Jutri ob 15.30 vsi na Opčine na proslavo 8. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in vstaje italijanskega naroda! IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V' SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30 OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE DELO GLASILU OSVOBODIL,Bi 15 NA RODA SVOBODNEGA FRONTE SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja telo 1. štev. 16. TRST SOBOTA, 23. APRILA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din OSEM LET OSVOBODILNE FRONTE v sredo 27. aprila poteče osem let- od kar je bila ustanovljena v Ljubljani Osvobodilna fronta slovenskega naroda- Komaj so tete tujih osvajalcev zasedle Ju-Boslavijo, so se na poziv Komu-histične partije Slovenije odzva-‘6 vse demokratične politične skupine ter vse svobodoljubne Ludske sile, da se zoperstavijo ^Primerno močnejšemu sovražniku. Njen program je bil odraz vo-‘Je vseh poštenih Slovencev. Saj je pozival v osvobodilno borbo Pioti okupatorjem ob strani na-i°dov Jugoslavije, v najtesnejši Povezavi z ostalimi slovanskimi narodi in pod vodstvom Sovjetske zveze. Zato ni čudno, da se Je ves slovenski narod priključi v Osvobodilno fronto ter stl-P leta vodil oboroženo borbo Pioti okupatorju in domačim «dajalcem. v tej borbi ni vodila Slovence "ii/nja do tujih narodov, tem-ee le ljubezen do svobode in vera v nov pravičnejši družbeni j d kot pa ga je bil deležen dot-eJ- Saj pa je bila predvojna Jugoslavija polko!onialna dežela, ^kori.ščana po tujih imperiall-uti ter po domači čarsiji, ki je ‘loda j ala državno neodvisnost ,aPadnim imperialistom. Osvo-oullna fronta je preustrojila ‘ovenski narod v revolucionar-* o sil0. ki je med borbo proti a'izmu dozorevala socializmu. vP Piuv takim zanosom kot v se je vse slovensko ljud-v° ob strani ostalih jugoslo-uuskih narodov lotilo izgradiš svoje mlade ljudske repub’1-*e ter petletnega plana za iz-sradnjo socializma. Vsi smo se 'avedall, da svoboda ni popolna, d°kler nismo tudi gospodarsko PQ,'ni dokler. se ne otresemo domačin In tujih kapitall-1 nih izkoriščevalcev. Zavedali smo se tudi, da nam v naši gradnji stoje ob strani Sovjet-«a zveza ter vse demokratične Vsae sveta- Prav dobro je vedel V ak dobro misleč Jugoslovan, Se nam s te strani ni bati ne n",Dada, ne izkoriščanja. S p.,-‘mm zaupanjem In gotovostjo 1 jugoslovansko ljudstvo gradina sv°j° socialistično bodočnost »n Mjateljstvu s Sovjetsko zve- 2a„u\ jjudskimi demokracijami-noVe-dal° se i6, da od njih ved-br m zanesljivo pričakuje le jušnima primera v zgodovini -Slovanskih narodov. Izda-so zlorabili zaupanje na- •Pogojno bratsko pomoč. težje je zadelo vse Jugo-vane .posebno pa še one, ki n se za svobodo svojega naro-draP°rUi ali izgubili svoje naj-lzria-A’ ko so zvedeli za podlo stvn tvo T*tove klike. To izdai-Proti edinim zvestim zakadi t°m ter Proti programu in L?lc>iam narodno osvobodilne 3ugn!inima prl usosioyanskih loda zloral - - --p.,,": da ga vodijo v iskrenem v Vv\i, jstvu do SZ v socializem. se i 3še življenje, za katero so clQiJU8oslovanski narodi borili svoimleta ter žrtvovali 1.700.000 svptiv. sinov. Ni pomagal noben ohllnski izgovor izdajalcev. ZVesH so s Sovjetsko zvezo ln Pl ir mednarodni demokratič-Le rfdPti. da grade socializem, in v»VeC jasna je bila obtožba kazov prevee Je bilo zanjo do-verj V’ da bi jim moglo ljudstvo Huff *n zaupati Se naprej. Z Prei °stj° so se morali slej ali hial is-zkrinkati kot navadni sovr», imperializma in zakleti Jo nhi Ikl Sovjetske zveze. Svo-Priiast, ki jo še danes skušajo v2rirazovati kot oblast ljudstva, ieri? e^° i® z nezasllšnlm tekili nad ljudstvom, z zapitim111 *n ubijanjem iskrenih ostu, stov in demokratov, ki so o. h*1 tvesti SZ in tradicijam n. Tu°rbe skeUy},,tr:i!a5ka agentura izdajal- • mike je dane; hlinila ln hlini Se že jjabezen do Sovjetske zve-hio^i zvestobo svetovnemu dela v pni'nemu bloku. Vse to de-tnok,, dinem namenu, varati debi tattsle kot geslo za za-,ako , ljudstva v šovinizem. dPo »i.ypda samo kopljejo ve-0Dn prepad med obema POTEK SVETOVNEGA KONGRESA PARTIZANOV MIRU Sile miru so nepremagljive Preprečile bodo nov svetovni požar V Pragi je kongres delegatov, ki niso mogli v Pariz - Naša delegacija je bila prisrčno sprejeta PARIZ — V sredo 20. t. m. ob 10,45 je predsednik svetovne organizacije vseh učenjakov atomske energije, francoski visoki komisar za atomsko energijo in Noblov nagrajenec Frederic Joliot-Curie ot-voril s svojim govorom največji in najmogočnejši kongres zgodovine. Začela so se tako dela tistega kongresa miru, ki uživa zaupanje in simpatijo vseh miroljubnih sil svel ta in na katerega je pristalo preko 600 milijonov ljudi vseh ras, jezikov, ver in političnih prepričanj. Kongres se vrši v veliki Pleyelo-vi dvorani v Parizu in se ga udeležuje 2200 delegatov 69 dežel. Prvi dan je govoril Frederic Joliot-Curie, ki je v svojem od burnih ovacij večkrat prekinjenem govoru orisal položaj, ki je nastal v svetu po podpisu Atlantskega pakta. Sporočil je kongresu, da so pristali na kongres in na gibanje miru vsi atomski učenjaki. Joliot-Curie je poudaril, da bodo morale sile vojne računati na nepremagljive sile miru, ki se bodo z vsemi sredstvi uprle spro-žitvi novega oboroženega konflikta. Zato je neobhcdno potrebno, da se sproži veliko ofenzivo miru, ki bo prestrašila vojne hujskače in jih prisilila k umiku. Za Joliotom-Curie je govoril v imenu italijanske delegacije socialist Nenni, Ostro je napadel Atlantski pakt in dokazal, da je to vojni pakt, ki ogroža mir v svetu. Predlagal je, da bi se ustanovil stalni odbor za mir, ki naj bi vodil vso kampanjo miru. Prvi dan je tudi govoril znani črnski pevec Robeson, ki je ožigosal stališče ameriške vlade do Črncev. Naslednji dan so govorili angleški laburistični poslanec Zilliacus, sovjetski pisatelj Fadejev in predsednica Svetovne demokratične ženske zveze. Eugenie Cotton. Zilliacus je ostro grajal laburistično vlado, ki vodi prav tako imperialistično politiko kot konzervativna stranka in ker je prodala močnejšemu ameriškemu imperializmu. Dejal je, da angleški narod ne bo dopuščal nove vojne, ki bi prizadejala mnogo večja razdejanja angleški zemlji. Sovjetski pisatelj Fadejev, ki je orisal ogromne napore Sovjetske zveze in sovjetskih narodov za ohranitev miru v svetu in za preprečitev novega, hujšega svetovnega konflikta. Dejal je, da Sovjetska zveza noče vojne enostavno iz razloga, ker potrebuje dolgo dobo miru, da lahko dokonča svojo socialistično graditev m da lahko preide iz socialistične družbo v komunistično družbo, ' Sovjetski ljudje so preveč pretrpeli v zadnji vojni, da bi si ponovno želeli novih grozot. Predsednica Svetovne demokratične ženske zveze pa je v imenu 81 milijnoov včlanjenih žena govorila o strahotah, ki jih bi ponovno morale doživeti matere, Cene, sestre in otroci. In prav žene vsega sveta- ne bodo dopustile, da bi ji,m nov konflikt odtrgal iz rok in iz prs otroke, može in brate. Žene bodo s svojo borbo preprečile novo vojno, se bodo borile z vsemi svojimi močmi, s svojim ženskim srcem proti vojnim hujskačem, proti A- tlantskemu paktu, ki ha hočejo izrabiti za napade veliko deželo so. cializma in svobode. Vojska miru je nepremagljiva. Kongresu miru prisostvuje tudi naša delegacija, ki ji načeljuje dr. Laura Weiss. Ze takoj na dan prihoda so jo obkolili člani vseh delegacij in jo povpraševali o tržaškem položaju, o borbi tržaških miroljubnih sil proti ameriškemu imperializmu, o gmotnem stanju našega delavstva itd. Da lahko zadosti radovednosti vseh delegacij, je naša delegacija razdelila med njimi brošuro v francoščini, ki jedrnato in na kratko odgovarja na vsa pereča vprašanja o našem mestu. Brošura raz-krinkuje manevre anglo-ameriških imperialistov, odklonitev sovjetskega predloga o imenovanju guvernerja in teroristično ozračje, ki ga ustvarjajo ob bližajočih se volitvah. Na koncu brošure je poziv vsem delegacijam, da dokažejo svojo solidarnost demokratičnemu pokretu v Trstu in da zainteresirajo za to množice demokratov v vseh deželah sveta. Delegacija bo spregovorila na koncu kongresa. Istočasno se v Pragi vrši kongres miru vseh tistih delegatov, ki jim je francoska vlada odklonila vizume- Prisostvujejo kongresu delegati CSR. Kitajske, Vzhodne Nemčije, Indonezije, Romunije, 8 jugoslovanskih delegatov, ki sc bore proti Titovi kliki in 213 delegatov raznih drugih držav. J.utri bo v Parizu velika množična manifestacija. Za razredno sodelovanje v internacionalističiiein duhu E. S. odobrili Pakt prijateljstva in vzajemnega sodelovanja s C.G.l.L. Na seji Osrednjega odbora Zveze enotnih sindikatov z dne 20. t. m. in na plenumu sindikalnih voditeljev z dne 21. tun. so razpravljali o zelo važnem vprašanju, ki pomeni, da se je naša sindikalna organizacija še tesneje povezala z mednarodnim sindikalnim gibanjem, izvajajoč tako sklepe Svetovne federacije sindikatov. 15. marca il, je Izvršilni odbor ZES STO odposlal pismo Izvršilnemu odboru italijanske Zveze dela (CGIL). Pismo pravi, da je koordinirana delodajalska in vladna ofenziva proti delavskemu razredu na STO in v Italiji zelo slična. Zat0 pa predlagajo slovenski in italijanski delavci Enotnih sindikatov Pakt prijateljstva in v za-jemnega sodelovanja s CGIL. Ja pakt naj bi na uspešen način koordiniral obrambo tržaških delavcev, tako da bi se tukajšnjim delodajalcem onemogočilo manevre proti našejnu delavstvu, v času ko smatra vladajoči razred, da je v premoči. Zato mislijo tržaški delavci, da hi bila pomoč CGIL tržaškemu delavstvu zelo koristna tudi zaradi sličnosti delodajalske in vladne o-fenzive proti tržaškemu in italijanskemu delavskemu razredu. Pri-jateljstvo in sodelovanje naj bi se izvajalo preko stikov tajništev in vodstva strok, tako da bi sc pravočasno zvedelo za vse obojestranske iniciative v obrambi delavskih interesov in za koordiniranje vseh skupnih akcij, ko bi bilo to potrebno zaradi skupne protidelavske akcije tržaških in italijanskih delodajalcev. Pismo nadalje pravi, da bj bil ta pakt velike važnosti prav posebno v tem trenutku, ko je več strok stopilo v borbo za narodnostima ln podpirajo s tem namene imperializma, ki hoče čim bolj razdvojiti tržaško ljudstvo, da bi ga la*je vladali. S tem nele podaljšujejo tujo okupacijo in preprečujejo Imenovanje guvernerja, temveč dejansko pomagajo vojnim hujskačem v pripravah nove vojne. Slovensko delovno ljudstvo in vsi resnični demokrati se ob osmi - najbolj žalostni obletnici Osvobodilne fronte - zavedamo. da je za nas edina rešitev v skupni demokratični fronti Slovencev ln Italijanov, ki jo kot v n.o-b. vodi Komunistična partija. Zato se je OF kot vse ostale demokratične organizacije pridružila volivnemu programu KP STO; saj je tudi edini program, ki jamči zaščito narodnih, političnih in gospodarskih koristi slovenskega ljudstva Danes in vedno pa bomo Slovenci hodili po poti slavne Osvobodilne fronte, ki je In ostaja del svetovne demokratične fronte, ter se v duhu njenih načel dosledno borili za mir in bratstvo med narodi. obrambo svojih mezdnih interesov in bil bil prav posebne važnosti za tržaški delavski razred, ki stoji danes na braniku 'svojih življenjskih pravic in svojih sindikalnih svoboščin. Tajništvo CGIL je dne 15. apri, la odgovorilo na navedeno pismo. Odgovor sta podpisala socialist Santi in komunist Bi tossi. Odgovor se V svojem izvlečku glasi. Prejeli smo vaše pismo. Tudi mi smo mnenja, da so problemi italijanske in tržaške situacije slični ter smo prepričani, da bi bili tesni stiki med našo in vašo Zvezo velikega pomena in bi privedli do konkretne obrambe delavskih interesov. Zaradi vsega tega, kar ste ugotovili vi in kar je sad našega ugotavljanja, mislimo, da je vaš pre-dlog uresničljiv. Zaradi specifičnosti položaja STO in odnosov, ki smo jih do danes imeli z Delavsko zbornico, smo mnenja, da bi se moralo to sodelovanje razširiti tudi na njo. To bi bilo velike koristi za vse tržaške delavce. Zaradi tega bomo obvestili o tem paktu tudi Delavsko zbornico. Vzajemno sodelovanje naj bi se ••»ršili preko tesnih in pogostih kov med strokami, tako da bi pri. slo do posvetovanj o iniciativah in akcijah za uspešno rešitev vseh delavskih gibanj. Mislimo pa po drugi strani, da bi bilo mnogo koristnejše, če bi prišlo tudi do sporazuma med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico. Na svoji seji je Osrednji odbor ZES STO priznal potrebo po tesni kordinaciji med obema sindikalnima organizacijama za uspešnejšo borbo tržaškega in italijanskega delavskega razreda v obrambo o-snovnih delavskih pravic. Odobril je resolucijo v kateri o. dobrava delovanje Izvršilnega odbora in se pridružuje vabilu CGIL za uspešni sporazum in sodelovanje med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico. Pooblastil je Izvršilni odbor za nadaljnje korake V tej smeri. Pošilja tudi svoj pozdrav italijanskim delavcem in CGIL, ki vodi težko borbo italijanskega delavstva proti italijanski vladi in italijanskim delodajalcem. Prav tako je plenum sindikalnih voditeljev odobril delovanje I.O. ZES STO in navduš*no sprejel predloge o Paktu prijateljstva in vzajemnega sodelovanja med italijansko in našo sindikalno organizacijo. Pakt prijateljstva in vzajemnega sodelovanja med tema dvema sindikalnima organizacijama je torej najboljši dokaz izvajanja linije Svetovne sindikalne zveze. V času ko sq se delodajalci s pomočjo Degasperijeve vlade spravili nad italijansko Sindikalno organizacijo in v času ko so tukajšnji delodajalci s pomočjo agentov imperializma pritisnili na naš delavski razred, je ta pakt poglavitne važnosti, ker se vključuje v borbo vseh delavskih razredov sveta proti kapitalizmu in imperializmu. Pakt sodelovanja in vzajemne pomoči je pogodba, ki sta jo sklenili dve različni sindikalni organizaciji dveh dežel, da lahko uspešnejše napadata združene konzervativne sile in da branita vse dosedanje pridobljene pravice. To je torej zavezništvo, ki bo v kratkem pokazalo svoje sadove. Vsak pošten demokrat in vsak delavec in kmet bo z veseljem pozdravil ta korak, ki nam prinaša zavezništvo ene izmed najmočnejših sindikalnih organizacij na svetu. Resnični nameni Atlantskega pakta Poslanec Cannon je v svojem govoru v parlamentu Združenih držav, s katerim je hotel dokazati potrebo večjih kreditov za oborožitev držav Atlantskega pakta, med drugim izjavil: «Nam Amerikancem ni potreba, da pošiljamo svojo vojsko v Evropo v prihodnji vojni, kakor smo to storili v radnji vojni. Omorožimo vojake drugih držav in naj one pošljejo svoje mladeniče v klavnico namesto, da pošiljamo mi svoje fante». Sovjetska agencija «Tass» je u-pravičeno nazvala tega poslanca za «ljudežrea y ameriškem parlamentu». ZA OSVOBODITEV KITAJSKE Ljudska armada na pohodu Ker je nacionalistična vlada odbila pogoje za mimo rešitev spora, sta Maocetung in general Cuteh dala po ladiu nalog za začetek splošne ofenzive. V četrtek opolnoči je prekoračilo prvih 30.000 mož ljudske vojske reko Jangce pri Tikan-gu 130 km. zahodno od Nankinga. V isti r.oči so še drugi oddelki prešli preko reke ter na njenem bregu pri Vuhuju utrdili mostišče. Istočasno so napadle mesto Kiangpu, 11 km zahodno od prestolice nacio-nalistčne vlade ter Pukov, ki ga loči od Nankinga le reka Jangce. Nacionalistična vlada se v bojazni pred osvobodilno vojsko pobegnila iz Nankinga z letali, ki jih je imela že dalj časa za to priprav-lene. Na reki Jangce so bile zadete štiri angleške bojne ladje, ki so prav v teku obstreljevanja morale pluti skozi bojno črto. Med angleško posadko je 43 mrtvih in okrog 80 ranjienih. Kdor išče najde! PRED OTUGRtTVIJO VPLIVNE KAMPANJE l\lin/i občinski odbori hudo izi/oljeni 12. in IH. junija Tiskovni urad ZVU Je potrdil, da Je Zavezniška vojaška uprava na podlagi L odstavka člena XIII. ukaza št. 33 od 21. februarja t.l. izdala ukaz št. 81, kt določa, da bodo volitve občinskih svetnikov v tržaški občini v nedeljo 12. junija 1949. Prav tako določa ta ukaz, da bodo volitve občinskih svetnikov v podeželskih občinah anglo-amerlškega področja v nedeljo 19. junija. Določen je torej «dan upravnih volitev v Trstu in tržaški okolici. Zaradi tega se bo 26. trn. začela voli vna kampanja, ki bo trajala do 12. oz. do 19. junja. Pred demokratičnimi množicami stojio zat* težke naloge, ki jih bomo morali v tej volivni kampanji na številne sovražnike, na ogro-men propagandni aparat vseh drugih strank, na provokacije s strani reakcionarnih strank, ki jih bodo podpirali imperialistični agenti v Trstu. Vse ovire bomo morali premostiti, da lahko dosežemo tiste uspehe, kt nam bodo zagotovili svetniška mesta V vseh občinah, preko katerih bomo lahko dvignili svoj glas proti vsakemu poskusu kršitve osnovnih človečanski pravic. Slovenski volivci morajo vedeti, da je v tržaški občini 277 volivnih sedežev. V podeželskih občinah pa niso še bili dokončno določeni razen slučaja miljske občine, kjer je občinski svet določil, da bo samo 12 volivnih sedežev v mestu, medtem ko ne bo volivnih sedežev po vaseh. Vseh volivcev je 213.371, od katerih pripada 197.745 tržaški občini. Število ženskih volivnih upravičencev presega število moških volivnih upravičencev. Z uradnim začetkom volivne kampanje bodo tudi začeli nositi po hišah volivna pooblastila. Paziti je treba, da bodo osebni podatki volivnih pooblastil odgovarjali podatkom osebnih izkaznic. Ce bi se dogodile kake pomote, kar ni izključeno, je treba to takoj javiti volivni komi-siij, ker moramo vedeti, da tisti, ki ne bodo imeli pravilno vpisanih podatkov, ne bodo mogli voliti Vabimo vse volivne upravičence, da nam takoj javijo vsak prestopek ali krivico, ki bi bila naperjena proti njim. Da bodo vsi naši bralci vedeli, bomo našteli vse stranke, ki bodo nastopile na volitvah. Po razcepitvi italijanskih reakcionarnih strank, ki jo je začela tukajšnja saragatov-ska stranka so se vse druge stranke italijanskega šovinističnega tabora odločile za ločen nastop, ki pa bo v resnici nastop v znamenju Dega-sperijevih navodil. Tako bodo nastopile: Demokristjanska stranka, republikanska, saragatovska, nenni jeva, SDZ, Babičeva fronta, Babičeva fronta za neodvisnost, italijanski blok (monarhiki, kvalunkvisti in liberalci), pokrči za neodvisnost m podoba je, da se bo uataiVivilo še nekaj drugih malih skupin. Prot: vsem tem bo morala pa nastopati Komunistična partija v mestu in Miljah ser SIAU v štirih podeželskih občinah. Jasno je, da bo borba zelo težka, toda >\se ovile bo. mo premostili, če se bomo borili v znamenju miru, obrambe demokratičnih svoboščin in resnično ljudske in avtonomne občine. Priprave za proslavo letošnjega 1. maja Pospešiti maramo priprave za manifestacije 1. maja, ker imamo še malo časa na razpolago, Prihodnji teden bomo morali zastaviti vse svoje sile za uspešno, dostojno in veličastno proslavo praznika dela, ki bo moral biti važna etapa noše borbe za ohranitev miru v svetu, za utrditev slovansko-italijanskega brastua in za razkrinkanje vseh odkritih in prikritih sovražnikov delavcev in delovnega ljudstva. Letošni 1. maj v Trestu je velikega pomena ne samo za naše o-zemlje, marveč je velikega pomena tudi za ves demokratični pokret. Trst je z njegovo samovoljno v-ključitvijo v Atlantski pakt postal strateško oporišče imperialistov, ki Naše ljudstvo pa bo odgovorilo vzem razbijrškim poskusom s podvojenim, delom za priprave manifestacije. Strnilo se bo okoli svoje razredne sindikalne organizacije, množično se bo udeležilo jutranje manifestacije in vseh ljudskih veselic, ki se bodo v šile v znamenju slovansko-italijanskega bratstva po slovenski okolici. Tudi naši mladinci in mladinke, pionirji in pionirke se vztrajno in požrtvovalno pripravljajo na Tele-va dne nastope, ki se bodo vršili na štirih krajih v Dolini, Miljah, Nabrežini in na Opčinah, t.j. kjer bo do ljudske veselice. Dolžnost vsakega demokrata je, da pomaga po svojih močeh tem, našim mladim naj bi služilo pri udušitvi vsakega I ljudem, ki hočejo na ta dan pokaza-najmanjišega odpora jugoslovanskih ' ti, kaj je v resnici ljudska fizkultu- in italijanskih demokratičnih množic proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Prav zaradi tega je važno, da je naš demokratični pokret močan in borben in da pokaže vsemu svetu, da se bo neprestano boril proti imperialistom in njihovim hlapcem. In del te borbe proti imperialistom za ohranitev miru v svetu, za spoštovanje po imperializmu ogroženih aemoKraticmn pravic, v ouvamoo slovenskih narodnostnih pravic terza utrditev slovansko-italijanskega bratstva, ki je naše največje borbeno orožje 'proti vsakemu nacionalizmu, je prav manifestacija 1. maja, ki se jo moramo udeležiti vsi in ki jo organizirajo Enotni sindikati. To veliko delavsko in kmečko manifestacijo skušajo sabotirati vsi hlapci imperializma, ki se skrivajo pod plaščem drugih sindikalnih organizacij in pod plaščem takozra-nega levičarstva nacionalističnega kova. ra, ki se ne ustavlja pred finančnimi in drugimi ovirami. Naš 1. maj bo zato mogočna manifestacija našega ljudstva. Priprav Ijajmo se za vse manifestacije, mobilizirajmo vse demokratične množice, mobilizirajmo delavce, kmete delovno inteligenco, mladince in mladinke. Osnovno geslo letošnjega praznika Dela naj bo borba za mir. Pod tem geslom bomo šli z rdečimi delavskimi zastavami na manifestacijo, ki jo organizirajo Enotni sindikati. Popoldne pa se bomo vsi podali v Nabrežino, na Opčine, v Dolino in Mi- . Ije, kjer bodo telovadni nastopi, pevski in godbeni koncerti, nagovori slovenskih in italijanskih tovarišev. Pripravljamo torej mogočne manifestacije 1. maja. pod geslom borbe za mir in spoštovanja demokratičnih. svoboščin! Ne pozalimo, da se 1. maj bliža in da prihodniji teden se bodo že začele prve manifestacije. Naše podeželje ne dopušča predvolivnih provokacij Volivni stroj reakcionarnih strank je začel delovati z vsemi tistimi provokacijami, ki so običajne v deželeh, kjer ima odločilno besedo imperializem. Milje, ki so sedaj predmet vsakršnih pritiskov s strani predsedstva cone in «socialističnega» župana Robbe, morajo beležiti novo provokacijo, ki sliči tistim fašističnim pohodom, ki so jih bili vajeni naši predniki, ko se je s pomočjo Giolittija in raznih liberalcev ustanavljala fašistična oblast. 20. zvečer je pridrvel na miljski glavni trg avtobus iz Trsta. Pripeljali je nekaj čez 15 Cavanskih pobalinov in znanih pretepačev, ki so se ustavili na trgu, obkrožili nekega svojega govornika, ki se Je prav tako pripeljal z avtobusom, ga poslušali in potem zopet izginili. Policija se ni niti zmenila za to provokacijo, Podoba je. da so Ca-vanski pretepači dobili redno dovoljenje Vojaške uprave. Tako se je torej začela predvoiiv-na kampanja reakcionarnih strank. Demokrati! Udeležimo se proslave 51 talcev, ki so bili u-morjeni leta 4944. od na-cifašistov. Proslava bo danes ob 17.50 v ulici Ghega na kraju zločina. Govorita tovariša MOKOLE LUDVIK in CALABRiA ARTURO Najprej je «socialist» Robba s pomočjo predsedstva cone odredil, da ne bo volivnih sedežev v miljski občini. Pote.ni so se pokazali pretepači iz Cavane in izzivali miljsko ljudstvo. «Giornale di Trieste» je celo z zadovoljstvom ugotovil «u-speh» tega pohoda in objavil vest, da se bo ista skupina podala tudi v Boljunec. Vse' to nam pove, da hočejo prikriti in odkriti fašistični krogi izzvati kak nered v naši okolici, kjer je ljudstvo odločeno, da bo oddalo svoj glas za demokratično in ne reakcionarno občino. Oči-vidno hočejo torej ustvariti korejsko in berlinsko vzdušje. To pa jim ne more uspeti, ker jim bo naše ljudstvo kompaktno slovensko in speljati na led. Dovolj je s temi provokacijami-V imenu slovenskega prebivalstva našega podeželja zahtevamo od Vojaške uprave, da ne dopušča nadaljnjih provokacij, ki lahko izzovejo nerede. Naj se Cavanski pobalini držijo svojega okolja in naj ae ne podajajo na podeželje. Naj puste pri miru miljski in dolinsko ljudstvo kompaktvo slovensko in demokratično in si je v svesti moči slovansko-italijanskega bratstva, toda noče imeti nič skupnega s fašisti in reakcionarji. Zato je dovolj legal Italijansko ljudstvo podpisuje za mir Po vsej državi je v teku velika podpisna akcija proti Atlantskemu paktu. Vse demokratične organizacije so se obvezale, da bodo za to ljudsko resolucijo nabrale čim več podpisov. Na podlagi te resolucije bodo demokratični poslanci in senatorji zahtevali, da Italija ne ratificira svojega pristopa L Atlantskemu paktu. Vladni krogi so zato zelo zaskrbljeni in vodijo sedaj po reakcionarnem časopisju veliko propagando proti podpisom, češ da nimajo nobene veljave in da parlament ni obvezan, da bi jih upošteval. V sredo je 250.000 tekstilnih delavcev v Lombardiji stopilo v dve-urno protestno stavko, da bi prisilili delodajalce k pogajanju za novo kolektivno pogodbo. Zaradi nasilij policije proti poljedelskim delavcem. v katerih je bilo mnogo ljudi ranjenih in aretiranih, je sindikat poljedelcev proglasil x provinci Brescia splošno stavko, V znak solidarnosti so tudi delavci v mestu stopili v dveurno stavko. *. OBLETNICA OF NA PROSEKU bo jutri v nedeljo 2«. t.m. ob 1C.39 v Prosvetnem domu na Proseku. Slavnosti govor bo Imel tov. ANTON GERLANC. Sledi pester kulturni program, pri katerem sodeluje tov. JUSTO KOŠUTA. Aretacije v Makedoniji Iz jugosiavij^ poročajo, da je makedonska skupščina odvzela parlamentarno imuniteto dvema poslancema, Renzi Izmail in Stra-hilu Trajkovski, ki sta bila pred časom aretirana, ker sta zavzela odločno stališče za resolucijo Informacijskega urada, Tako ae torej dogaja pod Titovim terorjem, da najprej aretirajo komuniste in demokrate, ki so ostali zvesti svojemu mišljenju in internacionalistiz-mu, potem pa jim odvzemajo parlamentarno imuniteto ali funkcijo, ki so jih do svoje aretacije imeli Vsekakor je to pravcati fašističen sistem, ki ga lahko primerjamo Hitlerjevim metodam. Protidemokratična politika okupacijske uprave je težko prizadela vse tržaško ljudstvo. Najbolj občutimo to mi Slovenci, ki smo dnevno deležni neštetih krivic. bašistična zakonodaj«, ki je bila glavno sredstvo potujčevanja, ostaja v vseh določbah, ki zadevajo naše narodne pravice, neizpremenje-na in veljavna. Od VU postavljene civilne oblasti si silno prizadevajo, da izkopljejo iz arhiva vse fašistične zakone, ki so Slovence na z lo-činski način oropali osnovnih pravic kulturnega naroda. Prav v zad. njem času smo priča, da hodijo policisti po Trstu in predmestjih snemat dvojezične napisne deske na trgovinah ter kaznujejo lastnike povrhu še z denarno globo, kerK niso zaprosili za aovoijenje. Na pokopališču ne smeš postaviti svojim najdražjim spomenika s slovenskim napisom, ker to prepoveduje fašistični pravilnik o občinskih pokopališčih iz leta 1932. Naše šole so v stalni nevarnosti pred pohlepnim šovinizmom takozvanih italijanskih strank in njihovih zastopnikov v organih javne uprave. V vseh javnih uradih je naš jezik brez pravic. Materinščine ne smeš rabiti niti v hiši pravice d?) na sodišču. Napisi tudi v popolnoma slovenskih krajih so le italijanski, ali — ironija! — če so dvojezični, še angleški. Slovenci smo ponižani na stopnjo kolonialnega naroda. Im penalisti in njih podrepniki so spretno izrabili izdajstvo, s katerim je pe-ščiica kriminalnih agentov Titove klike razbila enotnost demokratičnih vrst ter še vedno skuša poglabljati razdor, zlasti med Slovenci, poslužujoč se najnizkothejših gesel in metod. S tem je ta peščica prodancev prizadela največ jo škodo uprav nam Slovencem in našim narodnim pravicam Najbolj zgovoren dokaz temu je dejstvo, da so se provokacije proti Slovencem Narodne pravice Slovencev pomnožile posebno v zadnjih desetih mesecih t. j, po razdoru, ki so ga povzročili v namenu, jzzvali iredento med slovenskim življem Slovenci smo postavljeni s tem na razpotje: ali bomo sledili šovi-niti enim geslom novih nacivaalitov s katerim se postavljajo v službo imperialističnim in vojnohujska-škim manevrom, ali. pa bomo še nadalje sledili stvarni politiki slovansko-italijanskega bratstva ter se borili, da dosežemo popolno narodno enakopravnost. Gotovo je, da s šovinizmom ne bomo dosegli ničesar, temveč bomo nasprotno veča li šo vin izemtudina ita li ja ns ki sl rani ter tako kvečjemu izgubili še pravice, kolikor jih imamo, /zgubili pa b; tudi vsako oporo demokratičnega pokreta, v Trstu kot došlo sredstvo imperializma za njihove protiljudske namene. Prav zato je osvobodilna fronta za- STO tudi pristala na program Komunistične partije, ki je izraz vseh tržaških demokratov - Slovencev in Italijanov, delavcev, kmetov in meščanskih slojev. Ta program je za nas Slovence še posebno važen; saj vsebuje v svoji drugi točki zaščito narodnih pravic. Stvarno in brez vsake demagogije se KP obvezuje, da se bo v občinskem svetu borila za popolno enakopravnost Slovencev, proti vsakemu zapostavljanju iz narodnostnih, rasnih in verskih razlogov. ?.e ta stavek programa daje nam Slovencem zadostno garancijo. da bodo komunistični in risii slovenskega ljudstva. V svojih obvezah pa gre KP še dalje. Predvsem se bo borila, da se prizna Slovencem pravica uporabe materinščine tako v pismenem kot v ustnem občevanju z občinskimi uradi in ustanovami. Borila se bo tudi, da bomo dobivali vse potrebne listine v svojem jeziku. S tem bo popravljena ena največjih krivic, ki smo jih doživljali tržaški Slovenci v zadnjih desetletjih, ko nismo mogli niti v popolnoma slovenskih občinah govoriti in vlagati prošenj v materinem jeziku, tem manj seveda, da bi dobili potrebna potrdila in listine v svojem jeziku. Doslej so uradni nazivi, tudi popolnoma slovenskih krajev, le italijanski. KP se bori, da bodo priznana slovenska krajevna imena kot enakopravna tudi v uradnem poslovanju,da bodo vse odločbe javnega značaja (razglasi, odredbe itd.) ostali demokratični delegati v ob- kakor tudi dokumenti, ki jih pred- tudi v svetu in postali bi dobro-1 činskem svetu dosledno branili ko- * piše oblast (osebne izkaznice, in pod.) izdani dvojeznično. Zelo važna je tudi točka, po kateri naj se Slovencem prizna popolna enakopravnost pri podeljevanju občinskih služb, obrtnih in trgovskih licenc in vseh drugih pravic, ki jih daje občina. Tako hoče KP zaščititi tudi gospodarske koristi Slovencev in njihovo popolno enakopravnost v tem pogledu. S tem stvarnim volivnim programom je KP združila vse demo-kratičane Slovence in Italijane, ki so se že doslej borili za priznanje demokratičnih svoboščin, med katerimi so osnovne uprav narodne pravice. Pritegnila pa bo tudi vse one izven naših vrst, kj vidijo v šovinizmu največjo oviro normalnemu razvoju političnega življenja in gospodarskemu procvitu našega ozemlja. S takim programom pa se bomo najuspešnejše borili tudi za utrditev miru jn proti vsem poskusom imperilaistov in njihovim hlapcev, da zanetijo novo vojno. DELO Stran 2 23. april 1940 S£JA C. K, KOMUNISTIČNE MLADINE Poziv tržaški mladini V soboto 16. t.m. je imel Centralni komi tet komunistične mladine prvo sejo na kateri je bil izvoljen Izvršilni komitet in se je razpravljalo o pripravah za dostojno proslavo 1. maja. Centralni komitet poziva vso demokratično mladino, da se dobro pripravi za prvomajski te lovadni nastop, ki se bo izvajal na Opčinah. N seji so člani CK zbrali lir 760 za «Lavoratore». V IK komunistične mladine so bili izvoljeni naslednji tovariši: Blažina Angel, Gorella Kdda, Kodrič Dulan, Košuta Soča, Maggia Luciano, Michelazzi Bruno, Mokole Ludvik, Pescatori Davide, Pettirosso Silvano, Radar Silvio, Runtlni Ltilana, Vlinem Adolf. * » * Mladinci in mladinke! V najbolj tetki dobi borbe za uničenje nacifašističnega okupatorja to se mladi komunisti postavili na čelo naroda in slavnih partizanskih edinic, da bi tudi na tem ozemlju zmagali ideali, ki so bodrili narode vaegdt sveta v borbi za svobodo in socialni napredek. Komunistična mladina je ostala še nadalje Predstraža v dnevni borbi, katero je slovenska in italijanska mladina vodila po vojni Ja dosego pratile in ciljev tržaške mladike. Tudi danes, ko se vedno bolj izrazito pojavljajo prošnje nove in še krvevejte vojne z usodnimi posledicami, ki si jih lahko vsak mladinec predstavlja; medtem ko se pojavlja za mladino nevarnost, da bo postala ponovna «topovska hrana», se komunistična mladina pod vodstvom Komunistične partije, bori za boljšo bodočnost mladine. Dala bo vse svoje sile. da privede množice mladih delavcev, dijakov, kmetov tn mladink pod zastavo miru. v borbo za demokracijo in svobodo. V velikanski borbi za mir, ki so jo povzeli narodi celega sveta, poziva Komunistična mladina STO, da se pridruži mladinskim vrstam celega sveta, ki se danes borijo, da preprečijo nova žalovanja in razdejanja. Mladi delavci, kmetje, dijaki, mladinke! Da boste lahko z zaupanjem zrli V bodočnost miru in dela, vas Komunistična mladina poziva, da se strnete okrog Svetovnega kongresa partizanov miru, da se prepreči človeilvu novo vojno in se nudi mladini možnost dela, učenja in življenja. Naprej, za enotno mladino v borbi za obrambo miru! CK KM STO Javne debele o Atlantskem paktu Vprašanje mit u ih nevarrv isM iv- ve vojne je danes na dnevnem te* elativa javnih debat o Atlantskem pakt % ki so jih sprejeli tovariši lista «tl Lavoratore». V aVtijl številki 0. aprila te de mekristjanski list «La Hvui'a» pu-d-laghi v nekem svojem članku, naj bi se vršila diskusija t> Atlantskem paktu med demokristjan ln njihovimi političnimi nasprotniki. Glavni urednik lista «Il Lavoratore» tov. Gasparini je v nekem svojem članku sprejel la predlog. Nati je demokristjenski list posla) tov. Gaspariniju pismo, v katerem je navedel nekaj predlogov, ki naj bi bili osnova za sporazum o javni debati med demokristjani ln demokrati. V Imehu ravnateljstva lista «Il Lavoratore» je tdgovoH tov. Ruggero Spadam, ki le predlagal, naj bi se določilo sedež, kjer bi «a vodili razgovori za določitev datuma ih kraja javnih <§e>it. Tudi naš list pozdravlja z veseljem to iniciativo, ker bo tako dana možnost demokratom, da prisostvujejo diskusijam o Atlantskem paktu, kjer bodo videli kako zagovarjajo priprave nove vojne tisti, ki eo v zapadnih deželah volili v parlamentu v prid ameriškemu ekspanzionizmu. Prav tako je naš list iripbavljen sprejeti na slovenskem polju vsako tako iniciativo. Naš poziv na javno debato o Atlantskem paktu velja vsem, prav posebno pa Babičevi nacionalistični skupini. Prepričani smo, da se bodo tokrat odzvali našemu pozivu vsi, ki se ne boje ljudstva. V tem tednu so se sestali na Uradu za delo predstavniki ES, odv Levltus, ravnatelj ometijega urada In polk. Humprey. Sindikalni predstavniki so natančno obrazložili težak položaj v katerem se nahajajo vsi brezposelni in njihove družine in vztrajali na predlogu, ua se nujno izvedejo ukrepi, ki naj olajšajo to obupno stanje. V teku razgovora so razpravljali tudi o sindikalni kontroli pri zaposlitvah ih sestavi širše komisije ki naj bi preučila možnosti za dvig tukajšnje Industrije In vseh sektorjev proizvodnje. ES so nadalje zahtevali nadzorstvo pri odpustih In povišanje podpore, ki naj se podeli vsem brezposelnim. Predstavniki F.S so postavili zahtevo, da se Člmpreje ponovno sestanejo In prejmejo odgovor VU na stavljene predloge. BELO V MESTU IM MA A ASI "IZVIDNICE» POŠILJAJO Tržaška Titova podružnica ie računala, da bo dosegla s sestankom v Gabrovcu velike politične uspehe. Celo Primorski je objavil to notico, kar je zelo čudno. Vsi njihovi dosedanji sestanki so se ttariirčČ vršili v strogi konspiraciji. Znani Rabičev plačanec Milan Husu je bil cel dan na «udarniškem delu» v Gabrovcu in marljivo izo-bešal lepake. Veliki «tribuni» iz Babičevega štaba pa se niso vseeno prikazali v vas. Poslali so svbjo «izvidnico»: Milana Husu, Švaba iz Sv. Križa in še enega iz Saieža. Ob določeni uri se je zbralo znat-no število domačinov in vaščanov iz bližnjih vasi, kateri pa so takoj ih odločno povedali tem Babičevim hlapcem svoje odkrito mnenje, to je, da je njihova prisotnost v vasi nezaieljetta. Seveda hoče Primorski prikazati, da so bili vsi vaščani pijani, kar ne odgovarja resnici, Pri tem pa previdno molči a tem, da so izdajalca Milana Husu nagnale iz vasi same vaščanke; brez druge pomoči. Komaj pa je izginila iz Gabrovca «junaška izvidnica» se Je že Prikazala v vas civilna policija, ki je urno povpraševala o dogodku. Res čudno naključje! Ali tudi o tem Primorski ne ve ničesar? Babičeva polomija v Gabrovcu pa je nov dokaz, da naše ljudstvo sploh noče poslušati izdajalskih in protlijudskih govoranc propadajočih Babičevih «tribunov». MILJSKI ..SOCIALISTIČNI" ZUPAN IN VOTIVNI SADEŽI Sumljiva skrb za »demokracijo Miljski občinski svet, ki mu na-čeljuje «socialistični» župan Robba je pred dvejna Tednoma javil prebivalstvu miljske občine, da ne bo ustanovil volivnih sedežev po vaseh in da bodo volivci morali oddajati svbje glasove na 12 Volivnih sedfežih Milj. Jasno je, da je ta ukrep izval o-gorčenje med prebivalci miljskih hribov in mesteca, Delegacija demokratičnih organizacij in okrajnega komiteja Komunistične partije se jg takoj po objavi tega Ukrepa podala na občinski sedež in tam zahtevala razijasrUl Gospod župan pa se je ečividno ir/nikal vsakemu konkretnemu odgovoru. Dejal je, da so izdali ta Ukrep po predhodnem «posvetovanju» z nekimi višjimi oblastmi. Dejstvo pa je, da je ta odredba v nasprotju z XVIII členom Spl, u-kaza št. 345, ki pravi: Kadar je zaradi posebnih okolhbsti, ki se tičejo razdalje ali slabih poti, vršenje votivne pravice težavno, se smejo U-stanoviti tudi valivtie sekcije z manj kakor 100 vpisanim; volivci vendar ne manj kot 60. Ugotovljeno je torej, da je ukrep miljske občine v nasprotju z ukazom Vojaške uprave. To je bilo poudarjeno tudi od delegacije milj- skega prebivalstva in tudi od vprašanja, ki ga je postavil «Il Lavoratore» na conski tiskovni konferenci. Conski svet pa je pretekli petek odgovoril, da je bil ukrep izdan zaradi «varhosti» vseh političnih prepričanj in da se je občinski svet iz Milj predhodno posvetoval s conskim svetom o tem vprašanju. Odgovor conskega sveta na zadano vprašanje pa zagotavlja, da so že preskrbeli za prevoz starih in bolnih ljudi. Vsekakor pa moremo iz tega sklepati tr; stvari: prvič, ta ukrep je ne samo V nasprotju s členom ukaza ZVU, marveč je bil izdan, da gim političnim skupinam,( za kači zagotovi» neke «svoboščine» drU-tere je zelo problematičen obstoj v miljskih hribih. To torej pomeni, da ce sedanji «upravniki» miljske občine «salamensko» boje ljudskega glasovanja in izgube tistih «zlatih- stolčkov, ki so pobožna želja vseh profesionalnih upravnikov ljudskega imetja. Drugič, ta ukrep skuša odvrniti mnogo naših ljudi, ki stanujejo poldrugo ali dve uri izven mesta od volitev. Tako bi lahko računali na manjši odstotek oddanih glasov, kar bi bilo njim v prid, Tretjič, ta ukrep je v duhu tistih ukrepov, ki so objavljeni v izključno škodo demokratičnih sil in skuša prikazati miljsko občino kot neko občino, kjer naj bi vladal «teror». Vsekakor pa je ta ukrep najboljši dokaz tistega vzdušja, ki ga bodo stkuSažli Ustvariti mjškcionarji in ki je značilno za vsa tista ozemlja, ki so pod režijo ameriških «kulturnikov». Primeri Italije, Berlina in Koreje nam morajo služiti kot vzgled pojmovanja zapadrte «demo-kracje». / Jasno je, da bodo reakcionarne sile skušale na vsak način ovirati demokratični pokret in skušali odvrniti demokratične množice od Komunistične partije in SIAIJ. Njihov cilj je ta, da na vsak način onemogočilo množično glasovanje za program Komunistične partije in za kandidate KP in SIAU. Dolžnost nas vseh je razkrinkati na vsakem koraku te predvolivne manevre reakcionarjev in imperialističnih agentov. Naj vsak prebivalec naše cone ve, da se mu ni treba bati provokacij, ukrepov in protidemokratične gonje. Ce bomo vsi složni, bomo tudi preprečili vsak protiljudski manever Imperialistov in vsako oviro. Bodijno prepričani, da so z nam sile miru in demokracije vsega sveta. LJUDSKI ODER • TRST Maksim Gorki: M A T ! drama v petih dejanjih otvoritvena predstava V KINU OB MORJU petek, 29. aprila ob 20. uri v Skednju v prosvetnem dom u sobota, 30. aprila ob 20 uri » NA OPČINAH v prosvetnem dotnu sobota, 7. maja ob 20. uri Povsod veljajo ljudske cene : Sedež . . . . 100 Ur Stojišče . . . 50 „ Za dijake in člane /trose, društev stojišče 40 lir ZGODOVINSKI DNEVI KRIVCE NAJ POKLIČEJO NA ODGOVOR TUDI 0N Kraški i/odoi/od brez i/ode O kraškem vodovodu so obširno pisali vsi desničarski časopisi, ki so na dolgo in široko hvalili Vojaško upravo in tukajšnje upravne organe, češ. glejte kako skrbijo za podeželje in kako so jim pri srcu potrebe kmetov. Seveda je bilo to obenem dobra predvolivna propaganda za stranke «Giunte d’Intesa» Po dolgih iet obljub in načrtov so se želje naših kmetov končno uresničile, toda poglejmo v kaki meri. Vodovod je sicer napeljan, voda pa ne prihaja do posameznih vasi. Posebno je pri tem prizadeta nabrežinska občina, kj je v celoti brez vode ih deloma zgoniška občina. V posamezne vasi morajo do'«)žati vodo s kamjoni (n celo z vozovi. Tak način preskrbe je popolnoma nezadosten, ker oskrbujejo z ehliti kamionom .celo tiri vasi. Kljub postavljenemu vodovodu je vode dejansko racionirana. Kmetje se upravičeno vprašujejo čigava je krivda, da se nimajo vode. Dejstvo je, da se je pri poveza» Vi vodnih cevi uporabljala nezadostna količina svinda in vsled tega voda pušča. Kakor izgleda so cev, zelo zamašene in zato voda ne prihaja v vasi, Sedaj so pričeli prekopavati posamezne predele kjer je postavljen vodovod, da lahko ugotovijo kjer so pokvare. Vprašamo se kako je mogoče, da se je uporabljala nezadostna količina svinca, saj so vodovod gradili strokovnjaki in ne diletanti. Verjetnp je, da je šel prečejšen del denarja v tuje žepe, delo pa se je dovršilo površno. S prekopavanjem in raziskovanjem so seveda spojeni ogromni stroški. Tako se po nepotrebnem troši denar. Vojaška uprava mora klicati na odgovor podjetje, ki je imelo V zakupu dela Za kraški vodovod. Stroga preiskava se mora izvršiti in krivci naj popravijo kar so zagrešili m to Cimbre je. Dovolj Časa so kmetje čakali na vodovod zato naj se ta «raziskovalna» dela 8iW-preje končajo, da bodo prizadete vasi imele vodo. Popravek in dejstva Gospod Josip Tetčon, šlarttijoč v Nabrežini štet). 124 nam je postal t ozirom rut članek, ki sirto ga objd-tihi dne 19. marcà pod rlaslovotrt «Nacie tol Mitični denurtciiartli#, v Objavo naslednji POPRAVEK «Ne odgovarja resnici, da bi bil Josip Terčon iz Nabrežibe vložil obtožnico zaradi grožnje osebnega nasilja proti g, Rudi Grgič, g. Francu Pertotu in g. Veri žužek. Rfcs p« je, da g. Terčon ni vložil nika-ke obtožnice in tudi ne ovadbe proti omenjenim osebam .ampak Je le zaslišan kot priča, na vprašanje, zakaj se hi izvajal film «Ni-nočka». ki je že bli napovedan, navedel vzrok, ki je Uvajanje filma preprečil». 12 NA B REŽIMSKE OBČINE Kdor /e razdejal cesto, naj jo tudi poprav! Ponovno moramo obravnavati problem cest v naši okolici, To pot je na Vrsti cest« iz Nabrežine-po-«laja do Scmpolaja. Preteklo leto Je bila sicer cesta popravljena. Toda dela so bila izvršena precej po Vršilo. Sedaj pa Je ta cesta v takem stanju, da je posebno vožnja s kojesom prav« nevarnost. Istota-ko eo težave z vprežno živino, posebno v tem času, ko si morajo kmetje celo vodo voziti v yas. Neprestano Krožijo po cesti vsakovrstna vojaška vozila: težki tovorni avtomobili, tanki, ild. in ravno te dnevne vojaške dirke so spravile cesto v tako stanje. Vojaške oblasti imajo precejšen del odgovornosti pri uporabi te Ceste. Zato pa je tudi dolžnost Vojaške Uprave, rtn se čimprej pobriga tu potrebna pnpfnvil«. Naši kmetje Imajo pravico, da se Jllti škoda, kt jo povzročajo vojaške erii-nice tudi poravna. V tem slučaju pa se ne gre za velike izdatke in «zaupna» uprava prav gotovo ne bo obubožala, če bo izdala ie nekaj denarja za gornja popravilu. Ce polaga tako pažnjo na strateške ceste, naj poskrbi, da bodo tudi ostale ceste, ki so našim kmetom zelo potrebne, v dobrem stanju. Rešitev tega vprašanja je nujno potrebna in ne more biti opravičil z« to nejuarnnst, * r Njihovo prvomajsko rezbijašivo Babičevo i.rotisoajetsku skupina se torej pitjVrabtja rta trtam)esteri Jo 1. maja. Tudi v tétti pogledu je dokazala svoje razbiiaštvo. Čeprav priznava Enotne sindikate, Kljub fettiu da se poslužuje svojih llantw OVHE Petronijevega tipa za blatenje editie razredne sindikalne organizacije v Trstu, je odločila, da štorije vseh delavcev in ddontiih ljudi našega mesta in področja tri ki jo organizirajo Enotni sindikati. Priznavajo Enotne sindikate, toda istočasno nočejo, da bi se vsi člani Enotnih sindikatov udeležili skupne mam/estaetje zn v id namen sklicujejo sestanek svojih pristašev na drugem mestu. Da razumemo vso podlost teh političnih avanturistov m nesramnm pouličnih a-krobatov, moramo poudariti, da je prav tako tudi' Delavska Zbornica odklonila skupni nastop vsega tr-žeškega delavstva ftli IhuntftHaciji 1. maja. Ta sc jc izgovorila, da že pripravlja «svoje manifestacijr». Vsakemu je tore j jasno, zakaj se .te Delavska zbornica odrekla skupnemu nastopu tržaškega delavstva, ker je že vtem znano, da igra tukajšnja Delavska zboinica vlogo «svobodnih» sindikatov p od po- Gospod Terčon pravi torej, da tn tožil ne ovadil omenjenih teneri’ sev. Nismo odvetniki, da bi se spuščali v juri «lične debate o tej radevi, Mi ugotavljamo trmasta dejstva. Ta dejstva po pot)ore, da je bil nekdo, o katerem ne vemo imena — kt Je tožit loti. Grgiča, fertota in Žužkovo. Jasno je tudi, do nihče ne more «prisiliti» g. Terčona,, da bdita policiji pismo množičnih organizacij. To bi bita prva ugotovitev. Druga ugotovitev pa je to. Gospod Terčon je dejal v nekem razgovoru tov. Pertotu, da smatra vso Zadevo kot zaključeno, ker da je bila zadeva že osebna poravnana, To da je izjavil tudj policijskemu inšpektorju« Kljub temu pa so biti tovariši poklicani na državno tožilstvo, kjer so zvedeli, da je biltt vložena tožba proti njim. Kdo jo je vložil? Nekdo je moral pač biti. Čudno je torej, da se g. Terčon toliko prizadeva, da M izbrisat v-ti* med prebivalci Nabrežine, do je bit io on. Toda mi irta Vsekakor verjamemo, ker bi Vilo pod vsako kritiko in ne preveč častno, da bi se lagal. Jas no je torej, tia je pismo, ki so ga naslovile nabrčzinske množične organizacije zadrugi «Prosvetni dom» po čudni poti prispelo v policijske roke. Iz tega jé vse miètalo. Mi. hočemo pripomniti še nekaj. Za časa narodno osvobodilne borbe so bili naši IjUdj* vajeni da ve oddajo pisem ali kaj sličnega policiji in da se raje puste aretirati. upravnik dijaškega doma tako izjavi!? Zakaj ni Uprava doma Vprašala starše zft njihovo privoljenje? Odgovor je jasen, namreč zato, ker se baje povedati rttštilto ljudem. Boje se, da bi že tem pototo razkrinkal brlog Babič-PahorjeVe klike, ki se pod krinko Prosvetne Zveze in Dijaške matice skriva prav v Dijaškem domu; boje se, da bi se razkrinkalo vzgajališče janičarjev novega tipa kar pa na srečo prav slabo uspeva: Profesor Benulič se je tedaj moral tako izgovoriti, saj v resnici ni to njegova direktiva; niti ni on v resnici upravnik Dijaške, go doma. To je direktiva, ki prihaja iz Babičeve vile; prava predstavnica Dijaškega dpma pa je Valerija Rociančič-Čpela, članica fantomskega Babičevega «centralnega komite, ta» iu celo podpredsednica njegove namišljene «Ot-». Njeni zvesti emi-sarji pa eo zgoraj omenjeni elementi. Vsem tem je mnogo več politična špekulacija, kot pa prava vzgoja in učenje gojencev dijaškega doma, Teli se pogostokrat poslužujejo pri podlih, nesramnih špekulacijah. Tnko so se nekaterih poelužili pri volitvail odbora dijaškega športnega društva. Ker pa so dijaki delali po svojem prepričanju, po svojem razumu in kot sc jim je zdelo pravilno! ker so glasovali za odbor, ki ni bil po volji nacionalistom, so se nekateri prefekti zelo razburjali. Tu se je pred vsemi odlikoval, tisti, ki je najmanj upravičen in sicer Furlan Branko. Ob tej priliki bi mu svetovali, da bi nb drugem podobnem rattočaranju rabil malo bolj vzgojiteljske izraze kot zadnjici sej bi mu moralo biti znano, da za vzgojitelja ne more biti dekle «KOŽA», pa tudi če ne voli tako. kot on narekuje. Zahtevamo, rta se napravi eiv krat konec tem nesramnim političnim špekulacijam r. našimi dijaki. Naši delavci si s preveliko težavo pritrgajo denar za študivanje svojih Otrok, zato ne bodo dopuščali, da se jih poslužuje v podle politične namehe. Vodstvo dijaškega doma naj bi se v prvi vrsti potrudilo, da hi sr dijaki pridno učili In s tem izpolnili svojo poglavitno nalogo. kroviteljttvom italijanskih demo- ... » kristjanskih «svobodnih» sindikatov. Tvegali so tako življenje. Tega pa Marsikateremu pa na prvi mah ne šC ni držal listi ki Je rtoprtteit to ni bito jasno, zakaj noče skupne uslugo policiji, manifestacije vsega delavstva prav tista skupina bednih avanturistov, ki se na vsakem svojem koraku sklicuje na «enotnost» demokratičnih sil in ki izdaja ob vsaki priliki neke svoje drug drugemu podobne pozive za «enotni nastop». Ce pa spravimo v zvezo odklon Delavske zborne« in priprave za Babičevo prvomajsko manifestacijo, nam iokoj postane jasen njegov manever, ki je toliko podlejši, ker se skriva pod običajnimi demokratičnimi gesli. Babič se boji enotnega nastopa tržaškega delavskega razreda in tržaških šlovanskoitali-ianskih demokratičnih množic prav v toliki meri, kakor italijanski šovinisti in pristaši desnih slovenskih krogov. Babič in njegova klika eku Sata prav tako cepiti na ta dan delavski razred- kakor predstavniki nnglo - ameriškega imperializma. Tega se imperialisti veseljj in mu V ìnuiuljn 24. I. m., f. j. jutri, bmin t IluhnS, Nabrežini te Gabvmmn nbčinnbn tintili «te konference, kjer linde delegali «prejeli doknnnnu besedilo votivnega program», ho/.nam kandidatne in miteni snak, e kalortm an ha Silili predstavila na rnlilvuk. flkčineka keelnrene« kndot V medni jo 24. t.m. eh IUU v uabrM/ihHlti bino dvorani («a nabražlmehe obalne). lf nedeljo 24. t.m. nh fl.fifl e dvorani v Rebrnvt:n l*a zgmilškn občine|. tl nedeljo 24. l.m. oh 14. url v dvorani v Rol j untiti lxk llollnaliO nbčiho). se pripravlja za 1. maj Partizanskih uniform se bn|è Zveza partizanov STO ie poslala svojo delegacijo na sedež VU, kjer je zaprosila za dovoljenje, da bi smeli partizani obleči 1. maja svojo uniformo. Predstavnik VU polk. Shlnkle je prošnjo odbil. Zaradi tega vabhho vse partizane, da se zglasijo na sedežu Zveze radi potrebnih navodil. "PRIMORSKI„ BO ZADOVOLJEN Ko in u je p o m a gal a sovražna gonja proti E« S» Dva tedna pred kongresom kmetijske zveze Enotnih sindikatov je Primorski dnevnik vodil vztrajno in ragbijaško gonjo proti sindikatom in kongresu kmetijske zveze. Ker je kongres popolnoma uspel in se niso uresničili nacionalistični manevri, se je Babičevo glasilo še nadalje zaganjalo proti sindikatom in nij-hovim voditeljem, katere je skušalo prikazati kot izdajalce delovnega ljudstva. Žalostne posledice , te nesramne gonje so se pokazale kmalu po sa-men kongresu. Nekateri kmetje iz Lonjerja, očividno zaslepljeni od te proliliudske propagande, sr, se odstranili od kmetijske zveze ES in in se pričeli obračati do takozva-ne .Zveze malih posestnikov (Confederazione piccoli coltivatori diretti), ki je bila ustanovljena pod fašističnim rčžimom. Po njihovem mnenju naj bi ta stara fašistično Ustanova branila njihove koristi u-pešnejše kot 1 j)a 'Enotni sindikati. Ta ustanova se je v resnici pričela «zanimati» za izplačila tvrdke SICEDP in dosegla tudi «sijuine# u-ispehe: namesto, da bi prizadeti Lo. njerci prejeli pripadajoro vsoto, je S1CELP izplačalo ie 1.5 te vsote. To so dejanske nosiedice sovražne gonje Primorskega. Odločen odpor Enotnih sindikatov napram tvrdki S.tCELP jo s tem razbit, ker se kmetje. bodisi ha svojo reko, ali preko bivše fašistične organizacije pogajajo za posamezna izplačila. V članku objavljenem 10 t.m., ki nosi de.tnagoški naslov «Kmetje nastopajte enotno v borbi»., poskuša Primorski popraviti te, za kmete škodljive posledice svoje soVfažhe PR EDV O LIVN_£_ O BL JU BJ_V MILJAH VSv. Barbari ševedno čakajo šolsko stavbo organizira neko svojo manilesta- bodo Hi pri tem poslu vsestransko cijo, ki bo torej ločena od manije-1 na roko. Tudi v Dijaškem domu Babičeva politika in a zadnjem roditeljskem sestanku v Dijaškem domu v Trstu je neka mati vprašala Upravnika, kako je . pripravami za prvi :na). Uprnv-nik Ji je tedaj vpričo vsan nftVZi člh vvh ,da je Dijaški dh-h nevtralna ustanov« in da Je apolitičen te. da se nlet’a ne tiče proibiva 1 maja. . To Je izjavil prof. BehhllČ, ki je predstojnik zavoda, v katerem »o nameščeni Žigon Milena, Zorč Karmen in Bizjak Franc, ki že mesec dni terorizirajo dijake ln dijakinje v Dijaškem domu, prav t vežba-njem za prvomajski telovadni nastop Babičeve izdajalske skupine pri Sv. Ivanu. In motajo telovaditi prav vsi sposobni dijaki in dija kihje! Tu nastane vprašanje, zakaj je Solidarnost s P. 0. Chini prosvetnega druStva Marušič» iz Bornia So na občnem zbor u 27.3.1948 preučil; siati Je presrečnega društva in prosvetnega delovanja v Rocolu. Ze pred časom j e neka skupina ljudi, ki z ljudsko napredno prešteto nima ničesar skupnega pričela z vnašanjem razdora v naše društvo: resolucija na «Primorskem dnevniku» odrekanje novih členov v društvo «am je jasni dokaz tega. Pbdplihni obsojamo fo delovanje, kakor obtojc.mb delovanje razbijačev «a vodstvu prosvetne zveze, navodil katerih so naši lokalni razbijači tvesti Izvrševalci. Pozdravljamo lepo vzpodbudo P. O., ki se je podat na delo, da reši napredno prosveto iz krivih krempljev protiljudskih elementov ;n smo s tem odborom solidarni. Smuri fašizmu - Svobodo narodu! (Sledi 118 podpisov) Mri Sv. Barbari nad Miljami, ki šteje okoli 400 prebivalcev je 40 šoloobveznih otrok in hi šolskega poslopja. Omeniti je treba, da spadata v okeliš Sv. Barbare tudi vasi Premermi in Klerji, kjer je več šoloobveznih otrok. Prebivalstvo čaka potrpežljivo že 60 iet, da bo, dobilo svojo šol. sko zgradbo. Prej jt. obljubila avstrijska vlada, nato italijanska in sedaj pa okupacijska oblast. Toda vše so samo obljubljale. požrtvovalni prebivale; Sv. Barbaro so si sam; preuredili dve sobi v neki hiši, k; služita kot učilnici za 5- razredov z učenci. Lahko s; predstavljamo v kakih razmerah vrši šolski pouk. Pri tem se postavlja tudi vprašanje higijfeh-skih razmer. Sicer se nahaja o. snovna šola v Miljah, toda Oddalji ne ti km. kar znfiči za šolarje dobro uro poti. Vaški delegaciji, ki je v imenu vasi protestirala na občini v Miljah, sta župan in tajnik zagotavljal«, tla je V načrtu javnih del tudi gradnja šolskega poslopja v Sv. Barbari. Občani pa že poznajo take obljube in dobro vedo, da bodo ie bodoče upravne volitve pripomogle k rešitvi tega proble-mu. t. vključitvijo predstavnikov Komunistične partije v občinsko u-pra bodo šele upoštevane ih rešene potrebe prebivalstva. Votivni program K P predvideva v 8. točki tudi zgraditev novih šol v mestu in podeželju sorazmerno s šoloobvezno mladino, upoštevajoč narodnostno razmerje in najdaljšo dopustno razdaljo do šole. r *■ y * J- To cesto je treba takoj popraviti Prebivalci Orbpade In Putir it' se bogostonia poslužujejo stranske ce. -ite. ki pfclje čez Razklani hrib. Na *.a način prihranijo precej na ča su in obenem, kar je glavno, tudi na stroških avtobusa, Računati je namreč treba na dejstvo, da ne preostaja denarja za avtobus. Toda ta cesta, ki je za pešce tako važna pa je že več časa popolnoma zanemarjena. Že več let ni ,občinska Uprava odredila nikakih popravil- Te dni so prizadeti vaščani naslovili Uradu za javna dela resolucijo v kateri zahtevajo, da se o-menjèna cesta čimpreje popravi. V resoluciji zahtevajo obenem da se postavi v Padričah javno napajališče za živino, ker je voda iz vaških mlak nezadostna, z druge strani pa nehlgijcnična. Nadejamo se, da bo kompetentni urad poVzel potrebne korake, da se čimpreje izvedejo zaželjena dela. V tem smislu so intervenirali tudi E,S. ki so predložili resolucijo v im-nu prebivalcev Gropade ln Padri? TežUoče za izplačila odškodnine kmetom Pr, gradnji nove ceste Trst-Trbiž. kakor tudi pri razširitvi Stare Ceste iz Bazovice do Opčin je prizadetih prilično 100 posestnikov. Pri izplačilih tozadevne Odškodnine, pa so se pojavile precejšnje ovire. Ugotovljeno je v prvi vrsti, da večina lastnikov, t. j. 70 do 76 odst., ni v redu vlmjižena. Sedanji lastniki razlaščenih parcel, ki jih tudi dejansko uživajo pa niso izvršili zcpiljeknjižnega prepisa lastnine. Iz tega razloga tudi ne morejo inkasirati pripadajoče odškodnine in je ista naložena v banki, Logično je, da bi bila dosledna ureditev prepisa lastninske pravice združena s precejšnjimi stroški in taksami. Kmetijska zveza Enotnih sindikatov Se je že zanimala za povoljno 'rešitev tega vprašanja. Ni dvoma, rta bodo ES storili vse kar je mogoče. ria se zadeva Cimerei reši P’ da pridejo naši kmetje tiu svojega denarja. gonje. Zato «poziva» kmete naj se oklenejo svojega sindikata. Seveda pa previdnp molči o tem, da so se nekateri Ldnjerci obrnili tio fašističnih sindikatov. Vsekakor so «sindikalisti» Primorskega lahko zadovoljni z uspehom svoje sovražne in proliljudslte gonje proti Enotnih sindikatom. Privedla je že precej daleč in tega je vesel tudi g. Santaniello. tajnik ta-kozvanih kmečkih sindikatov. Tega se brez dvoma veseli tudi podjetje S1CELP. Res velike so usluge, ki so jih Babičevi «sindikalisti» storili tem gospodom, NUjgrtlj žalostno pa je dejstvo, da imajo s temi manevri Babičevih nacionalistov veliko škodo Lonjerci sami. Seveda Primorskega to še najmanj ne briga. Njemu se gre predvsem, da blati ih razbija kar je ljudskega, ' trt je Enotne sindikate. Kmetje pa naj sedaj sami presodijo kdo brani njihove Kunsti: Primorski dnčvnik in g. Santaniello ali pa Enotni sindikati. V «IiiIiii bratstva in borbe zn mir Na velikonočni ponedeljek je Zveza partizanov STO organizirala v Saležu «Partizanski tabor miru». Mala vasica Sulež je ta dan spre. jela veliko število demokratov v-«eh slojev, ki so se zbrali, da po novno potrdijo svojo ctilnčno zahtevo po miru m borbi proti vsakemu poskusu nove vojne. To sta v svojih govorih poudarija tudi tov. Grisoni in Slavec. Govornika sta podčrtala velik pomen kongresa partizanov miru, ki se vrši v Parizu. Tabor v Saležu p« je obenem pokazal, da je slovUnsku-ilalijan-sito bratstvo nezlomljiva sila. ki nam je porok ža uspešno borbo pri bi »toč Ih upravnih volitvah. Delavci iz tovarn, kmetje iz okoliških vasi, mladina in žene, ki so Se v tako velikem številu Udeležili tega tabora, so nam živa priča, eia se povezava med mestom in vasjo, med delavci In Kmeti siulno utrjuje in to kljub brezupnim poskusom Titovih nacionalistov, ki sku* šajo na vse načine razrušiti to trdno bratstvo. Policija se Je tudi to pot «izkazala», prepovedala je namreč ra-zobešahje zastav. To pa m motila udeležencev. Pozno v noč so odmevale po vasi borbene partizanske in delavske himne. V esci u bratsko razpoloženje, ki je vladalo v Saležu nam dokazuje, da Se zna Uidi deloVno ljudstvo preprosto a vedriti dostojno razvedriti ki je povedla v borbo za osvoboditev izpod okupatorja vse pošteno slovensko ljudstvo. Trda in dolga je bila borba a slovensko ljudstvo je vztrajalo zavedajoč st, da si ustvarja boljšo bodočnost, BOrtia proti tujemu okupatorju je bila slavno izvojevana in ovenčana z zmago. Vendar pa se bor* ba za pravo svobodo še vedno nadaljuje. Ljudje, ki stoje trenutno na čelu OE Slovenije so se otida-lljiil od njenega poglavitnega cilja. Postali so prava rnalomeščan-i ska gospoda. Proti njim se borijo vse zdrave sile našega naroda, tiste sile, ki so ostale zveste demo* kratičnlm pokretom ln SZ. 27. 4. 1895 je bil rojen Marij Kogoj» skladatelj, oče moderne slovenske glasbe. 28. 4. 1703 j,e bil rojen v Solkanu pri Gorici dr. Plenčič, ki je prišel do spoznanja, da so nekatere bolezni povzročene po nevidnih bacllilj. 28. 4. 1681 je bil rojen v Ljubljani zgodovinar Ivan Vajkard Valvazor. , 28. 4. 1838 je bil rojen pisatelj Janel Trdina. 29. 4. 1945 so enote IX. korpuša zavzele položaje- okrog Trsta. 23. 4. 1816 je umrl veliki španski p H satelj Cervantes S. Miguel. 23. 4. 1564 Je rojen genialni angleški pisatelj-dramatik Shakespeare Vil* liam. 24. 4. 1944 Je predsedstvo AVNOJ-» izdalo naredbo o podelitvi naslova «nardonl heroj» Janku Premr* lu-Vojku, ki je padel junašk« smrti kot komandant 1 primorske brigade 26. februarja 1943. 24. 4. 1866 je umrl primorski sllkaf Josip Tominc. 25. 4. 1945 so se združile enotne Rdeče armada v srcu Nemčije z an* glo-američkiml četami. 28. 4. 1945 je bila splošna vstaja italijanskega dejavnega ljudstva v severni Italiji. 27. 4. 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda {( ( B A I» 1 O > )) Sobotai 21-15 Revija znanih or' kestrcv - 18.30 Oddaja za najmlai' še - 20.30 Programski periskop ' 21.00 Sobotni večer - 22.13 Opereto* glasba - 22.45 Večerne melodije. NEDELJA: 12.15 nedeljska glasba: 15 razne glasbene slike, 1? to kar vsak rad posluša; 20 simfonična glasba, 20.30 Človek ln šport; 20.45 Beethoven: Koncert za klavir št. 4; 21 Slušna Ig**-, PONEDELJEK: 13 jugoslovanska narodna glasba; 18.15 "godalni kvarteU 19.15 ptster koncertni spored; 20 Športna kronika; 20.45 Bizet: «Carmen»« opera v 4 dejanjih. TOREK: 12.10 Pestra solistična g1*' sba: 13 Glasba po željah; 17 Sl nit o-nične In komorne angleške skladbe« 21 Mladinska oddaja; 21.30: CiajkoV skl: Simfonija St. 5 v e molu. SREDA: 13 pesmi Irt plesi jug, »»* rodov; 13.30 skladbe za klavir in cC' kester; 18 Babica pripoveduje; 16 iz slovanskih cher; 19.15 Komdrn» glasba; 20.30 Zdravniški vedež; 2130 Rachmeniilov: Simfonija št. 3. ČETRTEK: 13 Ruske pesmi; 18 gl»s' beno predavanje; 19 slovenščina z* Slovence; 19.15 glasbene slike; 21 slb^: rta Igra PETEK: 13.43 Chopin: Mazurke in polene«; IB Angleščina po radiU; *• Resplghi: Rimski bori: "21,30 «Erolka81 RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 6,00 val. dol. 23,08 25.23; 16.00 val. dol. 25,08 30,8; čas val. dol. 25,08 30,8; čas 20,00 dol. 30,8; čas 21.30 val. dol. M08 377.4. v slovenščini čas 18,45 val. dol. 25,08 30,8; ča* 21.0 Val. dol. 30,8 377.4. Praga . Čas 16,00 Val. dol. 31.41; ca s V,v val. dol. 31.41 19,35: Čas 20,30 val-dol. 39.92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol 50. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val, dol. 04»; čas 20.3® vel, dol 549. SOFIJA . čas 20,50 val. dol 31,92; čas TlJ' val. dol. 391. VARŠAVA čas 19,00 Val. dol 48.23, Tirana čas 21,00 val. fluì 38.22. Kotiček upokojenca Glavni odbor Zveze ES upokojencev bo imel sejo v soboto, 23. U m. ob 16. uri na stdežu. » * * SESTANEK UPOKOJENCEV OKRAJA SV. JAKOB Vabimo upokojene« vseh strok okraja Sv. Jakob na sestanek, ki bo v sredo, 27. t. m. ob 19 »n v dvorani P D. «Rinaldi». Govoril »d tajnik Zveze ES upokojencev, dr, Žbogar-Brocchi, o stanju upbkojtnctv, o vlogah raznim oblastem ter o vprašanju upokojencev v zvezi z vprašanji brezposelnih in mladincev, ki čakajo zaposlitve. Vabimo vse upokojence, brezposelne ln mladince okraja Sv. Jakob, da se sestanka gbtovo udeleže, nè glede na to ali so ali niso člani ES. « » * VPISOVANJE Se ne vpisani v Zvezo ES upokojencev se lahko vpišejo dnevno oh 8-13 in od 16-19 ure sedežu ul. imhrikhi $-1. Predložiti Je pokojninsko knjižico. C* 1$ .1 A V ìT) AS1ZZ, priredi aan«-s od žrt ure ” 4 ure zjutraj v dvorani DSŽ ul. Conti II ples za llskovnl s**8 «Cele» In «Lavoratore». * * o Zveza partizanov ČTO valil vse P,f* Užene, aktiviste in člane tržaške vSl8^ je na zborovanje, ki se bo vršdo > tri ob 10. url v K.K. «Kraljič» v Rt nm pristaniških delavcev Na oh e v”® redu so upravne volitve. Za pokret '‘Demokratične solidarnosti., a TOv. Moril! (Vlit.) okraja Lir tOV. Rebeč Rudblfo 100; Žene KK «ri, baldi» 250; tov. Zoili« Jakob od istega nabranih med pristanišč1 delavci lov. Micheluzzi 3,325; n»# nih med delavci v tovarni strojev Andreja; Demokratični, prcvalcl le - Skoljet so zbrali 3t jate, cigar nc-kaj pinc in potic ter 1.550 lire- Za 6 tbvarlSfev antifašistov, kl nahajajo v bolnici ih zaporu so v ljurteu zbrali 8000 lir, nadalje * ft, DOtlc, 2 kg sira, 8 zavojev cll9^, 6 kg pomaranč, 8 jajc, 2 zavoja m*8 NAPREDEK V OBNOVI S. Z. v tretjem letu petletke (1948.) bevilo zaposlenih v industriji je naraslo v ZSSR Za 2 milijona v primeri z letom 1947., medeni lio jo na zapadu narasla brezposelnost Kapitalistični zapad politizira, išče vojnih možnosti kakor srcd-nJeVrški klativitezi, ropoče z atom. bombo kakor je nekoč rožljal cn>žki junker s svojo paradno sab-*1Ctl, sklepa in podpisuje brezpo-embne in varljive pakte in po-Sodbe, odira ljudstva in ustvarja v svetu nezadovoljstvo, siromaš. J? in okup - sovjetski narodi pa ™io! Delajo duševno in matericl-krepijo gospodarske sile svoje r*ave ;n dvigajo posameznika. Kako to? Le malo potrpljenja jn ,5?®n Pogled v statistike za leto “ in takoj si boi no n„ jasnem! frpsodimo najprej delovno silo! wvilo delavcev in nameščencev gospodarstvu SZ jP v primeri s * Preteklim letom naraslo ‘8 ^ thliiona, v primeri s predvoj. V.m stanjem 0940) pa za 10 odst. a'oge drž. načrta za dvig sovjet-v . Proizvodnje so dovršili ekoro .* ihdusl.rljski sektorji. Proizvod. ,a dela industrijskih delavcev s--«Vignila za 10 odst. v primeri z 1947. V Industriji, gradnjah in ''ometu je bi lo- na novo zaposle a'h 1 mil. ]nie tehnično in Hruee Posebne kv 6 3p obiskovalo 1.094 000 di. 1H4n°V' ''Ì 78 63 odst. vPa kot 1 ,a. . 7 ushekom le na doVršMo te ode 292.000 dimkov, U. za 44.000 tttg, k.ol 1940 ieta. Število strokov-nje tri so dovršili vi Mo in sred n, . tehnitrip nauke in bil! zeposle-VP ..bro’Zvodnji je v letu 19411 preit,., »no iz i. 1040 za nič meni 1 55 odst 'Sv>«vrblieno te bi,o Po tudi 1 vD'n?;!fl ?t"Ugjh oz'rib, predvsem s hl-i n'u socialne zaščite. V bol n|=ah ie bilo koncCtn 194R 77 odst Prejšnjp leto. Seveda se je v t„B 't ’tevilo zdravnikov dvignit' I J11 Času za 24.000 oseb, Peti ,lt0rri Prvih treh let povojne d0Vn/i B so 791-aditi ali obnovili vo cit,. , , v mestih in delavskih til, il. *ramva'ske nroge v 5 mvs-nnv? So napeljali v 105.000 sta-si.u,krstnih nasadov pa so po. C' nešteto. ljiidstiTr‘ ,1Bne. zadavg sovjetskemu tri, .vu 'n sovjetsk' zemlji po Voj. ‘sriv ‘ jiso "aeeljene jn velike so j p, 8 države in državljanov, da o^stranijo. Lani sn izdali za lig,y a dela ogromno vsoto 20 mise v?m,bl)ev: v tem z.hesku pa ni-š' i V obnovo vloženi rtecen- Jska proizvodnja v prizadetih po-tralizirani kapiteli. Splošna industri-krajinah je bila dvignjena za 41 od.st. v primeri z letom 1947, a v prizadetih mestih je bilo obnov-vljenih alj na noVo zgrajenih stanovanjskih prostorov za 6 millčnov m2, v podeželju pa je bilo postavljenih nad 300.000 stanovanjskih hiš. Kdor se zanima naprek v posameznih republikah, sl naj ogleda naslednjo preglednico Azcrbejdža.n Letonska Moldavija Litva Kirgiška Tadžikistan Armenija Turkmenistan Estonska Karelo-flnska 113% 134% 138% 141% 110% 120% 122% »0% 153% 141% Edinica Ruska FgSR Ukrajin Belorusija Uzbekistan Kakakstan Georgija napredek 1048 V primeri 1947. 126% 143% 174% 113% 110% 116% Vse republike so torej celo prekoračile načrt petletke; da ga pa Turkmenija ni dosegla, je bil kriv veliki potres, ki je jeseni lanskega leta močno poškodoval industrijsko središče republike, mesto Ašbabad. Važna je ugotovitev, da je razvoj sovjetskega gospodarstva v tretjem letu stalinske petletke dosegel in celo prekosil ravan predvojnega gospodarstva. Močno sla k temu pripomogli denarna reforma in od. prava živilskih in drugih nakaznic koncem leta 1047. Nehote se nam vsiljuje vprašanje: Cigara je bodočnost-ali imperialis-Učneatomskc bombe ali gospo-danskega ustvarjanja sovjetskih ljudstev? Pred kratkim je bil postavljen prvi kur, en v izgradnji nove univerze v Moskvi. Slika nam kaže, kako Bo Ugledalo poslopje po načrtu. Največ)» višina zgradbe bo 32 nadstropji, a srednja višina 21. Nova univerza bo v jngotapadnem delu Moskve na višinah iz katerih Je nekoč Napoleon opazoval požar mesta. Hadijo Moskva Je objavil vest, da je število študentov, ki obiskujejo višje Sole preseglo 2 milijona slušateljev. Tako Skrbi dežela socializma za svoje narode tu dvig njihove kulturne in življenjske ravni ter oiepšanje mest in pokrajine. To Je pravo nasprotje kapitalističnih dežel, a tudi Titove skupine, kjer živi narod v bedi in pomanjkanju. V teh deželah govore nasprotno veliko o vojni In zato dvigajo vojno proizvodnjo ter kličejo vedno nove letnike pod orožje. Slika zgoraj nam najbolj zgovorno kaže, zakaj noce Sovtejska zvez* vojne. Vojna bi uničila lepote in blagostanje, ki ga gradi v času obnove. Kq] žsne ptic© solilk© no pot Ko govorimo o selitvah pri živa-lih, mislimo običajno le na jesensko in pomladansko selitev ptičev proti jugu, oziroma proti severu. Primorci vedo iz izkušeni ribičev kvečjemu še o pojavljanju velikih n noži n raznih rib na gotovi 1 mestih ob gotovih fasih, Da iM h:,j-~elrr. tv.thike mi 1 ti velini sploh, je le malokomu znano. te se Vprašamo, kaj žene ptice, da se leto za letom ob točno določenih časih selijo po vedno isti! potih že sto in stoletja v -'ite kraje, si moramo končno priznati, da je glavni razlog pravzaprav le vprašanje hrane. Zimski meseci nudijo pticam mnogo premalo hrane; manjši sesalci titilli itd) spe svoje zimsko spanje, žuželke so poginile ali prezimujejo v zemlji, lesti, skritih in varnih razpokah itd. travniki in nilve so brez semenja, rastline so suhe in neužitne. Le malo Ptic «i upa prebiti zimo v takih pogojih, večiha si pravočasno poišče izdatnejše paše v toplejših krajih, kjer ni med letnimi časi tolike ali nič razlike. Da ni zimski mraz nič kaj Po godu, je razumljivo, saj se v rastrih zimah pogosto zgodi, da ta' y0,,p'i kot v začetku iste«a‘ le:‘ žliičAie' delti veliko onih ptic, ki Cio, 1 zp*ravilišče in okrevališča so l^'1. "Prejeti 28.000 več oseb ka- šo dovolj utrjene, d« se jim ni treba seliti. Koliko hrane pojedo ptice dnevuo ? Zimski dnevi so pa tudi kratki, mnogo prekratki, da b? mogli pticam že v času izdatne paše nuditi dovolj časa za nabiranje potrebne hrane. Znano ,e, eia so ptice v naših krajih poleti, predvsem meti gnezdenjem 17 do 18 ur dnevno zaposlene z nabiraniem hrane. Koliko hrane porabijo ptice dnevno, nam nazorno prikazuje R. Bačar, ki nravi: «Tri pezdičevke, en me-nišček, ena dolgorepka in dva kra-liička, ki so tehtali skupno le U9 Slika zgoraj: Obnovljeno gieaaltiče opere m baleta v Minsku Sliki sportali Prizdr iz beloruskega baleta «Princ z Jezera» gr, so pojedli dnevno 1676 gosenic sprevodnega prelca, katerih skupna teža 16 bita 47,68 gr. «Male ptičice so torej spravile dnevno hrane za 73u, svola telesne teže: nazorno sliko tega dejstva dobimo, če Ugotovimo, da bi moral človek, ki vaga 60 k«, pojesti dnevno nič manj kot 43.B kg hrane, Če bi hotel tekmovati v količini zaužite hrane z drobnimi kvilatci. Glavni vzroki ptičje selitve Pa povpraša kdo: zakaj ne ostanejo ptice stalno v južnih krajih, kamor se selijo jeseni? Tudi v tem primeru je vsaj deloma vzrok hrana. V tropskih krajih nastopajo me-sto našega poletja in zime suhe in deževne dobe. Zaradi popolnega pomanjkanja vsakih padavin je ob suhi d ubi vsako Življenje popolnoma onemogočeno. Velo ptice, ki gnezdijo v takih deželah se izselijo za časa suše; tako na pr. se neke ptice iz Madagaskarja izselijo march ali aprila, ob nastopu suhe dobe na vziiodno-afriško oblo, odkoder se vrnejo šele. oktobra, ko Začne doba deževja. Je pa tudi nagon, ki vleče ptice na pot: nekateri Plenijo, da so se pjiijje ( selitve začele z ledeno dobo naše Zemlje, k<» so se morale živali umikati napredujočemu ledu in hlrazu ter se povračale, ko so poleti led in mrazovi povlekli proti severu. Drugi so pa mnenja, da so Sé ptice selile že pred nastopom ledene dobe. Vsekakor je tisoč in tisočletno seljenje prešlo pticam v kri in ga danes Vrše čisto nagonsko, za kar imamo nešteto dokazov, V zvezi s tem omenimo še dejstvo, da je trajanje in daljava ptičjih selitev odvisna od menjave letnih časov: čim večja je razlika med poletjem in zimo, tem večje je število in teni daljša je pot selečih ptic; v najsevernejših predelih naše Zemlje prezimi Ie prav malo število ptic. Mnoge ptice (kos, l *' 1 i Petindvajsetega oktobra »e je narosled končalo vojaško i''Oljenje po rovih. Vso oblast so prevzeli sovjeti. «Delavska in kmečka vlada, sestavljena po revoluciji 6.-7. novembra !24.-25. oktobra), ki so opira na sovjete delavskih, vojaških in kmečkih deputatov, predlaga vsem vojskujočim se «aro dom in njihovim, vladani, naj takoj pridno pogajanja za pravic h, demokratičen mir». Te besede, ki jih je bil izgovoril Lenin na drugem vseruskem kongresu sovjetov, so zagrmele po vseh bojiščih. ''■daj ni nihče več dvomil, da bo kmalu nastopil mir. In o eni tudi Semjonov ni podvomi!. pa vendar so minili še trije meseci, v katerih so tekla mi-’ovna pogajanja z Nemci. Mnogi vojaki so resda z oroijem v roki odšli domov, ne da , tekali povelja. Ni jih bile moči zadržati. Sli so plemenita-Spm jemat zemljo. Cete so se redčile. Bojišče pa se je vendar še držalo. Se-ftjonn vest ni dopuščala, da bi pustil svoj top brez gospodarja, se spodobilo strelcu, staremu borcu in odlikovancu z Jur je-'m redom, da bi zapustil baterijo brce odpustnice, podpisane r poveljnika in potrjene b državnim žigom, , Nazadn jè ja vrhovni p trn redim o demobilizaciji. c'[a februarja podpisal npraporšiak Krilenko, dvojce ,c brigada stala globoko v zaledju pod KamCh- r-,1 vodo!skim, Baterijski lab je bil v praznem hlevu pogo-pon graščinskega pb.ičsfva Hlevska vrata so bila odprta. BO! ' grobo zbitem borovem Zaboju baterijske pisarne, na ^ M em Častniškem k,»VÉdg«, Obšitem s šotorskim plat mm, ki suhljati, vendar dostojno obriti prostovoljec Samsam v, o da bili vojaki pravkar izvolili za baterijskega povčlinfkn. Ztìboi tepel baterijski pisar in brskal med spiski. Na °m, ki mu je služit namesto mite, so ležali spiski, že pri- Iz knjige Kalnim „Jaz sin delovnega ljudstva" pravljene odpustnice, žigi, v jekleni blagajni pa so bili zavojčki, kerenk, denarja, tiskanega v dobi Začasne vlade Korenskega. Samsonov, V krzneni ku črni brez kokarde. Švedskem usnjenem suknjiču brez nardme nk, vendar docela oborožen, je sedel z daleč predse izprože nb bolečo nbgo. Od zunaj je vnašal veter suhe snežene kosminke. V temnem hlevskeyn ozračju se niso talile. Drug za drugim so prihajali vojaki baterije, opravljeni z« fronto, obloženi Z vrečami ih torbami. Nekam nelagodno so se ustavljali ob Zaboju in prevzemali svoje pepirje in denar. «No, Kotle o, ati ste si kaj pametnega izmislili?» — je vprašal .Samsonov, s o je prišel Semjon na vrsto. SemjOn je omahoval. *Nu, ihmhnejel» «Nič ne bo, tovariš baterijski poveljnik,» — je vzdihnil Se-m fon, -— Moram domov. Sejat.» «Da. Nu. nič ta to. Skoda. Ti si dober strelec morda si še premisliš? Lej, Kovaljtv ostane, Popljenko ostane, A n dre- sov ostane, dvajset mož ostane. Plača je petdeset rubljev na mesec in čeprav misliš, saj služiš v delavsko-kmečki Rdeči armadi.» «Mar naj se spet vojskujemo?» «Nemara se bo tudi to zgodilo.» «Le s kom, ko smo se 2 vsemi pobotali!» «Ej. prijateljček,» — jb z vidikom rekel Samsonov in se zamislil, obraz pa oprl ob pest. «Nu, pa dobro. Svobodnemu svoboda! Podpiši, da si vse v redu prejel hi pohiti sejat.» Semjon je vzel papirje in denar — in sicer za demobilizacijo, za jurjevsko odlikovanje, za hrdnarino in za placo, vsega skupaj nekoliko več kakor štirideset rubljev — dve rumeni ke-renki in nekoliko poštnih znamk, ki so ta čas veljale namesto drobiža. Vse to je skrbno spravit v notranji, nalašč za denar Prišiti žep svojega površnika, nato se je zravnal, pozdravil baterijskega poveljnika, se obrnit na levo in zapustil hlev. Na dvorišču je stalo šestero topov z lafetami. Ob njih ;» stopat neznan stražar e gniti sabljo, z rdečim trakom na kuč mi. Semjon je spoznal svoj top. Spoznal bi ga bil sredi tisoč drugih topov po mnogih prav posebnih znakih, ki jih je pozna kakor pozna mati vse majhne madeže in pegice na svojem otroku, Semjonu se je stisnilo srce. «To je bil dober top», — je reke? resen namrščen nežna ne mu stražarju. «Izstrelili smo iz njega vsega skupaj tri tiso» osem sto devet in dvajset granat.» Nato je, ne da bi. počakal odgovora, odločno zapustil dvorišče, da mu je Udarjala torba Ob hrbtišče. Sel je m je sam pri se hi prepeva! znano trontovsko pesmico: Šumel je les, gorel je le s Avgustovski. Vse to se je tgodilo v februarju. Zapuščali smo vzhodno Prusijo, nam ra petami — Nemec, I 4u ga tedanji uarionniistični krc- i '**j ttt'nnav'jg svoje t ttdsfro gl-vdtv (?i misleč, da branijo » tem staven-1 !We «Ljitaski oder». H bo izrez stvo TVateboiktittintf. N« njihov ra- i iriie norp tjužtske kcttVre, ki tmn čtin, si je Cankar večkrat privo* ščit marsikatero pikro..., A glej. zgodomna »e menda po-navija... Tudi danes se najdejo meti nami ljudje, ki se v znamenj« n -■ ki*oa pretiranega nacionalizmu peč-vfžgajo n« siovensko-itahjanske bratstvo ter izdajajo delavsko stvar. Iz dneva v dan se vedno bolj od- uprt-, oči v bodočnost, n sp istočasne ozira tndj nn pretektost. N« podlogi izkušeni bomo gradili bOtjSo in srečnejšo bodočnost v znamenju miru in bratstva med narodi ter sc ne bomo puntiti zavajati v nikako slepo ul co, is kate-■ e se bodo itak vsi zapeljanci -~ hočeš, nočeš — prav kmalu povnitf. § ! ;■ s v*j« t* predstava Gorkijtvt «Matere», ki jo pripri,Ija oai Ljuaskl oder. Stran 4 1 -*• maj 1949. bo praznovalo delovno ljudstvo nagega ozemlja najprej na sam predvečer s kresovi po hribih ln podeželskih vaseh. Ta večer bodo tudi veselice in svečanosti v krožkih in društvih v mestu in po vaseh. 1. maja zjutraj bo manifestacija in proslava, ki jo organizirajo Enotni sindikati. Slike nam kažejo, kako so zbrali let > za letom Enotni sindikati za svojimi gesli in borbeno pollt.čno linijo desettisoče delovnih ljudi 1n demokratov iz Trsta in okolice. Kot vsa leta tato so tuj’ le f.os ES pozvali vse delobne tj.' • d: in tudi Delavsko zbornico na enotno manifestacijo 1. ma*a, sa., morr. prav 1. maj pokazati enotnost delavcev, brez r žira n-i narodnost, proti vsem izkoriščevalcem in vojnim hujeskačeni. Tudi letos je Delavska zbornica odrila enotno proslavo 1. maja. NI je mogla odbiti pod pretvezo, da hoče imeti na proslavi le rde'e zastave, ker ta pretveza ne more letos veljati- S tem je jasno dokazala, da je cilj njenih voditeljev, oziroma tistih, ki jo izza zaves vodijo, da razbijejo enotnost delavskega razreda. Razbijastvu proti najbolj napredni sindikalni organizaciji delavskega razreda, proti Enotnim sindikatom, pa se je pridružila letos tudi Babičeva skupina, ki vedno in hinavsko zatrjuje svojo pripadnost Enotnim sindikatom. Kot Delavska zbor niča organizira tudi Babič, svojo razbijasko proslavo 1. maja. Za voditelje Delavske zbornice in za Babiča je 1. maj 1949. praznik razbijanja delavskih vrst Popoldne 1. maja pa se bodo vršile na štirih mestih v okolici Trsta večje ljudske veselice in proslave, z raznovrstnim sporedom, med drugim tudi s telovadnimi nastopi. Letošnji 1. maj ne bo videl takih fizkultur-nih nastopov, kot lani in predlani. ker Komunistična partija, Enotni sindikati in ostale demokratične organizacije nimajo na razpolago neomejenih denarnih sredstev, kot jih imajo organizacije reakcije, ali pa Babič, ki jih je Izvlekel iz krvi in žuljev jugoslovanskih narodov. Babič je lahko za svoje razbijale proslave priredil ln kupil športni stadion pri Sv. Ivanu, kar ga je stalo okrog 340 milijonov lir. Tako lahko vsak demokrat sam sodi odkod je pobral ta denar Zato se bo tudi vsak demokrat pazil, da s svojo prisotnostjo na Babičevih proslavah ne oblati jugoslovanskih narodov, ker bo protijugoslovanska trockistična skupina poskušala prikazati vse tiste, ki bodo prisotni na njenih proslavah, kot njene privržence Kljub temu pa bodo naši mladinci nastopili in dokazali, da je gojenje fizkulture možno tudi brez večjih denarnih sredstev. «68 SjWW-i',.',,....* V*K. •: ••, .*'• m l*.''>Y- Naj živi letošnji 1. maj praznik dela« miru in bratstva! 1 -*• maj je mednarodni praznik delovnih ljudi vsega sveta in se vrši že od poslednjih let prejšnjega stoletja pod znamenjem enotnosti in povezanosti delavcev vseh narodov. To osnovno geslo je že Marks združil v nekaj besedah: Proletarci vseli dežel združite se! Tudi na STO bo praznoval delavski razred 1. maj 1949. pod geslom združitve vseh delovnih ljudi. Slovencev. Italijanov in Hrvatov, v enótno fronto proti izkoriščevalcem ln kolonialnim gospodarjem iz zapada. Letošnji 1. maj bomo pa praznovali posebno v duhu povezanosti z delovnim pokretom in proslavami 1. maja v.drugih deželah sveta. Ob letošnjem 1. ma" ju se bomo spomnili posebno enotnosti v skupni protiimpe-riallstični fronti pod vodstvom Sovjetske zveze in naše povezave in pomoči, ki nam jo daje svetovni demokratični pokret 't svetu. Spomnili se bomo letos posebno tega, ker nas je poste" šala prav v preteklem letu protisovjetska izdajalska Titova skupina ločiti od svetovnega delavskega pokreta in Sovjetske zveze. 1- maj 1949. ima pa tudi drug silno važen pomen. To je praznik in parada vseh delovnih ljudi in demokratov v borbi za mir-Tega dne bomo pokazali moč ti: stih sil, ki so proti vojnim načrtom zapadnih imperialistov in njihovega atlantskega pakta. Delovne množice bodo, na čelu vseh demokratov, pokazale tega dne, da so dovolj številne ih močne, da preprečijo novo svetovno klanje, ki naj prinese večje dobičke tovarnarjem ih trgovcem s topovi. 1. maj 1949. se vrši v času, ko se je silno poslabšalo gospodari sko stanje v vseh kapitalističnih deželah; v času. ko narašča brezposelnost, ko pada iz dneva v dan cena denarju in naraščajo cene, ko je na tisoče ljudi brez strehe, ko sta beda i» lakota prevzeli vedno večje število držav, v katerih vlada kapitalistični sistem. Letošnji i* maj se vrši zato v času, ko vidimo v kapitalističnem sistemu gospodarsko razsulo, ko kaže ta sistem, da je nesposoben, da reši življenjska vprašanja milijonov delovnih ljudi in se pripravlja zato na vojno. Zato ima letošnji 1. maj bolj kot 1. maj v prejšnjih letih pomen združitve vseh delovnih sil v enotno fronto za uresničenje človeškega življenja in dostojnih delovnih pogojev. Letošnji l. maj je praznik borbe, ki nam kaže, ka: ko visoko se je povzpel že delov-ni razred za dosego pravičnega* socialističnega, družbenega reda v vsem svetu in kako močne so njegove sile, ter kako globoko je prodrla socialistična misel pri nas na STO- ............................................................................................................................................................................... iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ....................................................................................................................................................................... ar® Irà Tass poroča iz New Yorka; Profesor ekonomije Haney na New Yorski univerzi je objavil članek v časopisu «New York Journal and American». V tem članku svetuje velikim industrijcem «bu-sinessmenom» naj podvzamejo primerne ukrepe ker je v vidu zaostritev gospodarskega zastoja. Haney mora priznati, da so se v zadnjih mesečin pričeli pojavljati v ZDA znaki krize; ti znaki so: stalno nižaitje cen surovin, omejitev železniškega prometa, kopičenje velikih zalog blaga ori mnogih proizvajalcih, znižanja mezd, povečanje brezposelnosti itd. Isti časopis poroča tudi, da se je znižala proizvodnja obutve za 24% v primeri z najvišjo proizvodnjo po vojni; padec proizvodnje volnenega blaga znaša 18%, a padec potrošnje bombaža v tekstilni industriji 19%. Čeprav vlada silno pomanjkanje stanovanj, se je zmnanjšala gradnja novih poslopij na polovico. Na koncu članka smatra časopis, da je v bližnji bodočnosti pričakovati znižanje proizvodnje v metalurški in avtomobilski industriji. Po podatkih Zveze amerikanskih železnic, se je znižal promet v preteklem tednu v primeri z istim tednom prejšnjega leta za 10,9%, a v primeri z letom 1947. za 12,4%. Podatki so preračunani za teden, ki se je končal 5. marca. Zvezni svet za rezerve obvešča, da se je v preteklem tednu znižala prodaja v raz-nih skladiščih za 9%. Proizvodnja antracita je padla pod ono pred-vojne). Tudi industrije jekla in avtomobilov, ki so bile do sedaj najtrdnejši sektorji gospodarstva, so pričeli kazati znake slabosti. Po vesteh iz časopisov izgleda, da se bo nadaljeval zastoj v potrošnji jekla že dol- Naše ljudstvo za svoj list KP III. okraja s polo št. 154 Lir 135. Tov. Ukošič in drugih 12 tovarišev ob priliki Izleta v Ricmanjih Lir 365. VII okraj z listo št. 618 Lir 100 in z listo št. 610 Lir 107. II. ograj: izkupiček plesne prireditve v korist lista L. 13.520. SIAU-Nabrežina Lir 40. II. okraj ZAto s polo št. 622 Lir 2.632: Nečitljivo Lir 100, Likar Italo 100, nečitljivo 50, nečitljivo 50, Kolenc 75, Persoglie 60, Rudi 50, Milko 50, Frausin 50, Božena 100, nečitljivo 25, nečitljivo 50, Lanza 50, nečitljivo 70, Rogherà 70, nečitljivo 52, nečitlji. vo 50, tov. Erode, Jurij, Giordano in Rudi Lir 313, nečitljivo 100, nečitljivo 100, Rudi 100, Cotič 100, nečitljivo 100, Košuta 100, Vurio 50, N.N. 25, Brank 50, nečitljivo 50, nečitljivo 100, Stoch 100, Vedoch 100, Pahor 20, Mina Sotterna 200. Od II. ograja Lir 570. Tov. Gerlanc Darla od odstotka prodanih časopisov Lir 550. Tov. Vida Lir 50. Tov. Ivana In Starc Marija (-ir 200. IV. ograj s polo št. 259 Lir 100: Slelko Josip. Zbirka tovarišev iz Saleža Lir 800. IV. okraj s polo št 252 Lir 200: N.N. 100, Casadio 50, Luci 50. Openska mladina Lir 500. Hreščak Ivan 200. Prosvetno društvo «Ma. rušič» Lir 500. Med zborovanjem članov nabavljalne zadruge Lir 2.688. Tovariši celice «Castagna» Lir 1.140. Tov, Rogelja s polo št. 562 In 568 Lil* 1.615: Doniš Ivan 50, Bigollni Petet 50, nečitljivo 50, Hrolat Josip 50, Ko. darln Nazarlo 50, Costanzo Giordano 50, Marsarl Alojz 50, Pomovan Viktor 50, Salvi Emilij 50, Lenorion Renato 50, Tolomelll Aurellj 50, Tango, nell! 30, Trevizan Rudolf 30, Paranuz-zl 80, Piščanc 25, Kamulj Just 50, Mazzucato Albert 100, Poropat Ivan 100, Kramosteter Karel 150, Jorčič Kristin 100, N.N. 200, Košuta Stanislav 200. V spomin svojega očeta Kar la hčerka Ana Brusinl L. 1000. Tovariši celice «Bruno Tedeschi» od gostov L. 1.583. Dramski odsek - Opčine L. 650. Tov. Primožič Marija L. 100. Na pratljskem plenum VII. okra ja L. 7J* lov Hrovatin Kristina i. 500. Na plenumu VI okraja L. 1.130, Tovariši ceilce «Romea Bersa» L. 4M) go časa. Malo znižanje cen, ki ga je pred kratkim izvedel industrijski trust General Motor kaže, da se je Stanje v avtomobilski industriji iz-premenilo. Nekatere tovarne avtomobilov, ki ne morejo dobiti zadostnih trgov, so začele zniževati proizvodnjo. V poslednjem času je zmanjšala proizvodnjo «Kaiser-Fra-zer» m te ob tej priliki vrgla na cesto 500 delavcev. Banke kažejo vedno večje nezaupanje pri izstavljanju posojil za nove investicije. proizvodnja premoga v razdobju od 1. do 12. marca kaže zmanjšanje za 23 milijonov ton v primeri z istim razdobjem lani. V tednu, ki se Je končal 12. marca, je proizvodnja električne struje pokazala znižanje 21 milijonov KW v primeri s prejšnjim letom. Železniški promet se je zmanjšal v istem tednu za 87.100 vagonov v primeri z lanskim letom, a v primeri z letom 1947. za 131.800 vagonov. Po pisanju ameriške revije «United States News» se je zmanjšala industrijska in trgovska dejavnost v nekaterih panogah ameriškega gospodarstva. V primeri z najvišjo proizvodnjo po vojni sta se zmanjšala pridobivanje in prodaja nekovinskih rud za 11%, proizvodnja strojev za 7%, a premoga za 16%. Prevoz blaga z železnicami se je zmanjšal za 13%, a naročila industriji so se znižala za 12%; Notranje tržišče kaže še druge značilnosti. Po podatkih Zveznega sveta za rezerve je bila prodaja na drobno v preteklem tednu za 8% manjša od lanske. Prodaja določenih proizvodov široke potrošnje pa je pokazala naravnost katastrofalno znižanje. Znatno se je sk.ri’1 tudi izvoz. Ministrstvo za trgovino obvešča, da je « rasai izvoz v .anuarju letos Uiti j milijonov dolarjev, napram 1.283 h/iii ionom v prejšnjem mesecu. Ltočasno pa noskušajo ameriški Kapitalisti zvaliti posledice gospe umskega zastoja na delavski raz.ed s tem, da jih mečejo na cesto in *e veča delna ali splošna brezposelnost. Po podatkih Državne ind i •ti ijske komisije države New York ]< dobilo samo v tej državi poliporo za brezposelnost v preteklem ied-i u 405.000 delavcev, kar predsta*' Ija povečanje brezposelnosti za 170.000 v primeri z marcem lanskega leta. Trenutno je v državi New York preko 700.000 brezposelnih delavcev. General Electric Company je sporočila, da je odpustila od novega leta do danes 4.000 delavcev. Dopisnik «Journal of Commerce» iz Detroita poroča, da je tam trenutno 81.000 brezposelnih v primeri s 35.000 meseca decembra lani, V državi California so zahteve za podporo brezposelnih dosegle število 400.000 in so za 70% višje kot lari. Lakota evropskih narodov vir bogastva kapitalistov ZDA Pred enim letom, 21 aprila 1948., je v članku v časopisu «Temps nouveaux» prikazal sovjetski ekonomist Varga, kakšna je politika velikih kapitalistov z žitom v ZDA, Mernik žita (27,2 kg) Je stal pred vojno v Združenih državah 61 centov. To Je bilo v času, ko je vladala v ZDA agrarna kriza In so govorili kapitalisti, da bi se ta kriza končala, če bi cena merniku dosegla 1 dolar. Po vojni so bile pa cene sledeče: 1946... 2 dolarja. V času velike suše in slabe letine v Evropi, novembra 1947... 3,34 dolarja, kar pomeni, da so ameriški kapitalisti zaslužili z slabo letino v Evropi pri vsakem merniku 2,34 dolarja, saj je dobra cena po njihovem lastnem priznanju 1 dolar. Lakota In beda evropskih narodov Je prinesla ameriškim kapitalistom preko 200% dobička. Da bi preprečili padec cen so kapitalisti Amerike leta 1947, ko Je vladala lakota v zapadnl Evropi, dali svinjam in perutnini 8 milijonov ton žita. Iz osmih milijonov ton žita, se lahko speče 10 milijonov ton kruha. Tako bi imelo lahko 100 milijonov Evropejcev 100 kg kruha, če bi ameriški kapitalisti ljubili bolj ljudi, kot svinje. Začetkom 1948. leta pa je bila predvidena v svetu zelo dobra letjna. Sklicana je bila konferenca držav Izvoznic (ZDA, Kanada In Avstralija) In uvoznic (33 držav) žita. Na tej konferenci so bile določene znižane cene žitu od avgusta 1948. Cena 1,5 dolarja, p a predstavlja še vedno 50% profita za kapitaliste. Razen tega so se morate onvezatl aržave uvoznice, da bodo kupile vsako leto 13,6 milijonov ton žita po visokih cenah 1,5 do 1,10 dolarja od Združenih držav, Avstralije in Kanade. Na ta način hočejo tri drža ve izvoznice preprečiti konkurenco in agrarno krizo v svojih deželah in so ustvarile svoj monopol za žito v svetu. Pred enim letom Je napisal sovjetski ekonom Varga, da «Je ta pogodba poskus, prevaliti novo agrarno krizo, ki se najavlja v ZDA, na države uvoznice, to je na Evropo». In res smo videli letos v Franciji silni padec cen poljedelskim proizvodom in začetek agrarne krize. Ameriškim kapitalistom ne zadoščajo milijarde dobička, ki so ga dobili s špekulacijami z žitom, sedaj poskušajo preložiti na zapadno Evropo med drugimi «dobrotami» tudi svojo agrarno krizo. V našem kmetijstvu zavzema živinoreja zelo važno mesto in to mnogo bolj danes, kakor pa kdaj poprej. Med najvažnejšimi kmetijskimi panogami je tudi živinoreja, ki nam obeta precejšnje koristi. Zeto pa zasuti, da jo začnemo bolj upoštevati in se je oprimemo z več j-j vnemo, kot do sedaj. Res je. da je bila naša živinoreja po vojni zelo prizadeta in v vseh občinah, ki. so bile med vojno brezobzirno --d: tega jn jc le tetko zopet vzpostaviti in dvigniti na predvojno stanje. Ne sme nas pa to plašiti in neopravičeno zadrževati. Napeti motamo vs> sile, da čimprej dosežemj vsaj toliko živine, kot smo jo i bronhi skozi katere dihamo zbir11" jo v dušnik. S sokrvico se namreč prenaša tudi večje ali manjše štev’" Iti TBC bacilov preko posebnih vodov v bezgavke, ki so nekako rešeto ki ustavi vse bacile in druge škodljive snovi. Isto vidimc tudi drd' g je v našem telesu, če imamo rt 0 pr. na roki kako gnojno rano i0 se nam zadebele in otečejo bezgavke v pazduhi. Bezgavke morajo vršiti v teh slučajih povečano det° in se v njih zato nakopiči velik0 število belih krvnih telesc, ki stopijo v borbo z škodljivci. Isto se dogodi tudi v pljučnih bezgavkah' če je prišlo do okužitve pljuč 1 TBC bacili. Zdravnik nam bo rekel* da so zadebeljene bezgavke (ghiaa' dole) tudi v drugih boleznih pij^ in zato ne pomeni vsak.o zadet)" Menic pljučnih bezkavk, da gre TBC. Tudi v pljučnih bezgavkah se lahko bolezen razvija v bolnikovo k°“ rist ali škodo, kakor je pač njego00 odpornost in moč bacilov. Tuberkuloza se lahko prenese na bezgavke' ki potem morda zapnijo, lahko P0 prodro bacili iz bezgavk še dalie' v najhujšem slučaju pridejo ce 1° v kri in če tam ni potrebnih oh' rambnih sredstev se potem našeli" jo po vsem telesu. Včasih pride u0 ta način do tuberkuloze mozgatiskih open (meningite tubercolare1' ali se pa nasele bacili v ledvica0 morda v kosteh. Ce je pa mahor00 prišlo v kri na tisoče oacilov in s° sile telesa slabe lahho pride do 0ll‘ selitve na tisočih in tisočih kraj’11, in imenujejo to obliko tuberkuloz0' TBC miliaris. Zdravstvo na današnji stopnji š0f ni našlo sredstva, ki bi v leie-f. lahko škodovalo bacilom tako, 0 bi ustavilo in uničilo tuberkuloz0 Zdravljenje se vrši talco, da se P°0{ 'pre odporne sile našega telesa vsemi sredstvi, ki so nam na r0* polago, bodisi z prehrano, ali fb' rovanjem, a tudi z druzimi zdrah1' li in operacijami, ki imajo vse e cilj: izboljšati in podpreti telo ? njegovi borbi z boleznijo. Jasno T pa, da so te mere najuspešneje' čim prej se začne Jo in da je ved’’0 manj izgleda, če se začne zdravlie' nje pozno, ko je odporna sila in M01' bolnika že opešala. ____________________________________v Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul, Montecchl 6