Poštnina platana v gotovini LetO LVIII. V Ljubljani, v torek, dne 1. julija 1930 Št. 147 2. izdata st 2 Dm Naročnina Pnevnft Izdajo u kraljevino JugoslMlJo mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo '< mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno vJugo-slavljl 120 Din, za Inozemstvo MOD S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petu-vraia mali oglasi po 130 ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vl&Ine po Din 2-30, velOcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri več|em g Izide ob 4 zjutraj razen pondetjka ln dneva po prazniku VreOniiivo /e v Kopltarfevl ulici il. G/111 Rokopisi se ne vrača/o. nelranlclrana pisma se ne sprefema/o - I/rednUtva telefon it. 2050, upravnlitva il. 2992 Informativen Ust za slovenski narod m*M uucrnic, aaraievo SI.7 303, Zagreb il. 39.011. Praga ln Dnna/ il. 24.797 Žrtve kličejo Italijanska vlada določila pol milijarde za oborožitev Novo poslabšanje Irancosko-italijanskih odnošajev (Govor gosp. ravnatelja A. Koritnika na vMovdanski proslavi škofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano 28. junija 1930.) Kaj je Vidov dan? Našim bratom Srbom je bil Vidov dan skozi 500 let spomin na oni nesrečni dan sv. Vida 28. junija 1389, ko je bila velika srbska vojska na Kosovem polju poražena od Turkov, ko so padli najboljši srbski junaki s knezom Lazarjem na čelu in je bilo Kosovo polje napojeno s srbsko krvjo, ko je nad Srbdijo zavladal polumesec in je ves srbski narod prišel v strašno turško rob-stvo. Vsakoletni Vidov dan je bil Srbom dan, ko so se s ponosom in hvaležnim srcem spominjaj junakov, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambi domovine. Spomin na te junake je ohranil srbski narod, da kljub turškemu robstvu skozi 500 let ni izgubil svoje narodne zavesti. Spomin na te junake, ki ga je narodna pesem izročala iz roda v rod, je navdajjal nesrečno rajo z upanjem v boljšo bodočnost; od svoje mladine pa, ki je zrla na kosovske junake kot na svoje vzornike, je pričakoval rod ta rodom rešitve izpod turškega jarma. In rešitev je prišla. Leta 1912. je slavna srbska zmaga nad Turki pri Kumanovem maščevala kosovske junake! Turki so morali zapustiti srbsko ozemlje. To je bil in je Srbom Vidov dan. Ko smo se leta 1918. tudi Slovenci in Hrvati ddružili s Srbi v eno jugoslovansko državo, smo prevzeli od Srbov tudi praznovanje Vidovega dne. Kakšen pomen pa naj ima Vidov dan sedaj v novi državi? Kakor vam je znano, se ni porodila nova jugoslovanska država kar čez noč, ni nam padla kakor zrelo jabolko v naročje. Ne, stala je nas vseh, ki smo se združili v to državo, ogromnih žrtev. Srbski narod je moral med svetovno vojno prestati hudo preskušnjo. V kratkem času je zgubil vse pridobljeno ozemlje, izgubil pri umiku čez albanske gore tisoče in tisoče svojih sinov in v zmagovitih bojih na solunski fronti zopet celo vrsto svojih najboljših junakov. — Pa tudi naš mali slovenski narod (je v teh težkih časih skoro izkrvavel, braneč stojo ožjo domovino pred navalom italijanske pohlepnosti. Na Kalvariji, na Doberdobu, na Sv. Gori, na Sv. Gabrijelu ni koščka zemlje, ki bi ga ne bila oškropila kri slovenskih fantov in slovenskih mož. In mi, ki uživamo sadove teh težkih žrtev, tega nadčloveškega trpljenja, mi se vsako leto na Vidov dan s hvaležnostjo spominjamo vseh teh borcev, pa tudi vseh onih, ki so od davno prošlih turških dob pa do konca svetovne vojne žrtvovati svoje Eivljenje pri obrambi verskih in domovinskih idealov in nam tako neposredno ali posredno s težkimi napori in žrtvami ustvarili skupno državo kraljevino Jugoslavijo. Med temi tisoči in milijoni so tudi vaši bližnji ali daljni sorodniki, morda celo očetje, bratje, strici. Med temi je tudi onih 22 bivših učencev naše gimnazije, vaših bivših tovarišev, ki so onako kakor vi ljubili svoje mlado življenje, pa so ga vendar žrtvovali, da bi oteli svoje ljudstvo in si pridobili večno ime. Na te junake naj se vsajj enkrat na leto, na Vidov dan, ozre naša mladina kakor na svoje vzornike in naj si neizbrisno vtisne v spomin opomine, ki jih ji dajejo iz svojih zapuščenih, po vsem svetu razikropljenih grobov: »Ljubite svoj dom, kakor smo ga ljubili mi, ki smo v dokaz te ljubezni dali najdražje, kar smo imeli, svaje lastno mlado življenje. Tudi vas pokliče domovina v svojo službo! Če ne boste imeli v svojih srcih žive ljubezni do nje, bo vse vaše delo mrtvo in brez sadu. Kaj je domovina, vprašujete? To je vaš rojstni dom, so vaši soobčani, so vsi Slovenci, vsi Jugoslovani, to Je vaš prekrasni rojstni kraij, vaša rojstna dežela, vaša prekrasna kraljevina Jugoslavija! In kako jo boste "vzljubili, vprašujete? S tem, da jo vedno bolj spoznavate. Cesar ne poznate, tega tudi ljubiti ne morete. Spoznavati pa se je učite bodisi iz knjig ali neposredno po lastnem doživljanju. Da, spoznanje domovine si pridobite v prvi vrsti v šoli pri raznih predmetih: zgodovini, zemljepisu, pri-rodopdsu, slovenščini, srbohrvaščini pa tudi pri drugih predmetih. Naj vam torej tudi ta misel lajša težave učenja: učiti se moram teh predmetov že jato, da bom bolj spoznal svojo domovino, ki sem jo dolžan ljubiti in ki jo bom tem bolj ljubil, čim bolj jo bom spoznal. — Med počitnicami imate pa tudi priliko spoznavati domovino neposredno. Potujte po možnosti, da spoznate krasoto naših gora in brd, rodovitnost našega žitorodnega polja, lepoto naših belih mest in vasi, ljubkost naših rek in .potokov, kremenitost in samoniklost naših ljudi... Tako se bo v vaših srcih vedno bolj in bolj vne-mala ljubezen do domovine in iz te ljubezni se bo rodila trdna volja, da vse svoje moči postavite v •lužbo domovine.« Pa še čujem iz grobov drug opomin: >Brez Irtev, brez trpljenja nič velikega ne dosežeš v življenju.« Kaj so vse ti tisoči in tisoči žrtvovali? Imetje, mirno življenje v domači hiši, zdravje, »drave ude, da celo lastno življenje. Pa te žrtve niso bile zastonj: pridobili so s temi žrtvami za ■voje potomce svobodo, pridobili mir in srečo, priborili so nam našo krasno Jugoslavijo. — Tudi vi bi radi nekaj velikega dosegli. Hočete postati nekoč učeni, pobožni in značajni možje, voditelji naroda. Tudi vi ne boste to postali brez žrtev, brez trplje-nla Vaš sedanji poklic vam daje prav dosti prilik m maiihne žrtve, samo Če jih hočete izrabiti. Resno »tudirati vsa svoja najlepša lela, je žrtev; ukloniti svojo voljo volji predstojnikov, se pokoriti ■faršeni, učiteljem, vzgojiteljem, je žrtev; uklonili te slrotfi disciplini v šoli in v zavodu tudi slane Pariz, 30. jun. d. Spor med Francijo in Italijo, glede katerega se je po razgovoru med italijanskim poslanikom Manzonijem in g. Bri-andom pa po sledečih izjavah g. Brianda v zunanjepolitičnem odboru sennta zdelo, da se je v zadnjih dneh omilil, se je precej nepričakovano zopet poostril in sicer zelo. Dne 28. t. m. sc je zbral italijanski ministrski svet na sejo, v kateri je kot prvo točko obravnaval vprašanje narodne obrambe. Na predlog predsednika vlade je ministrski svet sklenil, da doslej diferencirani davek na promet zviša na splošno alikvoto 150%. Na ta način se bo dobila od italijanskega davkoplačevalca za leto 1930-31 vsota pol milijarde, ki se bo razdelila na posamezna leta izključno v svrho ojačenja narodne obrambe. Od te vsote se določi že za tekoče finančno leto 300 milijonov plus izrednega kredita za armado, 100 milijonov za mornarico, 80 milijonov za zrako-plovstvo, 20 milijonov za fašistično milico. Ostanek 205 milijonov se porabi za javna dela. V tekočem letu se bo torej porabilo za vojaške namene pol milijarde več nego je bilo po proračunu doslej namenjeno. Če ptWillielmn«. Višji francoski komisar za zusedeno ozemlje Tirar in člani porenjske komisije so sc postavili pred hotelom in ob svirnnju francoske, belgijske in angleške himne so sneli francosko, belgijsko in angleško zastaVo. Mainz, 30. jun. x. Dve uri potem, ko so odpotovale civilne oblasti porenjske komisije iz Wiesbadna, so Francozi izpraznili središče svoje vojaške uprave Mainz. Tu je bil sedež vrhovnega poveljnika porenjske armade, generala Guillaumata, čegar zastavo so kot zan- mimo parlamenta določila za vojaške namene, je francosko javnost tem bolj presenetil, ker je sledil neposredno za oficioznim člankom »Tempsa«, ki jc označil bojazen Italije pred vojaškimi izdatki Francije kot popolnoma neutemeljeno. »Temps« je po pravici poudarjal, da bi bila vojna med obema latinskima narodoma absurd. Francija vendar nima v Italiji ničesar iskati, dočim ima Italija pretenzije, ki direktno zadevajo francoske, interese. Francija je med tem, ko je Mussolini razburjal svet s skrajno izzivajočimi govori, napenjala vse sile, da se svet razoroži, da se zagotovi mir in da se evropske države združijo. »Mirovna politika Francije«, je izjavil »Temps«, je tako odkritosrčna, jasna in evidentna, da noben zloben manever nc bo mogel vvesti v zmoto internacijonalnega mnenja.« Zopetno poslabšanje francosko-italijanskih odnošajev je tem bolj obžalovati, ker je znano, da so se pretekli teden med Parizom in Rimom vršili pourparlerji, ki bi bili mogli, kakor je Briand v senatovem odseku namignil, v par mesecih vesti do pravih pogajanj. Merodajni francoski politični krogi se v svoji dobri volji za sporazum tudi niso dali motiti po jako provokantnetn članku Arnalda Mussolini ja v »Popolo dTtalia« in so nanj odgovorili samo po »Tempsu« nn skrajno miroljuben način. Zato je umevno, da bo odgovor, ki ga je na to lepo gesto g. Mussolini dal s sklepom Bukarešta, 30. junija. AA. V tukajšnjih političnih krogih je bilo opaženo, da je trajala avdi-jenca jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Marinkoviča pri romunskem kralju Karolu II. nenavadno dolgo. Po avdijenci je bilo na dvoru prirejeno kosilo, ki so se ga udeležili romunski kralj Karol II., princ Nikolaji, princesa Ileana, dr. Marinkovič s soprogo i. dr. Ureditev šolskega vprašanja med Romunijo in Jugoslavijo. Bukarešta, 30. junija, j. Prsvetni minister Co-staescu je včeraj sprejel časnikarje in jim izjavil, da bosta Jugoslavija in Romunija uredili šolsko vprašanje s posebno konvencijo. Njegova želja je, da se jugoslovanske šole v Romuniji smatrajo kot šole bratskega naroda, ne pa kot šole narodne manjšine. Tem šolam bo Romunija dala vse pravice. Nadeja se, da bodo romunske šole v Jugoslaviji dobile vse iste dobrote. Minister se bo o tej stvari razgovarjal z dr. Marinkovičem in se nadeja, da se bosta sporazumela. njo sneli s starega gradu. Pol ure prej se je postavila zadnja 500 mož broječa straža pred gradom v bojni opremi in ko jc prišel general Guillaumat s svojim štabom, je zudonelo povelje: »Au drapeau!« Godba jc zasvirala mar-zcljezo in počasi jc padla francoska zastava, katero so potem s častno stražo odnesli na kolodvor. Neposredno po odhodu čet sc je v sosednem vlaku odpeljal tudi poveljujoči general s svojim štabom. Prebivalstvo, ki je živahno pozdravljalo odstranitev francoske zastave, se jc v ostalem ponašalo mirno. Nacionalistični krogi pa agitirajo sedaj proti onim, ki so delovali nu to, da bi sc Porenjc ločilo od Nemčije. Na hišah bivših separatistov jc našla policija danes lepake z grožnjami. Policija je lepake takoj odstranila. ministrske seje od pretekle sobote, možnost pogajanj zopet za precej čnsa odgodil, če jfli sploh ne bo onemogočil. Nerazpoloženje je tejn večje, ker fašistični tisk v zvezi s tem sklepoan zopet ponavlja insinuacije, da Francija obo-rožuje proti Italiji svoje zaveznike. Na vsak način velja v Parizu kot aksiom: »Mi smo pripravljeni se pogajati, nikakor pa se ne bomo razgovarjali, dokler se bodo izrekale proti nam grožnje in se bo sknšafo na nas pritiskati s kakršnimikoli sredstvi, ki naj nas uplašijo ali omehčajo. Tudi v diplomatski borbi mora veljati fair play.< Italofilski »Manchester Guardianc in »Times« zvračati več ali manj krivdo na Francijo, da se mora Italija oboroževati; menita pa, da pol milijarde v primeri ni veliko, čeprav za Italijo pomeni veliko žrtev, katera bi se lahko koristneje porabila za gospodarske namene. Francoski tisk jc seveda enodušon; lo desničarska »Libertč« meni, da bi francoska vlada mogla Italiji doprinesti žrtev, da ji odstopi ozemlje Tibestijn. kar bi bilo v smislu in duhu § 13 londonskega pakta. »Take kon-troverze«, meni »I.iberte« ne bi smele ogrožati svetovnega miru, kateremu je Francija doprinesla še veliko večje žrtve nego bi bila tn.< Ostali listi pa menijo, da bi Italija pridobila na ta način celo novo kolonijo v obsegu 40.000 kvadratnih kilometrov in bi prodrla do osrčja Afrike. Ludvvigshafen, 30. junija. x. Po vseh vaseh in mestih se je umaknitev francoske posadke praznovala na bučen način. Ko je nastopila noč, so bili vsi kraji bogato razsvetljeni, posebno pa Ludvvigs-hafen, ki je edino velemesto v Palaciji. Ravno tako je bilo tudi najslovesnetje razsvetljeno mesto Speyr. V imenovanih dveh mestih bodo opolnoči močne policijske čete po 300 mož korakale na drugo stran reke Rena. Mostovi bodo slovesno razsvetljeni. V Sf>eyru bo opolnoči ogromni, tako zvani cesarski zvon zazvonil v znak svobode. Mainz. 30. junija. x. Francoske čete so ob 17 popoldne prekoračile mejo. Natančno ob istem času je vkorakala v mesto nemška varnostna policija iz mainškega kastela. Berlin, 30. junija. x. Na enostaven, pa vendar slovesen način je danes tudi nemški državni zbor proslavil osvoboditev Porenja. Člani vlade so imeli na tej seji kratke nagovore. Tudi predsednik državnega zbora Loebe je pri tem govoril. Pripomniti je samo, da so pri tem komunisti zapustili dvorano. Hindenburgov proglas Berlin. 30. junija. x. Na dan končne izpraznitve Porenja je predsednik nemške republike Hin-denburg skupno z nemško vlado izdal oklic na nemški narod, v katerem pravi med drugim: Po dolgih letih stiske se je sedaj izpolnila zahteva vseh Nemcev: tuje čete so zapustile deželo. Zvesta domovinska ljubezen, potrpežljiva vztrajnost in skupne žrtve so prinesle zasedenemu ozemlju svobodo. Dan osvoboditve naj bo dan hvaležnosti za vse one, ki so v boju za svobodo Nemčije dali svoje življenje, za vse one, ki so v času zasedbe postali žrtve domovinske ljubezni, za vse one tisoče, ki so bili po tujih oblasteh pregnani z doma. Vsem tem Je Nemčija dolžna večno zalivalo. Vendar pa čakajo še nerešeni bratje v saarskem ozemlju, da se vrnejo v domovino. Pozdravljamo jih danes, država In narod iz največjih globin srra z obljubo, tla bomo vse storili, da se bo v kratkem izvršila tudi njihova združitev z domovino. Tudi njim gre zahvala vse Nemčije. Nemški narod ima pravico, da z zaupanjem gleda v bodočnost. Naša ohljuba se glasi: >I)eu!schland, Deutschland iiber alles!«. »Moja politika ni agresivna" I/ondon. 30. junija. x. V intervjuju, objavljenem v »Observerju«, naglaša Mussolini, dn zahteva geografični položaj Italije, da mora biti država pripravljena, braniti svoje meje na vzhodu in na zapadu. Italija pa želi, da bi bila v najboljših odnošajih s svojimi sosedi. Kdor govori o imperialističnih ciljih in o agresivni politiki Italije, kaže malo razumevanja za italijanske potrebe. Rekel je doslovno: »Moja jiolitika ni agresivna in želim predvsem mir.« Vojivodinja d' Aosia v Primorja Trst, 30. jun. Včeraj je prispela semkaj vojvo-dinja d'Aosta, ki jc pretektorica otroških vrtcev in 1 asilov v novih pokrajinah. Bivala bo v Julijski Be-' nečiji en teden in si ogledovala vzgojcvališča decc. lo priliko uporablja časopisje, da povzdiguje delo | za italijanizacijo mladine novih provinc. premagovanje. Pa brez teh žrtev ne boste uspeli in tudi pozneje ne boste brez žrtev nič pomembnega dosegli v življenju. Še tretji opomin priha/a iz daljnih grobov: 3,Brez boja ni zmage, brez zmage ni svobode. Mi nismo držali rok križem; borili smo se in pridobili zmago za zmago in s tem smo vam pridobili svobodo. Je še kdo med vami, ki ni svoboden? — Je še kdo suženj svojega telesa, svojih razvad, svojih strasti? Brez boja ni zmage, ni svobode! Na boj /.oper notranjega sovražnika, ki ga nosiš v svojem j j «rcu, da boš v resnici svoboden, da bo naša svo- hodna Jugoslavija država res svobodnih mož, nc j ] pa država nizkotnih sužnjev! I Za nas Slovence pa ima Vidov dan v novi dr- žavi še prav poseben, svojstven pomen. Ne spominja nas samo mrtvih bratov, ki so sc žrtvovali za nas, spominja nas tudi živih bralov lam onstran Karavank in doli oh slovenski Soči. Tvoja naloga, draga mladina, bodi, da gojiš med slovenskim narodom zavest bratstva in skupnosti med to- in ono-stranskimi brati, da eno smo, eno ostanemo. Kakor je bila pri Srbih mladina nositeljica vidovdanske ideje in jo ohranjevala živo in jo izročala iz roda v rod, tako se ludi ti. slovenska mladina, vsako leto na Vidov dan spomni na vse, ki so slovenske in jugoslovanske krvi in lelesa. To je vidovdanska naloga, ki ti jo. dnu;a n\ladin\ podaja sedanji rod. kakor je on rrciel to sseto uročilo iu uaročiln 0. junija. AA. Na okrožnem sodišču v Sofiji se začen ja razprava proti Stoj ni in .Malini, materi in hčerki, ki sta obtoženi umora Lclije Lulčeve. Lulčevo so našli pred nekaj časa mrtvo, ubito s topim orožjem na njenem stanovanju. Ona je bila i/, znane rodbino in članica sekte Danovistov. Malina Stoj-novu jo krasna ženska in pred sodiščem simu-liru blaznost. Državni tožilec zahteva za mu-ter in za hčer smrtno kazen. Varšava, 30. junija. AA. Včeraj je umrl znani pisatelj Julij Ejsmond, ki se je ponesrečil pred dnevi z avtoniobilom kongresa renkluba. Praga, 30. junija. AA. V bližini Pardubic je divjalo strahovito neurje. Strela je udarila ,v skladišče alkohola. Nastal je požar, ki je uničil 9000hI alkohola. Gradec, 30. junija. x. Ponoči od sobote na nedeljo je pogorel velik del karmelitskega samostana na Grabnu. Pri gašenju je bilo več gasilcev ranje-pih vsled padajočih gorečih tramov. Heimtvehr ustanovil lastno stranko Dunaj, 30. junija. x. Pod vodstvom bivšega dunajskega voditelja Heinnvehra Francem Heger-jem, dvornega svetnika dr. Viljema Fritscha in štajerskega voditelja kmetov Friderika Rokitan-skega je bila pod imenom Oesterreichische Hei-matschutzpartei ustanovljena lastna stranka, ki si je dala nalogo, da zopet zbere vse one elemente, ki so se po korneuburški prisegi ločili od heiimveh-rovskega pokreta. Rokitanski je danes na zborovanju zastopnikov listov razvijal program nove stranke in navajal: Jedro slranke tvori boj proti marksizmu, vendar pa bo stranka tudi nastopala proti metodam onih meščanskih politikov, ki delajo proti interesom države in naroda. Nova stranka bo podpirala vsako meščansko vlado, ki bo poikazala resrtt) voljo, v danem slučaju porabiti vse sile svoje oblasti, da dvigne avstrijski narod zopet na konja. Gle- de stališča nove stranke nasproti samoobrambnim organizacijam je omenil Rokitanski, da je bilo zveznemu vodstvu Heimvvehra poslano pismo, v katerem se je javil cilj nove stranke in izrazila želja, da v skupnem delu proti marksizmu ter za pro-speh gospodarstva v Avstriji nikdar ne bo potegnila sablje. Knez Starhemberg je izrazil željo, naj bi se nova stranka nikdar ne postavila v nasprot-stvo s*1 samoobrambnimi organizacijami. Dvorni svetnik dr. Fritsch je naglašal, da pri bodočih volitvah ni več misliti na meščansko enotno fronto. Zalo je treba stremiti za tem, da se doseže pri prihodnjih volitvah združitev list, da ne bo zgubljen niti en meščanski glas. Bivši dunajski voditelj He-ger je izjavil, da nova stranka ne pomeni konkurence za Heimwehr, da pa je na tisoče pristašev Heimatschutza, katere ije Ireba zopet zbrali. Položaj v Španiji je skrajno kritičen Strah pred generalnim štrajhom Madrid, 30. jun. d. Štrajkovsko gibanje se je iz Sevilje, kjer je bilo začasno zatrto, razširilo po celi Andaluziji, pa tudi drugam. V treh dneh je zajelo mesta Oranado, Malago, Bilbao, Baracaldo, Assestao in Cordobo. Vlada ne ve, pri čem da je, ali je to gibanje revolucionarnega značaja ali pa zgolj sindikalnega. Minister za notranje zadeve je poklical k sebi voditelje vseh strokovnih organizacij in izjavil, da bo skušal vse mezdne spore poravnali mirno, ne da bi se poslužil sile. Število štrajkujočih delavcev znaša nad 20.000, grozi pa poslali še večje in se razširiti po celi Španiji. V Madridu se boje, da nc bi se 1. julija proglasil generalni štrajk po celi državi in so se ukrenili izredni ukrepi za vzdrževanje miru in reda. Najbolj je resen položaj v Malagi. Vse trgovine, kavarne, klubi in hoteli so zaprli. Promet je ustavljen. Po mestu patrulira orožništvo na konjih. Med orožniki in delavci je prišlo na več krajih do streljanja. Kljub zagotovilu ministra za nolranje Misijonski kongres v Krattini Krupino. 50. junija, p. Snoei se je tukaj otvoril tretji misijonski kongres za akademike. Tečaj prireja »Unio Cleri missionnria pro Jugoslaviu«. Včeraj popoldne so prispeli udeleženci iz Zagreba pod vodstvom vscučiliške-gu profesorja dr. Gahsa. ,'Razven dr. Gahsa so prišli z akademiki tudi o. Filipovič in o. Wolf, jezuita, prof. dr. Hulenič, prof. Peter Grgec in drugi. Iz Ljubljane so prispeli akademiki, >() po številu, pod vodstvom vseučiliškega prof. dr. Ehrlicha. Kongres se je otvoril v svetišču blažene device Marije na Trškem vrhu z s Veni sunete!«. Nu Trškem vrhu bodo tudi predavanja. Davi je. bila sv. maša z meditacijo, nato pa predavanje o. Wolfo o temi: »Podlaga milijonskemu delu v dogmatiki in v svetem pismu«. Or. Gahs je predaval o zaslugah misijonarjev za etnologijo. ProT. Grgec je predaval o lflisijonstvu in tisku. 7,n predavanje je vlndnlo veliko zanimanje. Skrb za spr-jeni in nastanitev udeležencev jo prevzel župnik llranilovie. Po njegovi zaslugi se kon-gresisti zelo dobro počutijo. Z letalom dezertiral Berlin, 30. jun. AA. V bližini Bratislave je pristal češkoslovaški letalec Karel Schehor-sch z letalom za bombardiranje. Letalec je izjavil, da in dezertiral, ker se je hotel umakniti pred upniki in ker se je zbal kazni. Letalo je bilo se-kvestrirano in vrnjeno češkoslovaškim vojaškim oblastvom. zadeve, da bo vse mirno poravnal, so v Sevilji, Barceloni, Madridu in drugod aretirali na tisoče ljudi. Kakor se izve iz dobrega vira, gre predvsem za pokret kmetskega delavstva, ki se je dvignilo po celi Andaluziji. Andaluzija je v posesti par fantastično bogatih vojvod in grofov, katerim tlačani na milijone bajtarjev, viničarjev in drugih kmetskih delavcev, ki nimajo niti kruha, da ga pomočijo v olje in tako utešijo svoj glad. Komunizma tu ni, pač pa bi mogli agrarnodelavsko revolto levičarji, oziroma republikanci skušali vporabiti za puč, ki ga nameravajo. Sodi se pa, da je vlada zaenkrat še tako močna, da bo položaju kos, s čemer pa seveda andaluško agrarno vprašanje, ki v sebi skriva nevarne iskre bodočega požara, ne bo še rešeno. Še hujše pa je neprestano padanje pezete, ki je 28. t. m. z ozirom na šterling dosegla črto 43.70, to je najnižjo od špansko-ameriške vojne do danes. Jako neugodno vpliva na položaj tudi odsotnost kralja, ki se mudi v Londonu, kamor sta odpotovala tudi minister za zunanje zadeve in justični minister. Za zvezo Slovenije z morjem Ljubljana, 30. jun. Kakor smo že poročali, se vrši 6. julija na Sušaku veliko zborovanje interesentov. Zahtevali bodo čimprejšnjo uvedbo železniške zveze Slovenije z morjem z izgraditvijo proge Kočevje—Sušak po načrtu ing. Klodiča. Na tej kon-lerenci bodo številno zastopani tudi Slovenci, zlasti pa gospodarske korporacije. Dunajska vremenska napoved. Posebno v južnih Alpah precej oblačno in soparno, zelo verjetno je, da bodo nastajale lokalne nevihte. Dunajski invalidski dom na Jadranu Split, 30. junija, p. Včeraj se je na zelo sfe-čan način otvoril »Dom vojnih invalidov Dunaja in Dolenje Avstrije« ter vodovod v Podgorju poUg Makarske. Slovesnosti je prisostvovalo 20 delegatov avstrijskih oblasti, zastopniki oblasti, /.veze invalidov, zveze slepcev in dunajske občine. Od našil oblasti so bili navzoči ban dr. Tartaglia s svojo sol progo in šefi banovinskih oddelkov, ravnatelj »Put-nika« v Splitu in župan Makarske. Ban Tartaglia je na slovesen način sprejel avstrijske delegate. V Podgorju so streljali topiči in zvonili zvonovi. Avstrijski otroci so ob sprejemu dali banu in njegovi soprogi kito cvetja. Prav tako so naši ptroci dali kito cvetja zastopniku avstrijske vlade dr. Kiim-merju. Sprevod je korakal skozi mesto. Najpreje se je slovesno otvoril vodovod, nato pa invalidski dom. Zastopniki invalidske zveze so pozdravili buna in prosili njegovo gospo, da prevzame protektoral nad domom. Zastopnik avstrijske vlade dr. Ktimmer in dr. Kiš sta imela pozdravne nagovore in izročila banu in še nekaterim drugim častne diplome avstrijskega invalidskega društva. Nato se je vršila veselica. Slovesnosti sta se udeležila tudi ministra Preka in Demetrovič. Dva odlična gosta Ljubljana, 30. junija. Včeraj je prispel v Ljubljano g. Ivan Ko kič, jugoslovanski konzul v Ro-sariu v Argentini, s svojo hčerko. Jutri odpotuje na Bled in Bohinj, nato pa v Zagreb, od koder se bo podal v svoji rojstni kraj v Pitve na Hvaru. Gospodu konzulu želimo pri nas prijetno bivanje in srečno potovanje. Ljubljana, 30. junija. Z jutranjim vlakom je danes prispel preko Jesenic iz Ženeve načelnik ministrstva za socialno politiko, oddelek za socialno zavarovanje, g. dr. Dušan J e r e m i č. Ob tej priliki je g. načelnik obiskal Golnik, Pokojninski zavod za zasebne nameščence, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Delavsko zbornico in Borzo dela in se izredno pohvalno izrazil o slovenskih socialnih institucijah. Jutri obišče g. dr. Jeremič kopališče v Laškem. Iz seje VZS Belgrad, 30. junija. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 16 do 19.30 sejo. Nadaljeval je podrobno razpravo zakonskega načrta o javnih beležnikih. Nato je bila izvoljena sekcija za proučitev gradbenega zakona. Člani te sekcije so: dr. Ivan Ribar, Daša Popovič, dr. Dušan Sobotič in dr. Prvislav Grizogono. Prihodnja seja zakonodav-nega odbora bo jutri 1. julija ob 16 z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Po sokol shem zle tu Belgrad, 30. junija, m. Po končanem so-kolskcm zletu je dobil Belgrad svoje normalno lice. Večina sokolskili delegatov je zapustilo Belgrad s posebnimi vlaki. Nekatere inozemske sokolske delegacije, med njimi nekateri Čelioslovaki in Lužiški Srbi. so odpotovali na Jadransko morje na kratko letovanje. Novi stadion, ki so gu zgradili za sokolski zlet, bodo jutri pričeli podirati. Bil je prodan za 1,400.000 Din. Zračni promet Praga Zagreb Zagreb, 30. junija, p. Jutri prispe prvo letalo, ki bo oskrbovalo promet na progi Praga —Zagreb. Pričakuje se, da pride ob pol 4. Priredili mu bodo slovesen sprejem. Belgrajske vesti Belgrad, 30. junija. A A. Z ukazom N>i. Vel. kralja, na predlog ministra za promet in v soglasju s predsednikom ministrskega svela so postavljeni med drugimi pri generalni direkciji državnih železnic za načelnika splošnega oddelka v 1/3 Živan Stankovi«, dosedaj uradnik iste kategorije in skupine in načelnik splošnega oddelka uprave pomorskega in rečnega prometa, po potrebi službe; pri upravi pomorskega in rečnega prometa za načelnika splošnega oddelka v 1/3 Gojko Mudrinič, dosedaj uradnik iste kategorije in skupine in načelnik splošnega oddelka generalne diirekcije državnih železnic, po potrebi službe. Belgrad, 30. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja in na predlog ministra za promet ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so upokojeni med drugimi: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani gg. Franc Gumse, Andrej Taurer. Krnu Paulič in Franc Dovgan, vsi uradniki v 1/3 in Alojz Gnezda, uradnik v 1/3. Belgrad, 30. junija, z. Radi velike suše, ki vlada zadnje čase, so strokovnjaki izračunali, da bo le. tošnja žetev za 20% manjša, kakor se je pričakovalo. Zagrebške vesti Zagreb, 30. junija, p. Včeraj popoldne Je y sanatoriju v Zagrebu umrl vseučiliški profesor na medicinski fakulteti dr. Miroslav Cačkovič. On je eden izmed uslanoviteljev zagrebške medicinske fakultete. Star je bil 65 let. Študiral je na Dunaju. V zagrebški medivcinski fakulteti je imel katedro za kirurgijo. Sodeloval je v mnogih hrvatskih društvih. Hranilnica in posojilnica v Slovenjgradcu naznanja žalostno vest, njen ustanovitelj, častiti gospod da je Franc Pečnik župnik v Podgorja v nedeljo dne 29. junija 1930 ob 4 popoldne umrl. — Pogreb se bo vršil dne 2. julija 1930 ob 9 dopoldne. Naj v miru počival Slovenigradecj dne 30. junija !93Q.