posvet. Namreč je .strie — Toda bo to poseben podlistek, kajti ni treba vsega povedati v EDINI zastopnik i n založnik v FRANZ LUBAS0V1H HARMONIK ' "v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y. _PIŠITE PO CENIK._ enem podlistku, kar se da povedati .< v dveh — tega nekateri ne vedo. ; Stric je torej odšel v tovarno na 1 po i ve t, naše dame pa so na posvet ] stopile v kuhinjo in je moral biti ] posvet jako temeljit, ker je trajal 1 precej časa. Ne vem. kam so potem dali jetr- . ea. ki nam jih je bil zagrozil strie. 1 Tri večerji jih nisem razločil. Nego \ sn bile najprej neke ribe z neko ru- . meno mažo, ki se ji pravi majoneza. Potem je bil riž s krompirjem , in grahom in salato in zraven poln < kr ižnik f>ečenke. Potem je prišla i .sladka jed, ne vem, kako se ji pravi, . in sadje in črna kava in sir in jc še mogoče, da sem kako reč poza- 1 bil. 1 I>ilo je sijajno in ko se je po ve- 1 čerji prikazala kuharica in me s < skrbnim pogledom vprašala, ali je bilo prav in dobro, sem iz dne svo- . jega prepričana j izjavil" 44bof", ' več se mi ni dali govoriti. 1 To .stran letovišča rad pohvalim :z vsem Štirimi. 1 Potem smo šli spat. Sedaj pa pri- 1 de tisto, zakaj da sem zoper. Moja spalnica je bila jako kras- 1 na, s preprogami in urami in last- 1 noročno barvanimi slikami najbolj svetovnih mojstrov. Toda. kakor I rečeno, toda! Slečem suknjo in se ozrem, kam 1 bi jo obesil. Nikoder nobene kiju- ; ke, ne sence kake kljuke, niti ne preprostega žreblja. Oziroma je bila stena polna žrebljev, toda vsi so 1 bili zasedeni po lastnoročni slika- ' nih mojstrih. Jaz pa držim suknjo v roki in se sirota sučem okoli in ne vem, kam bi z njo. Mar jo naj držim do sodnjega dne in se ž njo mučom do nebeške trobente.' In kam naj obesim klobuk ju telovnik in hlače 1 V Ljubljani imamo za vsako reč svojo stal-* 110 kljuko in še je v steni dovolj rezervnih žrebljev, ki jih je za morebitne potrebe zabil še moj prednik. — Tako je v Ljubljani, ki ni letovišče. Tukaj pa sem na lethovišču in sem truden od večerje in potreben spanja in počitka, pa se moram sukati s suknjo v roki. Potrkal sem pri žlahti in ji potožil, kako se mi godi. Žlahta je odgovorila, da se tak-■sto nimajo kam obesiti. Toda je de iala. da smo tukaj ne letovišču in je treba potrpeti, naj tega nikdar ne pozabim! Zato da so svoje stvari lepo položili kar pod posteljo. Naj še -jaz tako storim in lahko noč! Ali pa naj sam ležem pod posteljo in svoje stvari položim na posteljo! Nisem vajen, da bi obleko ali se. be polagal pod posteljo. Niti ne maram tega storiti na letovišču, kaj i bi se upiralo mojemu značaju. Nego sem pod posteljo položil štiri svetovne mojstre, ki sem jih snel s-stene. Mesto njih sem pa na : žreblje obesil svojo obleko. Sne- J manje mi je povzročilo precej de- ' la, še več mi ga je drugo jutro 1 jiovzročflo obešanje in niti ne vem, če sem vse mojstre obesil zopet v j Lstem redu. kakršnega >0 bili va- . jeni. Prav žal mi je. toda smo tu- « kaj na letovišču in je treba potr- ] peti — naj tega nikar ne pozabi- i jo! Čemu so pa na letovišču! i Drugi dan smo zopet jako lepo > južinali: ocvrte lipane in kolerab- ; c-e zraven in špinačo in sladoled ] in pečenko i na juhi cmoke z gnat- | io in sadje Ln še in še nisem to j pot niti "bof' mogel odgovoriti kuharici, ko me je vprašala, ali mi je teknilo. Popoldne pa smo bi- ] h v vinogradu in smo se imeli prav ] dobro. Kar je res. je res! ; Toda kljuk ni bilo v spalnici in ' jih ni bilo, na vinograd, na sladoled. na pečenko j>a ne moreš oble- ] ke obešati nikakor ne. In pri umivalniku sem vajen, da mi brisača j vi.si na desni strani, tukaj pa je visela na levi. in če hočem v Ljubljani pljuniti, lahko pljunem kar skozi okno v Ljubljanico, tukaj pa ne morem; tudi copate sem pozabil vzeti s seboj in sploh tistih lagodnosti mi ne nudi nobeno letovišče kakor lagodnosti, mi ne nudi rtobeno letovišče kakor Ljubljana. Zadnji dan sino jedli ribjo juho in nedevano papriko in pečena pi- , ščeta in karfijolo in to in ono s tem in onim. MOŽGANI SLAVNIH MOŽ Znani ru-ski akademik Behterev se je zavzemal nedavno v " I zvest-jih" za to, da bi se v Moskvi zgradil pantheon, v katerem bi bili zbrani možgani odličnih učenjakov, umetnikov in politikov. Behterev pravi, da> narodi često žalujejo ob grobovih svojih velikanov, ne zmenijo se pa za to, da bi se njihova telesa ali vsaj možgani 0-hrauili v študijske svrhe bodočim generacijam. Behterev sam se je pečal s študijem genijalnih mož in ugotovil nekatere posebnosti v možganih genijalnega ruskega kemika Mendeleva. Učenjakova vdova mu je dala na razpolago moževe možgane. Zelo zanimivo je bilo primerjati Mendelovove možgane z možgani skladatelja Rubin-steina. Rubinsteinovi možgani i-majo izredno razvito slušalno sfero možganske skorje. Istočasno je Behterev študiral možgane skladatelja Bacha in je ugotovil slične posebnosti, kakor pri Rirbinsteinu. Behterev pravi, da je treba študirati možgane vseh znamenitih mož. To je pa zelo težko. kajti s truplom gredo v grob tudi možgani, ki jih snedo črvi. Behterev poziva javnost na boj proti predsodkom ljudi, ki nočejo dati učenjakom na razpolago možganov svojih sorodnikov. Pantheon odličnih Rusov bi se razlikoval od pariškega pantheona. V majhnih steklenih vitrinah bi bili shranjeni možgani odličnih mož, opremljeni s slikami, rokopisi, življenjepisi in kratkimi karakteristikami pokojnikov. Za začetek predlaga Behterev ustanovitev odbora, ki bi imel pravico vzeti iz glav mrtvih ruskih velikanov možgane. Žrtev tramvajske nesreče v Beogradu. 17. julija zvečer je v Beogradu iztiril voždovski tramvaj. Močan sunek je s pločnika vrgel administrativnega podporočnika Juleeta Škodo, ki je s tako silo trčil ob tlak. da se mu je razbila lobanja in zlomila desna roka. Te dni je ranjenec podlegel težkim poškodbam. Med'ostalimi ranjenci je v resnem stanja neki Trandafilo-vič, ki ima istotako občutne poškodbe na' glavi in kontnzije po vsej levi strani. '-> NAJSTAREJŠI ČLOVEK NA SVETO Že lani so listi pisali, da so sov-jetsko-ruske oblasti odkrile ob priliki ljudskega štetja visoko v Kavkazu starca, ki je brez dvoma najstarejši človek na svetu. Moskovski poročevalec čeških listov L E. 1 Šrom se na svojem potovanju po . Kavkazu ni ustrašil truda, da po-. išče tega Metuzalema, ga opiše in > fotografira. , Starec, ki -.se, pišej Šapkf>v$ki,. • živi v območju Itavkaške republik? - Abhazije, severno Batuma, in sŠ- - cer v težko dostopni gorski va.si - Latv .ki spada v suh umsko guber- - nijo. Pot v to od vsega sveta odrezano. v blaženi prirodni prepro- ) sosti ležečo pokrajino je skrajno ■ naporna, ker vod? preko strmih l kavkaških skal in mimo nevarnih - prepadov, kjer v bujni subtropični > flori gospoduje mogočen orel. Ko je Šrom premagal vse težkoče in i prišel s spremstvom v Latv, je • nastal na vasi pravcati poplah, zti-' kaj tujec je ondi kaj redka prikazen. Vsi so vedeli, da je prišel k 1 "starcu", ki uživa v svojem kraju visoko spoštovanje, čeprav v teh - krajih stoleten starec ni bas redek - pojav. V bližini domače hiše mu je 1 šel Šapkovski naproti. Opiral se je 1 na palico, ali videlo se je, da se še - lahko giblje. Ko sta se pozdravila, - je poročevalce vprašal starca, ko- > liko let imai — Stošest deset. Šrom se je začudil, ker je ve-" del, da to ni res. Nato je starec, • ki ne govori s posebno lahkoto, po; ' pravil, rekoč: — Stošest inšt irideset. ) To je resnična, uradno dogn:'r.ri - sta rast. Starčev obraz ima še malo 5 gub in je zaraščen z brado a la prezident Krueger. Život je suhljat ali roke so še mišičnate in krepke, z močno nabreklimi žilami. Na prvi pogled mu ne bi nihče prisodil tako visoke starosti. Starec je že četrtič oženjen. Sedanja žena je k postavna matrona s 67 leti na hrb-" tu, njuna najmlajša hčerka pa j° " stara jedva 21 let. Ko je pozneje I Šrom izrazil dvom, da bi mogel kdo " imeti v teh letih otroka, je star ~ Šapkovski vzrohnel in jel v svojem abhaškem jeziku, ki edinega govo-' ri, delati "mastne" opazke. e V sobi je nastal smeh in sled'!, č se je smejal tudi taree. II Šapkovski je sin poljskega e cirja-emigranta, ki se je naselil v z Kavkazu po prvi delitvi Poljske. x Že oče se je raznarodil in postil Abhazijec. Nikolaj — tako je ime najstarejšemu živečemu človeku se je rodil okoli I. 1780 . Njegovo ; starost potrjujejo tudi razni zgc dovinski dogodki, pri katerih je J" sodeloval. Tako se je 1. 1819. bo-ril na strani Rusov zoper Turk?, Ki so mu ugrabili prvo ženo in dvi>-,ie otrok. Leta 1861. je takrat že 0 1 h'nega starca odlikoval car Alek-e nder II. s kolajno. Šapkovski je r u- neke vrse vaški župan, častitlji-i- va osebnost.. Ljudje, ki so se takrat " rodili, so zdaj že sivolasi sta rev S 5 sedanjo ženo se je poročil kot 00 k leten starec. Žena je bila ob pore-1 ki dvajset let stara in gi je vzela, j ker je bil močan, priden i a pri-1 0 lično bogat. Ž njo je imel pet o | trok. ki so vsi živi: najmlajša hči n je vaška lepotiea. Otroci iz piejJ-njih zakonov so umrli, le vnuk še h živi v Latv. Šapkovski je bil vse življenje po-l* Ijedelec. ki se je v glavnem u-kvarjal z gojitvijo koruze, tobaka in vina. z lovom in ribolovom. Od a v. . mladih nog do danes uživa koruzno J| kašo in veliko kislega mleka ter, ze-, 1 lene in rdeče paprike,. Meso si privošči le redkokdaj. Vino pije zmerno, tudi ne, kadi veliko. Ima še par zob; do lanskega leta j? dobro videl in slišal, letos pa so ga jele n moči zapuščati. Vzlic temu še pri- D me zdaj pa zdaj za .kako delo. i- Vsekakor je 146 letni starec iz- a reden pojav, ki nima primera na b svetu. Kakor kažejo znamenja, bo a patrijarh sodobnega človeštva že e kmalu poklican v krtovo deželo. I- __ l ROJAKI, NAKOPAJTE BE NA J."GLA8 NAHODA", NAJVEČJI o SLOVENSKI DNEVNIK V ZDft. r r^^B^ ^Ej Heimar? TRI ŽENSKE IN EN MOŠKI Nedavno se je vršila pred sodiščem v Lodzu zanimiva obravnava. Pred sodnikom je stal 28 letni Vladislav Biernaeki, postaven moža-,kar, ki je vlekel že par let tri lah-Jkoverna dekleta za nos. Sicer je j''sedel' svoječasno že tri leta ra-jdi tatvine, toda to je poslušalce ! manj zanimalo ko vprašanje. Vako mu je bilo mogoče živeti toliko ča-j.sa v divjem zakonu s tremi žensk a-j mi. V materielnem oziru ni prina-tšal mož absolutno nobenih žrtev." i Da bi bil skrbel za toalete in dru-Ige potrebščine svojih treh žen. mu, j ni padlo niti s sanjah v glavo, i Nasprotno, prepustil jim je eelo skrb za svoje lastne življenjske potrebe. Vse tri so tekmovale v tem, la so mu omogočale brc ' življenje. Pri eni je stanoval, drugi dve sta mu dajali denar, čokolado, cigarete, žganje in obleko. , Vse tri -so upale, da jih bo poročil. ^Lepega dne pa je pošla eni potrpež . jljivost in ovadila ga je radi zvodništva. Pri obravnavi *o se dekleta silno razvnela. Ena se je bridko I pritoževala« da obljube, da -jo poroči, tekom dolgih'štirih let ni i polnil ter da ji je izvlekel -zadnji denar iz žepa. Storila je zanj vse. i kar dostojnemu dekletu ni treba ,ravno pod vsakim pogojem storiti; kljirb temu jo je hotel celo pregovoriti. da bi zanj kradla. Druga, nekoliko starejša, se je pritoževala nad njegovo nehvaležnostjo, češ, da je favoriziral vedno le ono, ki mu 'je največ podarila. Tretja pa se ni izgubila vse vere v svojega iz-' voljene«. "Jaz lahko čakam," je dejala. Seveda je bila najstarejša Obtoženec je bil oproščen. Neveste bodo dajale možakarju pač št nadalje čokolado, cigarete in žga nje. Mogoče se prej ali slej vendar, le poroči — s četrto. MADŽARSKI PONAREJALCi V Budimpešti se je zopet pojavil ponarejen francoski bankovet za-tisoč frankov, ki izvira najbri iz velike množine falzifikatov, za radi katerih je prišlo do znane po-narejaLske afere. Mnogo pona.eje nih francoskih frankov je v pri vat nih roka-h. Kakor znano, obla 8ti po odkritju Windischgraetzovt afere niso našle nad 6000 falzifi katov. Vse kaže. da hočejo ponare jalei spraviti zdaj teh 6000 falzifi katov v promet. Zadnji ponarejeni bankovec je ■ bil izmenjan začetkom preteklega tedna v podružnici madžarsko-ita-lijanske banke v Budimpešti. Izmenjal ga je žetonje budimpešUn-ske igralnice Karel Bozokv. Falzi-fikata blagajnik ni spoznal in za-1 to ga je brez nadaljnega sprejel. 1 Šele v centrali banke so ga spozna, li. Bozokv je izjavil, da je dobil bankovec od nekega elegantnega , mladeniča v klubu, ki mu je s po-; narejenim tisočakom plačal žeto-. ne. Ta mladenič, čigar imena poli-. cija noče izdati, ker je sin odlične . madžarske rodbine, sedi zdaj v za-. poru. Na podlagi njegove izpoved-. be je policija zaslišala mnogo 0-. sumljenih oseb. Po poročilu mad-. 'žarskih listov bo zagonetka ponare-. j jalske afere na podlagi izpovedi) . aretirane?^ mladeniča končno pojasnjena. I Co lo mba I i t Spisal: Prosper Merimee. ; Za Glas Naroda priredil G. P. 25 (Nadaljevanje.) / — Gospod prefekt, — je rekel Orso, in njegov glas je razodeval notranjo razburjenost, — jaz nisem nikda obdolžil odvetnika Bar-rieinija, da je umoril mojega očeta, a on je storil nekaj, kar mi bo za vedno zabranilo .stopiti ž njim v kakršnekoli odnošaje. On je v imenu nekega gotovega bandita napisal neko pretilno pismo... ali vsaj ga je na zavraten način podtaknil mojemu očetu. Konečno pa je Vilo to pismo tudi indirektni vzrok smrti mojega očeta, kot kažejo vsa znamenja ... Prefekt si je privoščil trenutek premisleka, predno je dal od-, govor. — Da' se je pustil vaš gospod oče, — je rekel nato, — vspričo svojega živahnega temperamenta t vesti tako daleč, — da je smatral gospoda Barrieinija za povzročitelja onega pisma, je bilo zelo upra-vičljivo, a vam ni +aka zaslepljenost več dovoljena. Pomislite vpndar, kakšne interese bi mogel imeti Barricini na tem. da poneveri ono pismo?... Ničesar vam nočem reč! tukaj glede njegovega značaja . . . Vi ga sploh ne poznate ter imate predsodke proti njemu. Ne pomislite pa na to, da mož ki ne pozna postave ... — Prosim vas, gospod prefekt, — je rekel Orso, ki se je hitro dvignil, — pomislite vendar, da dolžite mojega očeta samega poneverje-nja, če pravite, da ni ono pismo delo Barrieinija. In gospod moj, čast mojega očeta je tudi moja čast... — Nikdo, — se je oglasil prefekt, — ne more biti o časti gospoda polkovnika della Rebbia boljše uverjen kot sem jaz... a... pov-i zročitelja onega pisma se je sedaj razkrilo... — Kdo je to? — je vzkliknila Colomba z napeto pozornostjo ter stopila proti prefektu. — Neki bedni človek, ki je izvršil še več nadaljnih zločinov., zločinov, ki so po kor/.ijških pojmih neodpustljivi. Neki Tomaso Bian-chi, tat, ki sedi sedaj v Bastiji v ječi. je soglasno z njegovim lastnim priznanjem }>ovzročitelj onega nesrečna pisma. — Jaz ne poznam tega človeka, — je rekel Orso, — a kakšen namen naj bi imel pri tem? — On je iz te okolice. — je rekla Colomba, — brat našega bivšega mlinarja. On je lopov in lažnjivee, kojega izpovedi ne zaslužijo nobene vere. — Videli bomo, — je nadaljeval prefekt, — kakšen interes je imel pri celi stvari. Mlinar, katerega je omenila gospodična Colomba, se je imenoval, kot domnevam, Teodoro ter je imel od polkovnika v najemu mlin, katerega je gonil oni potok, glede katerega se ie gospod Barricini tožaril z vašim gospodom očetom. Na svoj velikodušen način je črpal gospod polkovnik le malo dobičkov iz tega mlina. Ker pa je dobro znana stvar, da visi Barricini zelo na denarju, je domneval, da bo slednji zelo povišal najemnino, če mu bo prisojen mlin. Na kratko rečeno, Tomaso je ponaredil pisavo bandita ter napisal pismo, v interesu svojega brata. Tu imate celi notranji ustroj povesti. Vi poznate moč družinskih vezi na Korziki t?r veste, kako lahko dovedejo do zločinov... Bodite tako prijazni ter prečitajte to pismo, katero mi je napisal generalni prokurator sam. V lijem boste našli potrjeno vse, kar sem vam sedaj sporočil. Orso je preletel pismo, ki je vsebovalo natančno poročilo glede priznanja Tomasa. Colouiba ga je prečitala ob istem času, zroča pre-1 ko rame brata. Ko je prečitala do konca, je vzkliknila Colomba živahno: — Orlanduccio Barricini je šel pred enim mesecem, ko je bilo Že znano, da se bo vrnil moj brat, v Bastiljo. Na vsak način je obiskal Tomasa ter ga najbrž podkupil z denarjem k laži. — Gospodična moja, — je posegel vmes nestrpno prefekt, — vi si prizadevate razlagati vse v soglasju s svojimi sovražnimi predsodki. To pa nikakor ne more biti pravilno sredstvo, da se razkrije resnico. Vi, Signor della Kebbia, ki ne boste kot mož tako lahko izgubili svoje premišljene sodbe, kaj pravite sedaj k celi stvari? Ali mislite kot vaša sestra, da je tako lahko pregovoriti človečka, kate- ! remu se je treba bati le sorazmerno nizke kazni, da se radi popolnoma tuje osebe izpostavi obtožbi ponarejanja? Orso je še enkrat prečital pismo generalnega prokuratorja ter skrbno razmišljal glede vsake besede. Odkar je namreč videl odvet-, nika Barrieinija, mu je bilo dosti težje prepričati se na njegovo korist kot bi lahko storil to še pred par dnevi. Konečno pa vendar ni mogel zadržati priznanja, da se mu zdi to pojasnilo zadovoljivo. Colomba pa je vzkliknila na odločen način: — Tomaso Bianehi je lopov! Ne bodo ga niti obsodili ali pa lia-iiašli priliko, da pobegne iz ječe. O tem sem prepričana! Prefekt je skomignil z ramama. — Gospod moj, — je rekel, — sporočil sem vam vsa pojasnje-| vana poročila, katera sem dobi. Sedaj bom odšel ter prepustil za-, devo vaši nadaljni razsodbi. Hočem pa čakati, dokler ne boste vpra-J šali za svet svoje pameti ter upam, da bo slednja zmagala nad domnevanji vaše sestre. Orso je izgovoril najprvo par besed v opravičilo Colombe ter je nato še enkrat .potrdi, da smatra sedaj Tomasa za edinega krivca. Prefekt je vstal, da odide. — Če bi ne bilo že tako pozno, — je rekel, — bi vam stavil predlog, da greste z menoj ter sprejmete pismo Miss Nevil... Pri tej priliki bi laliko tudi gospod Barricini ponovil vse rečeno in cela zadeva bo na ta način rešena. — Nikdar ne bo Orso della Rebbia prestopil praga Barrieinija! — je vzkliknila Colomba strastno: — Gospodična izgleda kot da je tintanaio (vodilni kozelj) družine, --je rekel prefekt porogljivo. — Gospod moj, — je odvrnila Colomba z odločnim glasom, — vas sleparijo in vi ne poznate odvetnika. On je najboj zavratni in podli človek na celem božjem svetu. Rotim vas, ne napotite Orsa k temu, da bi storil nekaj, s čemur bi se osramotil. — Colomba, — je vzliknil Orso, — tvoja strast te je popolnoma zmedla. — Orso! Orso! Pri šatuli, katero sem ti izročila, te rotim, da me poslušaš! In če boš storil to kljub temu, bom zapustila to hišo in nikdar več me ne boš videl. Imej usmiljenje z menoj! — Sestra! Colomba je omahnila predi njim na kolena. — Zelo obžalujem, — je rekel prefekt , —Ma vidim gospodično della Rebbia v takem razburjenem stanju. Upam, da se bo bratft posrečilo dovesti jo do boljšega spoznanja. Pri tem je odprl vrata, a obstal, obotavljaje, kot da x>rieakuj snopiC ......1.80 Kubična računica, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane amerliki državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Ljubavna in snubilna pisma......50 j Mlekarstvo s t rticami za Živinorejo .75 J Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovrtik ljubavnih pisem .80 1 Nauk pomagati živini...........60 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— Naše gobe, s slikafol. Navodila za J spoznavanje užitnih in strupenih I gob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— t broširano ....................75 Nemška slovnica .60 Nemščina brez učitelj* — j 1. del .......................30 del .......................30 iPrva Čitanka, vez. ..............75 Pravila za .oliko ................,65 Psihične motnje na alkoholskl podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.00 'Poljedelstvo. Slovenskim gospodar* j jem v pouk.................. .35 . Računar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Srbska začetnica ................40 'Sadno vino .................... .30 Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski in itmljansko slov. slovar ..................... .90 Spolna nevarnost .................25 • Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broSirana ...................1JB0 Sveto Pismo stare in nove zavese, lepo trdo vezana............3.00 Umni čebelar................. . .t,— l'rani kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ....................... JW Varčna kuharica, trdo vez. ......156 Veliki vsevedež ..................30 Prav vsakdo- kdor kaj iiče;kdorkaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj procU-jal prav vsakdo praiwr va, da iiuajp čudovit MAU OGLASI . v.M riarrocla ■■^■eHBBBHMNHBMMMHBi Zbirka domačih dndl...........75 1 Vodilna knjižica ................M ] Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. Melik ] 1. zvezek.....................45 ! 2. zvezek, 1. in 2. snopič .....70 i ] Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez. ---- ... 1.80 # BAZNE POVESTI IN ! ROMANI: ; Auerika, povsod dobro, donim ] najbolje .....................35 Angelj sužnjev, braziljska povest .25 1 Andersonove pri povejte, trdo vez. .75 1 Agitator (Kersnik) tiv) vez. ....t— Andrej Hofer .................. .50 : Beneška vedeievalka .............35 , Belgrajski biser ................ .35 Bisernice, 2 knjigi ...............80 Brez zarje, trdo vez. .90 1 Bele noči (Dostojevski) trdo vez. ,75 , Balkanako-Turška 'vojska ........M , Balkanska vojska, s slikami.....25 , Božja pot na Šmarno gore........20 Božja pot na Bledu .............20 Burska vojska .................. .10 ' Bilke (Marija Kmetova) ........ .25 Berač in Elizabeta, angleška kraljica .....................50 Beatin dnevnik.................60 ] Boija kazen .....................35 Boj in zmaga, invest............ .30 Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke .......................... .25 Cesar Jožef U. ................. .30 Ciganora osveta .................35 Čas je zlato .................... .30 Cvetina Borograjska .............50 . Četrtek, t. v......................90 1 Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JM Črtice iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, slabi car in razne povesti — spisal Milčinski ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................60 Doli z orožjem .................. .50 Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ...................... .40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 ! Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba................60 Fra Diavolo .................... .50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 ! Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji ......................... .90 Grška Mitologija................1.00 Hadži Murat, trda vez............80 Hedvika ........................ .25 Helena (Kmetova) ........ .43 Humoreske, Groteske in Satire, vezano .......................80 broširano ....................60 ; Iz dobe punta In bojev ........J>0 ; z modernega sveta, trdo vez.......1.40 ; Igračko, trdo vez. ..............1.00 l>ru.>:rnno ....................80 Jagnje ..........................30 | Jernae Zmagovač, Med plazovi----.50 Jutri (Strug) trd. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja rseh 10 zvezkov, ' lepo vezanih .................10.— ' Sosedov sin, bro.š................40 , C. zvezek: Dr. Zol r — Tugomer trdo vezano ...".............1.20 broširano .................. .75 Juan Miserja, povesti iz Španskega življenja ......:.............60 1 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest lz mlsljo- nov v Koreji ........................30 Karmen, trdo vez. ...............40 , broširano ...................30 1 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta ...................35 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 ; 2. zv. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljice In pušice — Jeza na Parana — Ljudski Glas — Kraljedrorald rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. stika Levstika in njegove kritiko in polemike.............70 i Ljubljanske slike. —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijskl stražnik, F-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................60 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 0. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................65 i Marij na otroka, povest Is Kavka S- kih eora ...................... J35 Maron .krščanski deček iz Libanona, ............................25 ; Mlada mornarja .............. .30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 ; bcpSirapo ..................JO Mladih sanikernežov lastni iivo-tOPtt Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25 Mrtvi Gostat ........•«...•...■ JS Materina žrtev ................. .60 Mnsolino ........................ .40 Mali Klatež.....................,70 »30 Malenkosti (Ivan Albrecht) ......2S Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............JS Notarjev nos, humoreska ........ .35 Narod ki izmira ................. .40 Naša vas, ' del. 14 povesti......JO Nate vas, u. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. ves........... .70 Naša leta, trd. vez............... broširano ...................JO j Nalnttjsltih otokih...... .......JO rapoiosn prvi «78 Nekaj Is ruske iiiMm ........ JSt 'Nlkfflst .40 Narodne pripovedke aa mladina.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (Alešovec) ............JO Na Preriji ......................JO Naseljenci ....................... M Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........L50 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici l>r. Janeza E. Kreka JS Ogenj, trdo vezano..............L30 Pahirki iz Roža (Albrecht) ...... Pariški zlatar ..................J5 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in drage povesti ................70 Prihajat, povest .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačer na Kranjskem ......JO roslednji Mehikance .............30 Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majat ..............JO Povesti, Berač s stopnjie pri sr. Roku ........................ J5 Po strani klobuk, trdo vez.......JO Požiralce ........................25 Praprečanove zgodbe .............25 atria, iiovesti iz ir*ke junaške dobe .30 Predtriani, Prcsern in drugi svet. niki v gramofonu ............. .25 Pri god be čebelice Maje, trda vez .. 1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... J5 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1'. zvezek ....................40 zvezek ...........................40 Podobe Iz sanj, (Cankar) broš. ..L— Poznava Boga................... JO Pirhi ........................... 39 Pbvodenj ........................JO Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja.....30 Prvič med Indijanci ............ JO Preganjanje indijanskih misjonar- jev .................:......... JO Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rabi j i, trda vez .................75 Robinzon........................ .00 Revolucija na Portugalskem ...... .30 Rinaldo Rinaidini .............. .50 Romantične duše (Cankar) .......90 Razkrinkani Habsburžani .........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1J0 Rdeča in bela vrtnica, povest .... .30 Slovenski šaljivec ............... .40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid ................J5 Skozi širno Indijo ..............JO Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Spake, humoreske, trda vez.......JO Strahote vojne .................. .50 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen ........1 JO Stritarjeva Anthologija, trda vez .. JO Sisto Šesto, povčfet iz Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman i..........................JO Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notburga.................. .35 Sredozimei, trd. vez..............60 broš........................ .40 Spisje, male povsetl .............35 Sveti večer...................... JS SHAKESPEAREVA *)EiA: Machbet, trdo vez...............JO broširano.....................70 Othelo .......................... .70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KN UŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano .....................JS Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ................JO Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod i Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ..............JS Št. 7. Andersonove . pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš...........JS St. 8. Akt št. 113 ...............70 Št 0. (Univ. prof. dr. Franc Web®r.) Problemi sodobne filozofije, 347 Strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, relijefna karikatura Iz minulosti, 50 str., broš.........JS Št 11. (Pavel Golia) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, &4 str., broš.......J5 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., broš. .........JO Št. 13. (V M. Garšin) Nadeida Nikelajevna, roman, posloveall IT. Žun. 112 str., broš. ..........JO Št 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, oarodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., broš. .........................JO Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. .......... .45 Št 17. (Prosper Martmee) Verne duše v vicah. povest, p revel Mirko Pretnar, 80 str. ............JO Št. 18. (Jarosl. VrchUck.v) Oporoka InkovSkega grajičaka. veseloigra ▼ enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. JSS Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., brtrf. ........JO Št 20. (Jul. Zejer) C—pati In Kemurasnki, japonski roman, is feši ne p revel dr. Fran Bradač, 154 str., broS. ............ JS Št. 23. (Sopbokles) Aatifoao, žalna igra, poslov C. Golar, 00 str^ broširano...............................JO Št 24. 0 Zvesti sin, povest.................35 Zlatokopi ....................... 30 Ženini naše Koprnele............ 33 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 {Zgodovinske anekdote. ...........30 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. ir. Vojnomir aH pogaustvo.....35 2. zv. Hodo brezdno..........35 3. zv. Vesele povesti ............ .35 4. sr. Poresti in sliko ............35 5. ir. Student naj bo. N*i vsakdanji kruh .......................05 gPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedk?« In pesmi ........................ .50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................30 4. zr. trdo vezano. Vsebu.e S. ;o- testi ....................... .ro "u tr. rdo mano. Vinski brat. .... .50 0. xx. trdo vezano. Vsebuje 10 po-TGfetl «••••••••••••• ro Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikiu.1 ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica s slikami . .1.— Mlada £ieda................l.~ Trnoljčiea, pravljica s slikami----1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mlndl slikar ....................73 Slike iz pravljic .................*5 Knjige za »likanje dopisnic, popolna i barvami in navodil m«; Mladi umetnik.................1.20 Otroški \ rtec ..................11,9 Zaklad za otroka................1.20 Naročilom je priložiti denart bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 al 2 centa. Če poiljetš gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku, ■ t - 4 Knjige pošiljamo poštnino prosto. *JLliS Jiiili" 82 Cortl&ndt 8t, Heir York zo. avgusta: Leviathan. Cherbourg; lie de France, Havre; Hornrric, Chfrbourg; Vulendam Bolougne rfur iler. Rotterdam : CoJonibo, Xapoli, (Jenova: Dresden, Cherbourg, Bremen. • 23. avguita: Thurlngia, Hamburg. 24 avgusta: Aquitania, Cherbourg; Mufnchen. Cherbourg, Bremen. 25. avgusta: New York. Cherbourg. Hamburg. 26. avgusta: Olympic. Cherbourg. 27. avgusta: Ptcb. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; France. Havre; Belgcnland, Cherbourg: Veendam. BouIcgn>> sur Mer, Rotterdam: 30. avgusta: Martha Washington, Trst: Krsoiuie, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Bererigaria. Cherbourg: Koma. XatKJli. Onuva. Odpoklicani poslanik. WASHIXCTDX, I). C., U. avg. Državni tajnik Kellogg je ott|M3-klit-Hl poslanika MacMurraya v Pekingu. oložaja na Kitajskem. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 6. avgusta. — 3. sept. FRANCE 27. avg. — 17. sept. Najkrajša pot po železnici. Vnalcdo J* v posebni kabini 7. vsemi modernimi udohnofti. — rija<^a '.a nlavna fran ropka kuliitija. Izredno nizko rene. ZaJamCite si prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. Vprašujte kateregakoli pooblnSCenega agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih- postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor )« namenjen potovati v ■Url kraj. Je potrebna da je pooler! o potnih Ustlb, prtljagi ln 4ra-gib stvareb. Vnled nafte dilgol^tB« IsktiSnje Vam mi «a moremo dati nijboljga pojtflnila in nrlporoOamo. vedno le prfovratne braoparntM. Tudi nedriavljanl aamcejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ll morajo dovoljenje all permit ti Washington«, bodisi m eno leto ali € mesecev In *e mora delati prošnjo T*aj en meaec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washlnf-t«c. D.. O. na generalen naaelnt-ftega komisarja. Glasom odredba, ki Je atopila f veljavo IL julija. 1121 se nikomur I več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati rsak poaliee osebno, bodisi v naJbliSnjl naselnl-Bkl urad aH pg gg dobi v New loku pred od potovanjem, kakor kedo v proinjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuj s na troja lastno odgovornost. Kako dobili svojce b starega kraja. Kdor fell dobiti sorodniki aH iVoJce ta starega kraja, naj nam prej pifte ca pojasnila. Is Jngoela-vlje bo prlpnščenib v tem letn 670 priaeljencev, toda polovica te kvote Ja določena sa amerlgke državljane. ki žele dobiti sem rtarifc ta otroke od 18. do 21. leta ln pa ■ poljedelske delavce. Amerind dfevljani pa aamereje dobiti sem fene ln otrpke do 18. leta brea da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa J« delati prošnjo v Wasb- Predno pod rai mata kaki Koral, Pišite nam. FRAKI ŠAKSLR STATE BANK 0 COBTLANDT R, NIW IOU Aif^ jtaniiko! - Shipping OLAS NARODA, 5. AVG. 1927