PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XIX. St. 264 (5639) TRST, četrtek 7. novembra 1963 PREDSEDNIK REPUBLIKE BO DANES ZAKLJUČIL POSVETOVANJA ---—------?----------- Gava in Zaccagnini predlagala Alda Mora za novega predsednika koalicijske vlade Izjave Parrija, Terracinija in Togliattija po razgovoru s Segnijem Saragat: «Vlada levega centra z neposrednim sodelovanjem socialistov je absolutna nujnost v interesu delavskega razreda in dežele» Po incidentu z ameriškim konvojem RIM, 6. — Po ostavki Leonejeve vlade je predsednik republike Segni začel danes ob 9.30 posvetovanja, ko je sprejel bivšega predsednika republike Gronchija. Po razgovoru s Se-Snijem ni hotel Gronchi dati novinarjem nobene izjave. Tudi Predsednik senata Merzagora, ki je sledil Gronchiju, je novinarjem le želel Uspešno delo. Enak neuspeh so novinarji doži-Veli tudi s predsednikom poslanske zbornice Bucciarelli-Duc-cijem. Saragat, ki ga je Segni sprejel v svojstvu bivšega predsednika ustavodajne skupščine, pa je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je dejal med dru-8hn, da socialdemokrati smatrajo sestavo vlade levega centra z neposrednim sodelovanjem socialistov za «absolutno nujnost v interesu delavskega razreda in dežele»; dodal je, da Je treba zavreti z vsemi sredstvi *ačetek inflacije in premostiti ne-bgodne pojave gospodarske konjunkture, da bi nato pristopili k rešitvi glavnih vprašani italijanskega družbenega življenja. Gle-tistih, ki se boje vlade levega centra, je Saragat dejal, da se ntotijo, ker gre za pozitivno de-Jknje («gre za 4.5 milijona italijanskih delavcev, ki sodelujejo, s atojimi Rredstavniki v parlamentu, pri življenju in organizaciji demokratične države»). ^ Po razgovoru s Segnijem pa, je ■Terracini dal novinarjem naslednjo izjavo: «Danes smo tam, kjer snio bili pred štirimi meseci; povsem zaman so namreč pretekli ............................. um» Incident z ameriškim vojaškim konvojem na bloku med Vzhodno bi Zahodno Nemčijo je bil mno-So bolj resen, kot se je zdelo po Prvih vesteh. Sedaj, ko je incident srečno rešen, je o njem govoril včeraj skupini gostov iz ZDA sam Hrustov, ki je dejal: "Američani so hoteli menjati postopek, ki velja že mnogo let. Mi v spremembo nismo privolili in smo konvoje ustavili za toliko časa, dokler niso storili tega, kar so delali mnogo let. Ce tega ne bi storili, mi ne bi popustili in uni bi morali iti čez naša trupla.» uri zahodne države so včeraj protestirale pri vladi SZ ter zahtevate «pravico prometa na avtomobilski cesti med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom brez Ovir.» Hruščov pa je dal še nekatere druge važne izjave o zunanji politiki in o gospodarstvu. Glede združitve Nemčije je izjavil, da vidi tako možnost samo v primeru zmage socialistične revolucije v Zahodni Nemčiji. Ponovil je predlog glede zmanjšanja •Ja eno tretjino števila čet v obeh Nemčijah ter dejal, da je pripravljen tudi na sporazum o umiku Polovice čet, pripravljen pa je na Pogajanja o «popolnem umiku vseh čet s katerega koli tujega o-*emlja». — Hruščov je poudaril tudi nujnost miroljubnega sožitja- «Ce hočete sožitje z nami in bkrati napadati Kubo, to lahko Pripelje samo do vojne. Ce bi Sovjetska zveza modrovala kot A-hieričani, bi morala takoj eliminirati vse svoje kapitalistične sosede. Moramo pa mirno živeti s Turčijo, Grčijo in Iranom, ki so žavezniki ZDA. Predsednik SZ bo v kratkem odšel na uraden obisk v Iran.» Glede sovjetsko-kitajske-Sa spora je Hruščov dejal, da ga Jelo zaskrblja, ter dodal: «Toda ‘a spor se tiče samo Kitajske in has, in vaša navzočnost bi pri tej diskusiji bila povsem neumestna.» Glede gospodarskih vprašanj je Hruščov dejal, da bo SZ vsekakor dosegla ameriško kmetijsko proizvodnjo in da bi se rada pogajala za nakup ameriškili strojev ža proizvodnjo umetnih gnojil. Značilna je tudi Izjava Hruščova, da je v nekaterih primerih proizvodnja majhnih individualnih žemljišč sovjetskih kmetov večja bot na kolektivnih zemljiščih. Glede nakupa pšenice v ZDA pa je rekel, da sprejema prevoz z ameriškimi ladjami le po normal-hih ladijskih tarifah, sicer bi se «utegnilo tudi zgoditi, da pustimo ameriško žito, tla ga v ZDA pojedo sami». Poudaril je, da bi SZ ■nogla za ZDA izdelovati orodne stroje, «ki ne bodo v ničemer slabši od zahodnonemških». V Moskvi so včeraj proslavili °bletnico oktobrske revolucije; u-radni govornik je pri tem poudaril zlasti stalno naraščanje miroljubnih sil v svetu. V Grčiji bo George Papandreu, voditelj ZVEZE CENTRA že da-hes sestavil novo vlado, toda brez Potrebne večine poslancev, ki znaša 151, ker mu jih primanjkuje še 23. Zato bo skušal dobiti podporo nekaterih poslancev Kara-•hanlisove stranke in petih po slancev EDA ter dveh progresl-stov. Ce mu to ne bo uspelo, bo baje zahteval razpis novih volitev, ker je prepričan, da bi v tem Primeru zmagal z absolutno veči-ho. Karainanlisova stranka je izjavila, da je mandat Papandreuju «neustaven», ker nima večine v ritornici. Iz Sajgona pa so sporočili, da sta bila diktator Diem in njegov brat Nu ubita slučajno, ko je Nu hekemu stotniku iztrgal samokresa štirje meseci. Ti štirje meseci pa so- bili seveda keristni za KD, ki je uživala v tem razdobju vladni monopol. Vendar pa bi bilo skrajno tvegano, če bi hoteli nadaljevati danes tam, kjer smo bili pred štirimi meseci; kajt’ v teh štirih mesecih — kakor je dejal pravilno predsednik Leone v svoji programski izjavi — so se mnoga vprašanja še nadalje razvijala in danes je težko sprejeti potrebne odločitve, da bi jih rešili. Razumeti je torej treba, da je pot, po kateri moramo iti, povsem drugačna od one, po kateri so hoteli pred štirimi meseci, in seveda drugačna od one, po kateri so hodili v vseh prejšnjih letih». Leone ni dal novinarjem nobene izjave, Farri pa je dejal med drugim, da si želi,-da bi mogli sestaviti «trdno vlado, jasno označeno, a ki bi bila hkrati previdna in ki bi ustrezala tako posebnim okoliščinam». Ruini, Pella, Fanfani in Scelba niso hoteli dati novinarjem nobene izjave, Togliatti, pa je izjavil med drugim: «Ponovno — kot smo že storili v maju — hočem podčrtati resnost sedanjega položaja. Nobenega resnega vprašanja, ki so se postavila med volilno kampanjo, niso niti rešili niti načeli. Tudi zaradi tega so postali težavnejši življenjski pogoji delovnih množic. Nezadovoljstvo je večje in bolj razširjeno. Absurdno bi bilo misliti, da zadošča politična operacija na vrhu, tudi s sodelovanjem stranke, ki ima svojo bazo med delavci, da bi premagali ta položaj. Potrebni so stvarni ukrepi, gospodarske in politične reforme, ki naj povzročijo jreobrat v dejavnosti vlade, in aiti mora preobrat v levo, kakor so bile usmerjene v levo volitve 28. aprila. Priznamo, da so potrebni ukrepi, ki naj olajšajo gospodarsko- konjunkturo in preprečijo nenehno devalvacijo denarja in s tem višanje življenjskih stroškov. Toda, da se razumemo: nobenega znižanja in nobenega blokiranja mezd, nobene omejitve proizvajalnih dejavnosti. Kar potrebujemo, je povečanje proizvodnje in razširitev tržišča. Predvsem, torej, resnično agrarno reformo, ki naj reši vprašanje spolovinarstva, izseljevanja in Juga s tem, da se da novega poleta kmetijam ; dober urbanistični zakon; sistematično borbo proti špekulacijam, korupciji itd. Te ukrepe in reforme... je treba vključiti v načrt gospodarskega in protimonopolističnega razvoja pod nadzorstvom parlamenta, krajevnih uprav in dežel, ki jih je treba ustanoviti povsod in čimprej Odveč bi bilo ponoviti, da se bomo borili brez pridržkov proti vsakršni neposredni ali posredni obliki atomske oborožitve Italije». Za Togliattijem in senatorjem Perno je Segni sprejel še predsednika senatorjev KD Gavo in predsednika poslancev KD Zaccagnini-ja. Gava je dejal novinarjem, da se stvari razvijajo dobro, kot je bilo predvideno, in da ni nič novega. V odgovor na vprašanje nekega novinarja, ki je hotel vedeti, ali sta predlagala Segniju neko določeno osebo za novega predsednika vlade, je Zaccagnini dejal, da sta predlagala Mora. Jutri bo Segni sprejel še Malago-dija in Bergamasca, za liberalce; Nencionija in Robertija, za misov-ce; Orlandija in Lami Starnutija, za socialdemokrate ; Mariottija in Nennija, za socialiste; Covellija, za monarhiste in Realeja, za republikance. Danes se je sestalo vodstvo skupine demokristjanskih poslancev; vsi člani vodstva, razen Bet-tiola, so. bce-nlli pozitivno zaključ. ke kongresa PSI in poudarili, da I ne more biti nobenih pridržkov glede pogajanj s PSI za sestavo l'novtì Vlade levega centra; pogaja- Papandreu dobil mandat za sestavo nove vlade EDA je pripravljena podpirati novo vlado - Karoma n lis o va stranka govori o «neustavnosti» ATENE, 6. — Voditelj zveze centra George Papandreu' je danes obiskal kralja Pavla, ki mu je dal nalogo za sestavo nove vlade. Papandreu je izjavil, da bo jutri predložil kralju seznam ministrov, ki bodo prisegli v petek, Notranje ministrstvo je danes objavilo naslednje podatke o volitvah: zveza centra bo imela 140 poslancev, narodna radikalna zveza 128, EDA 30, progresisti pa 2. Baje si je Papandreu zagotovil podporo tudi petih poslancev, ki so bil( izvoljeni ob volilnem sodelovanju z EDA, ki pa bi hoteli sedaj sestaviti avtonomno skupino, kd bi podpirala Papa-ndreua. Baje si je zagotovil tudi podporo skupine progresistov ki ima dva poslanca. Ker je za absolutno večino potrebno 151 poslancev, raču. na Papandreu na negotovost, ki vlada med pristaši Karamanlisa, da bi nekatere pridobil na svojo stran. Ce pa ne bi pri tem uspel, bo baje zahteval od kralja, naj razpusti poslansko zbornico in naj razpiše nove volitve pod vlado zveze centra, ker je prepričan, da bi v tem primeru dobil absolutno večino. Kar se tiče članov vlade, se govori, da bo Venizeloj prevzel pod-predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo. EDA je medtem objavila sporočilo, v katerem pravi, da je pripravljena podpirati vlado zveze centra. V političnih krogih nove večine že govorijo o novih tendencah gospodarske in zunanje politike. Potrebno bo posvetiti vso skrb gospodarstvu, ker industrializacija zaostaja v primerjavi z drugimi ' državami zahodnoevropske skupnosti,- Kar se tiče zunanje politike, se nakazuje možnost izboljšanja odnosov z vzhodnoevropskimi državami in še posebej z balkanskimi državami. Kar se tiče notranje politike, obljublja zveza centra večjo skrb socialni politiki. Narodna radikalna zveza je objavila nocoj izjavo, ki pravi, da je ponudba kralja Pavla Papandreu, naj sestavi novo vlado, «neustavna», ker zveza centra nima večine v novi zbornici. Izjava dodaja, da «ni moč dopustiti dejstva, da bi Papandreu vladal v dežeii brez parlamenta do U. decembra», ter zahteva, naj se parlament sestane najpozneje 20. novembra, namesto It. decembra, kakor je določeno. njevu ln prvemu tajniku KP in predsedniku ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikiti Hruščovu. V svojih brzojavkah je predsednik Jugoslavije izrazil željo za nadaljnji uspešni napredek v izgradnji Sovjetske zveze in prepričanje, da se bodo odnosi v sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in njunimi narodi vsestransko razvijali v interesu socializma in miroljubnega mednarodnega sodelovanja. WASHINGTON, 6. - Včeraj so bile v ZDA upravne volitve. Bela hiša je javila, da je Kennedy «zelo zadovoljen» z izidi. Demokratični kandidati so namreč zmagali v številnih občinah. V San Franciscu je bil po 55 letih prvič izvoljen za župana demokrat. nja ne smejo biti dolgotrajna, sporazum pa mora biti jasen, brez dvoumnosti, zlasti kar zadeva zunanjo politiko, omejitev večine in gospodarsko politiko. Bettiol je dal povsem negativno oceno kongresa PSI, izrazil se je proti pogajanjem in zagovarjal tezo, da se mora Leonejeva vlada ponovno predstaviti parlamentu; v primeru, da to propade, pa da je treba razpisati nove splošne volitve. Na koncu so se vsi strinjali, da se poslanec Moro predlaga za novega predsednika vlade. Vodstvo socialističnih poslancev pa je sklenilo, da bo Nenni obvestil Segnija o «znanem stališču PSI glede vladne krize, kakor izhaja iz zaključkov strankinega kongresa». Poziv ženevski konferenci NEW YORK, 6. — Skupina 39 držav, med katerimi je tudi osem izvenblckovskih držav, ki sodelujejo na razorožitveni konferenci, je predložila političnemu odboru t>ZN jesolucijo, ki poziva ženevsko konferenco, naj obnovi pogajanja o splošni in popolni razorožitvi «v duhu dobre volje in medsebojnih koncesij». Zahodne države in države sovjetske skupine, ki sodelujejo na konferenci, pa niso podpisale resolucije. Kamion, ki je sestavljal amerllki konvoj, ki so ga bile sovjetske obmejne straže ustavile na cesti, M vodi v Berlin. Vojaki so se utaborili pod šotori v gozdu pri Helmstedtu tllinilllllHlllllllllllllt|||||||||||||l|||||Hll||||||tlllllHll||||||||||ni|||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||,l,H||||||||||,|,,||||,||,(il,,|||||||,,,,|,,|||||||i,,llllll,l„„„l„lllll,l,l|tlMllim„llll|„„lllll„„l,IIA V RAZGOVORU S SKUPINO AMERIŠKIH POSLOVNIH UUDI Hruščov poudarja željo sovjetske vlade po dobrih odnosih in trgovini z ZDA Glede ameriškega konvoja je izjavil, da je šlo za preizkušanje živcev - Združitev Nemčije bo mogoča, ko bo v Zahodni Nemčiji zmagal socializem - Proslava oktobrske revolucije MOSKVA, 6. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je sprejel davi skupino dvajsetih ameriških poslovnih ljudi, ki so glavni ravnatelji ali predsedniki upravnih svetov nekaterih naj večjih ameriških industrijskih podjetij in ki so prišli sinoči v Moskvo. Skupina potuje po Evropi na pobudo ameriškega tednika «Time». Iz Moskve bodo odšli v druge evropske prestolnice. Pred odhodotn iz ZDA jih je sprejel predsednik Kennedy. V skupini so med drugimi —------------------- ravnatelji naslednjih finančnih ali industrijskih podjetij: «Bank of America», «Coca Cola», «I.B.M.», «National Ca»h Register» in «Aluminium Company of America». V razgovoru v Kremlju je Hruščov v zvezi z incidentom z ameriškim vojaškim konvojem izjavil; «Cernu so Američani hoteli menjati postopek, ki velja toliko let? Mi ga nismo hoteli menjati in nismo, mogli sprejeti spremembe. Zaradi tega smo ustavili konvoje in jim nismo dovolili nadaljevanja, dokler niso storili tega, kar so delali mnogo let. Konvoji so skušali ignorirati določeni postopek, in tedaj so naša oklepna vozila prišla iz svojih skrivališč, da jim zaustavijo pot. Tedaj so Američani in Angleži privolili, da se prilagodijo določenemu postopku. Težko je reči, kaj bi se zgodilo, če ne bi bili sprejeli tega postopka. Morda vi in jaz sam ne bi bili danes tu. Mi ne bi bili popustili, in oni bi morali iti čez naša trupla. Vaša stran je povzročila trenje. Mi nismo hoteli nobene napetosti. Naša želja je, imeti dobre in prijateljske odnose in razvijati naše gospodarske odnose.» Hruščov je nadaljeval, da vsa-kikrat, ko se zahodne države prilagodijo določenemu postopku, lahko nadaljujejo pot brez težav, toda vsakikrat, ko nočejo spoštovati postopka, jih sovjetske straže ustavijo in jih bodo tudi v prihodnje. «Takoj ko so poveljniki ameriškega konvoja privolili, da se prilagodijo postopku, ki velja že mnogo let, so dobili dovoljenje za nadaljevanje poti. Ni bilo nobenega vzroka, da Američani sedijo lam dva dni v pričakovanju, 'la bodo lahko nadaljevali pot. Dejansko sem bil presenečen, ko sem zvedel, da so uspeli ostati toliko časa v svojih kamionih. Verjetno imajo rezerve zmogljivosti, toda to je notranja zadeva in mislim, da nimam o tem kaj diskutirati » Na vprašanje, ali bi bil ukazal, naj se uporabi orožje v primeru, da Američani ne bi sprejeli postopka, je Hruščov odgovoril: «Ne, mi nismo dali takih ukazov, toda obstaja določen postopek. Gre za vojake, ki kot taki dobivajo operativna navodila. Ce si hoče kdo odpreti pot z nasilnimi sredstvi, tedaj je naravno, da se na silo jim načrtom iz gospodarskih razlogov. Izjavil je tudi, da ni bil določen noben datum za «sestanek v vesolju». Zadnji sovjetski satelit «Polet 1», ki so ga izstrelili v petek, dokazuje, da Sovjetska zveza lahko upošteva možnost takega sestanka. Povedal je tudi, da Sovjetska zveza pripravlja nadzvočno letalo, o katerem pa ni hotel povedati drugega. Dalje je Hruščov poudaril, da je treba enkrat za vselej opustiti upanje, da bi gospodarske težave prisilile Sovjetsko' zvezo, da opusti sVoje načrte. Gospodarski položaj v Sovjetski zvezi, ki je sedaj izvrsten, bo v prihodnosti še boljši Sovjetska zveza uresničuje svoj sedemletni načrt, ki bo verjetno presežen za vrednost štirideset milijard rubljev. Izjavil je dalje, da bo sovjetska kmetijska proizvodnja vsekakor dosegla ameriško, in da je pripravljen pogajati se z ameriškimi podjetji za nakup strojev, ki so potrebni za proizvajanje umetnih gnojil. Hruščov je dalje izjavil, da tekmovanje med Sovjetsko zvezo in j- naravno, da se na ---- ----4----- ------ ... odgovori s silo. Vojak ni zunanji ;ZDA v kmetijstvu ne zahteva po-minister, ne more začeti pogajanj, - večanja majhnih individualnih temveč mora izvrševati dobljene zemljišč, ki bi jih imeli na razpo-ukaze.» 'lago sovjetski kmetje. Pripomnil Hruščov je nadaljeval : «Ko ste j je, da je v nekaterih primerih sklenili, da boste preizkušali naše živce, smo sklenili odgovoriti in postaviti nHŠa oklepna vozila na sredo ceste, da preizkusimo vaše živce in da vidimo, ali boste proizvodnost res večja na teh individualnih zemljiščih, kakor pa na kolektivnih zemljiščih. Toda to je treba obrazložiti z dejstvom, da individualni proizvajalec vloži začeli streljati ali ne. Bili smo | vse syoje sile v službo lastne u-zelo zadovoljni, da tega niste sto- prave in med drugim uporabi vsa rili.» Hruščov je glede drugih vprašanj izjavil: «Nikoli nismo rekli, da smo se odpovedali svojim načrtom za polet na Luno. To ste trdili vi. Ko bomo popolnoma gotovi, da se bo vsakdo, ki bo odšel na Luno, lahko vrnil, tedaj se bo polet na Luno lahko uresničil. Toda kdaj? Tega ne vem.» Hruščov je dodal, da je gospodarsko stanje v Sovjetski zvezi izvrstno ...... ..._ in da je zaman upati, da se bo, (ja vidi možnost združitve samo v naravna gnojila svoje živine. Ko je primerjal velike mehanizirane kmetije v ZDA in Sovjetski zvezi, je Hruščov izjavil, da je med njimi ena sama razlika: v Sovjetski zvezi gre dobiček v korist države za razvoj kolektivnih zemljišč, v ZDA pa gre ves dobiček lastnikom. Ravnatelj tednika «Time» ga je vprašal, kakšne so možnosti združitve Nemčije. Hruščov je izjavil, Sovjetska zveza odpovedala svo- ..................................................im..tiiiimiiniviM.mn V Sajgonu ustanovljen «svet modrih» Začasni režim bo trajal morda 1 leto Izjave predsednika začasne vlade o novi politiki Diemov brat, ki je bil poslanik v Londonu, je odstopi! SAJGON, 6. — Predsednik južnovietnamskega revolucionarnega sveta general Van Minh je na tiskovni konferenèi izjavil, da sta bila bivši predsednik Diem in njegov brat Nu «slučajno ubita», ko so ju peljali na sedež poveljstva. Ko so Nuja hoteli spraviti na oklepno vozilo, da ga prepeljejo skupno z njegovim bratom na vojaško - poveljstvo, je iztrgal samokres Titove čestitke ob obletnici oktobrske revolucije BEOGRAD, 6. — Ob obletnici velike oktobrske revolucije je predsednik republike maršal Tito poslal brzojavne čestitke predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta SSSR Leonidu Brež- kapetanu, ki ga je spremljal. «Smrt je nastala, ko je Nu iztrgal samokres kapetanu,» je izjavil Van Minh. Dodal je, da je tedaj Diem že bil na oklepnem vozilu. Minh je dodal, da so obe trupli izročili njuni družini. Na tiskovni konferenci Je član revolucionarnega sveta in minister za informacije general Tran Tu Aai predstavil člane začasne vlade. Na vprašanje, koliko časa bo traja) začasni režim, je general odgovoril, da bo režim prenehal, «ko bo ' vzpostavljena prava demokracija». «Za sedaj, je nada. Ijeval general, je naša naloga nor. malizirati življenje. V zelo bližnji prihodnosti, ko bodo ustvarje. ne demokratske ustanTive, bo vojaški revolucionarni svet prepustil vso oblast ljudstvu.» V zvezi z gospo Nu je minister izjavil; «Nimamo maščevalnih namenov. Usoda gospe Nu nas ne zanima. Pokazali smo kavalirstvo in vljudnost do nje, ko smo ji i primer piuuxunu^uau;« jtikov, ki sft, sedaj zaprti, 'tiče tistih, ki so. o ili liod im režimom izkoriščeval- poslali v Rim njene tri otroke.» Minister ni hotel komentirati vprašanja, čemu je eden od voditeljev nekomunistične opozicije odklonil ponudbo, naj bi vstopil v začasno vlado. Dejal je, da je vlada predvsem vlada tehnikov in da bo ta vlada «s simpatijo» proučila primer protikomim igličnih ppljtikov Kar se 'ti' Diemovim ci, «bodo sojeni na podlagi demokratične pravice». Predsednik začasne vlade Ngu-jen Ngo To je izjavil, da bodo ustanovili «svet mod riti»? Sestavljali ga bodo predstavniki vseh socialnih kategorij in raznih ljudskih organizacij, Njegova naloga bo, «svetovati vladi o vprašanjih notranje in zunanje politike, kakor tudi glede prihodnjega političnega režima, ki ga bo sprejel narod». Prebral je vladni razglas, v katerem je med drugim rečeno. «Glede zunanje politike bo, vlada spoštovala sklenjene sporazume. Južnovietnamska republika bo še dalje pripadala «svobodne-mu svetu» in bo delovala za o-1 nistra Butlerja. krepitev vezi s prijateljskimi dr-žavami in za izboljšanje odnosov s sosednimi državami.» Kar se tiče notranje politike, si začasna vlada zastavlja nalogo, da postavi temelje «res demokratičnega režima» in da nadaljuje «do končne zmage svojo borbo proti komunistom». Takoj zatem pa pravi, da je vlada odločena «jamčiti temeljne svoboščine vseh slojev prebivalstva in uresničiti socialno pravičnost». Predsednik revolucionarnega sveta general Van Minh je izjavil, da bi po njegovem mnenju začasni režim utegnil trajati šest mesecev ali tudi eno leto. Dalje je izjavil, da bo «svet modrih» izključno posvetovalen organ. Začasni režim je takole organiziran: Na vodstvu je revolucionarni svet, ki mu predseduje general Minh ki ima tudi oblast državnega poglavarja, Svet pooblašča začasno vlado, za izvrševanje izvršilne in zakonodajne oblasti. Revolucionarni svet ali začasna vlada se bosta posvetovala s svetom modrih, kadar se jima bo to zdelo potrebno. V Londonu se je bivši južno-vietnamski poslanik Ngo Din Lu-jen, ki je brat bivšega predsednika Diema, in ki je takoj po državnem udaru odstopil, ne da bi čakal na odstavitev danes poslovil od britanskega zunanjega mi- primeru zmage socialistične revolucije v Zahodni Nemčiji. Izjavil je: «Lahko rečem, da, če bi v ahodni Nemčiji zmagala socialistična revolucija, tedaj bi imel veliko upanje, da bom videl Nemčijo združena. Toda če- bi moralo vprašanje Socialistične revolucije v Zahodni- Nemčiji ostati nekaj časa nerešeno, tedaj bi do tega trenutka ostalo vprašanje nemške združitve verjetno nerešeno». Ravnatelj revije «Time» je vprašal, ali je Vzhodna Nemčija tudi dane3 važna za Sovjetsko zvezo z gospodarskega vidika, kakor je bila pred desetimi leti. Hruščov je odgovoril, da je navzočnost sovjetskih čet v Nemčiji breme za Sovjetsko zvezo in da obstaja možnost zmanjšanja števila teh čet; glede tega je Sovjetska zveza že postavila predlog. Omenil je znani sovjetski 'predlog, naj bi zmanjšali za eno tretjino število čet v obeh Nemčijah, in je dodal, da je ta ponudba še vedno veljavna. Ce bi zahodne države na pr. predlagale, naj se število čet zniža za 50 odstotkov, bi Sovjetska zveza sprejela tudi ta predlog. Se bolj; pripravljena je pogajati se o popolnem umiku vseh tujih čet s katerega koli tujega ozemlja. S tem bi se povečalo zaupanje in bi se normaliziral položaj na svetu ter bi se izboljšali gospodarski pogoji narodov. Glede pogajanj za nakup žita v ZDA je Hruščov izjavil, da so pravkar dobili sporočilo o poteku pogajanj in da so poslali navodila sovjetski delegaciji v ZDA, naj sporoči, da, če bodo z ameriške strani vztrajali pri prodaji žita po diskriminacijskih pogojih, bo sovjetska delegacija prekinila pogajanja in se bo vrnila v domovino. Omenil je, da ZDA hočejo, naj bi kupljeno žito prevažale ameriške ladje, ki pa zaračunavajo višje tarife od normalnih. Sovjetska zveza sprejema prevoz z ameriškimi ladjami, če te sprejmejo normalne brodarine. Pripona, nil je; «Utegnilo bi se tudi zgo-, diti, da vam pustimo vaše žito, da ga pojeste sami.» Glede trgovinskimi vprašan) je Hruščov izjavil, da Sovjetsko zve. zo zanima tudi proizvajanje sintetičnih smol, vlaken in vsaka druga proizvodnja. Pripomnil pa je, da so v nekaterih primerih ameriške naprave dražje kakor podobne naprave, ki jih ponujajo evropske države in Japonska, in v tem primeru ne bi mo-gla Sovjetska zveza kupiti ameriških naprav. Na vprašanje, kaj bi Sovjetska zveza mogla dobavljati ZDA, je Hruščov odgovoril: «Ce bi se izmenjava razvijala, bi se mi prilagodili, Ce nam je uspelo zgra-diti raketo, ki ni v ničemer slabša od ameriških, sem gotov, da bomo mogli izdelovati orodne stroje, ki ne bodo v ničemer slabši od zahodnonemških. Vsekakor bi moralo biti naše tržišče velikega interesa za vas. Nas je 220 milijonov prebivalcev z neizmernimi možnostmi potrošnje. Toda če nočete trgovati, je. to vaša stvar.» Dodal je. da "dveh stvari prav gotovo noče kupiti v ZDA, in to sta: tisk, «ki se bo v Sovjetski zvezi prodajal, ko bo bolj realistično gledal sovjetsko stvarnost», in izstrelki, ker so sovjetski boljši. Zatem je Hruščov poudarjal nujnost miroljubnega sožitja med' državami z različnim socialnim sistemom in dodal, da je treba o-pustlti vse, kar bi lahko poživljalo medsebojno nezaupanje. Omenti je primer letala «U-2» in njegove porazne posledice za konferenco na vrhu leta 1960 «Ce hočete sožitje z nami ln hkrati napadati Kubo, Je dodal Hru- (Nadaljevanje na 2. strani) BERLIN, 6. — Ameriški voj*, ški konvoj, ki je bil -ustavljen na bloku Marienborn od 8. ure zjutraj v ponedeljek, je ob dveh po. noči nadaljeval pot v zahodni Berlin, kamor je prispel nekaj p« 7. uri. Takoj zatem so ameriške vojaške oblasti poslale nov vojaški konvoj iz Zahodne Nemčije v zahodni Berlin skozi isti blok. Kon-voj je prispel v zahodni Berlin brez incidentov. Predstavnik britanskih vojaških oblasti je izjavil, da so sovjetske straže na bloku postavile «tri raz. lične zahteve z namenom, da menjajo veljavni postopek». Zahtevali so: 1. naj vojaki izstopijo iz vozil, 2. naj se vozila od zadaj odprejo, 3, naj vojaki vstanejo na vozilih, da jih lahko preštejejo. Vzhodnonemški list «Neues Deutschland» piše, da «zahodne države govorijo o pravici dostopa, toda te pravice sploh ne ob-stajajo in vlade zahodnih držav to dobro vedo». Vzhodnonemška tiskovna agencija je objavila danes izjavo poveljstva sovjetskih sil v Vzhodni Nemčiji, v kateri se poudarja, da sporazum štirih velesil od 29. ju. nija 1945 daje Sovjetski zvezi pravico urejati promet na cestah, ki vodijo v Berlin. Sporočilo pravi dalje, da je bil sporazum dosežen na sestanku vrhovnih poveljnikov štirih zavezniških držav in da več let ni bilo nobenih incidentov na avtomobilski cesti, ki pelje v Ber. lin, dokler niso Američani odklonili običajnih pregledov vozil. Sporočilo dodaja, da je poveljnik konvoja, kateremu je bilo v po- nedeljek zabranjeno nadaljevati pot, prekršil običajni postopek, ker je odklonil zahtevo, naj vojaki izstopijo' iz vozil, da jih preštejejo, in je prav tako odklonil zahtevo, naj se vozila odprejo. Sporočilo pravi končno, da ZDA nikakor ne morejo enostransko določati postopka glede prometa vojaških vozil in da zaradi tega ameriški postopek ne more ve- ljati na sovjetskih nadzorstvenih postajah. Kakor poročajo iz Washingtona, so tri zahodne države danes protestirale pri sovjetski vladi zaradi incidenta z ameriškim vojaškim konvojem. Note ZDA. Velike Britanije in Francije zatrjuje-jo, da zahodne države niso dale nobene koncesije in da namerava, ji ohraniti pravico dostopa brez ovir na avtomobilski cesti med Zahodno Nemčijo’ in zahodnim Berlinom in da ne priznavajo so- vjetske pravice, «da bi postavlja, la pogoje za vojaški promet». iiiiiimiiimiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiitiuiiiiiiiiiiiiniuriunnHHiniiimuninnniiinmiiiuinmimili^l ČLANEK V GLASILU ZKJ «Jugoslovanska stvarnost in kitajska politika» Odgovor na članek v glasilu kitajske KP o Jugoslaviji BEOGRAD, 6. — V članku pod naslovom «Jugoslovanska stvarnost in kitajska politika» odgovarja član CK Zveze komunistov Jugoslavije Bogdan Osolnik v glasilu ZKJ «Komunist» na članek, ki je bil 26. septembra objavljen v kitajskem listu «žtnminžibao» pod naslovom «Ali je Jugoslavija socialistična dežela». Osolnik ugotavlja, da Se kitajski voditelji v svojih naporih, da bi dokazali, da se je Jugoslavija odpovedala marksizmu - leninizmu, poslužujejo izmišljotin in skonstruiranih «dokazov». Istih metod kot pri ocenjevanju notranjega položaja Jugoslavije se kitajski voditelji poslužujejo tudi pri opisovanju jugoslovanske zunanje politike, t. j. obrekovanj in samovoljnih ugotovitev. «Ce bi objektivno prikazovali dejstva, u-gotavlja. Osolnik, tedaj ne bi ostalo niti sledu od kitajskih izmišljotin», in v zvezi s tem navaja stališče Jugoslavije do incidenta z letalom «U-2», do karibske krize, krize v Kongu, o borbi Indonezije, kakor tudi odnose Jugoslavije z nerazvitimi socialističnimi državami. Kitajski voditelji se zaman trudijo, da bi zadeli Jugoslavijo, rezultat takih poskusov je ravnn nasproten. Posebno mesto daje v članku Bogdan Osolnik tako imenovanemu načelnemu stališču KP Kitajske do Jugoslavije In v zvezi s tem ugotavlja, da Je vodstvo KP Kitajske do leta 1957, ko je prav tako kot danes v Jugoslaviji obstajalo zasebno obrtništvo, delavsko samoupravljanje in vse to kar danes napada- jo ln kritizirajo, hvalilo socialistični razvoj Jugoslavije. Do spremembe ni prišlo v Jugoslaviji temveč ne Kitajskem, in to v tistem trenutku, ko Je na Kitajskem zmagala sedanja avanturistična linija. «Kitajsko vodstvo je doslej, ugotavlja Osolnik, večkrat diametralno spremenilo svoje stališče do Jugoslavije,» ln v potrditev te trditve navaja izjave kitajskih voditeljev do leta 1957 in kasneje. Na koncu svojega članka ugotavlja Osolnik, da se marksistična mi-sei ne more zgraditi s kitajskim Bidoni od novih procesov in pojavov v sodobnem življenju posebno v graditvi socializma. «Zgodovina je dokazala, zaključuje članek, da je stvarnost važnejša od vseh kričečih propagandnih gonj, ki se na koncu maščujejo tistim, ki se jih poslužujejo.» a. B. Slovenski sindikalisti na obisku v Italiji LJUBLJANA, 6. — Pod vodstvom člana tajništva republiškega sveta sindikatov Mitje Švaba je odpotovala danes v Italijo delegacija republiškega sveta sindikatov Slovenije. Obiskala bo Delavske zbornice Generalne konfederacije dela Italije v Benetkah, Veroni ln Vlcen-zi ln s tem vrnila obisk delegatom omenjenih zbornic, ki so bili letos gostje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Kratko zatišje med viharjema HUDE POSLEDICE SLABEGA VREMENA 'mo DE JANETRO, — Strnjerfc bi lahlco orisali položaj na brazilski politični fronti v teh mirnejiih dneh takole: ni-lakor ne trajen mir, temveč saio premirje, kratek interval za-flSja med dvema viharjema, med dvema spopadoma antagonističnih sil — tistih, ki zahtevajo reforme, in tistih, ki žilavo zagovarjajo status quo. Nedaven vihar je znan tukaj pod imenom «kriza v zvezi z obsednim stanjem». Z motivacijo, da je prišla država v nenavadno nevaren nitranji položaj, je predsednik Gotlart : zahteval od Kongresa, nai uvede začasno izredno stanje. Upor skupin« podoficirjev v Braziliji; in sicer pod vplivom nekmlarih ultralevičarskih, sektaških'politikov, je bil, četudi so ga ihitro zadušili — podobno kot velik val stavk in okrepljena zarotniška dejavnost in agresivnost desnice pod vodstvom guvernerjev iz Guanabare in Sao Paula, Lacerde in Barrosa — jasno znamenje nove zaostritve no-traSjp krize. I.acerdov intervju Sekemu ameriškemu listu je v taksnem vzdušju prilil ‘olja na ogenj. Voditelj brazilske desnice je najprej nasvetoval ZDA, «naj ustavijo vsakršno pomoč Braziliji, zakaj v Goulartovi vladi so komunisti», potem pa je grozeče poudaril, «da utegne Goulartova vfrfda pasti še pred koncem leta». Intervju se je končal z besedami, da vojaški šefi razpravljajo o t»m; «ali je bolje vzpostaviti va-ruštvo nad Goulartom, ga nadzirati do konca njegovega mandata, ali pa ga takoj odstraniti z oblasti*. , Vojni ministri so skupaj ostro odgovorili Lacerdi, zanikali so njegove trditve ir. hkrati sveto-yali brazilskemu šefu države, naj uvede obsedno stanje. To svojo zahtpvo so med arugim podprli tudi s tem, da so s pomočjo vojaške obveščevalne službe dobili zanesljive informacije o novi zaroti pod vodstvom Lacerde in Barrosa. Kolikor je bilo mogoče Sklepati iz Goulartovega obnašanja, je imelo planirano obsedno stanje .specifičen cilj: aretacijo guvernerjev Lacerde in Barrosa, s tem, da bi jima na podlagi zakona o varnosti države kot zarotnikoma, ki bi izgubila guvernersko imuniteto, sedilo vojaško sodišče. Medtem pa so na celotni nacionalistični levici podvomili v to, da v sedanjem nestabilnem položaju odstranitev Lacerde in. Barrosa ne bi bil edini cilj izrednih ukrepov, zato je načrt o obsednem stanju naletel ne le na opozicijo desnice, temveč se mu je ostro uprla tudi levica. Govorniki celotnega spektra naprednih sil so a’gumentirali, da bi obsedno stanje utegnilo postati orodje represije proti delavski organizaciji in navsezadnje proti celotnemu gibanju naprednih sil, ki se dandanes bojujejo za reforme in ekonomsko uveljavitev države. In končno, kdo lahko zagotovi, da bodo v razmerah izrednega stanja — ko postane vojska poglavitna opora oblasti — Civilna predsedniška oblast obdržala svoj primat nad vojaškimi šefi? Se več, so sklepali predstavniki nacionalistične levice, predsednik Goulart ima na voljo tudi v ' normalnih razmerah dovolj sredstev in možnosti, da zatre sleherno zaroto desnice in da začne akcijo proti desničarskima guvernerjema. V lem primeru bo deležen nalpopolrejše podpore i vseh naprednih sil v državi. Dogodki v Kongresu so pokazali, da so bili argumenti levice upravičeni. S serijo amandmajev so konservativni poslanci temeljito. ..spremenili Goulartov predlog o obsednem stanju in ga spremenili v gibanje, na podlagi kate-rega b. se državni represivni stroj obrnil proti delavskim or-gankaciiam.. jroti stavkam, ne pa |r#t» VMTnesSu'wniWjem* -zarJrtiklrai, «o j* Špoznal, d* n«! bo dosegel obsednega Stanja, kakršnega je želel, d» ba «ostal povsem izoliranj to )e. tjrfz podpore nncionalistVr.Jga/j^kJoži», m d® mu bo preoslrfi edini izhod Podvreči se «zaščiti» vojaških a«*fiv, sms s > k% Bovembr». Screigijo «Bohd and Share» ;, -raz-, veljavitev koncesij ameriški družbi «Hanna Mining Co» v skladu s sklepom vrhovnega apelacijske-ga sodišča; amnestijo za upornike iz Brazilije; zamenjavo nekaterih vojaških poveljnikov, predvsem generala Bevilaquea, poveljnika II. armade s sedežem v Sao Paolu (čigar protidelavski govori so vzpodbudili Goularta, da mu je prepovedal sleherni javni politični nastop); rekonstrukcijo vlade, s lem, da bi prišle vanjo osebnosti, ki so se bojevale za ekonomsko emancipacijo države; nacionalizacijo zasebnih rafinerij nafte in odločne in hitre ukrepe glede agrarne in drugih reform. Predsednik Goulart je v glavnem načelno sprejel te zahteve levice. V enem svojih govorov je poudaril, da bo vlada okrepila prizadevanja, da bi izglasovali reforme «navkljub akciji tistih, ki s tem, da podtalno delujejo proti predsedniku republike, pravzaprav rovarijo proti reformi». Goulat je pri tej priložnosti prav tako pojasnil, da je nameraval x obsednim stanjem «ustvariti boljše pogoje za obrambo Brazilije pred slabimi Brazilci in pred mednarodnimi interesi (to je mednarodnim kapitalom), nikakor pa ne, da bi zadušil demokratske svoboščine ali da bi obsedno stanje spremenil v orodje proti brazilskemu narodu». Pozval Je nacionalistično levico, naj računa z realnostjo. Z «realnostjo» ie Goulart imel očitno v mislih dejstvo, ,0a m Kongresu prevladujejo konservativne sile in da je sedanja vlada sestavljena na ^podlagi koalicije med Delavska stranko (PTB) in posamezno najmočnejše Socialnodemokratske strinke (PSD). V vledi pravzaprav sodeluje centri-stično krilo kI#J, ki je konservativno usijn*rjen% in ki ga vodijo JusceMoo Kubitschek, Tan-credo Neves in Amarai Peixoto (desno krjio PSD.je v opoziciji). Doslej koalicijski partnerji niso našli »kupnega jezika glede temeljnega vprašanja o strukturalnih reformah. Medtem ko Goulartova PTB zahteva odločnejšo agrano reformo, pa predlaga PSD veliko milejšo formulo. Nedavno je predstavniški dom s 178 glasovi proti 121 odklonil u-Stavni amandma stranke PTB o agrarni reformi. Ob tej priložnosti je stranka PSD glasovala skupaj z desničarsko UDN proti načrtu. Zdaj se spet pogajajo o formuli. ki jo je predlagala PSD Med krizo v zvezi z obsednim stanjem je nacionalistična levica kot zmeraj v kritičnih trenutkih nastopila enotno. Ko pa je vihar pojenjal, so se začele kazati razlike v stališču do Goularta. Nekatere ultralevičarske, trockistične in malomeščanske skupinice — pripravljene na a-vanture in sektaško usmerjene — zastopajo stališče, da je treba z Goulartoip popolnoma prekiniti ,n preiti v frontalno opozicijo. Nesornti temu pa KP Brazilije, Splošno poveljstvo delavcev, vrsta nacionalističnih poslancev in druge organizacije zagovarjajo po’itiko «kritične podpore». Gou-lartu. To pomeni, da je treba podpirati Goularta in vse pozitivne vidike njegove politike ter hkrati nastopati zoper koncesije, pomi rij ivost in kompromise z desnico, oziroma, nasprotovati popuščanju latinfundistom in tuie-mii kapitalu. Ne smemo dovoliti, trdiio, da bi Goulart prišel v odvisnost od stranke PSD, da bi postal njen ujetnik. Treba ga je podpreti — seveda s pridržki in mu omogočiti širši manevrski prostor. Zavzemati se je treba za skupne akcije, kjerkoli je to mo-go Miguei Arraes jc ujavu, opozicija narodrjih sil .ne nasuje ' prftJsfdtiUn* republike. M to favoriziralo desnico in enotnosti naprednih sektorjev in skupin skupno obravnavali nadaljnjo taktiko in »prejeli skupno podlago za akcije. Prav v ta namen bo v drugi polovici novembra velika konferenca v Re-cifu. ki se je bodo udeležili predstavniki vseh organizacij nacionalistične levice — sindikatov. Nacionalistične parlamentarne fronte, združenja študentov, podoficirskih organizacij. Fronte narodne mobilizacije, kmečkih lig in drugih. PEINE, 6. — Tudi danes se je ves dan nadaljevalo naporno delo za rešitev enajstih rudarjev, blokiranih v globini 62 m, kjer so že od 24. oktobra. Preteklo noč se Je izvedelo, da je bilo vrtanje 16 cm širokega rova, po katerem bi lahko spuščali rudarjem večje predmete, zaman, ker rov ni dosegel votline, v kateri so rudarji. Sveder je šel mimo votline v oddaljenosti 1,6 m. Tudi večji rov, po katerem naj bi se blokirani rudarji rešili, bo prišel le v bližino votline, Prvotno je bilo rečeno, da si bodo rudarji morali še izkopati majhen rov do navpičnega rova, toda sedaj je sklep drugačen: na dno izvrtanega rova se bo spustil prostovoljec, ki bo s krampom izkopal vodoravni rov do rudarjev. Pri vsem tem pa bo treba zadnje metre navpičnega rova vrtati zelo počasi, da se ne dì podrl strop jame, v kateri so rudarji. Pravijo, da so rudarji še dovolj dobro razpoloženi. S površja Jim skozi ozek rov (komaj 4 cm!) pošiljajo hrano, tako da Jedo v manjših obrokih vsako poldrugo uro. Število kalorij njihove prehrane se Je od začetnih 500 dvignilo na 2500. Danes je prispel kancler Erhard, ki je po mikrofonu spregovoril blokiranim rudarjem. Ravnatelj rudnika Je dejal, da je skoraj gotov, da bodo rudarje rešili, vendar pa je treba računati z določeno zamudo, tako da rudarjev ne bo mogoče spraviti na površje prej kot jutri ali pa šele v petek. Nikakega znaka življenja pa ni v rovih, kjer se Je predvčerajšnjim zdelo, da so se Iz globine oglasili še drugi živi rudarji. Hrana za astronavte NEW YORK, 8. - 2e več kot sedem tednov živi 18 prostovoljcev na medicinskem inštitutu v Vacavillu (Kalifornija) po dieti, ki določa uživanje same vode in kemičnih proizvodov. Ravnatelj inštituta dr. Wallace Lane Chan je izjavil, da je to najdaljša doba, ko so se normalna človeška bitja hranila izključno s sintetičnimi hranili, da pa je njegov namen, nadaljevati poskus 18 mesecev. Po zatrjevanju dr. Chana so prostovoljci popolnoma zdravi, le ponoči se jim med spanjem v vizijah prikazujejo jedila, s katerimi bi se radi hranili. Poskus vodi in financira NASA, ki upa, da bo tako našla idealno hranilo za astronavtska potovanja. mladega kapitana še ne ve smrt sina, ker je v Los Angelesu na obisku pri sestri in bratu, ki sta se pred mnogimi leti izselila v Kalifornijo. Poročno potovanje kozmonavtskega para MOSKVA, 6. — Andrijan Nikolajev in Valentina Tereškova bosta v soboto odpotovala na poročno potovanje. Odšla bosta v Indijo, Nepal, Cejlon, Indonezijo in Burmo, in sicer na povabilo vlad teh držav. Zakonca pa bo na tem potovanju spremljal «vesoljski tovariš* Valentine kozmonavt Valerij Bikovski s svojo ženo. Nacistične rakete na dnu jezera? DUNAJ, 6. — V jezeru pri To-plitzu ni nobenih nacističnih zakladov ali tajnih dokumentov SS ih Gestapa. Tako zatrjuje poročilo avstrijskega notranjega ministrstva. Vendar pa so v jezeru le našli nekatere predmete, tako da ni-sto brez podlage tiditve nekaterih oseb, ki zatrjujejo, da so videle, kako so nacisti proti koncu vojne metali v jezero «zaklade». V jezeru so na primer našli zaboj, ki pa se je takoj razpolovil, brž, ko so ga začeli dvigati z blatnega dna jezera. Iz zaboja se je raztreslo kakih 20 zavojev denarja. Potapljači so uspeli pobrati in prinesti na površje samo štiri take zavoje V vsakem je bilo tisoč bankovcev po deset šterlingov. Toda ti bankovci so bili vsi pona-rejepi, pa čeprav zelo perfektno. Potapljači pa so našli še neke železne predmete, za katere se najprej ni 'vedelo, kaj naj bi bili. Sedaj pravijo, da gre za dele raket, ki so jih baje Nemci preskušali med vojno na neki preskusni postaji nemške vojne mornarice. Na splošno pa novinarji niti niso posebno točno obveščeni in so že tudi protestirali pròti strogim kontrolam in omejitvam svobode gibanja. Nekateri trdijo, da gre pri najdbi za rakete, ki jih je dal Hitler pripraviti za napad proti Gibraltarju. Časnikarji skušajo sedaj najti stik z bivšimi vojaki, ki ?o bili zaposleni v eksperimentalni postaji nemške mornarice, da bi jim pomagali ugotoviti, za kakšne rakete je šlo. Danes pozno zVečer so sporočili, da je telekamera zapazila v globini 80 m še dva zaboja, kakršen je bil tisti, v katerem so bili potvorjeni bankovci. To pot pa imata zaboja znaka A in B. Niso našli trupel mornarjev s «Puglie» REKA, 6. — Vsi napori, da bi se našla trupla ostalih treh članov posadke italijanske ladje «Puglia*, so doslej ostali brez rezultatov. Iskanje patrolnih čolnov je moralo biti danes prekinjeno zaradi neurja. Se vedno ni izgubljeno zadnje upanje, da se bodo vendarle našla trupla ponesrečenih italijanskih mornarjev. Huda nesreča na petrolejski ladji GENOVA, 6. — Zaradi eksplozije na norveški petrolejski ladji «Kongsvang» sta izgubila življenje kapitan Ludovico Braghieri ter Norvežan Ingolf Nedrebo. Braghieri, ki je bil poročen približno poldrugo leto, zapušča 22-letno ženo ter 6-mesečnega sinčka. Čeprav je bil z delom zelo zaposlen, je bil vpisan tudi na univerzi. Mati ŽENEVA, 6. — V Švici pride vsak teden povprečno do dveh nesreč z enim mrtvim in dvema ranjenima na železniških prelazih. Da bi eliminiral to tragično postavko, je švicarski zvezni svet sklenil določiti vsoto 500 milijonov frankov za odstranitev okrog 700 železniških prelazov; to naj bi se zgodilo v desetih letih. Potrebna sredstva bodo dobili iz carine za uvoz goriv. 1‘tiilir/e ^ tjlprlnli.ice qiuò&u ^ bliltrt't.'tlvf* Skrb «Mladinske knjige» za obvezno domače branje Josip Jurčič: Hči rnnstnngci sodnihci France Bevk: IciLič Dela popularnih slovenskih klasikov pa tudi sodobnih pisateljev pogosto zginejo s knjižnega trga. Tako se včasih dogaja, da zlasti dijaki, ki bi morali določena dela precitati ali jih podrobneje obravnavati, v knjigarnah zaman vprašujejo po teh delih. Založba Mladinska knjiga v Ljubljani, ki že s svojo odlično zbirko «Kondor» skrbi za izdajo del iz domače in svetovne književnosti, ki jih morajo zlasti v šolah brati, je tudi v svojo Knjižnico Sinjega galeba uvrstila nekatere knjige s spisi pisateljev, ki so zelo brani. Kot 90. zvezek omenjene knjižnice je izšel Bevkov «Tatič» z ilustracijami in v opremi Nikolaja Omerze. Prav on je opremil tudi 91. zvezek, v katerem je Šest Jurčičevih spisov. Obe knjigi sta predvsem namenjeni dijakom nižjih srednjih šol, katerim ju toplo priporočamo, A V Beogradu otvorjen mednarodni sejem knjig BEOGRAD, 6. — Zvezni tajnik za prosveto in kulturo Janez Vipotnik je odprl danes v Beogradu na beograjskem sejmišču 8. mednarodni sejem knjig. V svojem otvoritvenem govoru je Vipotnik poudaril velik prispevek knjige k medsebojnemu spoznavanju ljudi raznih narodnosti in k združevanju njihovih sil okrog naprednih misli in idej o stalni krepitvi fronte aktivnega sodelovanja za mir na svetu, poudarjajoč napredek založniškega delovanja v Jugosla- bami. Na sejmu razstavlja nad 90 domačih in 60 inozemskih založb iz 17 držav z okrog 60.000 raznih publikacij. Ker je bil prezadolžen je umoril dva otroka ESSEN, 6. — Ker je bil prezadolžen, je 39-letni delavec Karl Oehme iz Leverkusena (Porurje) zadavil svoja dva otroka. Ker m mogel ugoditi svojim upnikom, katerim je bil dolžan 7.000 mark (približno milijon lir), je Oehme sklenil, da pobije družino in napravi samomor. Otrokoma, ki sta imela 7 in 4 leta, je najprej dal uspavalni prašek, nato pa ju je zadavil z nogavicami. Ko pa je bil na tem, da ubije še ženo, so mu popustili živci in sam je odšel na policijo, kjer je prijavil svoj zločin. Skrivna mesnica za ukradeno meso BARI, 6. — Varnostni organi so odkrili v nekem zasebnem stanovanju v Ceglie de! Campo (Bari) skrivno mesnico, kjer se je prodajalo meso ukradenih živali. Zaplenili so dve že zaklani teleti in kravo. Preiskava je dognala, da so 25-letni Nicola Vavalle, v čig»r stanovanju je bila «mesnica», njegov oče ter njegov starejši brat za prevoz ukradene živine UP°~ rahljali tovornjake in avtomobile, Ki so jih prav tako ukradli v viji je Vipotnik ugotovil, da se rnznih krailh-je od 26 milijonov 300.000 izvo- | iiimiiiiiiiimiimii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH*'i"l>,1>>1 dov knjig v l. 1960 dvignilo to število na 37 milijonov 665.000 dve leti kasneje. Poudaril je potrebo, da se knjiga z veliko naklado in nižjo ceno še bolj približa čitetelju. Vipotnik je opozoril tudi na nekatere slabosti založniške aktivnosti v Jugoslaviji, ki so posledica nezadovoljivega sodelovanja med založ-' Hruščov (Nadaljevanje s 1. strani) Nobelova nagrajenca za kemijo: spodaj prof. Giulio Natta (v Sanremi! ga hčerka poljublja ob sporočilu o nagradi) zgoraj pa prof. Karl Ziegler iz Nemčije. Nagrajenca, ki sta med seboj prijatelja, si nagrado delita «ex aequo» |IIIIIIHIUH»UlllllllllllimilHIIIIIIII|M||||||||||||||||l|||||||||||l|||,l,„||||i|||l||||l||||||||||||||||||||||||||||imiMi|itiii|il|||l|||, lili IIIUII IIIIIIIIIIIIIIM Na newyorskih ulicah vedno več zapuščenih starih avtomobilov NEW YORK, 6 — Povprečno 250 avtomobilov na teden zapu-ste njih lastniki na newyorskih ulicah, trgih in parkih. Število teh zapuščenih avtomobilov stalno narašča. Ce kdo zapusti avto na sredi ceste, je kaznovan z globo 15 dolarjev. Kljub temu pa zavzema ta navada vedno večji obseg, tako da je morala občina letos namesto dosedanjih štirih pri- zapuščene spravlja Medtem ko so morali preteklo leto spraviti z javnih cest 6.000 avtomobilov, je letos to število že naraslo na več kot 1O.0C0. Avtomobili so seveda brez evidenčne tablice in marsikateri avtomobil ne puste nn cesti lastniki, temveč tatovi. Ti avtomobili so že tudi brez nekaterih nadomestnih delov, ki jih je lahko upora- avtomobile. | samo kot staro železo za povprečno ceno 15 dolarjev za avto, kar pa ne zadostuje niti za stroške odvoza v skladišče in prav zato, da si prihranijo te stroške, se lastniki iznebijo avtomobilov tako, da jih kratko in malo' puste na cesti. praviti sedem skladišč, kamor [biti. Tako jih je mogoče prodati BELBOURNE, 6 — V starosti 99 let je danes tukaj umrl nadškof Daniel Mannix. Nadškof Melbourna je postal leta 1917. ščov, to lahko pripelje samo do vojne. Nespametno je zatrjevati' da Kuba ogroža ZDA. Nekateri a-meriški zavezniki so bliže sovjetskim mejam kakor Kuba ameriškim. Šibki in močni bi morali živeti skupaj. Tedaj bi bilo zaupanje in bi mogli sobivati. Drugače pa, ko vi ogrožate Kubo, začnemo m* takoj ogrožati vas. Ce bi Sovjetska zveza modrovala kakor Američani, bi morala takoj eliminirati vse svoja kapitalistične sosede. Toda to bi bila malo pametna politika. Mirno ja čas neomejenega gospodovanja dolarja in mimo je čas, ko So bile ZDA na varnem, ker jih je ločil od Evrope atlantski ocean. Rakete dosežejo v tridesetih minutah Sovjetsko zvezo iz Amerike in nasprotno. Vidite torej, kako smo si blizu. Ne skušajmo torej reševati vprašanj s vójno ali s sovražnimi dejanji » «Moramo mirno živeti s Turčijo, z Grčijo in z Iranom, ki so vsi vaši zavezniki. Predsednik sovjetske republike bo v kratkem odšel na uraden obisk v Iran in bo stisnil roko šahu kljub veliki razliki med socialnim režimom v obeh državah. Toda mi upoštevamo dejstvo, da ne izbiramo mi socialnega sistema na« ših sosedov, in to je pravica vsake države. Ce se boste držali tega zlatega pravila, bodo dobri odnosi in bo tudi zaupanje». Tedaj je eden od ameriških P°‘ slovnih ljudi vprašal: «Cernu je torej potrebno- postaviti zid v Berlinu in streljati na tiste, ki ga skušajo prekoračiti?» Hruščov je odgovoril: «Vsaka suverena država ima svoje suverene meje in vsaka država strelja na tistega, ki krS' njene meje. To delate vi, delamo mi in dela nemška demokratična republika.» «Toda mi ne streljamo, da bi pre-prečili ljudem, da uidejo,» je odgo-voril Američan. Hruščov Je tedaj zavrnil: «V vaši deželi ubivajo otroke v cerkvi samo zaradi tega, ker Ja barva njihove kože drugačna, črna namesto bela. Ne presegajmo meja našega razgovora. Vi se ne strinjate z mano, in tako se jaz ne strinjam z vami. Ce mi začenjate metati pod noge ježe, bom tudi j*z vrgel pod vaše noge kakega ježa » Hruščov je govoril tudi o sovjet-sko-kitajskem sporu in izjavil: «Spor fned nami in Kitajsko Je znan in nas zelo zaskrblja. Delamo vse, da ga rešimo in da vzpostavimo dobre in prijateljske odnose med obema komunističnima strankama in med obema narodoma. Toda spor se tiče samo Kitajske W nas, medtem ko se vi-nad tem veselite in upate, da se bo zaostril-Torej je bolje, da ne govorimo o tem argumentu. Našli bomo način, da proučimo s Kitajsko sporna vprašanja in mislim, da bi bila vaša navzočnost pri tej diskusiji p°" vsem neumestna.» . Na koncu je Hruščov pojasnil, da, ko je rekel Zahodu «pokopali vas bomo», ni mislil reči, da no on to storil, ali pa da bo sovjetski komunizem pokopal ameriški kapitalizem. «Stavek je pomenil in P°" meni, da bo ameriški kapitalizem porodil sile, di bodo dokRzale, n® je kapitalizem prerastel samega sebe in da je ustvaril pogoje za novo družbo, ki ga bo zamenjala z naprednejšo ureditvijo.» V Kremlju so danes proslavili obletnico oktobrske revolucije. 0° navzočnosti šest tisoč oseb je govoril član prezidija CK KP SZ POd-gorni. Govoril Je o dosedanjih uspehih Sovjetske zveze na vseh sektorjih gospodarstva in prosvete ter J® nato analiziral mednarodni položaj in poudaril stalno naraščanje miroljubnih sil na svetu. ČETRTKOVA ČRTICA V soboto popoldne sem imel službo na servisni postaji. Dela sem imel zelo malo. Ko je moj prijatelj Smitty odšel, sem sedel v svojo kabino, polotil noge na mizo in opazoval sončni zahod. Spominjam se, kakor da bi bilo včeraj. Oblaki so bili mehki in raztegnjeni. Na robovih so se lesketali v nežni rožnati barvi. Tega se tako točno spominjam, da bi lahko prisegel. Nenadoma je zadonelo pred postajo trobilo. Odhitel sem k črpalki, med potjo pa sem pogledal na uro. Bilo je osem in dvaintrideset. Ob črpalki je stal imeniten bel športni avto. Ko sem pristopil k njemu, je brezšumno zdrsela šipa navzdol. «Napolnite ga!» je dejal voznik s hripavim glasom. Vtaknil sem cev v rezervoar in pognal avtomatični polnilec. Voznik je zlezel iz avta in pristopil V vieni. «Ali imate tu telefon?» «Da, gospod,» sem dejal. «Notri v postaji na steni.» Bil je majhen, čokat mož. Pri hoji je malo šepal. Ko sem pregledal še .nanje olja in vode, sem zaprl hladilnik in pričel čistiti šipe. Na sedežu ob voznikovem je PRAVIJO, DA PIŠE ŽIVLJENJE NAJBOLJŠE ZGODBE. TO JE RES. TA ZGODBA JE PO MOJEM MNENJU NAJBOLJŠA, KAR SEM JIH PREBRAL. NE MOTI ME, DA NI POJASNJENA IN DA VERJETNO NIKOLI NE BO POJASNJENA. ALFRED HITCHCOCK sedela mlada ženska, ki je bila tako lepa, kakor da bi prišla naravnost iz Hollywooda. «Kako daleč je še do Barsto-uta?» me je vprašala. «Niti dvajset milj ni. Ali ste namenjeni tja?» «Ne. Samo tako sem hotela vedeti.» Ko se je mali debeli mož vrnil, sem mu izročil račun. Izročil mi je desetdolarski bankovec tn vzel ostanek. Na napitnino je pozabil. Obrisal si je svoje potno obličje in sedel v voz. Ko je opazil, da se mi je njegova spremljevalka nasmehnila, se je razjezil. «Ali meraš res z vsakim koketirati?» jo je nahrulil. • Nikar ne razsajaj, Sam Nisem tvoja sužnja. Cas hi že bil, da to uvidiš.» Odmaknil sem se od avtomobila, kajti uslužbenec servisne postaje si ne more privoščiti, da bi prisluškoval tujim prepirom. Ko sem prišel v postajo, sem o-pazil, da se je prepir tedaj šele razplamtel. Bilo mi je mučno. «Morda se bosta odpeljala, če bom prišel jaz v njuno bližino,» sem pomislil. Stopil sem ven in si dal opravka pri črpalki. Toda par v avtomobilu se ni zmenil zame. Možakar je uporabljal besede, ob katerih bi mornar zardel. Nenadoma sem zagledal v njegovi roki nož. Nož. Jasno sem ga videl. Zabliskal se je. Rezilo je obtičalo v dekletovih prsih. Stal sem kakor ohromel. Niti glasu nisem spravil iz sebe. Buljil sem v nožev ročaj, ki je molel iz dekletovih prsi, in v rdeči madež, ki se je pričel širiti po dekletovi bluzi. Nenadoma sem se zdrznil. Planil sem v postajo. Nenadoma sem imel telefonsko slušalko v rokah in sem poklical policijsko postajo. Na drugem koncu žice je bil šerif, ki mi je zavpil, da pride takoj. Obesil sem slušalko in stekel Ven. Avtomobila ni bilo več tu. «Tako naglo?» sem pomislil. Zdirjal sem na rob ceste in gledal po cesti navzgor, navzdol. Nič. Nikjer nobenega belega avtomobila. Stekel sem nazaj k telefonu in sporočil šerifu, da je avto odpeljal. Natanko sem mu ga opisal tn mu povedal tudi njegovo številko, ki sem si jo bil zapomnil. Nato sem sedel na prag. Kolena so mi drhtela. Ko sem zaslišal tuljenje policijske sirene, sem se s težavo dvignil na noge. Serif je skočil iz avta in pristopil k meni. Stal sem pred njim, premikal ustnice, vendar nisem spravil besede, iz sebe. «Pomirite se, prijatelj,» je dejal. «To je bil gotovo Sok za vas, ampak obvladajte se!» Nekajkrat sem globoko vdihnil in bilo mi je malo bolje. Povedal sem šerifu še enkrat vse, kar sem videl. Prosil sem gaK naj pokliče Smittyjd. Ko je prišel Smitty, sva zaprla postajo in Smitty me je odpeljal domov. Se vedno sem drhtel po vsem telesu. Smitty se mi je ponudil, da prevzame nedeljsko službo namesto mene. Vstal sem šele okoli poldneva in v nedeljo popoldne sem poklical šerifa. «Nič,» je dejal. «Nismo ga še dobili.» «To je vendar nemogoče,» sem zaklical. «Saj sem vas takoj alarmiral. Avto v tem kratkem času ni mogel priti flaleč!» «Po radiu smo obvestili vse policijske avtomobile. Na cestah smo postavili zasede, toda avto je brez sledu izginil in oba potnika tudi.» Naslednje dni se ni nič novega zgodilo. Sele v četrtek so me povabili na policijo. Neki stotnik Runnels me je sprejel, pozneje pa je . prisedel še šerif k riama. Dejal je: yJoe, v tej zadevi moramo razčistiti nekaj vprašanj. Bodite, prostrti, tako prijazni in nam ves dogodek še enkrat natančno opišite!» — Jn taku tudi tisti Diem je šou. E, dragi moj, tudi uon je mislu, de lahko dela, kar če jn si gvišno ni mislil, da je taku blizi konca. Glih ta cajt, ke je njegoua konjada hodila po sveti jn se fehtala ukuli Kenedija, rfe be ž nim govorila, so mi pej doma njegovi generali prprauli zludja jn ga nečko aeštregirali. Jn vse španciranje tiste gospe Nu ni neč pomagalo. — Ma kej se babe nanka mejšajo u politiko! — Ma ji je tela forte pomagat tista Clara Luce, znaš, tista ke je bla leta nazaj ambasador u Rimi. Uana se je forte jezila, zatu ke Ke-nedi ni tou neč govort ses to Nu. »'• — Ma jest zmiri pravem, de babe nej bojo pr loricati. Se moški ga lomejo ses politiko, ne pej babe! — Videš, tisti bonci. ke so se polivali sez benzino jn se sežigali, so pej vse lih zmagali. Tu je za nas an čuden sistem, ma njem je rotalo. — E, znaš: drugi kraji, druga vera, druga taktika. Ma tisti njeh budizem-more jemet forate veliko muč, če se lahko aden nečko zažge gum sebe! Ke vselih je treba jemet koražo. W — Gvišno, de mi ne be bii kopač kej tašnega. Jn tudi ne znam, če be tle u Evropi tašna taktika kej pomagala. — Ma forte lepu be blo. Se misliš, če be leta nazaj Hitler al pej duče reku: «Mi jema- mo premalo prostora za živet. Jn če nam ne daste, kar čemo, se bomo pej zažgali.» Jn be sa res lepu polila ses petroljam jn zažgala. , — Al pej tle tisti mulati. Be šli lepu na vele k plač jn be rekli; «Mi smo p ruti centro sinistra, mj nečemo Slovencou, Jn ke nas neče- ste poslušal, se bomo pej zažgali.» Jn be še. Kej rečeš? — E, videš, pr nas je pej vse drgačna taktika. Pr nas se tisti mulci lepu poka-kajo jn pole grejo tisto reč mazat na slovenske šule. Videš, tu je razlika umes vietnamsko jn zapadno kulturo. — Znaš, tu je bol ekonomično Zato ke pr debri ekonomiji moreš gledat, de dosežeš čim večji efekt s čim manjšim trudom. Jn tega se naši mulci držijo. Sej niso taku naumni, de be se šli zažigat. Če be že blo kej’ za zažgat, bojo rajši zažgali kej druzga, ma ne sebe, — Inšoma, njeh navdušenje za domovino je tako veliko, de se unni za svoje ideale prfina pokakajo. — Ja, videš, jest, postaumo reč, tega nisem kopač. — Ma ti si bol orjentalc. Sej takuintaku držiš bol za vzhodni blok jn pole nimaš pravega razumevanja za kulturno taktiko, — Znaš, jest be še marsikašno reku od te kulturne taktike, ma be mogu mejšat prou tisto reč, ke ni lepu u olikani družbi. — Prou jemaš. Nečko pestino lepu, nej ga mečkajo po rokah tisti naši giovinotti esuberanti. Vsak po svojmi gušti, — Eko videš. Midva bova pej šla u soboto r-c tisti koncert partizanskega invalidskega zbora, ke bo pr Svetmi Ivani. — Ja, ma u nedelo bo tudi u Križi. — Znam. Sej bom mor bet šou tudi če. Zatu ke mene se petje forte dopade. Jn se me dopade poslušat pevce, ke so se u cajti vojske drugače toukli jn reičirali žiulenje, ku tržaška mularija. — Ben, se videmo na koncerti! 1 M» Il LlSPANJE in šminkanje JE NUJNO, BITI PA MORA PRAVILNO Osnovna priprava za šminko - Rdečilo za ustnice in njegova raba • Da- ne bo učinek obraten od tega, kar pričakujemo Nikoli ne bomo dovolj poudarile, kako važno je za žensko lepoto pravilno lispanje in šmin-kanje. V sedanji džungli raznih kozmetičnih sredstev, ki vsa obetajo tako lepe rezultate, je vprašanje šminkanja ne samo zelo važno, temveč'tudi zelo težavno. Kaj izbrati in kako se šminkati, da bomo lepe, oziroma lepo negovane? Nekaj nasnetou, ki ti glavnem veljajo za tise in ki nas bodo obvarovali pred napakami, ki jih marsikatera med nami dela : Predvsem nekaj o negi kože. Ne zadostuje, da . uporabljamo dobro dnevno in močno kremo, dober puder itd., če smo pozabile na predhodno čiščenje kože s primernim oljem, kremo, ali mlekom. Čiščenje kože bo tudi nepopolno, če si po mleku, ali kremi ne bomo kože očistile še z zato primerno vodo, ali lotionom, kot jo kozmetiki imenujejo. Ta voda, ki se zdi marsikateri nepotrebna, očisti namreč kožo bolj temeljito ter zapira kožne pore, ki bi se sicer s (asom razširile. Ker niso več v modi obrazi z bledo poltjo, naj spregovorimo nekaj besed tudi o rdečilu za lica. Rdečilo za lica lahko, če pra- vilno izbrano in tudi pravilno uporabljeno, zelo pomladi obraz ter mu vrne svežost in lepoto. Toda koliko jih ali nas je, ki ga znamo pravilno uporabljati? Mnoge mislijo, da je dovolj, če si dejo nekoliko rdečila na vrh lica, ne da bi pri tem pomislile, na obliko svojega obraza in seveda na svoja leta. Torej, predvsem na; se vsaka dobro pogleda v zrcalo in poskusi, kje ji rdečilo najbolj pristaja. Razen tega pa naj pazi, seveda, tudi na bar-o, ki ne sme biti močna, temveč samo rahlo rožnata. Tudi pri šminkanju ustnic delamo navadno veliko napak. Ti-ste, ki imajo ozke ustnice, si jih nepravilno večajo, druge z močnimi ustnicami si jih pa nepravilno manjšajo. In podobno. Ce hočemo, da bodo naša usta lepa in sveža, potem izberimo najprej lepo, dovolj mastno šminko v zmernih odtenkih rdeče barve. Namažimo jo po ustnicah, ne da bi šle čez robove, pa tudi ne da bi pustile kote ustnic nenašmin-kane. Opozarjamo tudi vse one, ki si ustnic nočejo šminkati, da je tudi to napaka, predvsem če gre za odrasle ženske (za mlada dekleta to, seveda ne velja). Blede ustnice ženski obraz postarajo Ko sem jima zopet natanko vse )isal, sta me pričela bombardi-. . ■ z vprašanji, in čim bolj sta spraševala, tgrtu nep/iietneje je postajalo. Imel sem vtis, ni iz nSkega nerazumljivega verjameta tega, kjn opisal, sta me pri_____ __________ rati z vprašanji, in čim bolj sta I e, e mi ja da mi iz ntkead nerazumljivega razloga ne varja serk' jima povedat. Slednjič je rekel šerif: «Zdaj pa me dobro poslušajte, Joe. Ali ste res prepričani, dg sta tisti moški in tista ženska bila pri vaši servisni postaji in da ste resnično videli, da jo je zabodel?» «To je neumno vprašanje, šerif!» sem vzrojil.■ «Za vraga, imar mislita, da sem si vse skupaj izmislil? Pgisežem /lahko na vse!» Stotnik se je gladfl po bradi,' nato pa je tiho dejal. «Ne gre za to, da vam ne bi verjeli. Ko boste slišali, kar vam bom zdajle povedal, potem boste razumeli najino nezaupanje.» Naslonil sem se nazaj tn prekrižal roke. «No, pričnite!» sem dejal. «Najprej morate vade ti, da srna beli avto našli,» je pričel. «Ze v torek popoldne. Kaj mislite kje? Na avtomobilskem pokopališču pri Barstowu. Avto je bil tam več kot četrt leta. Bil je natanko tisti voz, ki ste nam ga opisali. Znamka, model, letnica izdelave in registrska številka — vse se je natanko ujemalo.» «To ni mogoče!» sem vzkliknil. Stotnik je dvignil roko. «Počasi, mladi mož! Torej avto mio našli na avtomobilskem pokopališču. Ko sem zvedel za njegovo številko, sem se spomnil, da sem svoj čas sestavil zapisnik o nesreči, pri kateri se je ta avto razbil. Ena podrobnost te nesreče pa je bila takšna, da je ne bom nikoli pozabil.» Iz predala jA ’ìziflekel mapo in jo razgrnil. «Tu je zapisnik o tej nesreči,» je dejal stotnik. «Pazite, prosim, na datum in registrsko številko!» Osupnil sem. Nesreča se je zgodila 14. julija, torej pred štirimi meseci. Stotnik mi je pripovedoval dalje: «Vozilo je takrat z veliko brzino zletelo iz ovinka. Prebilo je ograjo in treščilo v prepad. Oba potnika, mož in žena, sta bila mrtva.» Slišal sem, kur mi je povedat, vendar nisem razumel. Ali je bila vse skupaj neslana šala? «Zdaj pa pazite,» je nadaljeval stotnik. «Doktor Bennin je bil z nami, ko smo vlačili trupli iz avta. Mrtvec je bil čokat možak z eno mulo krajšo nogo. Dekle je bilo izredno lepo. Tedaj smo domnevali, da si je ravno tedaj manikirala nohte, kajti ko svio izvlekli njeno truplo iz ruševin, ji je tičala globoko v prsih pila za nohte....» Skočil sem kvišku. «V prsih?» Stotnik je resno prikimal. «Takrat smo biti prepričani', da je šlo za nesrečo. Teoretično je seveda mogoče, da jo je mož v jezi zabodel in nato iz obupa pognal avto preko ograje.» «Stotnik,» sem zajecljal, «saj sem vendar videl, kako ji je zabodel bodalo v prsi! Stiri mesece pozneje!» Stotnik je skomignil z rameni. «Sanie... privid... kdo ve?» je dejal. «Govori 1 sem o vsem tem s psihiatrom. Pravi, da je šlo morda za privid. Znanost pa še nima trdnega mnenja o teh pojavih....» Z resnim obrazom se je obrnil nieo?» Prikimal sem. «Prisegam!» sevi dejal. Stotnik je vzdihnil in zaprl mapo. JASON MILES RIVALI KOT ČLOVEKOVI POMAGAČI V PROIZVODNJI Zanimivi poizkusi z golobi in netopirji v vojaške ter miroljabne namene Zamisel, da bi živali uporabili za dela, ki jih sicer opravlja samo človek, se je v ljudeh porodila v začetku druge svetovne vojne. Ta zamisel se tedaj sicer ni bila uresničila, ni pa manjkalo mnogo do tega. V tem času je ameriška vojska že imela nekaj eksperimentalnih raketnih izstrelkov, toda vsi so imeli neko osnovno napako, oziroma pomanjkljivost, in sicer, da so njihove naprave za upravljanje bile prevelike in pretežke, poleg tega pa rudi ne najbolj netočne. Najenostavnejšo rešitev za to je predstavljal poizkus, da bi raketne izstrelke upravljali ljudje. Japonci so to skušali uresničiti s svojimi k.imikadze, samomorilskimi oiloti. vendar ta način ni mogel prepričati tudi Amerikancev, Ameriški strokovnjak za tako imenovano živalsko psihologijo, B.F. Skyner, je prišel na neko drugo žarhisel/ in sicer, dà bi za upravljanje uporabili golobe pismonoše: On je smatral,-da bi se mogel izdelati sistem leč, ki bi bile vgrajene v kljunu, o-ziroma konici rakete. Na miniaturnem ekranu te naprave bi se pojavila slika cilja, postavimo Na kakšen način naj bi bil golob upravljal raketni izstrelek - Netopirji z zažigalnimi bombami, ki naj bi uničile japonska mesta - Poizkus, ki je razjaril ameriške generale - Golobje kot «strokovnjaki» za preverjanje kvalitete izdelkov - Najuporabnejši so zajci, golobi in podgane, ker so požrešni neke sovražne letaionòsilke ali bojne ladje To sliko bi opazoval tudi golob, ki bi ga prej zdresirali tako, da b; kljuval po njej. Sama dresura je seveda imela biti v 'skladu z dotedanjimi izkušnjami iz Rivalske eksperimentalne psihologije. V tem smislu, numrjBČ, da bL golob, če bi J kljuval Do sliki, bil zatem «nagrajen» s koruznimi zrni. Ce bi pa tega ne Moril, bi ne dobil j ničesar. Sam čkran pa bi bil ' povezan z napravami za upravljanj« rakete. Vse dokleì- bi -gu» lob kljuval točno v sredino slike (to bi se pa dogajalo samo, dokler bi se tu nahajala slika cilja, letalonosilke na pr..), bi raketni izstrelek ne menjal sme- FRANCOSKA RCVUA 0 «POROM STOUTJA- NEVESTA STARA 95 LET ŽENIN LE NEKAJ NAD 40 Nevesta ni nihče drug kot slavna Cecile Sarei ženin pa neki škotski baron * rfefl panšlu list prinaša vest, ' ki bo prav gotovo dvignila veliko prahu. List zatrjuje, da se bosta v kratkem poročila Cecile Sorel in baton Jean Barqjgy de Lautour of Urie, of Covvie and Breda. Kljub dolgemu plemiškemu imenu ženina bi vest ne bila nič posebnega, če bi nevesta ne bila stara 95 let, ženin pa le nekaj nad 40. V tem morebitnem bodočem zakonskem paru pa je še posebej pomgm^ipa nevesta Cecile Sc>relv saj gre za zares izreden fenomen iz pariškega življenja. Ko je bila Cecile mlada in hkrati slavna gledališku umetnica, so bili vanjo zaljubljeni kralji, princi, predsedniki francoske republike, umetniki, pisatelji, med njimi tudi D’Annunzio. Ustvarila je vrsto odličnih vlog, kot n. pr. groficb Almo-vivo v «Madame Sans-Gene», kakršne ni pozneje ustvarila nobena igralka. Kljub svoji lepoti in izrednemu slovesu, se je prvič poročila šele 1926. leta, ko se -je že bližala .60, leti* staro-rti. Tedaj iii j# poročila gro-fopi Seguriem, ki je bil 30 let mlajši od nje. Pravzaprav 'je bila zaročena že prej, in sicer z r.ekim Egipčanom, toda 1699. leta je tedanji predsednik franco-sk republike Felix Faure umrl v čudnih okoliščinah, na domu reke umetnice. Ob tej nenadni smrti se je raznesla govorica, da je ta umetnica bila Cecile, kar pa ni bilo res. Naključje pa je hotelo, da je njen zaročenec ........................................................HHMIItlllMII.IMMI.................................HIMIMIMMMIMIMMI nem pogledu prihajajo pri vas do ' dokajšnje neustalje- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Natančno proučen načrt bo vem gotovo prinesel ustrezne rezultate. Vse težave, ki jih boste imeli, bodo izhajale ,iz pietirane čustvenosti. BIK (od 21.4. rio 20 5.) V posh v-nih zadevah bodi’e bolj diploma-tični. Dan je primeren za osebne načrte. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prejeli boste nove predloge, u-speh v zvezi z njimi pa bo negotov. Zunanji stiki vam zagotavljajo večjo umirjenost. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojimi sodelavci ne boste posebno navdušeni. Neko čustveno razmerja ograža vašo neodvisnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopilo bo obdobje uspešnih finančnih podvigov. Uspelo vam bo otre- sti se nekaterih negativnih vov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Razburljiv dan, ki bo zahteval vso vašo potrpežljivost. Ostanite mir- k _______ TEHTNICA Pobude in odgovornosti, ki «te jih pred kratkim sprejeli, se bodo ugodno razvijale. S svojo pestro domišljijo si boste zagotovili uspeh. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Začelo se bo za vas obdobje nadvse koristnih uspehov. V čustve- izraza znaki nosti. «« uri» un STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne opustite svojega cilja, čeprav za njegovo dosego ne razpolaga-vpli-1 te še s ustreznimi sredstvi. Manj-I ši spor v družinskem krogu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v neuresničljive podvige. Načrt nekega družinskega člana vas bo pripravil do tega, da boste spremenili svojega. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pričakujte neko zelo zanimivo ponudbo. Utrdili boste svoje družinske vezi. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Ogibajte se pretirano ostrih sodb na račun svojih družabnikov. Ne de lajte načrtov, ki presegajo vaše moči. Egipčan prispel v Marseille prav na dan predsednikova smrt in ko je videl zastave na pol droga, je vprašal, čemu to. Odgovorili so mu, da zaradi smrti predsednika republike, ki da je umrl v naročju umetnice Cecile. Užaljeni ženin se je brez kakršnegakoli poizvedovanja presedel koj na ladjo, ki je v tistem trenutku dvigala sidro za Aleksandrijo in se odpeljal domov. Nikoli več ni Cecile slišala o njem. Kljub svojim 00 letom je Cecile tedaj v «Comedie Francaise» še vedno igrala vloge mladih deklet, nevest, ljubimk itd. skratka vloge mladih žensk. Po 60. letu pa so v njenem gledališču sklenili, da jo Je treba zamenjati s kako mlajšo umetnico. Da bi se Jim maščevala, je leta 1933. eno polno sezono nastopala v «Casinò de Paris» v vrsti mladih deklet-plesalk, oblečena kot one v čim bolj skopo obleko, praktično pokrita le z nojevimi peresi. S tem Je hotela dokazati, da je tudi pri teh letih njena zunanjost sposobna kljubovati zunanjosti veliko mlajših žensk. V času druge svetovne vojne pa se je Cecile umaknila v okolico Biarritza. V isti dobi je tudi ovdovela in po neki duševni krizi sklenila stopiti v neki cerkveni red. Toda tudi v tem okolju je «stara grešnica» ohranila svoje muhe, kajti njena samostanska obleka je bila izdelana iz najfinejšega blaga, skn> jili pa sn ji jo najboljši pariški krojači. Pred kakimi desetimi leti, torej pri 85 letih, se je vrnila v Pariz, kjer je na neki razstavi psov srečala barona Barclaryja. Kmalu sta postala prijatelja, ker je tudi on imel rad pse, kot ona. Tako pravi francoska revija. Prijateljstvo med staro umetnico in mladim škotskim aristokratom pa se je z let; poglobilo in od tod napoved poroke, ki bo v baronovem gradu na Škotskem. «Priletna» nevesta pa ima tudi svoj grad in sicer v Attrainvillu blizu Versaillesa, kjer še vedno prireja svoje sprejeme, na katere pa vabi le ožjo druščino • velikih imen». Francoski tednik, ki je prišel s to vestjo na dsn pravi, da bo to «poroka I dvajsetega stoletja». ri. Ce bi se ta usmeril od svoje določene poti, pa bi slika — cjlj ne bila več v sredini ekrana. Tako bj zdaj golob kljuval pò levi ali desni strani ekrana, kar bi spravilo v pogon naprave za popravek smeri. Z drugimi besedami, golob bi na ta način !dejkujsko upravljal raketo in jo vodil naravnost proti cilju. Svojo zamisel Je Skyner eksperimentalno prikazal pred posebno komisijo Pentagona, m to z uspehom. Kljub temu pa ni bila sprejeta, ker so predstavniki Pentagona menili, da bi golobi utegnili bombardirati tudi ameriške ladje. Tako je ta načrt o uporabi živali za upravljanje zapletenih naprav v vojaške namene propadel. Ni pa propadla sama zamisel, Skyner in njegovi pristaši tako imenovane «teorije spodbujanja» so celo sestavili vrsto pravil o dresuri živali na osnovi nagrajevanja, namesto s pritiskom. Pravilnost te teorije je med drugim dokazal tudi uspel britanski načrt, uresničen v začetku druge svetovne vojne. Ena najnenavadnejših zamisli uporabe živali v vojaške namene, pa se je porodila v glavi nekega ameriškega zdravnika, dr. Adamsa, in sicer v času japonskega napada pa Pearl Tar-bourgh. Njeno bistvo je bilo v tem, da bi se milijoni netopirjev uporabili kot nosilci zaži-galnih bomb, ki bi jih ponesli nad japonska mesta, v kolikor so tu stanovanjske hiše grajene pretežno iz lesa. Ta zamisel je ugajala tudi predsedniku Rooseveltu. Adamsu so dali na razpolago vsa potrebna sredstva, ki jih je potreboval za uresničitev svoje zamisli. Nalovili so na tisoče netopirjev in izdelali zanje primerne požarne bombe. Težje rešljivo vprašanje pa se je rodilo v zvezi z njihovo prehrano, saj je šlo, kot smo že omenili, za naravnost ogrbmno število netopirjev. Končno so vprašanje rešili tako, da so živali spravili v ogromne hladilnike, kjer so zmrznile, nakar jih, seveda, ni bilo več treba krmiti. Brž ko pa so jih spet prenesli v toplejši prostor, so ti spet oživeli. Tako je prišel dan, ko so Adams in njegovi sodelavci svoj načrt imeli prikazati predstavnikom vojaških obiasti. Postavljena je bila v ta namen tudi mala vasica lesenih hišic, ki je predstavljala eilj. Kmalu potem, ko so netopirji, opremljeni z zažigalnimi bombami, bili izpuščeni, je od teh zadeta vasica pogorela do tal. Obenem pa je zgorelo tudi nekaj bližnjih hangarjev s kakimi desetimi letali, ker so se pač nekateri netopirji «odločili», da se raje tu poskrijejo, namesto da bi z o-stalimi vred poleteli na bombardiranje umetno zgrajene vasice. To je prisotne generale, ki so vsi pripadali letalstvu, tako razjarilo, da so Adamsov načrt zavrgli m ga prepustili mornarici. Tu so Adamsu priporočili, naj ga izpopolni. Kasneje pa so se tudi v mornarici premislili ter so Adamsov načrt zavrgli. To pa zaradi tega, ker so poizkusi v zvezi z njim stali nBd dva milijona dolarjev. Zadnji čas skušajo v tem smislu živali zdresirati ne več v vojaške, marveč miroljubne in bolj koristne namene. Zanimiv je v tem pogledu poizkus, ki ga je napravil profesor Gummings s Kolumbijske univerze v New Yorku, On Je golobe zdresiral za ugotavljanje kvalitete zelo drobnih delov električnih in e-lektronskih naprav. In sicer tako, da se mimo golobje kletke premika tekoči trak, na katerem se nahajajo, izgotovljeni drobni deli omenjenih električnih in elektronskih naprav. Ti deli se obepem pomikajo tudi pred optično napravo, ki njihovo sliko prenaša na poseben ekran pred golobom. Le-ta pa je zdre-siran tako. da venomer gleda v ekran, oziroma sliko na njem. Ce je del brez okvare, golob udari s kljunom na gumb, ki požene mehanizem za premikanje traku; če pa ima del okvaro, bo golob s kljunom udaril po drugem gumbu, ker ve. da bo v tem primeru prejel nagrado. Ko s kljunom udari po drugem gumbu, se v istem trenutku dogodita dve stvari: posebni mehanizem, ki ga je bil z udarcem kljuna po drugem gumbu spravil v tek, odvrže s tekočega traku del, ki ima okvaro, obenem pa neki drug mehanizem sproži pred goloba zrno koruze. Kot vidimo, gre za sortiranje, ki ga si- F=a cer opravljajo nekvalificirani delavci. Poizkusi so dokazali, da povprečen golob, katerega dresura je trajala komaj 20 ur, lahko na ta način v eni uri «pregleda» nad 1200 delov, a pri tem je malone nepogrešljiv. Napake, ki jih pri tem napravi, znašajo komaj 1 odstotek. Ugotovili so nadalje, da lahko golob dnevpo dela celih 16 ur in to za nagrado, katere vrednost znaša komaj 5 dolarjev mesečno. Katere pa so živali, ki so najbolj pripravne za taka in podobna deia? Marsikdo bi mislil, da so to opice, kot najbolj inteligentne živali. V resnici pa ni tako, ker je, nasprotno, je prav inteligenca, ki je v tem primeru opicam najbolj v napoto. Prav zrradi nje so opice ta^o radovedne, a prevelika radovednost zmanjšuje njihovo pozornost, o-zirnma koncentracijo, ki je pri takšnem delu neobhodnó potrebna. Poizkusi dokazujejo, da so za takšna dela najbolj primerni poizkusni zaji i, golobi in podgane. poleg drugega tudi zaradi tega, ker so najbolj dovzetni za tisto obliko spodbudbe, ki temelji na hrani. Čimbolj je namreč neka žival požrešna, tem lažje jo je tudi moč za takšne in podobne namene uporabiti. ter napravijo kožo bolj bledo m sivkasto. Danes, ko so v modi pobarvane oči, sta izbira kozmetičnih sredstev za oči in uporaba teh zelo važni. Predvsem se moramo naučiti uporabljati svinčnik za obrvi ter rimmel za trepalnice in. seveda tudi črnilo, s kate-dim obrobljamo zgornji del očesa. Tega same ne bomo znale napraviti, če nam ne bo prej svetovala dobra kozmetičarka. Nikar zato ne izbirajmo pripomočkov same in si tudi ne mažimo oči, ne da bi vedele, kako to poteka. Efekt, ki bi ga sicer dosegle, bi bil lahko prav nasproten tistemu. ki smo ga želele doseči. Naj še pripomnimo, da so pobarvane oči [epe le pri večerni svetlobi. Pričeska je zopet važno vprašanje, saj lahko prav ta zelo popravi naš videz ter nas pomladi. Tudi v Sovjetski zvezi so se začele modne revije. Pred dnevi je bila n. pr. velika modna revija v Moskvi. Gornja slika nam prikazuje model obleke za cocktaile Tudi tukaj moramo pomisliti najprej na obliko našega obraza, ki je pri izbiri pričeske zelo važna. Sele potem se odločimo za novo pričesko, pa četudi ne bo morda po najnovejši modi. In ker bodo letos zelo v modi debele volnene nogavice, dokolenke in pa škornji, ne bo odveč, da vas tudi tu opozorimo na napake, ki bi jih lahko z napačno izbiro naredile. Samo one z lepimi in perfektnimi nogami si lahko privoščijo vsake nogavice in vsakršne škornje alt čevlje. Vse ostale morajo pred nakupom premisliti, za kaj se bodo odločite. Ni važna samo moda, važno je. kako boste z novim modnim artiklom izgledale. Skor. nji so eden izmed teh preizkusnih kamnov. Lahko izberemo take, ki bodo našo nogo polepšale ter bomo v njih elegantne, lahko pa bodo obliko naših nog povsem skvarile ter nas napravili povrh še smešne. Povedale smo le malo o tem, kar bi se lahko s tega področja Se govorilo. In vendar koliko napak smo že ugotovile. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30; Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Naš juke-box; 12.15: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željan; 17.00: Gianm Safred igra na marimbo; 1720: Glasbeni ka-leidoskop; 18.00: italijanščina po nfdiu; 18.13: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Nove plošče; 19.00: Harfistka Betty Glamann; 19.15: «Potovanje na mesec»; 20.00: Šport; 20.30: Stare melodije v sodobni izvedbi; 21.00: Simfonični koncert; V odmoru Josip Tavčar: Povojna poljska dramatika: 22.20: Južnoameriški ritmi; 23-00; Oktet Dom Frontiere. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Uspeli motivi; 13.35: Furlanski glasbeniki; 13.50; Nove plošče. Koper 6.Q0; Prenos tiL; 6.15: Jutranja glasba; 7,00; Prenos BL: 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive: 9.20: Glasbeni zmenek; 11.00: Otroški kotiček; 11.80: Intermezzi iz oper; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkester Gould; 14.00: Glasba po željah: 14.30: Aktualnosti; 14.40: Melodije; 15.30; Mo-kranjčevi rukoveti; 16.30; Simfonična glasba; 17.40: Pojo Mina, Pavone in Pierfilippi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Oliver; 19.30: Prenos RL; 22.15; Orkester Red Nervo: 22.40; Pesmi v ritmu; 23.00; Prenos RL. Nacionalni program 6 30: Vreme na ital. morjih I. 20: Naš jutranji pozdrav; 8.30 Glasbeni sejem; 9.10: Zdravni kovo mnenje; 9.15; Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30; Sola II. 00: Sprehod skozi čas: 11.15 Koncert: 14.55: Nogometno sreča nje Bolgarija B-Italija B; 15.45 ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 1963 Ital. pesmi in plesi; 16.00: Oddaja za najmlajše; 16.30: V diskoteki; 17.25: Verdijeve proslave; 18.00: Dogodki doma in po svetu: 18.30: Ti^p Marinotti - Mereu -Canino; 19.30: Pisani motivi; 20.25: Ponovno odkrita pisma; 21.00: Goldoni: «11 campiello»; 22.30: Plesna glasba. I II. program 7.35: Jutranja glasba; 8.35: Lu ciano Rondinella: 9.00: Ital. pen tagram; 9.15: Ritem in fantazi ja; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba: 12.00: Romantično potovanje; 14.05: Pevci: 14.45 Nove plošče; 15.15: Kolesa in mo torji; 15.35: Koncert v miniatu ri; 16.00: Rapsodija: 16.35: Operetni program; 17.00: Ameriška pesem: 17.35: Enciklopedija; 18.35: Enotni razred: 18.50: Vaši izbranci: 19.50: Najnovejše plošče; 20.35: Dokumentacij: Kirurške presaditve; 21.0Q; Simfonična glasba; 21.35; Glasba v večeru: 22.10; Jazz. | Mitra |xi|iravila in prodaja I V aparatov I pralnih ulrojpv I el<-ktroMn.-|Midinjskih predmetov \Hadi» TREVIS AN I Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-Ulb . Popravila: Via delle Milizie 3, telefon «tev 76-276 «aj lil. program 18.30: Gospodarska rubrika: 18.40: O človeški prehrani; 19.00: Krenekove skladbe; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsa-kovečerni. koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Mil-haud; 21 20: Z glasbenih festiva lov; 22.30: Debuss.vjeva Mala suita; 22.45: Literarna oddaja. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 8.05: Opera in balet; 8.65: Radijska šola 9.25: Slovenski pevci; 10.15; Pi halne godbe; 10.30: Nova pesmica; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba- 12.15 Kmetijski nasveti: 12.25: Doma če viže; 12.40: Lepe melodije 13.30; Glasbeni sejem; 14.35: Na ši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Literarni sprehod; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Majhni ansambli; 17.15: Tu- ristična oddaja: 18.00: Aktualnosti; 18.10: Pianist Lev Oborin; 18.45: V skupščinskih odborih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi; 20.45; Lahka glasba; 21.00: Lirika; 21.40: Bjelin-ski: Serenada. 22 10: Orkestralni intermezzo: 22.i5: Naši umetni ki muzicirajo; 23.05: Popevke in. ritmi; 23 30: Za ljubitelje jazza Ital. televizija Od 8.jo do 13.,,5: sola: 17.30; Tvoja prihodnost; 18.00; Program za najmlajše: 19.00: Dnevnik 19.15: Knjižne novosti; 19.45: Kmetijska oddaja; 20.15: Šport 20.30; Dnevnik; 21 05: «Gran premio»; 22 35: Kino danes; 23.15 Dnevnik DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Marlene Dietrich: 22.20: Soortni četrtek. Jug. televizija 10.00: TV v šoli; 16.20: Poročila; 16.30: Vojaška parada v Moskvi ob obletnici oktobrski revolucije; 17.30: Angleščina na TV; 18.00: Poročila: 18.05: «Slike sveta» - filmski žurnal; 18.30: Britanska enciklopedija; 19.00: TV obzornik; 19.30: «Pozdrav iz Prekmurja»: 20.00: TV dnevnik. 20.30: Rezervirano za prenos; 22.00: Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,7, najnižja 15,2, ob 19, uri 16,6 stopinje, zračni tlak 1003,9 raste, veter Jug jugozahodnik 15 km, vlaga 72-odst„ nebo 6 desetin poob-lačeno, 10,1 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 16,2 Tržaški dnevnik SEJA TRŽAŠKEM OBČINSKEM ODBORA Dejavnost občinskega oddelka za socialno pomoč in dobrodelnost Od junija 1962 do septembra 1963je občinska uprava priskrbela stanovanje 244 družinam ■ Za pomoč revnim občanom je občina izdala 522 milijonov lir Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik za socialno pomoč in dobrodelnost Fantasia podal obširno poročilo o enoletni dejavnosti občinskega oddelka za socialno pomoč in dobrodelnost. Poročilo je zelo zanimivo, ker zajema vse delovanje občinske uprave v korist revnih in potrebnih oseb, kakor tudi pomoč družinam brez stanpvanj. Vprašanje podpore brezdomcem je odbornik v svojem poročilu postavil na prvo mesto, ker ga smatra za zelo važno, saj bi 'občinska uprava to pomoč lahko opustila, ker ne spada v njeno izrecno pristojnost. Toda sodni stanovanjski izgoni, ki iz leta v leto naraščajo in spravljajo na stotine družin na cesto in v obup, predstavljajo za mesto in za občinsko upravo resno vprašanje, za katero se občina že dlje časa «anima in skuša v mejah svojih finančnih možnosti čimbolj omiliti težave izgnanih družin. Odbornik v svojem poročilu u-fotavlja, da stalno pomanjkanje prostorov, kamor naj bi sprejeli družine, izgnane iz stanovanj, po. vzroča občini vedno večje težave na področju pomoči omenjenim družinam, ker njihovo število stalno narašča. Kljub temu pa, pravi odbornik, so bile vse prizadete družine, ki imajo pravico do podpore, preskrbljene. Ene so bile sprejete v skupne zasilne stanovanjske prostore, druge pa, ki so si priskrbele stanovanje na prostem trgu, so dobile in še dobivajo občinsko podporo v denarju za delno plačevanje najemnine. Po podatkih odbornika je občinska uprava od junija 1962 do septembra 1963 priskrbela stanovanje v eni ali drugi obliki 244 družinam za skupno 706 oseb. Od teh je bilo 39 družin vseljenih v občinska skupna zasilna stanovanja, 40 družin v hotele. 53 družin v zasebne sobe, 112 družin pa dobiva občinsko podporo za delno (plačevanje najemnine. Odbornik v svojem poročilu pripominja, da je občinska uprava od oktobra I960 prenehala z vseljevanjem sodno izgnanih družin v hotele, razen družin, ki so bile izseljene iz nevarnih stanovanjskih hiš. Sedaj pa občinska uprava dela na tem, da popolnoma odpravi vselitev teh družin v hotele', saj je ibilo septembra letos v hotelih samo še 42 družin. . Poleg tega pa je občinska u-iprava sklenila, da bo zaradi hi. giensko-zdravstvenih in moralnih vzrokov postopno izpraznila in nato zaprla občinske zasilne skupne stanovanjske prostore v ulicah del Sale, del Fortino, Navali, Cattedrale, T. Yecellio in I. Svevo. Vedno v zvezi s sodnimi stanovanjskimi izgoni, odbornik v svojem poročilu pravi, da je občinska uprava poslala uradu za izselitev spomenico, v kateri opozarja omenjeni urad, naj pri proučevanju sodnih izgonov upošteva vse elemente v tej zvezi in naj pri pozitivnih ocenah podaljša tudi v nedogled rok o izgonu, kot to delajo v milanski občini, če se ugotovi, da so prizadete družine ' revne, družinski poglavarji brezposelni, bolni ali pa ko gre za starejše ljudi. Odbornik Fantasia poudarja v svo-jem poročilu, da je naloga občin-«futtiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuimimtiiiiiiiffiiimiiiiiiiiiiHiMiiiiimiitiiiiiiiHiimimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V POKRAJINSKI PALAČI Sestanek predstavnikov pokrajin o deželnem gosp. načrtovanja Sestanka so se udeležili tudi predstavniki krajevnih uprav skega predstavnika v odboru za | porabila nad 522.000.000 lir za po-sodne izgone, da ščiti občana, ka- moč revnim občanom. V občin-dar si s svojimi sredstvi ne mo- I skem seznamu za reveže pa je r» poskrbeti za stanovanje. Poleg tega, pravi odbornik, bi bilo potrebno, da bi tudi v Trstu, kot to delajo v Milanu, sklenili konvencijo z lastniki hiš, ki jih rušijo, naj ti plačajo občinski upravi določen prispevek za vsako izgnano družino, za katero mora občina skrbeti. Nato je v poročilu rečeno, da je občinska komisija za dodeljevanje stanovanj junija 1962 dodelila 120 stanovanj istrskim in dalmatinskim beguncem, ki jih je zgradila begunska organizacija OA PGD; marca 1963 je dodelila družinam, ki so stanovale v občinskih zasilnih stanovanjih, 14 stanovanj, ki so jih zgradili z zakonom štev. 640; julija 1963 pa nadaljnjih 133 stanovanj, zgrajenih na osnovi dekreta vladnega komisarja. Za dodelitev teh stanovanj so morali proučiti 5.500 prošenji tržaških družin. V zvezi s stanovanjskim vprašanjem odbornik Fantasia v svojem poročilu predlaga, naj občinska uprava da pobudo za zidanje ali pa za preureditev kake stavbe, v katero naj bi vselili vse sodno izgnane družine, ki nimajo lastnih sredstev za najem stanovanja na prostem trgu in ki obenem nimajo pogojev, da bi jim dodelili kako ljudsko stanovanje, in ustanovitev enotnega tajništva za proučevanje prošenj za dodelitev ljudskih in ekonomskih stanovanj, kar bi odpravilo nepotrebne dvojnike, ki sedaj obstajajo in ki povzročajo, da morajo prizadeti vča. sih vložiti po več enakih prošenj z vsemi ustreznimi dokumenti na razne ustanove. Nato odbornik ugotavlja, da se v Trstu čuti še vedno velika potreba po stanovanjih. Zato zagotavlja, da občinska uprava ne bo opustila nobenega napora, da se omogoči zidanje ljudskih in ekonomskih stanovanj. Neposredno pa bo občinska uprava poskrbela za zidanje stanovanj na osnovi zakona štev. 408. Načrt za gradnjo prve skupine 74 stanovanj na osnovi tega zakona pri Spodnji Magdaleni, ki bodo stala skupno 250.000.000 lir, so bili že izdelani in jih sedaj proučujejo na deželnem skrbništvu za javna dela. Drugi del poročila se nanaša na socialno pomoč in dobrodelnost. V omenjenem obdobju so bolnišnice zadolžile občinsko upravo za oskrbnino revnih bolnikov, ki so bili sprejeti na račun občine, za skupno 343.000.000 lir. Od teh je občina izplačala bolnišnicam že skoraj 310.000.000 lir," ker je bilo ugotovljeno, da mora ostalo vsoto plačati neka druga ustanova. Poleg tega pa je občinska uprava plačala nekaterim drugim bolnišnicam v ostalih občinah 21.800.000 lir. Stroški za zdravljenje kroničnih bolnikov pa so od junija lani do septembra letos znašali nekaj nad 323.000.000 lir. Skupno je torej občinska uprava za revne bolnike plačala v dobrem letu dni nad 655.000.000 lir. Od teh je dobila povrnjenih 203.800 000 lir, kar pomeni okrog C1 odstotkov celotnih stroškov. Tem stroškom je treba še dodati 71.000X00 lir, za razno pomoč revežem, vpisanih v občinski seznam revežev. Skupno je torej občinska uprava dejansko -----,------------------ Skupščina gradbincev Tajništvo Pokrajinskega sindikata gradbenih delavcev CGIL je sklicalo za danes ob 18. uri v Ul. Pon-dares št. 8 skupščino gradbincev in pleskarjev, na kateri bodo razpravljali o položaju stroke ter sprejeli pobude, s katerimi bodo lahko izvajali pritisk na delodajalce in dosegli od njih, da spremenijo svoje trmasto stališče. Pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za gradbince so se namreč zopet zavlekla zaradi nepopustljivosti delodajalcev. Po dveh dneh razprav na ministrstvu za delo so morali pogajanja ponovno odložiti na 12. november. Sindikalne organizacije so sprejele sklep o odložitvi pogajanj nu vabilo ministra, ki meni, da so se morda delodajalci malce omehčali, ker so njihovi predstavniki prosili za odlog, da bi se posvetovali z voditelji svoje organizacije. Dravinjska doklada zvišana za 1 točko Vsedržavna komisija za indeks življenjskih stroškov je ugotovila, da se je indeks zvišal v tromesečju avgust - oktober od 127 na 128. Zaradi tega se draglnjska doklada zaposlenim v industriji, trgovini in kmetijstvu od 1. novembra zviša za eno točko. bilo v omenjenem obdobju vpisanih 3112 oseb, medtem ko je bilo izdanih skupno 4893 začasnih izkaznic. Poleg tega se občinska uprava sedaj ukvarja, skupno z drugimi pristojnimi ustanovami, da bi sezidali še en dom za upokojence s 350 mesti, ki naj bi stal 1 milijardo lir. V ta namen je občinska uprava brezplačno dala na razpolago ustrezno zemljišče in sklenila, da bo prispevala 60.000.000 lir. Poleg tega so občinski odborniki na sinočnji seji sklenili, da se poviša doklada mestnim redarjem, ki urejujejo promet na križiščih, od sedanjih 15 na ICO lir na uro. Odborniki so tudi odobrili sindikalni sporazum z uslužbenci openskega tramvaja, ki se nanaša na delovni urnik. Kot smo že poročali, je bil v torek v Slovenskem klubu večer, posvečen spominu Istrskega pesnika in dramaturga Draga Gervaisa. Pesnikov lik so vsestransko prikazali gostje z Reke prof. Antič, prof. Fa-brio in Ljubo Pavešič. Včeraj so si ugledni reški gostje Slovenskega kluba ogledali gradbišče Kulturnega doma v Ul. Petronio, Narodno in študijsko knjižico ter uredništvo in tiskamo našega lista, v večernih urah pa so odpotovali na Reko. Pred odhodom iz Trsta so ponovno izrazili željo, da bi prišlo v bodoče do pogostejših stikov med reškiml hrvaškimi kulturnimi delavci in tržaškimi Slovenci, ki so v še nedavni preteklosti bili med seboj tesno povezani ODPRTE MEJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Živahen obmejni promet v oktobru kljub zaključku turistične sezone S potnimi listi je prešlo prehode no tržaškem področju 217.144 oseb, s propustnicami pa 538.535 oseb - Prednjači blok pri Škofijah i Včeraj so se v pokrajinski palači sestali predsedniki tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki razpravljajo o deželnem gospodarskem načrtovanju. Sestanka so ae udeležili tudi razni predstavniki krajevnih uprav. O potrebi deželnega načrtovanja se že dolgo govori in levičarski svetovalci krajevnih uprav so večkrat zahtevali, da bi se morala sestaviti zelo razširjena komisija za proučevanje gospodarstva in njegovih perspektiv, toda sno-minjamo se še, kako je tudi predsednik tržaške pokrajine imel glu. ha ušesa za to, češ da je načrtovanje predvsem naloga «strokovnjakov«. Zato so zožili vso stvar na pokrajinske uprave. No, bolje tudi to kot nič, samo vprašanje je, ali bo iz te moke kaj kruha. Uresničenje dežele se namreč bli-ža, čeprav s počasnimi koraki, in dražba, na kateri je bilo predloženih 148 prošenj za uvoz približno 2 mil, stotov kristalnega slad-korja in 1 mil. stotov rafiniranega. Svojo izjavo je senator Medici zaključil z zagotovilom, da ni u-temeljena nobena zaskrbljenost zaradi sladkorja, obenem pa je priporočil potrošnikom, naj ne kupujejo velikih količin za svoje zaloge. Sestanek upraviteljev raznih skupnosti Pokrajinski predsednik dr. De-lise je dal pobudo za sestanek predstavnikov vseh krajevnih u-prav, ni upravljajo razne skupnosti. Sestgnka so se udeležili u-pravljavci in funkcionarji pokrajine, občin, Občinske podporne u-stanove in bolnišnic, Te skupnosti razdelijo vsak dan okrog 10 tisoč obedov. Sestanek so sklicali, ker so ugotovili, da bi bilo zelo koristno, če bi izmenjavali izkušnje in tudi neposredno sodelovali pri nabavljanju blaga, ki ga potrebujejo za skupnosti. Namen včerajšnjega sestanka, kateremu bodo sledili še drugi, je bil tudi ta, da bi dosegli znižanje cen ali da bi vsaj zavrli njihovo naraščanje. Proslave 46. obletnice oktobrske revolucije . _ _ KPI priredi danes naslednje pro- in produkcijo približno 10 milijo- slave 46-letnice oktobrske revoluci-nov stotov. Zaradi tega bo treba I je; ob 17. uri na sedežu v Ul. G. R. njene pristojnosti v gospodarstvu bodo precejšnje. Mimo gospodarskega načrtovanja pa dandanašnji ne morejo nikjer Izjava Medicija o preskrbi s sladkorjem Kakor poročajo iz Rima, je mi-nister za državni proračun senator Medici kot predsednik medministrskega odbora za cene včeraj dal izjavo glede vprašanja preskrbe s sladkorjem, ki je v zadnjih dneh postala kritična tudi pri nas. Dejal je, da je za preskrbo trga potrebnih približno 13 milijonov stotov, na razpolago pa I da jih je zdaj skupno z zalogami uvoziti najmanj tri milijone stotov sladkorja za kritje potreb in en milijon za rezervo. Sen. Medici je nato poudaril, da se z razpoložljivo količino sladkorja lahko krijejo potrebe do prihodnjega aprila in da ga zaradi tega ne bi smelo zmanj-kati za prehrano prebivalstva in za potrebe industrije. Ce je do tega prišlo, je pripomnil, je treba pripisati krivdo pomanjkljivostim v distribucijskem omrežju. Včeraj se je v Rimu zaključila Carli, kjer bo govoril tajnik prof. Sema, ob 19.30 v Miljah v kinu Verdi (senator Vittorio Vidali), ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina (Claudio Tonel), ob 20. uri v Boljuncu (Giuseppe Burlo in Dušan Lbvriha), ob 20. v Podlonjerju (Antonino Cuffaro), ob 20. na sedežu KPI pri Sv. Ivanu (Lino Crevatin), ob 20. na sedežu KPI pri Sv. Jakobu (Davide Pescatori), ob 20. na se- Promet skozi tržaške obmejne prehode je bil v oktobru še vedno visok, čeprav seveda znatno nižji kot v septembru. Gre za normalen sezonski pojav, ko odpadejo številni turisti in ko se iz vremenskih razlogov zmanjša tudi število prehodov s propustnicami. Tako je v letošnjem oktobru prešlo mejo na tržaškem področju s polnimi listi in propustnicami 755.679 oseb, medtem ko je prešlo septembra 1.179.544 oseb in oktobra lanskega ieta okrog 788.000 oseb. S potnimi listi je letošnjega oktobra prešlo mejo 217.144 oseb, od česar odpade 101.377 na italijanske in preostalih 115.767 na tuje državljane. Med tujimi državljani so glede števila prehodov nu prvem mestu Jugoslovani s 44.500 prehodi, slede Nemci (13.800), Avstrijci (10.300), Francozi (6.500), Angleži (5.400), Švicarji, Amerikanci, Grki, Svedi, Turk; in drugi. Promet s potnimi listi je bil oktobra za dobro polovico nižji kot septembra, saj je s potnimi listi prešlo mejo 217.144 oseb, medtem ko je septembra prešlo mejo kar 532.391 oseb. Kot že rečeno, ta občuten padec števila prehodov izhaja predvsem iz zaključka turistične sezone, ki je še vedno dokaj ostro časovno omejena. Vendar pa je bilo letošnjega oktobra število prehodov s potnimi listi tudi občutno nižje kot v istem mesecu lanskega leta, ko je mejo prešlo 330.000 potnikov. Obmejni promet s propustnicami pa še vedno narašča, saj je letošnjega oktobra prešlo mejo 538.535 prebivalcev tržaškega in sosednjega jugoslovanskega področja, medtem ko je bilo v septembru prehodov 647.153 in v oktobru lanskega leta 458.000. Padec v primerjavi s septembrom je nizek. in izhaja izključno iz sezonskih razlogov, medtem ko pa je občutno zvišanje v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. To pa govori, da bo obmejni osebni promet na osnovi videmskega sporazuma v letošnjem letu zabeležil prav gotovo ponovno rekordno raven. Pri številu prehodov so bili oktobra na prvem mestu prebivalci tržaškega področja, saj so prekoračili s propustnicami mejo 288.803-krat, medtem ko so prebivalci jugoslovanskega obmejnega pasu prekoračili mejo 249.632-krat. Na prvem mestu po številu prehodov je bil blok Škofije z 202.700 prehodi (septembra 223.400), slede Fernetiči 179.600 (septembra 219.700), Pesek 43.900 (septembra 73.400), Lipica 25.600, Repentabor 19.700, Sv. Jernej 17.300, Prečnile 11.500, Cereji 7.500, Sv. Barbara 7.200 in Campore 6,900. Zakonski načrt v korist tržaškim šolnikom terih kategorij šolnikov, ki spadajo v posebne prehodne staleže, v posebni seznam in v posebni štalež na bivšem tržaškem ozemlju. Strela v lokomotivo brzovlaka Pariz-Trst Med nevihto, ki je divjala okrog 12.30 med Trstom in Tržičem, je pri Devinu udarila strela v električno lokomotivo brzega vlaka Pariz-Trst. Zaradi tega se je moral vlak ustaviti nad poldrugo uro, ker so morali menjati lokomotivo. Vlak je prispel v Trst ob 14.30 namesto ob 12.50. Éaràdi tega je prišel v Trst z zamudo tudi balet milanske Scale, ki je potovkl s tem vlakom. Župani okoliških občin so obiskali Cimolais Župani iz Milj in drugih občin v tržaški pokrajini so včeraj dospeli v Cimolais, kjer so se sej stali z županom iz Érta in Cassa, kateremu so izročili vsoto, zbrano za ponesrečence. Preusmeritev proge št. 24 k Sv. Justu Ravnateljstvo mestnega podjetja Acegat sporoča, da bodo zaradi spremembe pri enosmerni vožnji po Ulici Tommaso Grossi in Drevoredu Martiri della Libertà z jutrišnjim dnem spremenili smer vožnje na avtobusni progi št. 24 v zadnjem delu blizu postajališča pri Sv. Justu. Pri povratni vožnji bo vozil avtobus po Ul. San Michele, Ul, S Giusto, Ul. Tommaso Grossi, Drevoredu Martiri della Libertà, Ul. Capitolina in Trgu S. Giusto namesto kot prej po Ul. S. Michele, Ul. S. Giusto, Ul. Donato Bramante, Trgu G.B. Vico, Ul. Capitolina in Trgu S. Giusto. Na novem delu proge bosta postajališči v Ul. S. Giusto pri hišni številki 13, in v Ul. Tommaso Grossi pri hišni številki 14. V kratkem začetek del v predoru Pondares V kratkem se bodo začela dela pri preureditvi predora Pondares, ki bo omogočil pešcem neposredno povezavo med to ulico in Ulico Teatro Romano, pri čemer se bo križal s predorom Sandrinelli. Za obnovo predora bodo porabili 30 milijonov lir in bo dovršena v 10 mesecih. Tečaj srbohrvaščine Slovenska prosvetna zveza v Trstu bi organizirala tečaj srbo-hrva-škega jezika, če bi bilo dovolj prl-javljencev. Interesenti naj se osebno javijo do 20. t. m na sedežu v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami. TRAGIČNO ODKRITJE DVEH DELAVCEV Nlo&ko truplo utopljenca v morju pred pomolom VI. Policijski organi sedaj raziskujejo, če gre za nesrečo ali pa za samomor Nesreča ali samomor? To^ se sedaj sprašujejo agenti pristaniškega komisariata, ki so včeraj u-vedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke tragične smrti 56-letnega Luigija Železnika iz Ul. San Mar. co 16. Včeraj okrog 15.30 sta delavca pomorske delavnice «Orlando» zagledala pred pomolom VI. pristanišča Duca D'Aosta na morski gladini plavajoče moško truplo. 37-letni Giuseppe Cesaria jz Ul. Aquileia 3 in njegov delovni tovariš 43-letni Bruno Frausin iz Starih Milj št. 6 sta najprej o-strmela, ker nista mogla verjeti lastnim očem, nato pa sta o svojem odkritju obvestila nekega a-genta, ki je bil v bližini. Ta je obvestil predstojnike rja komisariatu in pol ure kasneje so pripluli z motornim čolnom gasilci in dvignili na suho utopljenčevo truplo. Medtem so policijski organi poklicali v pristanišče sodne-, ga zdravnika dr. Nicolipija, ki jč< po pregledu trupla na pomolu u-gotovil, da je smrt nastopila približno 24 ur prej zaradi utopitve. Dfato je izdal pooblastilo, da se utopljenčevo truplo prepelje v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago- sodnim oblastem. Železnik je bil pristaniški' delavec, zato je lahko tudi prihajal v pristanišče. Bjl je poročen, toda zapustil je žerto in začel piti,. ker je morda v vinu hotel ' udu-šiti svoje tegobe ih' pozabiti na družinske spore. Zvedeli smo, da' je tudi bolehal za, dolgotrajno Ijo-' leznijo, kar naj bi potrjevalo) domnevo, da se je Odločil žsr-.u-sodni korak, pi pa izključeno, da je Železnik najprpi obiskal kakšno 1 gostilno V bližini' pristanišča ugotovili vzroke tragične Železnikove smrti. Danes, ČETRTEK, 7. novembra Zdenka Sonce vzide ob 6,51 in zatone ob 16,46. Dolžina dneva 9,55. Luna vzide ob 22,26 in zatone ob 13,02. Jutri, PETEK, 8. novembra Bogomir Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 9. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v NABREŽINI W. Shakespeare - J. Javoršek IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE (Koncertna uprizoritev) Prodaja vstopnic v trgovini Edvarda Grudna na trgu. ... V nedeljo, 10. t. m. ob 17.30 na OPČINAH William Shakespeare OTHELLO SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 9. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» in v nedeljo, 10. novembra ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu KONCERT partizanskega invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta RADOVANA GOBCA Vstopnina 300 lir; dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. ; * * ““'I*1' * v**‘*Z l | • V- dijo temeljit^ pre^kavo* da t>H lllllllltlltlllllllllllllllllilll UMIH.mitili llllllllll IMIMIIIIIII ■llltlUIIIM Ml Mlltl lllllllllll IMIIIIIMI ItllllllflllMIIIIflllllllMMIflllllMtllMIIIIIIIIMIIIfKIlItllllltMIIIMlaillfe« PO SKUPŠČINI SINDIKATA TRGOVINSKIH USLUŽBENCEV CGIL, — ......................................................—- .............. . ■' ■' 1 •• ‘ ' Tudi v Trstu potrjena udeležba trgovinskih uslužbencev v stavki Stavkali bodo » soboto ves dan - Med drugim zahtevajo 14. plačo in izenačenje prejemkov med moškimi in ženskami in da je potem žel -na sprehod *b morju in po nesreči padel v vo- pajRištofisT kf je'Vkrchn’”na'' ladji do. Preiskovalni organi sedaj vp- .«ipipanti», zasidrani v Novem pri- Dražba za gradnjo sedmega pomola Pristojni ministrski funkcionarji so včeraj sporočili, da bodo v kratkem objavili rezultate dražbe ministrstva javnih del za dodelitev del pri gradnji sedmega pomola v tržaškem pristanišču. Za to gradnjo 6odo izdali devet milijard in pol lir. Prometna nesreča poštnega raznašalca Ob 20.30 so včeraj nudili prvo pomoč 24-letnemu poštnemu raz-našalcu Lorenzu Bartoliju iz Domus Civica 15, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Bartoli se je na motorju peljal po Ul. Petronio proti Ul. Rossetti, ko je privozil na vogal Ul. Fortunio se je zaletel v avto NSU Prinz TS 55811,..k) ga je,iz Ul. Fortunio,,nn. vozil 23-letn.i Flavio Tossi iz Milj, Ul. Maizzini 6. Pri trčenju se je Bartoli ranil po levem mezincu, pod desnim kolenom ter se udaril po ,Jevi .rami. V holnišnico so ga prepeljali z avtom RK, ozdravel pa bo v 8 dneh. Ntpojasnjena nezgoda grškega mornarja V kaj čudnih okoliščinah, ki jih skušajo« .agenti pristaniškega komisariata razčistiti, se je včeraj ponoči , okrog 3. ure ponesrečil 44-letm grški pomoščak Antonio Tri- Pokrajinska zveza Italijanske zveze uslužbencev trgovin, hotelov, menz in storitvenih dejavnosti FILCAMS - CGIL sporoča, da se je sestal pokrajinski vodstveni odbor Italijanskega sindikata trgovinskih uslužbencev ŠILC - CGIL skupno s sindikalnimi zaupniki in aktivisti stroke, ki so potrdili udeležbo tržaških uslužbencev v stavki, ki so jo za soboto napovedali po vsej državi trije sindikati te stroke, včlanjeni v CGIL, CISL in UIL po razbitju pogajanj 29. oktobra na ministrstvu za delo. Stavke se bodo udeležili uslužbenci in uslužbenke podjetij na debelo in na drobno, ki se ukvarjajo s prodajo živil, vštevši mesnice in Skupina poslancev iz dežele je prodajalne kruha, uslužbenci cvet-—i—i-' —v«/«—«.„! ličam, trgovin, ki prodajajo industrijsko blago (manufakturo, železnine, opremo itd.), uslužbenci gro- predložila poslanski zbornici za konski načrt za raztegnitev in spo. polnitev zakonov v korist neka- iimMHiiminiiiiiitiiHmiimmiHiMiimiiiiiMiimmiiifimmnniiiiiiiitiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiMijiiia! PROMETNA NESREČA NA SESLJANSKEM KRIŽIŠČU Težak avstrijski tovornik ni upošteval znaka «stop» Zaradi tega je silovito trčil v osebni avto FIAT, katerega šofer je dobil številne poškodbe Včeraj okrog 10 ure se je na križišču cest v Sesljanu dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. 52-letni trgovski zastopnik Ervino Prati iz Ul. Palestra 10 se je vozil s svojim Fiatom 1100 TS 62225 iz Trsta proti Sesljanu in je že privozil na omenjeno križišče obalne, trbiške in stare goriSke ceste v Sesljanu ter je pričel zavijati na levo. Tedaj je s tovornjakom W 50421 privozil avstrijski državljan Bernard Bauer, ki je prihajal iz Tržiča in je bil namenjen v Nabrežino. Zelo verjetno Bauer ni opazil cest- dežu KPI v Nabrežini (Franc Gom-!nega znaka, ki je narisan tudi na '--I' cestišču, da se mora ustaviti in bač) je zavozil naravnost ter silovito trčil s težkim vozilom v Pratijev avto. Iz zmečkanega novega avtomobila so mimoidoči potegnili ranjenega Pratija ter poklicali re- prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi udarcev po zatilju, čelu in levi ličnici ter verjetnega zloma kosti na desni dlani, četrtega in petega rebra ter rane na desnem kolenu. Prati se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni, če ne nastopijo komplikacije. Na kraju nesreče so podrobne formalnosti opravili agenti prometne policije. sističnth podjetij za prodajo kemičnih in lekarniških proizvodov, u-službenci pomožnih trgovinskih dejavnosti, kot so agencije za reklamo, za sklepanje kupčij, uslužbenci uvoznih in izvoznih podjetij, podjetij, ki se ukvarjajo z ustekle-ničenjem in razdelevanjem vina itd., ter uslužbenci potovalnih uradov, pomorskih agencij itd. Vodstveni odbor ŠILC - CGIL poziva vse uslužbence te stroke, naj strnjeno stavkajo in zahtevajo: Skrčenje delovnega urnika s priznanjem pol dneva dopolnilnega počitka na teden; 14. plačo; popolno izenačenje plač uslužbencev in u-službenk ter mladeničev in mladenk pod 21. letom starosti, če imajo enako kvalifikacijo; dopolnilna pogajanja o normativnih in mezdnih plateh delovne pogodbe po sektorjih dela in podjetjih; spremembo določil o vajencih; izenačenje normativnih postavk pogodbe med delavci in uradniki (dopusti in odpravnine) ; upravičeni razlog za odpust; revizijo klasifikacije osebja; ustanovitev dopolnilne zavarovalne blagajne. Sindikat poziva delavce, naj odgovore na nepopustljivo stališče Zveze trgovcev s svojo enotno in odločno borbo, da dosežejo res sodobno delovno pogodbo in izboljšajo s tem svoj položaj. Železno ogrodje padlo na delavca Na gradbišču podjetja Valmau-ra in Della Santa iz Passo Goldoni 2 in sicer v Ul. dellTstria 157 njenega rrauja ter poancaii re- se je včeraj ponesrečil 33-letni de-šilni avto RK, s katerim so ga lavec Virgilio Paulich iz Ul. Com- merciale 77, paulich je razdiral o-grodje zidarskega odra, ki je bil sestavljen iž brezšivnih cevi «Innocenti Dalmine», ko je nenadoma ogrodje, ki ni bilo več pritrjeno zgrmelo nadenj pri čemer so cevi zadele Paulicha. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in ga potegnili izpod kupa cevi, nato so poklicali rešilni avto RK s katerim so ponesrečenca prepeljali v bolnišni- co. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek zaradi zlomu leve noge. Paulich se bo moral zdraviti od 40 do 45 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Padec po stopnicah Včeraj ponoči okrog J- ure S« je 33-letni občinski stražnik pri nabrežinski občini iVan Micheli iz Nabrežine-Kamnolom 25 vračal domov. Na stopnišču stanovanja pa mu je spodrsnilo ter je padel po stopnicah. Pri padcu' si je ranil desno koleno in si zlomil pogačico. Na pomoč so. mu' priskočili sostanovalci ter poskrbeli, da »o ga z osebnim avtom prepeljali v bolnišnico kjer so ga sprejeli ha ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 40 dneh. Otrok padel v stanovanju V kliniko za dojenčke so v ponedeljek prepeljali komaj 17-me-sečnega Fulvia Ferrolija iz Ul. San Pelagio 21. V avtu RK ga j* spremljal njegov 25-letni oče, ki je povedal, da se je fantek ponesrečil v ponedeljek zjutraj doma, ko je med igranjem stopil na neko , igračo na tleh, izgubil ravnotežje in padel; Mali Fulvio si je pri padcu zlomil levo 'stegnenico in se bo moral zdraviti 60 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Kladivo padlo delavcu na glavo V Zavljah na gradbišču nove tovarne «Vetrobel», kjer je zapo-l slen pri gradbenem podjetju Sac-* cairn, se je včeraj okrog 18.30 ponesrečil 41-letni tesar Gae.taho Calore iz begunskega taborišča pri Orehu. Ko je dfelal. pod nekim zi-š darskim odrom, mu je 'z viiine-'4 metrov padlo na glavo tesarsko kladivo, ki ga je neki zidar nerodno postavil na oder in ga por tem nevede brcnil z' nogo. Z osebnim avtom so Calpreja prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški > oddelek zaradi rane na zatilju, 8 dneh. Ozdravel bo v «ipapoiHi», čdoiuiani v ivuvem prt- »tanlšču. V bolnišnico ga je prepeljal šo^er taksija, ki je povedali, dg je Tripolitsiotisa malo prej prevzel 'v bàru «Alia Passarella» Sk^JSprehajališču Sv. Andreja, toda ni znal povedati, kako se je Tripòlitsiòtis ranil. Grku so nudili zdraVniško pomoč zaradi dveh ^aji na zatilju s prognozo okrevanja v 8 dneh. Ker ne zna italijanskega jezika, tudi Tripolitsio-tiš ' hi mogel obrazložiti kako se je ponesrečil. Na komisariatu pri Sv. Soboti je predvčerajšnjim 34-letni Mario Zanni s Stare istrske ceste 15 prijavil tatvino 70,000 lir vredne vespe TV 15659, ki jo je pustil v bližini stanovanja in katero so mu v noči med ponedeljkom m torkom odpeljali neznani ljubitelji tujih motorjev. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju vabi na večer kratkometražnih filmov, ki bo v petek 8. novembra t.l. ob 20,15 v društvenih prostorih via dl Servola 124-1. Clan Aljoša Žerjal bo prikazoval svoje najnovejše filme. VSe udeležence Izleta v Rakov Škocjan in Predjamski grad opozarjamo, dà spio- ta naš Izlet posneli na filmski trak in bomo ta film pokazali V teku tega filmskega večera. Vabljeni vsi! * * * Prosvetno društvo v Skednju priredi v soboto 9. novembra v društvenih prostorih od 20, do 22. ure in v nedeljo 10. novembra od 11. do 13. ure ter od 15. do 19. ure razstavo slovenske knjige. Vljudno vabljeni. Razna obvestila Prosvetno društvo Lonjer Katlnara obvešča svoje člane In simpatizerje, da, je vsak dan do osmeha novembra od 20. do 21. ure zbiranje prispevkov za ponesrečence v Valontu. Vabimo vse, da se v velikem številu pridružijo plemeniti pobudi. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne Ivane Clbic daruje družina Marije Kapun 1.000 lir za Dijaško Màlico. Ob prvi obletnici smrti nepozabne Šantle Magde Gregorič daruje družina Melite Pregare 1.000 Tir za Dijaško Matico. Mah oglasi POKRIVANJE PODOV In podi IZ pia stike, guma, linoleum od 500 Ur dalje kv, meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. ITALPLAST Trst Trg Ospedale i. tel. 15-91». Gledališča VERDI Danes 7. novembra bo otvoritev operne sezone 1963-64 z gala predstavo baleta milanske Scale. Izvajali bodo balete «Izgubljeni sin» Prokofjeva, Izvleček «Labodje jezero» Čajkovskega m «Ljubezen čarovnik» De Falle. V glavnih vlogah bodo nastopili: Vera Colombo, Carla Fraccl, Mario Pistoni, Fiorella Cova, Elettra Morini, Amedeo Omodio, Roberto Fascina, Bruno Telloli in Walter Vendìtti. Baletni mojster Giulio Perugini, Orkester gledališča «Verdi» bo dirigiral Armando Gatto. Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor, Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev, Arcobaleno 16.00 «Supersexy 64». Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 15.00 «I mostri». Ugo To-gnazzi, Vittorio Gassmari, ,,'i Fenice 15.30 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, Charlton Restón, Ava Gardner. Grattacielo 15.30 Alfred Hitchcock «GII uccelli». Technicolor. Rod Taylor. Prepovedano mladini. Superclnema 16.00 «Tom e Jerry all’ultimo baffo». Barvne slikanice. Zadnji dan. Alabarda 16.30 «Il ratto delle Sabine». Technicolor. Mylene Demon-geot, Scilla Cabel. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «West front». Film G. W. Pabsta. Aurora 16.30 19.00 22.00 «Il buio oltre la siepe». Cristallo 16.30 «90 giorni in giro Per il mondo». Technicolor. Prepovedano mladini. Capitol 15.30 «La grande fuga». Technicolor. Steve Mac Quinn. Garibaldi 16,30 «Le gladiatrici». Susy Anderson. Technicolor. Zadnji dan. Massimo 16.30 «Il principe dei VI-kinghi». Technicolor. Antonio Vilar. Impero 16.30 «Il sole nella stanza». Moderno 15.30 «L'ultima volta che vidi Parigi». Technicolor. Elizabeth Taylor, Van Jonson. Zadnji dan. Astoria 16.30 «Simbad il marinaio». Technicolor, Anthony Quinn, Mau-reen O'Hara. Astra 16.00 «Universo di notte». Technicolor Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.15 «Russia sotto inchiesta». Cinemascope. Technicolor. V, Abbazia 16.00 «1 conquistatori». Tecn-nicolor. Dana Andrews. Marconi 16.00 «La banda Casaroli». Renato Salvatori, Jean Claude Bria-ly. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «La donna nel mondo». Technicolor, Prepovedano mladini. Skedenj 16.00 «Il trionfo di Zorro» m «Spìa in nero». Siedi «Stanilo 1® Olio sotto zero». Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. novembra se je rodilo v Trstu 20 otrok, umrlo pa Je 12 ose°-Umrli so: 78-letni Antonio Maron, 77-letna Guglielmina Tobien* 67- etna Emilia F Idei por. Baucer, 76-letna Carla Petrovčič por. Mohar, 72-let Giuseppina Šemrov, 67-letna Carm Roder vd. Bubte, 76-letna Anna c,n sonich por. Rolac, 64-letni GiusePP Počkaj, 69-letnl Pantaleone Gonfalone. 54-letni Pietro Ubaldini, 82-letna Gm seppi na Spinetti, 64-letni Leo Barcn . NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM-A1 Cammello, viale XX settembre 4; Godina, Trg sv. Jakoba i. Sponza, Ul. Montorsino (Rojan); ver nari, Trg Valmaura 10; Vielmetti. Borzni trg 12. CINE FOTOM ATKRIALE SE 6 Ul IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo. HVALA! S O 2 A L J E Ob smrti zlate hčerkice Lucije našega sotrudnika Edija Scheinau-sa izrekata globoko sožalje priza“f‘ tim staršem uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. UMOR V PLAVJAH LETA 1946 PONOVNO PRED SODNIKI ' ■ ' - - ■ . ..t - , - Lucijan Čok obtožuje pokojnega brata da je morilec sovaščana Secolija Za Čoka, ki je bil obsojen na 30 let zapora, od katerih jih je presedel že 17, je zahteval zagovornik obnovitev kazenskega postopka ali pa vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov . Razprava se ho nadaljevala 12 t. m. Gorlško-bencšbl dnevnik «Jaz poznam morilca Francesca Secolija — je dejal včeraj na prizivnem porotnem sodišču 39-letni Lucijan Cok (Luciano Zocchi) iz Flavij, ki je bil obtožen, da je Secolija ubil z revolverjem leta 1946. «Kdo pa je?» — ga je vprašal predsednik prizivnega sodišča dr. Palermo. «Bil je moj brat Benedetto» — je odgovoril obtoženec. S to izjavo se je začelo pred prizivnim porotnim sodiščem v Trstu povsem novo obdobje v zvezi s krvavim dogodkom, ki se 1e odigral v Plavjah 1 marca, okoli 1,45 zjutraj, dogodek, ki je terjal življenje tedaj 58-letnega Francesca Secolija iz P'cvij. Gre torej za sodnijsko obravnavo, ki zadeva dogodke, ki so se odigrali že skoraj pred dvajsetimi leti. Zakaj pa je pravzaprav prišlo do ponovne obravnave šele sedaj in Se posebno, zakaj je Lucijan Cok na včerajšnji obravnavi obdolžil svojega pokojnega brata Benedetta, da je prav on umoril pokojnega Se-colija? Opišimo pa predvsem potek dogodkov v tisti marčni noči 1946. leta, ko je odjeknilo šest strelov iz revolverja in je Secoli izdihnil ne da bi pravzaprav mogel povedati preiskovalnim oblastem, kdo ga je ustrelil. Nekaj pred 2. uro so policisti na bloku pri Škofijah slišali streljanje, ki je prihajalo iz Plavij. Takoj so se napotili tja in ko so prišli v vas so zvedeli, da je bil neki moški ranjen s strelnim orožjem. Tega pa so medtem že odpeljali s kmečkim vozom v bolnišnico v Milje. Slo je za omenjenega Francesca Secolija, ki je malo potem izdihnil v bolnišnici. Secolija so neki neznanci ustrelili z revolverjem v trenutku ko je prišel na dvorišče, kjer je zasačil nekaj mošk’h, ki so odnašali iz njegove kleti vreče krompirja. Se pred prevozom v bolnišnico je Secoli povedal svojemu sinu, da ga je ustrelil neki moški, ki je bil višji od njega. Pripomniti pa je treba, da je bil Secoli zelo kratkoviden, zaradi česar nekateri trdijo, da sploh ni bil v stanju, da bi mogel oceniti postavo katere si bodi osebe, ki je bila v njegovi bližini. Toda povrnimo se na dogodke tiste noči. Obtožnica je dolžila brata Lucijana in Benedikta Čoka, da sta prislonila lestev ob okno Secolijevega gospodarskega poslopja, zlezla v notranjost, odprla vrata od znotraj ter skušala ukrasti dva stota in pol krompirja. Ko sta odnašala, ukradeno blago, ju je zasačil Secoli. Da bi se iznebila odločilne obtežilne priče, je eden izmed njiju ustrelil Secolija. Za ta proces je značilno dejstvo, da se vleče že skoraj sedemnajst let Medtem je seveda Lucijan Cok prebil v zaporu (trenutno je v nekem kazenskem zavodu v Toskani) že sedemnajst let V povembru 1946. leta je tržaško porotno sodišče obsočnlb oba brata zaradi umora na 30 let za« pora. Proti tej tazsodbi sta se pritožila oba in leta 1947 je tržaško prizivno porotno sodišče odbilo Lucijanov priziv, medtem ko je sprejelo Benediktovega. Slednjemu so pozneje ponovno sodili ter ga obsodili samo na štiri leta zapora zaradi ropa. Kmalu nato so Benedikta izpustili iz zapora. Ta je še nekaj let delal v Trstu ter je 19. januarja 1962 umrl v izolski bolnišnici zaradi vnetja trebušne mrene. Obravnava proti obema bratoma se je začela ponovno 13. maja letos, toda sodniki so jo odložili, ker so hoteli uradno ugotoviti smrt enega izmed obtožencev. Po konzularnih oblasteh so sedaj prejeli obvestilo o Benediktovi smrti ter so zato sklenili nadaljevati sodni postopek proti Lucijanu. Z Lucijanovo izjavo, ki jo omenjamo v začetku se je začelo kot smo že dejali popolnoma novo razdobje kazenskega postopka pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem, kajti doslej je Lucijan Cok vedno trdil, da sploh ne ve ničesar o dogodkih, ki so privedli do Seco-lijeve smrti. «Zakaj pa niste tega že prej povedali, ko so vas obso-aili na težko zaporno kazen ter da je bil pravzaprav krivec vaš brat?» — ga je vprašal dr. Palermo. Lucijan Čok, ki je star sedaj že 38 let ter je prebil v zaporu sedemnajst let, je odgovoril: «Tedaj sem bil mlad ter popolnoma pod vplivom svojega brata, ki mi je vedno obljubljal, da bo storil vse kar je v njegovih močeh, da bom prišel na svobodo». Predsednik sodišča je nato še dolgo vztrajal naj obtoženec odgovori na zastavljeno vprašanje, toda odgovor je bil vedno isti. Med drugim je omenil, da je bilo pričakovati, da bi Lucijan obtožil pravega krivca vsaj zaradi razumljivega osebnega odpora proti krivičnemu ravnanju lastnega brata, ki je dopustil, da so sodniki prav njega obsodili na 30 let zapora, medtem ko je on sam bil praktično oproščen. Lucijan Cok pa je vztrajno ponavljal, da je vedno pričakoval, da ga bo brat rešil iz zagate, v kateri se Je znašel. Potem pa je Lucijan opisal na kratko dogodek sam. Po njegovem se je skupaj z bratom Benediktom in Bernardi- nom Macorjem vrnil tiste noči s Škofij. Blizu doma so se razšli in on je šel spat. Nekoliko pozneje je prišel v hišo brat Benedikt s pištolo v roki ter mu. zabičal, naj ne gre iz hiše. V zvezi s tem procesom je treba pripomniti, da je Lucijan Cok pohabljen, ker je v mladih letih zbolel za otroško paralizo. Se danes je opaziti; da mu je leva noga krajša od desne. Gre pa sicer za stasitega človeka, ki je visok pri-bližino 1,80 m. Prav v zvezi s temi okoliščinami je včeraj Lucijanov zagovornik trdil, da je bil njegov varovanec krivično obsojen na zaporno kazen tridesetih let. Kaj so izjavile priče, ki so direktno ali posredno prisostvovale' tistemu krvavemu dogodku v Plav-, jah 1946. leta? Secolijeva žena Antonija Cok je povedala, da je na njenega moža streljal neki moški, ki je bil srednje postave. Čudno pa se zdi, da ženska ni utegnila prepoznati napadalca, če je šlo za soseda, ki ga je poznala že več let in še posebej, če je bil ta pohabljen, kot je Lucijan. Z druge strani je Secolijev sin povedal, da je bil moški, ki je ubil njegovega očeta-višji kot žrtev. Na včerajšnji obravnavi je generalni prokurator dr. Marši zahteval, naj sodniki potrdijo prejš- njo razsodbo.- Obtožencu naj znižajo kazen za osem let zaradi pomilostitve ter naj ukinejo kazenski postopek zaradi nedovoljene nošnje orožja. Potemtakem bi Lucijan Cok moral prestati še okoli tri' leta zapora. Obtoženčev zagovornik dr. Nar^i pa je zahteval s svoje' -strani,' naj sodniki obnovijo ves kazenski postopek, se pravi, naj ponovno zaslišijo vse priče, ki, so nastopile na procesu 1946. leta. Zagovornik je namreč poudaril, da je treba osvetliti, na podlagi najnovejšega obtoženčeve-ga pričevanja, vse dogodke, ki so se odigrali tiste noči in ki po njegovem mnenju jasno kažejo, da njegov varovanec ni zagrešil zločina, ki so mu ga pripisali. Na vsak način pa je zahteval, naj porotniki vključijo v sodnijske akte dve zahtevi po reviziji procesa, ki ju je obtoženec sam vložil že pred leti. Z druge strani je dr. Nardi dejal, da bi morali porotniki v primeru če ne bi sprejeli te zahteve, oprostiti njegovega varovanca vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Po eni uri in pol posvetovanja so porotniki sklenili da odložijo nadaljevanje obravnave na 12. t. m., ker smatrajo za potrebno, da vključijo v sodnijske akte omenjene dokumente. KORISTNO POBUDO JE TREBA PODPRETI Štandreškim živinorejcem omogočiti direkten uvoz plemenske živine Zahvalna nedelja z razstavo pridelkov na vaškem trgu V OKVIRU AKCIJE DELAVSKE ZBORNICE J K PRISPEVKI ZA ŽRTVE KATASTROFE V VAJONTU Objavljamo sezname oseb iz vnsi dolinske občine, ki so prispevale z» žrtve v Vajontu v okviru akcije občinske Delavske zbornice iz Doline. Skupno zbrani znesek v vas eh Dolina, Boršt, Ricmanje, Domio in Boljunec znala 170.600 lir, skup no z zneskom zbranim v Mafkovljah (seznam amo že objavili) pa 212.800 lir«. -or . ■ . ,i ■ DOLINA: Danilo Bandi 1500, Antonia Strain 2000 Ladi in Rino Kocian 1000, Mario Bandi 500, Riccardo Marc 1000, Peter Sancin 1000, Ivan Žerjal 500, Josip Sancin, Dolina 112 1000, Josip Kočiančič 1000, Mario Sancin 1000, Burga in Vc-neo Sancin 1000, Eva Prasel, 91 1000, Ivan Ogrin 1000, Mario Slavec 1000, Mira Luin 1000, Anton Strain, 39 1000, Angel Svetina 1000, Milan Strain, 13-a 1000, Stano Foraus 1000, Mario Fo-raus 1000 Olga Kos 1000, Delma 1000, Gigi Pedal 500, Zdravko Vodopivec 1000, Drago Slavec 1000, Lovriha Danilo 500, Anton Razen 1000, Jo«io Lovriha: 1000, Luciano Zerial 500. Skupaj 28.000. i BORAT: tv J . ,i, Valentino Hrv it 500, Mario Zobec 500, Mirko Zobec 500, Nikolaj Kosmač 500, Giusto Paoletti 3000, Dahilo Pettirosso 3500, Kaflo Pavlič (pekarVia) 5000, Danit»' Petaros, 101 1OC0, Mirko Ilrvatič 1000 Anton Zerial,- Zabreže«, 19 1500-, Franc Brce (trgovina) 5000, Marta Auer 1000, msgr. Josip Jamnik 700, Au-reiia Apollonio 500, Šolske sestre 1000, Karel Hrvat 1000, Družina jn Zerial, 39 1000, Urh Hrvat, 41 1000, Lucija Boneta 500, Uršula Maver 500 Luigia Pettirosso 500, Celestina’ Petaros 1000, Dora Rapotéc 1000, Milena Pettirosso 1000, Anna Pettirosso, 42 500, Marijan Petaros, 89 1000, Franka Petaros, 127 500, Ivan Petaros, 127 500, Ema Zerial 500, Sofia Kermac 1000, Marija Petaros, 13 500, Albina Petaros, 16 1000, Meri Dilli, 33 500, Marija Zobec 110, 500, Antonija Parovel 121 500, Franc Petaros, 42, 500, Licchi Petaros 500, Sonja Rapotec 1000, Edi Bernhardt 500, Miha Zahar 500, Albina Petaros, 125 500, Peče-nik, 116 500, Roman Stok, Repen-tabor 500, Bruno Zahar, 119 1000, Marija Petaros, 79 500, Orzan 500, Kristina Sedmak 500, Slavko Zerial 500, Cecilia Maar 500, Viktorija Žerjal 500, Družina Mattioli 500, Giustina Slavec 300, Maria Petaros 500, Franko Rapotec 1000, Ana Strain 1000, Petaros, 70 1000, Carlo Boneta, 31 1000, Miloš Marc 500, Družina Angel 500, Uršula Kosmač 500, Viljem Bazec 250, Janko Petaros 500, Ljuba Sancin 1000, Družina Colsani 500, Alajz Curman 500, Alojz Kosmač 1000, Valentino Pavlič 1000. Skupaj 60.250. RICMANJE: Livio Pregare 1050, Federico Burlon 500, Andrea Svara 500, Silvestro Kuret 500, Zdenka Kuret 1000, Erminio Kuret 500, Michele Burlon 1000, Danilo Giuliani v 500, 'Carla Lorenzi 500, Mario Čheber 500, Antonia Hrvatič 500, Pepca Hrvatič 500, Mario Hrvatič 500, Liubi Vodopivec 500, Bernarda Kuret 500, Berto Pregare 1000, Milka Kuret 500, Carlo Kjuder 1500, Sandro Coretti 500, Dina Còrbat-ti, 12 200, Pierina Coretti, 13 200, Ennio Coretti, 14 500, Cristina Slapnik 500, Pino Deponte, 11 1000, Giuseppe Kuret, 16 500, Ernesta Dobrilla 500, Francesca Slapnik 500, Peter Fabris 500, Mario Ota 500, Milka Berdon 500, Amalia Kuret, 44 500, Družina Knes, 45 300, Edi Pregare, 47 500, Milena Kuret 500, Antonia Kuret 300, Milano Kuret, 20 200, Antonia Horvatič, 58 500, Emma Komar 200, Ugo Roici, 62 500, Maria, Sever, 60 5Q0, Nado Petaros, 125 500, Albino Fetaros, 158 500, Mohorovich, 155 500, Alessia Bet, 07 500, Ivan Komar 500, Ljudmila Feliciah 500, Sofia Tomašič 200, Kuret-Petaros, 73 5W, Guerrino Coretti, 76 500, Bruno Coretti, 76 500, Maria Zu-dič 800, Marija Virvntič 3. 0, Michele Kuret 500, Milan Coretti 500, Josip Hrvatič 500, Andimo Banco-Vič 190, Josipa Komar 200, Dorka Sancin 500, Maria Pregare 350, Vida Kuret 500, Silvano Dobrila 500, Silvana Dergans 500, Sofia Kuret 600, Fabris Maria 1000, Vido Švara 500, Milena Fabris 500, Kristini Sturmnn 200, SilyestrO Komar 500, Adolfo Dolcetti, ' 123 500, Josipa Eerjal 500, Cirilla Pečar 200, Maria Gardelli, 117 500, Izidor Berdon, 120 15C0, Savina Zuljgn, 119 500 Branko Kuret, 103 500, Attilia Ze-riul, 109 200, Anton Kuret, 107 500, Sofija Grdina, 139 300, Ilario Cej, 111 10r0, Bazilja Hrvatič, 145 50Ó, Elka Blažič 50Ò, Ivanka in Nevenka Pettirosso 200, Milka Zuljan 50, Albina Berdon’ 500, Ivan Za-'ran 400, Družina Petarbs, 160 500, .Pregare rr- Bar, 31 500, Giuseppe Giuliani, 55 IČOO, Angela Švara, j)2 B00, Fausta Uliveti 1000, Lucia Valenti 200, Družina Pregare 500, Marčela Vatovec 1000, Mario La-biani, 115 500, Milka Vouk, 108 500. Skupni 49.500. DOMIO: Josip Corbatti 500, Celeste Malalan 500, Just Babič 500, Josip Babič 600, Ema Memon 500, Olga Rodella 500, Spiridione Rodella ( 500, Maria Rodella 500, Luciano 'Skerk 5C0, Giuseppe Lorenzi 600, Giovanni Mahnič 1000, Maria Pobega 500, Carmelo Danieli 1000, Pietro Muton 1000, Romano Cri- Klun 500, Mario Pasarit 500, Ida Mahnič 500, Maria' Della Santa 1000, Maria Pobega 500. Skupaj 13.000, BOLJUNEC: j- Miro Zerial- 500, Branko Zerial 1000, Josip Ota 500, Alma Kralič 1500, Miro Sancin 200, Meri Zerial 1000, Stano, Slavec 500, Dušan Zerial 1000, Giuseppe Metlika 500, Mario Petaros 1000, Mila Kuret 300, Senica-Guštinčič 1000, Milan Kuret 1000, Liliana Kocian 300, Santa Zerial 300, Draga Strain 1000, Kočiančič .500, Giovanni Maver 1000, Biancone 250, Vincenzo Mauri 500, Boris Zobec 500, Valentino Sancin, 3000, Mario Kosina 1000, Danilo Zerial 1000, Danilo Sancin 1000. Skupaj 19.850. KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri Panavlalon barvni film: «IL LEGGENDARIO X - 15» (Legendarni X-15) Sanje včeraj in danes realnost Igrajo: DAVID MCLEAN, CHARLES BRONSON In MARY TY-LER MOORE 1 morala tudi krajevna trgovinska zbornica v Gorici pozdraviti to težnjo domačih živinorejcev, ki je V skladu tudi z Zelenim načrtom za razvoj kmetijstva, ter bi lah. ko goriškemu prebivalstvu bila samo v korist. V nedeljo 10. t.m. bodo v Stan-drežu, kakor po drugih kmetijskih središčih, imeli zahvalno nedeljo. Ob tej priliki bo v dopoldanskih urah domače društvo direktnih obdelovalcev zemlje raz-stavilo na trgu pred vaško cerkvijo svoje stroje in voz z vzorci najbolj tipičnih pridelkov svojih članov. Kot običajno ne bo manjkalo tudi domače vino in doma napravljen kruh, ki je specialiteta štandreških gospodinj. Ker smo že pri društvu direktnih obdelovalcev naj omenimo tudi važno vlogo, ki jo ima to društvo in njegovi člani za razvoj živinoreje. Kot smo že večkrat o-menili, jih pri tem znatno ovira pojnanjkanje krme in previsoka cena, kadar bi jo hoteli kupiti, saj je zakupnik goriškega letališča zahteval celo po 2000 lir za stot sena, sedaj pa še tega ni več, ker je zgorelo ,y hlevu pri Lutmanu na Piloščah, kjež ga jfe imel spravljenega. Važno vprašanje za naše živinorejce je tudi hakup dobre plemenske živine ih seveda po pri-merni ceni, ' da še bo vzreja ' izplačala. To bi se dalo doseči s tem, da bi sami živinorejci preko svojega društva kupili primerno živfnp ,v Sloveniji in jo seveda tudi sami, brez dragih posredovalcev, uvozili. Pri direktnem nakupu bi izbrali - tako, živino, ki bi; bila najbolj primerna za pleme, česar ne moremo pričakovati cxj| živinskih trgovcev, ki imajo pri svojih nakupih povsem drugačne cilje in težnje, ter bi bila poleg tega še cena znatno višja zaradi njihovega zaslužka, ki je včasih precejšen. Pred kakimi šestimi leti >je društvo direktnih obdelovalcev zemlje' iz Standreža že imelo- u-vozno dovoljenje za živino iz. Jugoslavije in ga je tudi s pridom izkoristilo, ter se je to poznalo tudi na živinoreji. Sedaj pa nekateri krogi postavljajo ovire, ki nimajo nobefte pravne in še manj ekonomske osnove, ker kot smo že omenili, bi nakup plemenske živine po tretjih posredovalcih samo dvignil ceno in otežkočjal prpvilno jzbiro. Mislimo, da ,bi ■iiiiMimiiiiiiiiiiiiiiipiMMimiiMiiiiniiiiiiimiimiimiiiiiMmMiimmmmmimumiMMmmiiiiiiiiiiimiMi» ODLOČITEV ODBORA ZA DOLOČANJE CEN ,. '■ ■ 1 r f - » 1 1 . . I ( Podražitev Kruha za IO odnosno 5 lir Prefektov dekret prične veljati v ponedeljek, 11. novembra 6 km ceste, ki je sedaj široka 8.5 metra, od tega 7 metrov asfalta. Za ureditev ceste bodo potrošili 83 milijonov Ur, cd tega znaša 80 odst. državni prispevek, 20 odst. pa je prispevala pokrajinska uprava. Pri asfaltiranju pokrajinskih cest so dali tej prednost zaradi povezave z drugimi prometnimi žilami in kraji območja okrog Romansa, kjer je v razvoju industrijska dejavnost, kot na pr. predelovalnica mesa Morgante, kjer je zaposlenih precej ljudi s tega področja. V načrtu je tudi ureditev ceste Angoris-Medea-Versa in Medea-Fratta. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Cesta do oslavske kostnice bo spadala pod občinsko upravo Finančno poročilo o lanskem občinskem obračunu Na zadnji seji občinskega odbo- lagal imenovanje kolavdatorja ploč- ra, ki je bila v sredo zvečer, so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta čez kakšnih deset dni. Župan je poročal o proslavi 4. novembra ter sporočil odbornikom, da pride arhitekt profesor Piccina-tu čez nekaj dni v Gorico in vnese še zadnje tehnične podrobnosti v regulacijski načrt. Odbornik dr. Scarano je predlagal okrepitev poskusnega agrarnega zavoda, o katerem bodo govorili na občinski seji. Odbornik Moise je govoril o davku na zvišanje vrednosti gradbenih parcel Vprašanje bodo poglobil’ na prihodnji seji ter ga predložili v diskusijo občinskemu svetu. Kar zadeva goriški grad, ki Je cilj številnih turistov, so sklenili v sodelovanju s prizadetimi ustanovami poiskati vodiča. Odbornik za javna dela je pred- Dela na cesti Viilesse - Romans-Mariano Pokrajinska uprava je izdala poročilo o .delu za ureditev ceste Villesse-Romans-Mariano, ki ga bodo predvidoma zaključili v 30 do 40 dneh. Gre za razširitev, izravnavo in asfaltiranje nekaj nad ............................n....................................... OB PRISOTNOSTI ŽUPANOV OBČIN ČEDADSKEGA OKROŽJA Podtajnik Pelizzo počastil spomin padlih vojakov v Kobaridu Delegacijo je sprejel tolminski župan Franc Rutar - Pelizzo in Untar sta na za. kuski poudarila prijateljska čustva, ki prevevajo odnose med nagima državama nikov, ki so jih zgradili v Ul. Vicenza in Bassano ter nakup semena, s katerim bodo posejali javne travnate površine. Okoli nogometnega igrišča na Majnici bodo nasadili živo mejo. Odborniki so nadalje sklenili predložiti občinskemu svetu, da s 1. januarjem 1964 vpišejo v seznam občinskih cest tudi del pokrajinske ceste med pevmskim mostom in oslavsko kostnico. Odobrili so načrt za gradnjo kanalizacije v Ul. Duše in Puccini za 11,4 milijona lir Nekaj sredstev bodo potrošili za ureditev tekalifča in doskočišč na športnem šolskem igrišču. Na koncu je odbornik za finance dr Gal-iarotti prebral finančno poročilo k ’anskemu obračunu, ki ga bo obravnaval občinski svet. t Kost v križu si je zlomila Včeraj ob 10.30 dopoldne so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 61-letno Rozo Pizzolo iz Gorice Ul. Mattioli 8. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je žena udarila in sl verjetno zlomila križno kost pri padcu v svojem stanovanju. Pridržali so jo za 30 dni na zdravljenju. V sredo dopoldne je številna •detegàcija predstavnikov oblasti iz Čedada in Nadiških dolin odšla v občino Tolmin, da se je poklonila spominu padlih italijanskih in jugoslovanskih i vojakov. Delegacijo je vodil podtajnik v obrambnem ministrstvu senator Pelizzo, sestavljali pa so jo občinski odborniki iz Čedada ter župani in tajniki 20 občin čedadskega okrožja. Delegacijo je na mednarodnem prehodu prve kategorije v Robiču sprejel predsednik občinskega odbora Tolmin Franc Rutar, ki ga je šplemljšl.občinski tajnik. Skup. no so se odpravili v Kobarid, kjer jé na spomeniku padlim italijanskim vojakom daroval mašo dekan SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK čedadskega kapitlja Fabio Co-mand. Po maši so položili vence k spomeniku Delegaciji sta nato odšli v bližnji hotel, kjer so gostom iz Italije pripravili zakusko. Ob tej priliki so predstavniki italijanske delegacije in- zastopniki domačih organov oblasti v priložnostnih govorih poudarili prijateljstvo, ki preveva odnose med Italijo in Jugoslavijo. Senator Guglielmo Pelizzo. podtajnik v obrambnem ministrstvu, te, govoreč v spomin na žrtve iz prve svetovne vojne, katerim so se poklonili s polaganjem vencev, poudaril prijateljska čustva, ki so značilna za odnose med obema sosednima državama, ter se zahvalil krajevnim zastopnikom oblasti, da so predlagali počastitev spomina padlih in da so se tudi osebno udeležili spominske svečanosti. Svoj govor je senator zaključil z vročo željo, da bi se navezali še tesnejši stiki med občinskimi u-pravami bližnjih središč v okviru bratstva, ki zajema ves svet. Franc Rutar, predsednik občinske skupščine, se mu je zahvalil za prijatelj-ska čustva, ki so se manifestirala ob tej priliki. Podaril je gostom iz Italije dve srebrni darili, ki sta predstavljali svetilko in pa vrč. Popoldne so vsi odšli v Bovec, kjer so bili na kosilu v Alp hotelu. Z dekretom od 6 novembra je goriški prefekt v svojstvu predsednika odbora za določanje cen ter v skladu z mnepjem članov tega odbora določil nove cene kruha v prodaji. Kruh, pripravljen z moko tipa srna 400, Ivan Može 1000, Just I «8®. v kosih od 80 do 130 gramov se od sedanjih 135 lir podraži na 145 lir kg- Kruh, pripravljen z moko tipa «1», v kosih od 150 do 250 gramov, se od sedanjih 120 podraži na 129 lir kg. Na poviške je vplivala podražitev moke kakor tudi nujnost, omogočiti popolno spoštovanje zadnjega sindikalnega sporazuma med prizadetimi organizacijami (sindikatov in delodajalcev) o ekonomskih izboljšavah v korist delavcev, ki pečejo kruh. Podražitev je Zveza trgovcev zahtevala pri pokrajinskem odboru za določanje cen na podlagi sporazuma, o- katerem so razprav- ljali od meseca avgusta dalje. Podražitev kruha bo pričela veljati od 11, novembra dalje. Kmetijsko predavanje v Ronkah Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo iz Gorice sporoča, da bo jutri, v petek 8. t.m. z začetkom ob lO. uri v dvorani Agrarnega konzorcija v Ronkah, zanimiva kmetijska konferenca. Ob tej priliki' bo kmetijski strokovnjak Ni-colussi iz Bočna imel zanimivo predavanje: «O Krizi v živinoreji — vprašanju proizvodnih stroškov in o izkušnjah živinoreje na industrijski podlagi ter z uvedbo avtomatizacije». Kmetijsko nadzorništvo vabi zla. sti strokovnjake in kmetovalce na splošno, naj se udeležijo polnoštevilno tega predavanja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiJiiiiiiMiiiiiiH'DiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiuiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ NOVE GORICE Po 300 tisoč parov letno iz tovarne Čevljev v Mirnu Ob Erjavčevi cesti v Novi Gorici gradijo Telovadni dom Kine na lincinoli predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri film: NUDA PER IL DIAVOLO (Gola aa hudiča). Mladini pod 16. letom vstop prepovedan Tovarna čevljev «Jadran» v Mirnu pri Gorici je te dni praznovala 16-letnico svojega delovanja. V tem času je dosegla prav lep napredek, saj je svojo proizvodnjo čevljev kar podeseterila ter jo dvignila od prvotnih 30 tisoč na 300 tisoč parov čevljev. V zadnjih letih se je specializirala tudi V izdelavi otroške obutve, ki jo precej tudi izvažajo, saj v tovarni izdelujejo čevlje tudi po vzorcih, ki so jih dobili iz inozemstva. Tovarha je iz srednje obrti prešla na industrijsko proizvodnjo in si je uredila moderno proizvodno halo, v kateri so predili delo na tekočem traku,' kar je proizvodnjo močno pocenilo. V gradnji je še mehanična delavnica in urejujejo si tudi centralno kurjavo, da tudi pozimi ne bo motenj v proizvodnji. Vzporedno z gradnjo novega šolskega centra v Novi Gorici je postalo' vedno bolj pereče tudi vprašanje športnih objektov za skoro 4000 učencev in dijakov, ki obiskujejo šole v Novi Gorici. Do sedaj so imeli na razpolago le nepokrita igrišča, kar je bilo kočljivo zlasti pozimi in ob slabem vremenu tudi poleti. Da bi odpomogli tej pomanjklji- vosti, so začeli graditi na prostoru v bližini stadiona ob Erjavčevi cesti hov telovadni dom, katerega zidovi kar naglo rastejo iz tal. Ce ne bo posebnih ovir računajo, da bodo dom izročili njegovemu namenu že' za praznik mladosti prihodnjega 25. maja. Lega je zelo primerna, ker je v bližini stadion in tudi večina šolskih- poslopij ter dijaki in učenci ne bodo imeli daleč do novega mladinskega doma. Prispevki za ponesrečence v Vaiontu V ŠTEVERJANU so še darovali: Anton Stekar 1000, Drago Maraž 500, Pavlina širok 300, Anton Vogrič 500, Zorko Maraž 1000, David Rožič 1000, Darinko Terpin 500, Zvezdan Komjanc 500. Anton Pintar 1000, Bruno Stekar 500, Franc Klanjšček 500, Angela Mužlna 200, Marčelina Škorjanc 200, Ema Klanjšček 1000, Anton Ciglič 500, Evgen Gravner 300, Marko Škorjanc 1000, Milo Klanjšček 500, Jožko Prinčič 300, Tinče Komic 500, Cvetka Ko-mic 500, Boris Mizerit 500, Fanica Maligoj 1000, Mirko Terpin 300, Drago Komjanc 1000, družina Komjanc št. 9 1000, Anton Humar 700, Ciril Klanjšček 1000, Frančiška Klanjšček 1000, Jožef Stanič 1000, Suzana Humar 300, Ignac Maraž 500, Piero Beccin 500, Mirko Humar 200, Karlo Planišček 1000, Rudolf Hlede 400, Avgust Vogrič 500, Franc Hlede 500, Ivica Gabrovec 500, Marta Nikolavčič 500, Leopolda Koren 500, Saverlj Rožič 500, Franc Koren 500, Jožef Humar 1000. Skupaj 27.200 Ur. Skupaj danes 27.200 2e objavljeno 197.130 Lovci iz Vidma so bili te dni gostje lovske družine Lijak in Ozeljan. Gostje so ve s družbi vipavskih lovcev prav dobro počutili iiiilomiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimiiii OTIPLJIV PRIMER SOLIDARNOSTI Občani Doberdoba zbrali za Longarone 179.000 lir Znetek je doberdobska delegacija, na čelu z županom Andrejem Jarcem, izročila podžupanu Arduinu Terenziu Doberdobski župan Andrej Jarc je bil v družbi treh občinskih svetovalcev v soboto, 2. novembra v Longaronu, kjer je podžupanu Ar-duiniju Terenziu izročil znesek 179.000 Ur, ki ga je doberdobska občinska uprava zbrala med svojimi občani. Podžupan Terenzio se je Iz srca zahvalil za zares stvaren dokaz solidarnosti kraškega prebivalstva s hudo prizadetim prebivalstvom v dolini Piave ter zagotovil občinskim zastopnikom, da bodo denar razdelili med oškodovance. Ob povratku Je župan sporočil doberdobskim občanom, da so izročili znesek, obenem pa Jim opisal grozno nesrečo, ki Je na vse člane delegacije napravila zares globok vtis. nam Je vrinila neljuba pomota, ko smo napisali, da je izšla zadnja številka «Studi Goriziani». S tem napako popravljamo. Skupaj 224.330 Martinovanje v Števerjanu Prosvetno društvo v števerjanu priredi v soboto, 9. novembra s pričetkom ob 21. url martinovanje v prostorih Formentinijeve osmice v števerjanu. Ob prigrizku in dobri kapljici se bodo udeleženci zaba-prosvetnega društva «Briški grič», vali in plesali do jutranjih ur. Vstop samo z vabili ali izkaznico POPRAVEK V naslovu članka o zadnji številki revije «Iniziativa Isontina» se Danes predavanje v klubu «S. Gregorčič» Drevi ob 20.30 bo dr. Robert Hlavaty iz Trsta predaval v prostorih kluba «Simon Gregorčič» poleg prosvetne dvorane v Gorici, Verdijev korzo 13, o temi «MEDICINSKO LITERARNI PRIKAZ ČLOVEŠKE-GA SRCA». Predavanje bo dr. Hlavaty ponazoril s slikami. Slovenska prosvetna zveza vabi k številni udeležbi. iiiiiiiifiiiiMHiiiiiiMiiiniiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiia NESREČA NA CESTI OB SOČI Motociklist hudo ranil moža iz Standreža Nanut bo ostal v bolnišnici 60, Furlan pa 15 dni Martinovanje v v Standrežu Prosvetno društvo «Oton Zupančič» iz štandreža priredi v ponedeljek, 11. novembra ob 20.30 tradicionalno martinovanje v svojih prosvetnih prostorih. Prireditev bo združena s kratkim zabavnim programom. Delegacija KPI, ki je bila prejšnji teden na obisku v Kopru, je v ponedeljek obiskala tudi Novo Gorico ter sl med drugim ogledali obrate tovarne pohištva v Kromberku PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Včeraj okrog poldne se je zgodila v Ulici Lungh’Isonzo v Gorici prometna nesreča, pri kateri sta bila dva ranjena in eden od njiju precej hudo. Ob tisti uri se je peljal 32-letni Rolando Furlan, doma iz Gorice, Ul. Sile 5, po omenjeni cesti od soškega mostu proti mestu s svojim motociklom Morini 175. Ko je privozil do hiše št. 79 pa je nenadoma prišel pred njegovo vozilo 78-letni Dominik Nanut, doma iz Standreža, ki pa stanuje sedaj v tej ulici prav v hiši št. 79. Nanut je hotel verjetno na drugo stran ceste, kjer je urejenega nekoliko vrtiča, motociklist pa je prepozno opazil njegovo namero in ni mogel preprečiti trčenja. Oba sta padla in pri tenj dobila poškodbe. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Nanutu ugotovili zlom desne stegnenice ter še druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Bolj srečen je bil Furlan, ki ima sicer pretres možganov in verjetno prebitje lobanje, vendar bo ostal v bolnišnici predvidoma samo 15 dni. Zapisnik o nesreči je napravila izvidnica cestne policije iz Gori- ce, ki je ugotovila, da ima moto-cikel le manjše poškodbe, ni pa mogla ugotoviti točnih vzrokov, kako je prišlo do nesreče. VERDI. 16,00: «Colpo grosso al casinò», J. Gabin in A. Delon Italijanski črnobeli film v kinema-skopu. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17. in 20.45: «Il gattopardo», B Lancaster, C. Cardinale in A. Delon. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 17,15: «Le bugie nel mio letto», M. Vlady in M. Meril. Francoski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Berlino, l’Inferno dei vivi», S. Bethmann in G. Tichy. španski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 22 stopinj ob 12. uri, najnižjo 11,2 stopinje ob 4.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov. Dežja Je padlo 7,6 mm. j -.1./;A LJ *1 ^awWI* HM Ml i^^:^;^É;aiawÉ5^alail^ii8ÌlsÉiil ^jVjvXvXjjj^j V TRENING TEKMI L. ,:: k ■..; Rf?l® i 7. novembra 1963 PRIHODNJO SREDO IZREDEN ŠPORTNI DOGODEK V TRSTU Poln stadion za tekmo J uve ntus - Beograd ? Najavljeni navijači iz Jugoslavije, Turina in iz raznih delov Furlanije Prihodnji teden bo tržaški občinski stadion pri Sv. Soboti prav gotovo zabeležil «en plein». Četudi gremo s spominom za dolgo let nazaj, ne pomnimo, da bi bile vse razpoložljive vstopnice oddane. Tokrat pa menimo, da ne bo ostalo nobene. To seveda na podlagi dejstva, da vlada za tekmo Juventus — OFK Beograd ne samo v našem mestu in okolici, temveč tudi v Furlaniji, na Goriškem ;n v sami Jugoslaviji izredno zanimanje. Tekma, ki bo v našem mestu v sredo 13. t. m. z začetkom od 14.30, bo_ tretja, to se pravi odločilne važnosti tako za Turinčane kakor tudi za Beograjčane. Obe enajsterici nastopata na turnirju za pokal sejemskih mest. V prvem spopadu na turinskih tleh so zmagali domačini z 2:1. V povratni tekmi, ki je bila v glavnem mestu Jugoslavije, pa so se Beograjčani oddolžili z istim rezultatom. Obe moštvi sta se razšli in med pogajanji za določitev tretje tekme, ki naj pokaže na zmagovalca in na moštvo, ki se bo uvrstilo v nadaljnji del turnirja, sta se vodstvi klubov takoj sporazumeli ne le za datum, temveč tudi za mesto. Trst bo tako imel priložnost po- zdraviti v svoji sredi tako italijanske kot jugoslovanske nogometaše Po dolgem času zopet torej mednarodna tekma, ki bo prav gotovo nudila užitek, ki si ga tržaški ljubitelji nogometa toliko želijo in ki so ga toliko časa zaman pričakovali. Da je v Trstu zanimanje je samo po sebi umevno. Precej ga je tudi v ostalih krajih in v Gorici, Tržiču. Vidmu, Pordenonu in Čedadu so že začeli s prodajo vstopnic. Kot tudi v našem mestu seveda. Precej navijačev bo prišlo tudi iz Jugoslavije. Večja skupina bo prišla iz Beograda, a tudi iz Slovenije so najavili prihod navijačev, ki bodo prav gotovo prišli v Trst tudi iz obmejnih krajev kot iz Koprskega, Goriškega in s Krasa, kjer za prehod meje zadostuje propustnica. Ne iz Beograda ne iz Turina niso najavili postav. Ve se samo, da polagata obe moštvi v tekmo precejšnjo važnost, zaradi česar sta trdno odločeni nastopiti z najboljšimi razpoložljivimi silami. Nam pa ne preostane drugo kot opozoriti ljubitelje nogometa na izreden športni dogodek, ki se nam obeta s pripombo, da si je treba vstopnico čimprej kupiti. Bolje jo je imeti v žepu kot jo v zadnjih dneh zastonj iskati. Sovjetska zveza 3 Toulouse 2 TOULOUSE, 6. — V današnji trening tekmi, ki Je tehničnemu komisarju Beškovu služila za preizkušnjo svojih igralcev za tekmo proti Italiji, je Sovjetska zveza premagala enajstorico Toulouse 3:2. Prvi polčas 2:0. * * * ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Na Dunaju: Rapid - Valencia 0:0 V Lausannu: Real Zaragoza-Lau-sanne Sporta 2:1 (2:1) V Koelnu: Koeln - Scheffield 3:2 POKAL RAPPAN BRATISLAVA, 6. — Domači Slovan, ki je v prvi tekmi zmagal z 1:0, se je danes z neodločenim izidom 1:1 tekmo z enajstorico Oer-gryte iz Goeteborga uvrstil v četrtfinale turnirja. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V Lizboni: Lizbona - Borussia (Dortmund) 2:1 (0:0). 6. slovenski športni teden v slikah m «§§< m /u-'- % ...........v.-. •............. . . is Trst Ul. Cicerone 4, tel. 29243 | ima na razpolago vstopnice I za nogometno tekmo ■■■ OFK BEOfiRAD-JUVENTUS ki bo 13 novembra v Trstu KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE LIGE Še vedno trojica velikih na prvem mestu lestvice Samo za koš razlike poraz Goriziane Ignis, Simmenthal in Knorr v vodstvu košarkarske I. lige. Koliko časa bo trojica ostala združena na čelu lestvice ni znano, a po vsej verjetnosti bomo morali počakati na prvo medsebojna srečanja, da se bo število vodečih znižalo. V drugem kolu, ki je bilo na sporedu preteklo nedeljo, smo zabeležili prvi letošnji troštevilčni rezultat. Doseglo ga je moštvo milanskega Simmenthala, ki se je tako hotelo morda oddolžiti svojim navijačem za delni neuspeh v uvodni tekmi, ko je po sreči odneslo zmago z vročega goriškega igrišča. Fonte Le-vissima se je enakovredno borila le v uvodnih minutah, a niti takrat ni imela sreče z meti in je zato zastala. Milančani so pa pridno zalagali IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIHHIHIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIiiiUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlililIlIlIlllliilliiMimilHIIIIIIIIIlililIllIllll MED B REPREZENTANCAMA Danes v Sofiji (na stadionu Lewski) Bolgarija-Italija SOFIJA, 6. — Za Bolgare jutri dva dogodka: praznovali bodo obletnico oktobrske revolucije, popoldne pa bodo lahko prisostvovali nogometnemu matchu med B reprezentancama Bolgarije in Italije. Italijani bodo tako na stadionu Lewski vrnili obisk Bolgarom, ki so 20. marca letos gostovali v Firencah. Tedaj so Italijani s težavo zmagali in še to s pomočjo avtogola bolgarskega branilca. Čeprav je domači tisk zaradi otvoritve nove železarne, največje v Bolgariji, malo pisal o tekmi, vlada zanjo veliko zanimanje in predvidevajo, da se bo Jutri popoldne 50.000 ljudi zgrni lu na stadion. Danes so potrdili postavi, ki se bosta jutri predstavili jugoslovanskemu sodniku Tešaniču in sicer: Bolgarija: Lalov, Salamanov, Apostolov, Kitov, Gaganelov, Stojnov, Vassilev, Jančovski, Jakimov, Kot-kov, Debarski. Italija: Vieri, Malatrasi, Poletti, Castano, Janich, Gori, Perani, Catalano, Traspedini, Lodetti, Meroni. « * * PALMA DE MALLORCA, 6. — V tekmi predolimpijskega izločilnega nogometnega turnirja je Španija premagala Svico 6:0 (3:0). * * * LONDON, 6. — Mladinska reprezentanca Anglije je premagala nocoj reprezentanco United Kingsdo-ma 5:2. VATERPOLO MOSKVA, 6. — Jugoslovanska vaterpolo reprezentanca je premagala sovjetsko 5:4 (2:1, 2:2, 0:1, 1:0). ZA SALO ALI ZARES? S 35 leti Loi za dvoboj Griffithom Srečanje naj bi bilo za svetovni naslov MILAN, 6. — Steve Klaus je danes potrdil, da je Duilio Loi podpisal sinoči med večerjo s prijatelji naslednji dokument: «Pripravljen sem nastopiti proti Emilu Griffithu za svetovni naslov welter kategorije — recimo marca 1964. — proti plačilu 10 mili-ionov. Klausu nalogo izvesti dvoboj. Duilio Loi -r Milan, 5. novembra 1963. Po Klausu je to čisto navadna - šala med prijatelji. «Jaz je nisem resno vzel», -je dodal Klaus in dejal, da je tudi on za šalo podpisal dokument in da je pred podpisom dodal pripombo «za pričo». «Mislim; da ni mogoče niti vzeti v pretres» je izjavil Klaus, «možnost dvoboja med Loiem, ki je leto dni oddaljen od ringa in Griffithom, ki je na višku svojih moči. Nisem hotel tega dvoboja niti, ko je bil Loi svetovni prvak in v najboljši formi. Lahko si zamislite, če bi to storil sedaj. Te odgovornosti ne morem prevzeti in tega dvoboja ne bo izvedel. To tudi potrjuje, da je bil cčeraj podpisani dokument le šala, ki bi morala ostati brez posledic». Duilia Lola danes ni bilo v Milanu (kaže, da je šel na lov). Zaradi tega ni bilo mogoče pozanimati se pri njem o vrednosti podpisane izjave. Neki novinar, ki je bil z Loi em na večerji, je izjavil, da je bivši svetovni prvak izrekel željo, da bi do dvoboja z Griffithom prišlo 19. aprila prihodnjega leta, to je točno ob 35-letnici Loievega rojstva. Duilio Loi, ki se je popoldne vrnil domov, je potrdil, da je šlo le za šalo. «Pred dvobojem z Griffithom, bi moral imeti najprej enega z... mojo ženo» je dodal Loi, ki ja Izjavil, da se srečanja ne bi niti lotil, ker Je gotov, da bi za zgubil. nasprotnikov koš in šli k počitku s trinajstimi točkami prednosti. V drugem delu so domačini pospešili tempo in številke na semaforu so se še hitreje vrstile. Fides in Biella sta si bila v Bologni enakovredna nasprotnika in šele zaključne minute so zapečatile usodo gostujočega moštva. Knor je potoval v Livorno. Tamkajšnja ekipa je v svoji prvi letošnji tekmi pokazala zelo dobro igro in je kazalo, da bodo imeli BolonJ-čani dokaj težko nalogo. Na igrišču pa so se stvari zavrtele v drugo smer. Igralci Knorra so povedli že v samem začetku in tudi pozneje jim je šlo kakor po olju. Kakorkoli so poskusili so uspešno izpeljali do kraja. Proti takemu nasprotniku je Livorno zaigral podrejeno vlogo in ni nikoli prišel do izraza, Čeprav je dosegel relativno veliko košev. Tretji «velikan» Ignis je v nedeljski tekmi za las ohranil nepremagljivost. Gostoval je v Padovi, kjer so domačini igrali z vsem elanom, da bi pred svojo publiko oprali madež poraza v uvodnem kolu. Padov-ska ekipa, ki se leto za letom odlikuje s svojimi odličnimi mladinci, je ob tej priliki predstavila svojo nado Jessija. Ta je večkrat preluknjal Ignisovo obrambo ter spravil gostujočo ekipo v dokaj nevaren položaj. 2al pa redkokdaj zadostuje za zmago ena sama puščica. Tako je bilo tudi v Padovi in Gatti ter prijatelji so le našli protiorožje, onemogočili prej nevzdržnega domačina, neisprosni Maggetti pa je v zadnjih trenutkih odločil tekmo v korist svojih barv. La Spezia pa je na lastnih tleh premagala gostujoči Lazio. Gostje so bili tehnično boljši, toda domačini so zaigrali s srcem. Neapeljski Partenope štejetno med šibkejša moštva. V tem kolu pa so njeni igralci presenetili vse s svojo odločno igro, ln posebno v drugem polčasu so se nevarno približali domačinom. Le-ti so zaigrali znatno pod svojimi sposobno-sami ter so se rešili le po zaslugi nekaterih posameznikov. Ravno tako kakor v uvodnem kolu, nas je Goriziana tudi v tej drugi tekmi prvenstva presenetila. Zaigrala je odločno in samozavestno, V prvem polčasu je tudi vodila igro, v drugem pa je morala prepustiti pobudo nasprotniku in kar je še bolj žalostno, tudi obe točki. Soški igralci niso imeli sreče v dosedanjih tekmah, pokazali pa so zansljivo igro, ki bo morala prej ali slej nuditi odgovarjajoče uspehe in zadoščenja. IZIDI Algor - Partenope DDM - Lazio S. Azzurra - Goriziana Fides - Biella Simment. ■ F. Levissima Knorr - Livorno Ignis • Petrarca 62:58 56:53 67:65 70:65 105:81 96:73 66:60 I. Pzio miiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiii NA LEVI • Zmagovalci v namiznem tenisu: Tomšič (Dom) med člani, Miranda Batista (Cankar) med članicami in Kuret (Dom) med mladinci NA DESNI OD ZGORAJ NAVZDOL • Rojanskemu Domu pokal za najboljše uspehe v namiznem tenisu • Olgi Pavletičev! štiri diplome za zmage v atletskih panogah • Ivanka Škrinjar s sinom Rudijem: obema diplomo za uspeh na strelskem tekmovanju • Jožetu Cesarju nagrada za uspešen zaključek rallyeja • Danijeli Nedohovi priznanje za najboljši spis literarnega natečaja NAJBOLJŠI BOKSARJI V OKTOBRU Nino Benvenuti za Mazzinghijem Američan Joey Archer boksar meseca TE2KA: prvak Sonny Liston. I, Casslus Clay, 2. Doug Jones, 3. Cleveland Williams, 4. Ernie Terrea, 5. Zora Follay, 6. Eddie Ma-chen, 7. Billy Daniels, 8. Henry Cooper (V.B.), 8, Floyd Patterson, 10. Greg Peralta (ArgX SREDNJETE2KA: prvak Willie Pastrano. 1. Eddie Cotton, 2. Harold John-ston, 3. Maura Mina (Perù), 4. Way-ne Thornton, 5. Bobo Olson, 6. Gustav Scholz (Nem.), 7. Giulio Rinaldi (It.), 8. Henry Hank, 9. Alien Thomas, 10. Dean Bogany. SREDNJA: prvak Dick Tiger (Ni-gerì Ja). 1. Joey Giardello, 2. Rubin Carter, 3. George Benton, 4. Joey Archer, 5. Gene Fullmer, 6. Lazio Papp (Madžarska), 7. Fiorentino Fernandez, 8. Holly Mims, 9. Wilbert Mcclure, 10. Jose Gonzales. SREDNJA JUNIOR: prvak Sandro Mazzinghi (Italija). 1. Nino Benvenuti (It.), 2. Ralph Dupas, 3. Bruno Visintln (It.), 4. Gaspar Ortega (Meh.), 5. Alvaro Gu-tierez (Meh.), 6. Denny Moyer, 7. Joey Giambra, 8. Ted Wright, 9. Stan Harrington (HavaJ), 10. Peter Schmidt (Kanada). SREDNJELAHKA: prvak Emile Griffith. 1, Louis Rodriguez, 2. Jose Stable, 3. Brian Curvis (Walles), 4. Rip Randall, 5. Curtis Cokes, 6. Isaac Logart, 7. Gable Terronez, 8. Dick Turner, 9. Francois Pavilla (Fr.), 10. Frantele Ramlrez. WELTER JUNIOR: prvak Eddie Perkins. 1. Bert Somodio (Fil.), 2. Bunny Grant (Jam.), 3. Yoshinori Takana- shi (Jap.), 4. Bobby Scanlon, 5. Shl-kemasa Kawakami (Jap.), 6. Tito Marshall (Panama), 7. Giordano Campari (It.), 8. Mario Rosito (Kolumbija), 9. Raul Soriano (Meh.), 10. Abdel Laudonio (Arg.). LAHKA: prvak Carlos Ortiz (Portorico). 1. Love Allotey (Gana), 2. Johnny Bizzaro, 3. Teruo Kasaka (Jap.), 4. Vincente Derado (Arg.), 5. Young Terror (Fil.), 6. Jose Luiz Cruz (Meh.), 7. Larry Fernando (Fil.), 8. Rie Penalosa (Fil.), 9. Mei Middle-town, 10. Kimpo Amarfio (Gana). PERESNA: prvak Sugar Ramos (Mehika). 1. Ismael Laguna (Panama), 2. 2. Mitsunori Sekl (Jap.), 3. Howard Winstone (Walles), 4. Rafiu King (Nig.), 5. Don Johnson, 6. Oscar Reyes (Fil.), 7. Lalo Guerrera (Mehika), 8. Johnny Jamito (Fil.), 9. Larry Flaviano (Fil.), 10. Manzo Ki-kuchi (Jap.). BANTAM: prvak Eder Jpfre (Brazilija). 1. Jesus Pimentel (Meh.), 2. Al-phonse Halimi (Fr.), 3. Jose Medel (Meh.), 4. Manuel Barrios (Meh.), 5. Rey Asis (Fil.), 6. Ronnie Jones, 7. Bernardo Carabello (Kolumbija), 8. Tetsouri Kawai (Jap.), 9. Manny Elias, 10. Fighting Harada (Jap.). MUŠJA: prvak Hiroyuki Ebihara (Japonska). 1. Ernesto Miranda (Arg.) 2. Salvatore Burruni (It.), 3. Alacran Torres (Meh..), 4. Walt Mlcgowan (Škotska), 5. Leo Zulueta (Fil;), 6. Pone Kingpetch (Tajlandija), 7. Baby La-rona (Fil.), 8. Horacio Acavallo (Argentina), 9. Angel Morales, 10. Pa-scual Perez (Arg.). 4- }yr, Àgatha Christie : £ TT ZAMORČKOV ŠLO JE 28. «Oglejmo si sedaj dokaze! Za začetek poglejmo, če lahko iz tega ali onega vzroka osumimo kako določeno osebo. Gospod Blore, mislim, da bi vi radi nekaj povedali.» Blore je težko dihal. Rekel je: «Lombard ima revolver. Sam je priznal, da sinoči ni pove-(jaj resnice w Filip Lombard se je zaničljivo nasmehnil. Rekel Je: «Mislim, da bo najbolje, če Še enkrat vse pojasnim.» In povedal je na kratko oelo zgodbo. Blore 1e rekel z rezkim glasom: «Ali imate kake dokaze? Ničesar ni, kar bi moglo potrditi vašo zgodbo.» Gospod sodnik Wargrave je zakašljal in rekel: «žal smo vsi v istem položaju. Zanesemo se lahko samo na dano besedo — drugega nimamo.» Sklonil se je naprej. «Nobenemu izmed vas ni jasno, v kako kočljivem položaju smo zdaj. Mislim, da nam preostane samo še tole. Ugotoviti moramo, če lahko koga oprostimo vsakega suma na podlagi dokazov, ki jih imamo v rokah.» Doktor Armstrong je rekel hitro: «Jaz sem znan zdravnik, že sama misel, da bi mogel pasti sum name —» * Sodnik je spet zamahnil z roko in prekinil govornika. Gospod sodnik Wargrave je rekel s svojim tankim, jasnim glasom: «Tudi jaz sem znana osebnost! Toda to, dragi moj, prav ničesar ne dokazuje! Koliko zdravnikov je že znorelo! Pa tudi sodniki so že znoreli!» Pogledal je na Blora in dodal: «In tudi policisti!» Lombard je rekel: «Mislim, da boste vsekakor izvzeli ženske.» Sodnik je namršil obrvi in rekel z jedkim glasom: «Ali hočete s tem povedati, da ženske niso podvržene morilski maniji?» Lombard je rekel razdraženo: «Seveda ne! In vendar se mi zdi skoraj nemogoče —» Umolknil je. Gospod sodnik Wargrave je z istim jedkim glasom rekel Armstrongu: «Doktor Armstrong, smatrate, da je ženska fizično sposobna, da bi zadala udarec, ki je ubil ubogega Macarthurja?!» Zdravnik je mirno odgovoril: «Popolnoma sposobna — če ima primerno orodje ali orožje, okovano palico ali kaj podobnega.» «Ali bi morala biti zelo močna?» «Nikakor ne.» Gospod sodnik Wargrave je zvijal svoj želvasti vrat. R» kel je: s IMi «Prva dva sta umrla, ker jima je nekdo dal strupa. Priznati morate, da to lahko stori še tako slabotna oseba!» Vera je kriknila jezno: «Mislim, da ste zblazneli.» Počasi je obračal pogled, dokler se ni ustavil na njej. Bil, je to hladen pogled človeka, ki je bil navajen pretehtavati človeško usodo. Mislila si je : «Gleda me, kakor da sem redek, nenavaden primerek iz prirodopisne zbirke.» In tedaj ji je šinila v glavo misel: «Prav nič me ne mara!» Sodnik je govoril z umerjenim glasom: «Draga gospodična, poskušajte obvladati svoja čustva! Saj vas ne obtožujem!» Obrnil se je h gospodični Brent. «Gospodična Brent, upam, da niste užaljeni če vztrajam na trditvi, da smo vsi enako sumljivi?» Emilija Brent je kar naprej pletla in ni pogledala kvišku.' Rekla je s. hladnim glasom : «fidor pozna moj značaj, bo takój spoznal, kako nesmiselna je že sama misel, da bi bila obtožene umora. Upoštevati pa moram dejstvo, da smo si popolni tujci in da ni mogoče v takih okoliščinah nikogar oprostiti brez polnih dokazov. Med nami je, kakor šem že rekla, sam satan.» Sodnik je rekel: «V tem smo si torej vsi edini. Nikogar ne moremo izvzeti samo zaradi njegovega značaja ali družabnega položaja.» Lombard je vprašal: «Kaj pa z Rogersom?» Sodnik ga je pogledal, ne da bi trenil z očesom. «Kaj je z njim?» Lombard je rekel: «Po mojem mnenju lahko Rogersa gladko izvzamemo.» Gospod sodnik Wargrave je rekel: «Res? In na podlagi česa?» Lombard je rekel: «Prvič, ni dovolj pameten, in drugič, med žrtvami je tudi njegova žena.» «Ko sem bil še aktiven sodnik, sem večkrat vodil razpravo proti možem, ki so bili obtoženi, da so umorili svojo ženo — in sodišče jih je spoznalo za krive.» «Da, priznam. Prav mogoče je, da kdo umori svojo ženo — skoro naravno je, bi rekel! Toda ne na tak način! Lahko si mislim, da je Rogers umoril ženo, ker se je bal, da ga ne bi izdala, ali pa, ker jo je zasovražil, ali pa, ker se je hotel navezati na mlajšo žensko. Ne morem si ga pa predstavljati kot norega REDNISTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 - II. TELEFON 93-808 ;na 1800 Ur,- polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur - SFRJ: v tednu ritarjeva ulica 3 I, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v gospoda Owena, ki brezmiselno deli pravico in začne kar s svojo ženo, in to zaradi zločina, ki sta ga oba napravila.» Gospod sodnik Wargrave je rekel : «Razne govorice še niso noben dokaz. Ne vemo, če sta Rogers in njegova žena res nameravala umoriti svojo deloda-javko. Mogoče so ju po krivem obdolžili, da bi izgledalo, da sta v podobnem položaju kakor mi' Gospa Rogers se je mogoče zate tako prestrašila, ker je mislila, da je njen soprog izgubil razsodnost.» Lombard je, rekel : «No dobro, pa naj bo po vašem! Neznani Owen je eden izmed nas. Nobene izjeme ne sme biti! Vsi pridemo v poštev:» Gospod sodnik Wargrave je rekel: «Po mojem mnenju ne sme biti; nobene izjeme glede na značaj, položaj, večjo ali manjšo verjetnost. Dognati moramo, s ssrsc zjstzss Ts-wst, ki na noben način ni mpgla dati strupa Antonu Margtonu, ali prevelike doze uspavalnega sredstva gospe Rogers, in ki ni * ***» Vd'rec"v' * ** Blorov mračni obraz ’se je razjasnil. Sklonil se je naprej in rekel: ’ «Ce je tako, pa sl poglejmo celo stvar malo natančneje! Kar se tiče Marstona, mislim, da se ne da nič več napraviti. Nekdo.mu je verjetno, nasul strupa v.kozarec od zunaj skozi okno. Toda še laže bi bila to storila katerakoli oseba v sobi. «Poglejmo sedaj, kako je.z gospo Rogers! Tu prideta v prvi vrsti v poštev njen soprog in zdravnik. Vsakdo izmed njiju bi rasiiomAfliM- IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRU2NICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 4 Tel. št 37-338 — NAROČNINA^ mesečna 65C lir - Vnaprej: četrt-20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - ’oštni tekoči račun: Založništvo tržMkega liska Trst 11-5374 u- Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst , n ■ . : : ,