Lato LXVI PoStnlna plačana v gotovini. J Ljubljani, v četrtek', 'dne 1. septembra 1938 Ste v. 200 1 Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva ia uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40.04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Kvalitetno delo Danes dopoldne se začne v Ljubljani 44. velesejmska prireditev, ki naj pokaže nova polja našega narodnega udejstvovanja. Kakor je spomladni velesejem izrazito gospodarska propagandna ustanova, tako je jesenski velesejem posvečen zamisli, da pokaže tudi druge panoge našega narodnega udejstvovanja, predvsem na kulturnem polju. Do sedaj je to ljubljanskemu velesejmu v največji meri uspelo in leto za letom so se nizale tovrstne prireditve, ki so prav tako izpolnile svoje naloge v kulturnem oziru kot spomladne v gospodarskem ,oziru. Mora pa naš velesejem računati, da obsto-(jita še dve slični ustanovi v naši državi. To je zagrebški sejem, ki je eno leto starejši kot 'ljubljanski, drugi je pa belgrajski velesejem, iki je najmlajši, pa je vkljub temu zavzel naj-(večji razmah, kar je z ozirom na dejstvo, da Ije Belgrad središče države, razumljivo. Razumljivo je, da gospodarski in politični krogi teh dveh velikih središč naše države: Zagreba in Belgrada, budno pazijo na svoje ustanovi in ju podpirajo, kolikor znajo in morejo. Zato se bo moral naš velesejem še posebej pri svojih akcijah omejevati na naše ozemlje in delati izanj in njegove proizvode propagando. Ni pa potreben boj med temi tremi važnimi ustanovami našega gospodarskega življenja, ker se da s sodelovanjem doseči mnogo več in tudi nimamo v naši državi preveč sil, da bi jih razmetavali za talk boj, ki navsezadnje tudi zmagovalcu ne prinese koristi. Vsak velesejem v državi ima svoje naloge, ki jih mora izvrševati, ne da bi bilo pri tem posegati v interesna področja drugih sejmov. Za Ljubljano je vprašanje velesejma tem težje, ker še danes nima potrebnih reprezentančnih prostorov, ki bi bili v korist našemu mestu in vsemu našemu gospodarstvu. Zagreb in Belgrad imata zidane številne paviljone in posebno belgrajski velesejem se odlikuje po razsežnosti in zidavi razstavnih prostorov. Ti prostori niso bili zidani s pomočjo države, kot nekateri govore, ampak s posojilom, ki ga je dala mestna hranilnica v Belgradu, in predvsem s finančno pomočjo belgrajske občine. Bile pa so tudi druge podpore. Pri nas ne moremo računati na velike zneske iz državnih sredstev, ieprav je slovensko gospodarstvo že dovolj prispevalo za splošne stroške. Zato smo navezani bolj na zasebno inciativo in na podporo naših krajevnih oblastev in organov. Na tem polju nas čaka veliko delo, zgraditi po vzoru drugih imest in sejmov stalne, primerne sejm-ske prostore. Ti prostori pa ne bi služili samo za razstavne namene, ampak bi služili v teku leta, ko se ne bi v njih vršile razstave, tudi v druge svrhe. Odkar je bila velika iinionska dvorana preurejena v kino, nimamo v Ljubljani dovolj obsežnih prostorov za velike prireditve, shode in slično. Če bi se pa zgradila najprej velika razstavna palača, bi v njej dobili veliko dvorano za kakšnih 5000 ali 6000 oseb, ki bi dobro služila tako razstavnim kot drugim namenom. Pri tem najbrž vprašanje finansiranja ne igra znatne vloge, ker si je gotovo ljubljanski velesejem za časa svojega 17 letnega obstoja nabral toliko sredstev, da bi lahko začel z zidanjem, ker bi tudi lahko dobil še nadaljnja potrebna sredstva za zgradbo enega ali več paviljonov ali ene same velike razstavne palače. Edino vprašanje prostora bo delalo nekaj več težkoč, ker se da razpravljati o tem, da bi namestili nove velike razstavne prostore drugam ali pa da jih zgradimo na sedanjem mestu, ki se mnogim z ozirom na razvoj mesta zdi najprikladnejši. Naj bo kakor-ikoli že, vprašanje potrebuje nujne rešitve, da nadomestimo stare paviljone, ki so večinoma leseni, z novimi primernejšimi prostori. Vsa druga sejmska mesta so to vprašanje uredila in zgled Belgrada nam kaže, da se da to urediti tudi pri nas, da ne bo Ljubljana s svojimi razstavnimi kolibami na zadnjem mestu, na mestu, ki ne odgovarja drugače znani lepi arhitektonski sliki Ljubljane. Tudi mesto samo l>i lahko z novo stavbo lepo pridobilo na zunanjosti. Ko smo pisali o razmerju treh velesejmov med seboj, smo že poudarili, da je potrebno njihovo sodelovanje, ne pa kakšen konkurenčni boj. Borba med našimi tremi velesejmskimi napravami naj bo taka, da bo prinesla i področjem, katera obvladajo ti sejmi, kakor tudi vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, korist. Ta borba naj bo raje plemenito tekmovanje. V takem tekmovanju pa nam bo potrebno Slovencem tudi novih potov in načinov. V današnjih razmerah se ne bomo mogli uveljaviti toliko z našo številčno močjo, kajti pomisliti je treba, da ima naša banovina, kjer bivamo Slovenci kompaktno naseljeni, komaj 1.2 milij. prebivalcev, kar je le okoli 8% vsega prebivalstva v državi. Zato se ne bomo mogli uveljaviti s številčno močjo, ampak predvsem s kakovostjo našega dela, za kar nam je potrebna kakovost naših ljudi. V tej smeri mora iti vse naše gospodarsko, socialno in kulturno prizadevanje. Nikakor , se ne smejo povrniti časi, ko smo dejansko »izvažali« izven naših meja samo ljudi in njihovo delovno moč, pri tom pa izgubljali na naši narodni krvi, ker so toliki tisoči in tisoči postali za nas izgubljeni, ker niso več ostali Slovenci. Na marsikaterem polju sc skušamo držati ieh načel in nekatera prizadevanja so nam tudi že delno uspevala. Pomisliti moramo samo na industrializacijo naše dežele. Toda nc more iti Sudetski Nemci pri Benešu Hitler bo konec tedna sprejel Henleina v 1 '-V Angleški veleposlanik v Berlinu prinaša iz Londona nova navodila Hitler na švicarski meji Berlin, 31. avg. c, Reuterjev dopisnik poroča, da so v Berlinu sedaj precej optimistično razpoloženi glede rešitve sudetskega vprašanja. Vendar je še vse odvisno od tega, kaj je angleški veleposlanik sir Henderson prinesel s seboj iz Londona. Konec tedna bo Hitler sprejel angleškega veleposlanika sira Hendersona in takoj nato zunanjega ministra von Ribbentropa. Nato bo Hitler sprejel tudi Henleina, in sicer najbrže v Berlinu. Angleški veleposlanik v Berlinu sir Henderson je z letalom odletel v Berlin, kjer je pristal ob 18. Preden je odpotoval, je bil še sprejet v zunanjem ministrstvu pri lordu Halifaxu in se z njim še dolgo pogovarjal. Zatrjujejo, da nosi Henderson s seboj navodila za vse primere in da bo v nemškem zunanjem ministrstvu tudi razložil sklepe včerajšnje seje angleške vlade. Ni pa res, tako zatrjujejo, da bi Henderson nosil s 6eboj kakšno noto angleške vlade ali pa kakšno osebno Chamberlainovo pismo Hitlerju. Praga, 31. avg. AA. (Reuter) Po obisku voditelja sudetske nemške stranke Kundta in Sebe-ko\vskega pri Benešu je povsod zavladalo izredno zanimanje za ta sestanek. Začela so se nova pogajanja, ki so najbrž že prešla v odločilno obliko. V zvezi z vestmi, da bi bil moral včeraj predsednik republike Beneš sprejeti v avdijenci Henleina, se je zvedelo, da je Benešu ljubše pogajati se s poslancem Ktmdtom, kot pa s Henleinom, ki ni položil prisege, dasi je narodni poslanec. Kundt in Sebekovvski sta pri Benešu ostala 3 in pol ure in z njim obširno razpravljala o vseh političnih vprašanjih. Pristojni krogi zavračajo vest, češ da so bila jiogajanja med sudetsko stranko in vlado zopet prekinjena. Nemci pristali na nadaljevanje pogajanj Praga, 31. avg. c. Tajništvo Runcimanovega odposlanstva je popoldne ob 17 objavilo, da se je lord Runciman danes sestal ob 11 z voditeljem sudetske stranke Kundtom, Gvatkin pa je odšel v Marijanske Toplice, kjer se je sestal s Henleinom. Popoldne je lord Runciman sprejel poslanca Zajička. Na včerajšnjem sestanku med Benešem in Kundtom jc bilo dogovorjeno, da bo vodstvo sudetske nemške stranke v treh dneh odgovorilo na novo predloge češkoslov. vlade. Poslanec Kundt je to obljubil. Vodstvo sudetske stranke se je danes dopoldne sestalo in je baje sklenilo jutri zvečer tako odgovoriti na nove predlogo: »Sudetska nemška stranka se hoče pogajati naprej, in sicer s posredovanjem lorda Runcimana, na temelju predlogov češkoslov. vlade in H c n 1 e i n o v e s p o m c ui c e.« V Parizu so mirni Pariz, 31. avg. b. Živahno diplomatsko delovanje med Londonom in Berlinom bo imelo brez dvoma danes ali jutri za posledico, da bo Nemčija odgovorila in objavila svoje stališče do češkoslovaškega problema. Nemčiji so že večkrat očitali nedostatek psihološkega razumevanja. Spet jo pred psihološkimi vprašanji, danes pred najtežjimi. Gre za to, kaj bo delala Anglija. Izkušnje zadnjih dni so vrgle novo luč na angleški značaj. Anglija počasi spoznava nova dejstva in išče kompromisov, daleč pa je od tega, da bi se pustila zastrašiti od kogarkoli. V Rimu ,,čakajo" Rim, 31. avg. b. Po informacijah »United Pressa« je zavzela Italija »stališče pričakovanja« v srednjeevropski krizi. V fašističnih krogih tudi ne. verjamejo v kakšen nasilni nastop Nemčije proti Češkoslovaški. Dejstvo, da se Velika Bri-nija tako zolo trudi s češkoslovaškim vprašanjem, je napravilo tukaj globok vtis, kajti vsi se zavedajo. da Chamberlain ne bi razvil toliko diplomatske požrtvovalnosti, če nevarnost zares ne hi bila (ako velika. V tukajšnjih krogih upajo, da ho Anglija opozorila Nemčijo na potrebo opreznosti, istočasno pa ho izvedla tudi močan pritisk na Prago, ki naj da odstopke, katere bosta lahko sprejela Hitler iu Henlein. Pariz, 31. avgusta. V ponedeljek jc Hitler in-spiciral tudi utrdbe, ki jih je Nemčija zgradila onkraj Rena nasproti Baselu. Spremljal ga je vrhovni vojaški poveljnik general Keitel in prometni minister Dorpmiiller in večje število štabnih častnikov. Na tem odseku ima Nemčija približno dve diviziji vojaštva, kar je v zvezi z vojaškimi vajami. London,, 31 avgusta, c. Zvečer odpotuje lord Halifax v Yorkshire, še prej pa je sprejel ameriškega veleposlanika Kennedyja, nato pa francoskega veleposlanika Corbina. V zunanje ministrstvo je prišel tudi češkoslovaški poslanik Jan Masaryk. Češkoslovaški poslanik. Jan Masaryk se je popoldne dolgo razgovarjal z ameriškim veleposlanikom Kennediyjeni v ameriškem veleposlaništvu. Pariz. 31. avg. c. Zunanji minister Bonnet je sprejel angleškega odpravnika poslov Campbela. Praga, 31. avg. c. Danes dopoldne se je v predsedstvu vlade sestalo več članov vodstva sudetske nemške stranke in več vodilnih članov vladne koalicije. London, 31. avg. c.. Lord Halifax je danes sprejel tudi odpravnika poslov poljskega veleposlaništva v Londonu. Manjšinski kongres v Stochhotmu Zastopane so bile ludi vse slovenske narodne manjšine O kongresu narodnih manjšin v Stockholmu smo prinesli že izčrpna poročila. Danes objavljamo še zadnje poročilo, ki smo ga sprejeli od prijatelja našega lista. Stockholm, 27. avguRta. Snoči smo zaključili letošnji kongres evropskih narodnih manjšin. Slovensko in hrvatsko manjšino v Italiji sta zastopala predsednik kongresa dr. W i 1 f a n in dr. Besednjak, slovensko manjšino na Koroškem v Nemčiji pa dr. Tischler in dr. Petek, medtem ko je hrvatsko manjšino na Gradiščauskem zastopal dr. Lovro Karali. Poleg naštetih jugoslovanskih manjšin so bile zastopane še naslednje: Madžari iz Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaško, Nemci iz Danske, Estonije, Letonskse, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Madžarske, Švedi iz Estonije, Ukrajinci iz Poljske in Romunije, Rusi iz Estonije, Litve, Lelonske, Poljske in Romunije, številne manjšine, ki niso mogle poslati zastopnika, so po- Grozodejstva španskih boljševikov Bilbao, 31. avgusta. Na ozemlju, ki so ga Francove čete osvojile v Estremaduri, ugotavljajo redna sodišča vedno nova zverinstva, ki so jih komunistične čete zagrešile na civilnem prebivalstvu v času okupacije. Iz malega mesteca Cantanario, ki je v bližini Don Benita, so bile javljene sledeče podrobnosti: V okraju je divjala samovoljno sestavljena četa. Ta je zapirala ljudi nasprotnega političnega prepričanja v ječo, ki je imela posebno odprtino v steni. Skozi to odprtino so komunisti od časa do časa za zabavo streljali na ujetnike; hoteč jim povečati bolečine, so navadno merili v noge. Šele po nekaj dneh so tako ranjene žrtve pobili. Na ta način so umorili 34 oseb, med njimi dve ženski, ki sta bili ustreljeni v hrbet, medtem ko sta opravljali svoje molitve. Na posebno zverinski način je bil umorjen krajevni župnik Jose Louis Garcia. Tega so razpeli na natezalnico in mu polomili kosti. Odvetnika Juana Baldvia so mučili na ta način, da 60 mu zlomili hrbtenico. 16 letnega Tomasina Garcia so pred očmi njegovega zvezanega očela pretepali tako, da je obležal v krvi. gete nato so ustrelili očeta in potem sina. Drugemu odvetniku Jacintu Aiuzu Morillu je dal župan iztrgati jezik in posekati roke. Te so potem poslali njegovi nevesti, ki se je nekaj zamerila oblastem. tako naprej, kot bi si želeli, ker se v industrijskem pogledu uveljavljajo vedno bolj tudi druge pokrajine države, kjer temelji industrializacija na bogatejših virih surovin in žal tudi na cenejši delovni moči, ki je pa sama intere-sirana na tetn, da dvigne svoj življenjski standard. Zato nam zopet ne preostaja nič drugega, kot da upoštevamo dane razmere in gradimo naprej naše gospodarstvo v tej smeri, da sc vedno bolj specializiramo na kakovostno delo v industriji in tudi drugod poiščemo take vire zaslužka, kjer bomo s kakovostnim delom lahko bili konkurenčno borbo na drugih tržiščih v državi. To volja tudi za naše kmetijstvo, ki bo moralo iskati tudi druga pota in načine, da se bo lahko obdržalo na primerni višini ob ioliki in raznoliki kmetijski proizvodnji drugih pokrajin države. Vse to nam narekuje, da predvsem polagamo v našem pridobitnem delu važnost na kakovost, kajti lc na ta način bomo obdržali svoje postojanke in si priborili ono veljavo v naši državi, kakor si jo želimo vsi skupaj in ki bo tudi v korist naši skupni državi. „Diaz" je bil maskiran kot angleška vojna ladja Pariz, 31. avgusta. »Jour« javlja, da je ladja rdeče Španije »Jose Louis Diaz«, ki so jo Francove ladje stolkle v gibraltalski ožini in se je težko poškodovana rešila v angleško vojno pristanišče, bila v La Havre, kjer je bila popravljena in oborožena z novimi topovi, tudi prepleskana s svetlo sivo barvo, kakor jo imajo sicer angleške vojne ladje. To naj bi premotilo nasprotnika, da bi jo kot namišljeno angleško ladjo pustil v miru. Razen tega je ladja spremenila tudi ime in jc nosila označko »D 11«. S to črko označujejo Angleži poseben tip svojih rušilcev, katerim je »Diaz« v resnici zelo podoben. Toda Francova špionaža je vse te spremembe na rušilcu »Diazu« izvedela in jih pravočasno javila mornariškemu poveljstvu Francovih vojnih sil. Med Rimom in Londonom o umiku prostovoljcev Rim, 31. avg. b. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdijo, da sla imela sinoči v Rimu sestanek italijanski zunanji minister grof Ciano in britanski poslanik v Rimu Perth, ki sta se razgovarjala predvsem o češkoslovaškem vprašanju, pa tudi o Španiji. Britanski diplomatski predstavnik je opozoril Ciana na potrebo, da Italija s prijateljskimi nasveti pridobi generala Franca za to, da ublaži svoje stališče, ki ga je zavzel do britanskega načrta v vprašanju umika prostovoljcev. Le v tem primeru bo mogoče, da se odbor za nevmešavanje sestane in prouči možnost nadaljnje izvedbe načrta. Dalje poročajo, da je italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi, ki se je po daljšem bivanju v Italiji včeraj zopet vrnil v London, prinesel s seboj material glede Španije, ki ga namerava predložiti odboru za nevmešavanje ter dokazati, kako zelo Francija intervenira v španski državljanski vojni. Bliicher ni več poveljnik sovjetskega letalstva na Daljnem vzhodu Tokio, 31. avgusta. AA. (Štefani) Po neki brzojavki iz Keja na Koreji, izvirajoči iz najbolj informiranega vira, so maršalu Bliicherju vzeli poveljstvo nad sovjetskim letalstvom na Daljnem vzhodu in ga izročihi političnemu komisarju rdeče vojske Rjakovu. V tem vidijo nov dokaz čedalje večjega nezaupanja, ki ga goji Stalin do Bliicherja. slale brzojavne pozdrave, kot na primer Litvanci in Belorusi iz Poljske, Katalonci iz Španije. Spored kongresa je bil sledeč: N a prvi d a u zasedanja, dne 25. avgusta, je predsednik dr. Wilfan kongres slovesno začel z nagovorom o današnjem položaju evropskih narodnosti. Za njim je imel dr. Besednjak govor o narodnostni politiki v povojni dobi (ta govor prinesemo v »Ponedeljskem Slovencu . Op. ured.). Dr. S z il 11 8 iz Ogrske je obravnaval isti predmet. Werner H a s s e 1 b I a 11, Nemec iz Estonije, je govoril o odpornosti narodnih manjšin v borbi za svoj obstanek, baron Josika, Madžar iz Romunije, je razpravljal o nevarnosti za mir, ki jo povzročajo krivice nad narodnimi manjšinami. Prvi dan jo bil zaključen z. daljšim nagovorom dr. W i 1 f a n a o političnih napetostih sedanjosti v zvezi s položajem narodnih manjšin. Zvečer je bil prirejen obsežen sprejem, ki se ga je udeležilo veliko število odličnikov. Goste je pozdravil dr. Wilfan, odgovoril in zahvalil pa se mu je Šved poslanec L i n d h a g e n. Nadal je je govoril vseuč. prof. dr. Nils II e r 1 i t z , za. njim pa Ukrajinec iz Romunije dr. Z a I o s e t z k y j. Sprejema se je udeležilo veliko število diplomatov. Na d r n g i dan kongresa so govorili naslednji predstavniki: Ukrajinec iz Romunije senator dr. Zalosetzkyj o položaju manjšin v povojni dobi, dr. S c, h m i d t - W o d d o r o liied-narodnostnih odnosih v skandinavskih državah, dr. Maritczak, Ukrajinec iz Poljske, o zahtevali narodnih manjšin, dr. David (Nemec iz Češkoslovaške) o načinu, kako odpraviti napetosti med manjšinami in državami, prošt Potil, Šved iz Estonije, o odnosih mod vero in narodnostjo in o pomenu vere za ohranitev narodnostne hiti. Na koncu drugega dne jc kongres sprejel naslednje resolucije: 1. Kongres smatra ljubezen do svoje lastno narodnosti kot eno najvišjih nravnih zapovedi. Toda ta ljubezen vključuje tudi spoštovanje do drugih narodnosti in do njihovih življenjskih pravic. 2. Položaj narodnih manjšin v Evropi se čedalje bolj slabša. Kongres svari Evropo prod takšnim razvojem in poziva vse evropske vlade, naj se odločijo za dokončno pravično ureditev narodnostnega vprašanja, lako da bodo vse narodnosti mogle uživati politično in kulturno enakopravnost. 3. Kongres se zahvaljuje švedski državi in švedski javnosti za ljubeznivo gostoljubnost. Zahvaljuje se predsedniku dr. Wilfanu in tajniku baronu UexkUUu za njuno požrtvovalno delo. V. Nadaljevanje na 2. strani Nil grozi Egiptu s povodnijo Kairo, 31. avgusta, b. Danes popoldne se je sestala egiptovska vlada k izredni seji zaradi katastrofe, ki grozi zaradi poplave Nila. Po zadnjih vesteh je položaj v gornjem področju Nila nespremenjen, dež pa še vedno močno pada. Grozi nevarnost, da pride do katastrofalnih poplav v spodnjem delu, zlasti ob izlivu reke. Zaradi tega se noč in dan dela in se gradijo nasipi, ki naj bi obdržali reko v njenem koritu. Do sedaj jc zaposle-nih_ 50.000 delavcev, med njimi mnogo vojaštva in policije. Vse pa kaže, da bo treba mobilizirati vsaj še enkrat toliko ljudi, če bodo hoteli odstraniti nevarnost, ki grozi. Tovorni vlaki neprestano dovažajo material za ojačenjc nasipov. Zrmnmkn vremen. napoved: Po večini oblačno z dežjem po vsej državi, a posebno še v severni polovici, kjer bodo ponekod hujšo nevihte. Deloma jasno bo v južnih krajih, kjer bo toplota verjetno nekoliko padla. Zagrebška vremen, napoved: Pretežno oblačno. Glavni odbor Jugorasa na sejah pod predsedstvom ministra Cvetkoviča proučuje razmere delavstva Belgrad, 31. avgusta. AA. Glavni odbor Jugorasa je včeraj pod predsedništvom ministra Pra-giše Cvetkoviča nadaljeval s svojim delom. Seja je trajala ves dan in je bila končana ob 21.30. Na popoldanski seji so bili sprejeti sklepi, ki bodo vneseni v resolucijo, katera bo istočasno tudi nekak spored za nadaljuje delo glavnega odbora Jugorasa iu njegovih mnogoštevilnih podružnic. Med drugim je bilo sklenjeno, da novo ustanovljena oblastna tajništva pri podružnicah začno takoj z delom ter da morajo biti v neposrednem stiku z glavnim odborom Jugorasa. Soglasno je bil sprejet sklep, da se področje Belgrada inora ločiti od glavnega odbora ter ustanoviti svoj krajevni odbor, ki bo pod nadzorstvom glavnega odbora ter bo delal po njegovih navodilih. Delo podružnice bo nadziral minister Cvetkovič in poleg njega predsednik glavnega odbora Pesič. Dalje je bil sprejet pravilnik o delokrogu poslovnih pisarn glavnega odbora Jugorasa. Ob navdušenih ovacijah ministru Cvetkoviču so v celoti sprejeli tudi pravilnik o podpornem skladu, v katerega je vnesena kot prva vsota 50.000 din in ki bo v najkrajšem času finančno zelo močen in bo služil za pomoč siromašnim, bolnim in brezposelnim članom Jugorasa. Izvršena je bila nato razdelitev na posamezne oblasti, katerih sedeži so Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Niš, Skoplje, Sušak, Banjaluka, Split, Osijek, Tuzla, Sarajeva, Dubrovnik, Subolica, Novi Sad, Kosovska Mitrovica in Podgorica. Izvoljeni so bili tajniki za oblastne pisarne. Nato so navzočni razpravljali o ideološkem programu Jugorasa. o vprašanju plačanega dopusta, o delovnem času, o spremembah uredbe o najmanjših mezdah, o sindikalnih šolah, o zaposlitvi tujih delavcev, o zboljšanju inšpekcije dela, reguliranju in reviziji starostne rente, ki se v bodoče ne bo več nanašala na 70, pač pa na 55 let, zaradi težkega in napornega dela delavcev. Na koncu včerajšnje popoldanske seje je podal izčrpno poročilo o delavskih in drugih vprašanjih predsednik glavnega odbora Jugorasa dr. Djordje Pesič. Po njegovem poročilu je minister Dragiša Cvetkovič predlagal, da se izvoli odbor šestorice, ki naj izdela resolucijo, o kateri bodo razpravljali na prihodnji seji. Temu odboru predseduje Golub. Glavni odbor Jugorasa zaseda danes ves dan in mu predseduje minister Dragiša Cvetkovič. O zdravljenju revnih jetičnih bolnikov v drž. zdraviliščih Belgrad. 31. avgusta. AA. Številni brezposelni, ki so oboleli ua pljučih, se na svoje stroške hodijo zdravit v državna zdravilišča, med zdravlje- njem pa pošiljajo prošnje ministrstvu za socialno politiko in prosijo, da bi bili oproščeni stroškov, oziroma da bi ministrstvo za socialno politiko plačalo stroške v celoti, ali deloma. Število brezplačnih postelj ali z olajšavami v državnih zdraviliščih pa je omejeno in je možno sprejeti samo določeno število bolnikov. Zato morejo biti novi bolniki sprejeti šele takrat, kadar se izprazni kako mesto. Iz teh razlogov ministrstvo ne more oprostiti plačila bolniških stroškov bolnikom, ki so bili že sprejeti v zdravilišče ter so se začeli zdravili na svoje stroške. Zato morajo vsi bolniki, ki ne morejo sami plačati stroškov za zdravljenje ali jih morejo plačati le deloma, pred svojim vstopom v zdravilišče poslati prošnjo ministrstvu za socialno politiko, da jih oprosti plačevanja ali jim določi olajšave. Prošnji je treba ariložiti zdravniško spričevalo s popolnim popisom zdravstvenega stanja in z opombo zdravnika, če je potrebno posebno zdravljenje v zdraviliščih. Prošnji se mora priložiti tudi potrdilo o dohodkih, davkih in družinskem stanju. Uredba o slovenski Akademiji znanosti in umetnosti je izšla Belgrad, 31. avgusta. m. Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Uredba dobi s tem obvezno moč. Dalje objavljajo uredbo finančnega ministra, po kateri se ukine carinski oddelek pri ljubljanskem velesejmu. Medparlamentarna zveza dala priznanje Jugoslaviji Belgrad, 31. avgusta. AA. Na letošnjem zasedanju medparlamentarne unije v Haagu so na soglasen predlod sveta te unije z vzkliki izvolili za stalnega člana izvršilnega odbora te unije za 4 leta predsednika jugoslovanske narodne skupščine Stevana Čiriča Izvršilni odbor medparlamentarne unije je stalen in najvišji organ te unije in sestoji samo iz štirih oseb. S to izvolitvijo so izkazali veliko čast ne samo Čiriču, temveč tudi naši državi, tembolj, ker se je izvolitev izvršila z vzkliki. V medparlamentarni uniji so zastopane skoraj vse države sveta. Vsaka država ima po dva delegata. Naša delegata sta predsednik narodne skupščine Stevan Čirič in predsednik senata dr. Mažuranič. Drobne domače in tuje ,,Rotary v Italiji ni prav nič potreben" pravijo italijanski listi o rotarijanstvu Poljska kliče rezerviste pod orožje Varšava, 31. avg. AA. (Štefani) V kratkem bodo na Poljskem poklicali pod zastavo vojaške obvezance iz letnikov: 1908, 1910 in 1913, ki so jih pri komisijskem pregledu spoznali za sposobne za vojaško 6lužbo, a so jih prevedli v rezervo, ker so presegali vojaški kontingent, ki je bil v veljavi za časa njihovega komisijskega pregleda. Razen tega bodo poklicali na vojaško službovanje tudi rezerviste do 50. lela starostu Vezuv bruha Ncapelj, 31. avg. A A. (Havas) Snoči je začelo bruhati manjše žrelo na Vezuvu in se sedaj vali lava na severni strani s hitrostjo 200 m na uro. Okoliške vasi še niso v nevarnosti. Veličasten prizor ee lepo vidi iz Neaplja. Neapelj, 31. avg. AA. (Štefani) Delovanje ognjenika Vezuva je še vedno močno. V zadnjem času se je hitrost, s katero se pomika lava, nekoliko zmanjšala. Izključeno .je, da bi se lava iz notranjega žrela mogla razliti preko zunanjega. Rdeči zapeljivci ljudstva Kakor znano, ima zgloglasna francoska ljudska fronta svojo največjo oporo v zunanjepolitičnem uredniku »Delavske politike« v Mariboru. Dokazano je, da če bi tega gospoda in njegovih izredno bojevitih člankov v prilog ljudske fronte ne bilo, bi bila ljudska fronta v Franciji pod pritiskom njenih nasprotnikov že zdavnaj razpadla. Sicer je gospod Blum moral že dvakrat demisionirati in je zdaj na vladi gospod Daladier, ki ga je »Delavska politika« proglasila za prikritega reakcionarja, toda v Mariboru so slej ko prej budno na straži, da se lx> sedanji predsednik francoske vlade točno držal programa ljudske fronte. Zato ni čuda. da so postali rdeči sodrugi v Mariboru hudo nervozni, ko je Daladier v svojem zadnjem govoru dokazal, da se po krivdi brezglavih socialnih zakonov gospoda Blutna Francija ni'h a j a danes v takem položaju, da je pred oboroževanjem nasprotnikov v nevarnosti njena državna obramba in varnost. Socialna politika prijateljev »Delavske politike« v Franciji je namreč prav tako nespametna kakor socialna politika jugoslov. socialno demokratske stranke pod vodstvom »Delavske politike«. Gospod Bitnn je, ko je predložil in uzakonil socialne zakone ljudske fronte, dejal, da bo narodno premoženje Francije takoj čudovito narastlo, čim manj bodn francoski delavci delali in čim večje plače bodo za to dobivali. Kakor je mogel vsak človek z normalno lež.iuo možganov takoj spoznati, pa se je zgodilo po vseh zakonih narave in gospodarstva ter človeškega dela ravno narobe, da je namreč, kakor je konstatiral Daladier, narodno premoženje Francije od dne, ko jo je osrečil s svojo vlado gospod Blum. padlo za celih 60%. zakaj, čim manj kdo dela in čitn več plače dobiva za to, tem manj se proizvaja, tem bolj padejo v vseh tovarnah naročila in ioni dražje je življenje, kar je vse gospod Daladier dokazal s številkami. ki se ne dajo izpodbiti. Zdaj so pa gospodje pri »Delavski politiki«. ki sn svojim rdečim backom ta dejstva, ki jih je predsednik francoske vlade javno ugotovil, skrbno zamolčali, kar izgubili vse (Nadaljevanje s t. strani) odbor manjšinskih kongresov so bili za naslednje leto izvoljeni: dr. Wilfan, poslanec Kundt, poslanec Szulld, prof. Kurtschinsky, poslanec Pelen-skyj, prof. Maspons in Anglasell. Kraj, kjer bo manjšinski kongres zasedal prihodnje leto, še ni bil določen. Za švedsko je bil kongres velika novost, kajti o narodnostnih bojih na kontinentu nimajo prave predstave. Pestra slika manjšin je torej vzbudila največje zanimanje. To se je videlo na vrvenju časnikarjev, ki so imeli silno veliko opravka s kongresom, da nasitijo švedsko radovednost. Na sprejemu smo se mogli prepričati, kako malo poznajo tudi izobraženci naš narod. O nas imajo čisto meglene predstave. Med njimi pa so bili vseučiliški profesorji in poslanci ... Največ nam je zares koristil turizem, ki je privabil nekaj Švedov sem doli iu tako razširil znanje o nas. V-^T- .k »•» ■, -.'.* - V + v • V -t 'V _ - » ;. < . - -t v lV. v »- duševno ravnovesje in se zagnali — ne v gospoda Daladiera in njegove tovariše v vladi, ki se slej ko prej, hočeš nočeš, držijo ljudske" fronte —, ampak v »Slovenca«, ki je o teh stvareh točno in vestno poročal, in zunanjepolitični urednik »Delavske politike« se je ja-drno podvizal, še preden je padla kakšna odločitev, da obupujoče slovenske marksiste potolaži, češ Daladier se je začel že umikati, ker se je ustrašil velikih socialističnih protestnih zborovanj v Parizu, in socialisti niso samo odbili napada na štirideseturnik in druge socialne zakone, temveč so tudi povečali svoj politični ugled med ljudstvom in politično moč ljudske frante v deželi... Če bi pa bil zunanjepolitični urednik »Delavske politike« vsaj še en dan počakal, bi bil doživel nekaj čisto drugega Istega dne namreč, ko je dal svoi epohaltii uvjdnik o porazu gospoda Daladiera natisniti, je francoska vlada izdala naredilo, v kateri točno tako, kakor je gospod Daladier napovedal in kakor je »Slovenec« poročal, spriyuinja brezpogojno uzakonjeni štirideseturni delavnik v vseh obratih, ki delajo za narodno obrambo, tako da se bo v teh obratih delalo tako dolgo, kakor je treba, da ta proizvodna panoga ne bo trpela; kar se pa tiče ostale industrije, se uvaja nad-urnik v maksimalnem iznosu 100 ur na leto, ki ga lahko odrejajo posamezni prefekti v sporazumu s sindikalnimi organizacijami, kjer bi bilo to potrebno. Več pa tudi gospod Daladier ni hotel in ni napovedal, zakaj v svojem govoru je izrecno dejal, da na noben način noče porušiti socialne zakonodaje v načelu in osnovah, kar je samo po sebi umevno; treba je bilo samo popraviti usodne napake, ki so jih v tej zakonodaji zagrešili marksisti, ki za javni blagor nimajo nobenega smisla, ampak v smislu Marxove teorije uganjajo samo demagogijo, ki ruši obstoj človeške družbo. In tako se ni umaknil gospod Daladier. kakor trdi zunanjepolitični urednik »Delavske politike«, ampak gosp. Blum, ki svari voditelje rdečih sindikatov skupaj s komunisti, ki sn že pozivali množice na revolucijo, naj ne gredo do skrajnosti — saj bi to bila le voda na mlin do zob oboroženim nepri-jateljem Francije. Kar pa se tiče ljudske fronte, bomo pa še videli, kakšna usoda jo bo doletela. To je gotovo, da bo. ako bo sledila komunistom, ki hočejo razrušiti skupnost francoskega naroda doživela končen polom in z njo vsi, ki trobijo v sovjetski rog. v . >: K ■i ----v': V * '■* • .. * A » 'JV t •» t ■ r— * r . s -d - -j,- VJ ♦ <• v - ■ f r. • * M t * » 1 ■ ^k » - . J. * .v A —. ■ y > A » A. »>"'.# « ' ••V A -Ti 'A J >. tv * Dr. Kramer se je z JNS umaknil v Dalmacijo Davno je že bilo, ko je imel dr. Kramer v Sloveniji zadnji oinembe vreden shod JNS. Ker med Slovenci ta reč ne gre več, je šel v Dalmacijo podpirat tisti nazor, s katerim je JNS prepojila nepoučeno javnost, da bi se obdržala na višini politične pomembnosti in ki ga je neki politik iz Dalmacije označil takole: »Pri vas v Sloveniji pravijo, da je JNS močna v Dalmaciji, pri nas v Dalmaciji pa pravijo, da je močna v Sloveniji.« In da bi se Dalmatincem pokazala moč 'JNS v Sloveniji, je šel njen najvidnejši predstavnik tja doli, da bi ga Dalmatinci videli od blizu in se pripričali, da je v Sloveniji še nekaj jns-ar-» jev. Dr. Kramer se je ustavil v Splitu, kjer bo počakal predsednika JNS Petra Živkoviča, ki je za 4. september napovedal v okolici Splita nekaj shodov, na katerih bo v potrjenje zgoraj opredeljenega nazora govoril tudi dr. Kramer. Dalmatinci pa bodo po njegovih govorih o moči JNS v Sloveniji najbrž prav toliko potrjeni, kakor bi bili Slovenci o moči JNS v Dalmaciji, če bi jim prišel govorit senaiorski tovariš dr. Rramerja, Grga Andjelinovič ali pa tudi sam — Živkovič. Rim, 31. avgusta. Današnji listi prinašajo sledečo notico z debelimi črkami: »Imamd v Italiji tudi Rotary, ki ima neke svoje ideale, kateri so zavili v meglo demo-liberalno-mason-ske čvekarije. Italijanski rotarysti so zdaj ja-clrno sklenili izjavo, v kateri hočejo svojo demokratično fasado nekoliko prepleskati s fašizmom. To pa ne bo šlo. ker fašizem ne pozna kompromisa z gnilim liberalizmom. Rolary je v Italiji čisto nepotreben, če naj rabimo naj-milejšo besedo. Rotarv vnaša tudi dvoumnost v našo zunanjo politiko, ker vzdržuje in pospešuje zvezo z onimi elementi, ki mečejo fašizmu med noge polena. Dosti je tega! Zobčasto kolo (Rotary ima kot svoj znak zobčasto kolo) je treba vreči med staro železno šaro.« Pravijo, da bo že v nekaj dneh izšla odredbo, ki razpušca Rotary in ga strogo prepoveduje kot škodljivo liberalno organizacijo, ki pod krinko človečanskih gesel zasleduje antifaši-štične namene. Vojni nameni Japoncev na Kitajskem Tokio, 31. avgusta. Vojni minister Itagaki je izjavil zastopnikom tiska, da bo Japonska nadaljevala vojno do zloma Čankajšeka, pa tudi pozneje bodo Japonci le pod gotovimi pogoji ustavili nadaljevanje vojske. Samo Japonska trajanju in o koncu vojne. Razen tega jfe izjavil Itagaki, da misli Japonska združiti dosedanje vlade v Nankingo/ Pekingu in Kalganu t"'eNio''centralno vlado. Holandska zahteva prepoved komunistične stranke Haag, 31. avgusta. Zaradi sramotilnih člankov, ki jih je komunistično časopisje priobčilo ob priliki 40 letnega vladanja kraljice Vilhelmine, zahteva ostalo holandsko časopisje, da se z zakonom prepove komunistična stranka na Holandekem, kakor ja že prepovedana v holandski Indiji. Osebne vesti Belgrad, 31. avg. m. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je napredoval za ravnatelja 4. pol. skupine 2. stopnje g. Josip Gogala. V oddelku kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Celju je napredoval za_ žigosarja 7. pol. skup. Svetličič Leopold; v oddelku kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Ljubljani je napredoval za žigosarja 7. pol. skup. Viktor Streljekar. 11. mednarodni kongres za zgodovino zdravilstva v Zagrebu Zagreb, 31. avgusta, b. Že snoči so pričeli prihajati z vseh strani sveta ugledni medicinski strokovnjaki, ki bodo sodelovali na 11. mednarodnem kongresu za zgodovino medicine v Zagrebu, Belgradu in Dubrovniku. Med prvimi je prišel predsednik mednarodnega združenja prof. Viktor Gomoyu. Dalje so prišli tudi predstavniki Ho-nolulua ter predstavniki Zedinjenih držav, Italije in Turčije. Novi gostje neprestano prihajajo. Na kongresu bodo zastopane sledeče države: Albanija, Nemčija, Argentina, Avstralija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Čile, Kostarika, Danska, Egipt, Španija, Estonska, Zcdinjcne države, Finska, Grčija, Holandska, Madžarska, Italija, Maroko, Mexico, Nikaragua, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Turčija, Venezuela in Jugoslavija. Kongres se prične jutri, 1. septembra. Za častnega predsednika je izvoljen dr. Albert Bazala, profesor Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Natisnjen je tudi celotni program kongresa. Madžari navdušeni za naše Pohorje Maribor, 31. avgusta. Včeraj dopoldne je prispela v Maribor večja skupina madžarskih zdravnikov in časnikarjev, ki so bili že več dni po hrvaških zdraviliščih in letoviščih in so preko Varaždina in Radenc prišli sedaj v Maribor, Madžarski gostje so si dopoldne ogledali Maribor in otok, imeli pa so zelo slabo vreme. Na mariborskem otoku jim je mestna občina priredila prigrizek. Popoldne so se gostje odpeljali na treh avtobusih v družbi ravnatelja Putnika g. Loosa, ma-gistratnega ravnatelja Rodoška in vodje tujskoprometnega urada mestne občine Zorzuta na Pohorje. Pripeljali so se pred Pohorski dom, kjer so jim postregli s kosilom. Pohorje je madžarske goste presenetilo, posebno so bili ugodno iznena-deni z ureditvijo pohorske tujsko-prometne postojanke, čudili so se krasoti pohorskih gozdov, tudi krasna pohorska cesta je napravila nanje močen vtis. Vsi so izjavili, da bodo doma med svojimi znanci propagirali obisk Pohorja. Popoldne so ffš odpeljali na postajo Pragersko, od koder so na* daljevali povratek v domovino. Minister Buič v Splitu Split, 81. avgusta. AA. Zjutraj ob devetih se je pripeljal z vlakom v Split novi minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Bujič. Na železniški postaji v Splitu so ga pozdravili zastopniki krajevnih oblasti, med drugimi podban dr. Luger, načelnik Stilinovič, zastopniki JRZ na čelu s pred? sednikom okrajnega in krajevnega odbora Mato-šičem in številni drugi. Sprejemu so prisostvovali tudi vsi splitski občinski svetniki. Minister Bujič se je vidno ginjen zahvaljeval za prisrčni sprejem. Njemu na čast so razobesili na Marjanu in na občini državne zastave. Rojstna hiša kralja Aleksandra — narodni muzej vWša v Cetinju, v kateri se je rodil" pokojni kralj .Aleksander, je do nedavnega služila za oficirski dom. Ker pa je za te namene premajhna, < so jb sedaj temeljito prenovili in izfiremenili v narodni muzej. Tisk o dr. Koroščevem govora v Ljutomeru Ves tisk po državi v izčrpnih izvlečkih prinaša govor našega voditelja dr. Korošca, ki ga je imel v nedeljo v Ljutomeru. Zlasti vsi listi ponatiskujejo tiste odstavke, ki govore o volitvah in o zadnjih osebnih izpremembah v vladi. Hrvatskim listom zlasti niso ušli stavki, da bo pri prihodnjih volitvah v V6ej državi vsekakor zmagala JRZ, na Hrvatskem pa da bo to pot še močna bivša HSS. Drugi govor dr. Korošca, ki tudi te dni gre po jugoslovanskem časopisju, pa je govor, ki ga je imel na zborovanje »Pax Romane« na Bledu in v katerem zavrača podla obrekovanja, ki eo jih nasprotniki države svoj čas širili o državi, češ da nečloveško in neusmiljeno ravna s komunisti. Skoraj vsi listi prinašajo ta odlomek njegovega govora (mi smo ga objavili v nedeljo). Današnje stanje razgovorov v Pragi Razgovori v Pragi so prišli do kritične točke. Ne le politiki, ki se poklicno pečajo s temi vprašanji, ampak tudi javnost kaže v enem in drugem taboru vedno večje zanimanje. Vznemirjajo se pa tudi duhovi v inozemstvu. Razgovori in pogajanja se vlečejo že nekaj tednov, so bila že nekajkrat prekinjena in so se znova začela, ni pa mogoče še videli kakšnega konkretnega uspeha. Lord Runciman poskuša z objektivnostjo razumeti obojno stališče, da bi mogei stvarno presoditi, kako daleč gredo pretiravanja Nemcev, kakor to očitajo Čehi in kolikšen je odpor Čehov, kakor jim to očitajo Nemci. Odločilen čas za njegovo posredovanje je nastopil. Pogajanja so zaradi tega tako težavna, ker obe stranki čutita, da bosta, ako naj pride do sporazuma, morali doprinesti žrtve. Vendar je bilo do sedaj opaziti le popuščanje praške vlade, ki je v zadnjem času stavila že tretji predlog, ki naj privede do sporazuma. Kar zahtevajo Nemci, je brez dvoma pretirano. Država, ki hoče živeti, ne more napraviti samomora. Nihče ne more zahtevati od Češkoslovaške, da uzakoni svojo lastno razdelitev na ta način, da ustvari države v lastni državi in da organizira politična telesa, ki so tako rekoč suverena in ki jih nikakor ni mogoče primerjati z resnično konfederacijo, kakršno ima Švica, ampak bi nastala suverena politična telesa, ki bi pripravljala priključitev k Nemčiji. Gotovo je upravičeno, ako Nemci zahtevajo jezikovno in kulturno samoupravo, toda suverene pred pravice, ki 6e tičejo narodne obrambe in zunanje politike, pa morajo Ostati v rokah osrednje vlade. Prav lako mora ustava določiti za vso državo obliko vladavine, pa naj bi bila že demokratična ali diktatorska. Kar nudijo Čehi Nemcem, se le-lem zdi premalo. V svojem drugem predlogu so Čehi pristali na načelo samouprave, po katerem naj bi bila država razdeljena na štiri dele: Češka, Moravska, Slovaška in Podkatpatska Rusija. Toda Nemci ugovarjajo, da bi v sleherni izmed teh pokrajin Nemri slej ko prej ostali narodna manjšina z narodnomanjšinskiini pravicami in težavami. S tem ne bi bil dosežen ne pravni in ne politični cilj, ki' naj bo posledica nove ure ditve, in še manj seveda psihološki moment, ki naj bi Nemcem omogočil, da bi se vsaj v gotovem delu države počutili, kakor pravijo, sami med seboj. Boje se, da bi v vsaki avtonomni oblasti bili majorizirani. Sicer je res, da je češka vlada kot nekakšen korektiv tega stanja, ki ga uvideva, predlagala kurije za vsako avtonomno oblast. Te kurije bi mogle bdeti nad pravicami manjšine in jih ščititi pred majorizacijo. Vendar se Nemcem Ia koncesija zdi premajhna in se zdi, da tudi lordu Runcimanu. Zadnje dni javljajo, da je češka vlada napravila še en važen korak dalje. Izrazila naj bi se pripravljeno za ureditev države po kantonalnem sistemu, kateremu so se do zdaj najbolj upirali češki socialni demokrati. Če so te informacije točne, potem ni dvoma, da bi Nemci dobili zelo daljnosežno samoupravo. V gotovih kantonih, predvideno menda v treh, bi imeli oni absolutno večino in tudi upravo v svojih rokah. Seveda je vse odvisno od tega, kakšno moč bi imele oblasti v teh kantonih. Od tega bo verjetno odvisno, ali bodo Nemci sprejeli ali odklonili po-nudeni predlog. Praga je očividno pripravljena na koncesijo. Tudi ni mogoče dvomiti, da ima predsednik republike dr. Beneš zelo dobro voljo popustiti kolikor daleč je le mogoče. Razpoloženje motijo nekoliko krajevne oblasti, ki gredo na eni in drugi strani predaleč in kar vzbuja slabo kri v obeh taborih. Ako bo v novih kantonih uprava in tudi policija v rokah krajevnih oblasti, kakor je lo v švicarskih kantonih, bo marsikak incident lahko preprečiti. In s tem bo odpadlo tudi mnogo obtežilnega gradiva, ki ga zlasti danes rajhovsko časopisje kopiči proti češkim oblastem. Brez pritiska iz rajha bi, o tem smo prepričani, sporazum bil že sklenjen. Prilisk iz rajha pa ima pač namen izsiliti čim več od praške vlade, ki se na drugi strani opira na pomoč svojih zaveznikov in prijateljev zlasti na zapadli. Anglija je v ospredju dogodkov in jc gotovo ona edina, ki bo mogla doseči ravnovesje v Srednji Evropi in zagotoviti mir. Njena politika gre očitno za tem, da doseže v Pragi čim širšo reformo, ne da bi enotnost češkoslovaške države trpela. Po drugi strani je pa tudi očiten njen pritisk v Berlinu, kjer je z vso energijo in brez dvoma izjavila, da bo branila mir v Evropi za vsako ceno. Glavna skupščina bolniškega fonda drž. prometnega osebja Letošnja glavna skupščina, ki se je pričela v Soboto, 28. avgusta t. 1. v Belgradu, je zaradi obširnega dnevnega reda morala biti podaljšana za eu dan in se je končala šele v torek zvečer ob 10. Bila je važen mejnik za to ustanovo, ker je zlomila dolgoletno upravo po članih združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in bro-darjev. Pri obravnavanju važnih vprašanj, ki so bila letos na dnevnem redu, je bila debata izredno živahna, dostojna, stvarna, kakor bi delegati med seboj tekmovali, kdo bo pokazal več zanimanja, več razumevanja iu več dobre volje, da se vse reši v čim večji dobrobit članov bolniškega fonda. Opazilo pa se je kmalu, da vlada med precejšno večino onih delegatov, ki so prišli prvič na skupščino, in med opozicijo proti dosedanjemu režimu razveseljiva harmonija, ki je z lahkoto dovedla do sestave enotnih list za upravni in nadzorstveni odbor ter za razsodišče. Slovenski delegati so bili pa splošno deležni prav prisrčne pozornosti in njihove predloge so ostali delegati kot potrebne, dobre in nujne ali sprejeli ali pa priporočili centralnemu upravnemu odboru v upoštevanje, kakor hitro bo mogoče. Vsi odobreni predlogi morajo sicer biti predloženi še g. ministru za promet v potrditev, vendar so se pa delegati razšli prepričani, da za potrditev najbrž ne bo nobenih pomislekov, ker so v skladu s predpisi in v korist članov fonda. Železničarje ljubljanske direkcije bo posebno razveselil sklep skupščine, da so poviša kredit za zgradbo posebnega paviljona za tuberkulozne na Golniku od 3 milijonov, ki so bili že prej odobreni, na 5,300,000 din, ker so končni načrti pokazali, da se z do sedaj dovoljenim kreditom ne more zgraditi primeren in moderno urejen sanatorij za tuberkulozne. Glavna skupščina je nadalje odobrila 150,000 dinarjev podpore za počitniški dom v Gozd-Martuljku in s tem omogočila, da se vsa še potrebna dela dokončajo, nadaljnjih 10.000 din podpore pa za protituberkulozne dispanzerje. — Važen je tudi sklep, da se hranarina obolelim delavcem ne zniža, ampak da se izplačuje v dosedanji višini. Delegati so razen tega soglasno pozdravili predlog ljubljanskih delegatov, da je treba obolelim delavcem hranarino še zvišati, kakor hitro bodo sredstva bolniškega fonda to dopuščala. Ostali predlogi ljubljanskih delegatov so bili več ali manj organizatoričnega ali upravnega značaja, ki so bili skoraj nespremenjeni sprejeti. Splošno zanimanje je vladalo za volitve in sta bili predloženi dve listi: ena od delegatov pristašev združenja jug. nac. železničarjev in brodarjev, druga pa kot sporazumna lista od nasprotnikov dosedanjega režima pri upravi bolniškega fonda. Od 48 oddanih glasov so dosegli kandidati na listi združenja jug. nac. železničarjev in brodarjev največ 10 glasov in so bili torej kandidati sporazumne liste izvoljeni z ogromno večino. V glavni upravni odbor so izvoljeni gg.: inž. Borisavljevič, Kolar, Jankovič, dr. Grampovčan, Zekič in Sefič; v nadzorstveni odbor gg.: Ranzinger, Dramičanin, Šo-laja iu Havler; v razsodišče pa gg.: dr. Vučina, Hiblovič in Kremenič. S tem je prešlo vodstvo bolniškega fonda drž. prometnega osebja v nove roke in slovenski delegati so se vrnili v trdnem prepričanju, da je napravljen velik korak naprej za izboljšanje raznih perečih in še nerešenih vprašanj pri upravi te važne socialne ustanove. Ne Izgubljajte Časa In denarja s poskusil VOIGTLANDERJEVA KAMERA s daljinomerom VAS BO KONČNO ZADOVOLJILA! za format 6X9 in 4'/aX 6 rolo drogerija HERMES Mihlošičeva cesta 30, Ljubljana Za Časa veleselma — popust! Litvanske dijakinje v svojih narodnih nošah na kongresu »Pax Romane« Toča v Halozah Sv. Barbara v Halozah, 29. avgusta. V nedeljo zvečer je začelo v daljavi grmeti, slišati je bilo kot momljanje, ki se je bližalo. Ljudje so zaspali. Od polnoči na ponedeljek proti eni v jutro je bila huda ura, kakor bi naslajal sodni dan z bliskom in treskom. Noč je bila dnevu enaka, nakar je začela toča mlatiti po naših vinogradih in pridelkih. Koliko je škode in katere dele Haloz je zopet obiskala, še ne vemo. Grozdje je bilo vse mehko in si lahko vsak misli uničujoče Narodne noše — 4. sept. v Kamnik! delo toče sedaj, ko imamo blizu 40 dni do trgatve. Prava škoda se bo videla čez nekaj dni, ko se bo začelo sušiti grozdje, udarjeno na peclje. Od zime do jeseni trepeta vinogradnik in v četrt ure je Maribor, 31. avgusta. Mariborski mesarji že več let opazujejo, da jim nekdo krade sveže meso, ki ga imajo shranjenega v hladilnici mestne klavnice, izginjajo jim tudi telečje kože in včasih kar cela zaklana teleta. Kot storilca so mesarji zasačili že nekajkrat nekega mesarsskega mojstra. Vsakokrat, kadar je bil zasačen, je prosil oškodovhne mesarje, naj mu odpuste, ter jih je opozarjal, da je v dolgovih, da mu zelo slabo gre, in tako je dosegel, da so mu oprostili, ker je škodo poravnal. Sedaj pa so prišle na dan velike tatvine, ki so prinesle usoden preobrat. Dne 24. avgusta je opazil čuvaj mestne klavnice mesarskega pomočnika, zaposlenega pri mesarskem mojstru Piršu, kako skriva v hladnilnici cekar, ki je bil poln mesa. Naslednjega dne ob 4 zjutraj je čuvaj opazil, da je prišel po cekar z mesom v skrivališče neki L. ter ga hotel odnesti. Čuvaj mu je cekar vzel ter obvestil o tem mojstra Pirša, la pa policijo. Pirš je tudi prijavil, da mu je v zadnjih mesecih izginilo 10 celili telet, več telečjih kož in neugotovljena količina mesa. Piršev pomočnik je potein priznal, da ga je L. pregovoril k tatvini- Prapori! 4. septembra k blagoslovitvi zastave Slov. kat. prosv. društva v Kočevju! Slovenski dan v Kočevju Kulturno in narodno delo pri kočevskih Slovencih nas v sedanjih razmerah sili, da stopimo pred najširšo javnost, slovensko in jugoslovansko. Potrebno je, če hočemo ohraniti in okrepiti svoje delo v tem delu Slovenije, da vlijemo pogum in dvignemo odporno moč kočevskim Slovencem z veličastno zunanjo manifestacijo. Zato smatrajte ta slovenski dan ne 6amo za izraz po manifestaciji naše ideje, temveč nujna potreba za dvig kulturnega slanja in slovenske misli v Kočevju. Če bo prireditev uspela, bomo kmalu občutili mogočen razmah narodnega dela, saj bo s tem taborom nudena slovenskemu Kočevju največja moralna in narodna opora. Kaj je naša dolžnost? Udeležiti se v največjem številu tega manifestacijskega slovenskega dne v Kočevju, ki bo v nedeljo, dne 4. septembra, pod pokroviteljstvom notranjega ministra g. dr. Antona Korošca, ki bo tudi govoril. Nedeljsko geslo bodi: vsak zaveden Slovenec na slovenski dan v Kočevje. emmmmms^mmmmmmmmms^mmmm Položnice zobnovitev naročnine so priložene celotni nakladi današnjega »Slovenca«. - Vjudno prosimo, da se jih poslužijo vsi, ki jim je konec avgusta iztekla naročnina. - Številka položnice je 10.650. Uprava »Slovenca« ob vse, saj je gorica edini vir Haložana za preživljanje, sadja pa letos tudi ni. Strela v Slovenskih goricah Slovenske gorice, 29. avgusta. V noči od nedelje, 28. avgusta, na ponedeljek, 29. avgusta, je bilo v Slov. goricah strašno neurje z gromom in bliskom, kar je vzbujalo povsod strah. Okrog pol ene 29. avgusta je strela udarila v veliko euonadslropno, 22 m dolgo, 7 m široko in 16 m visoko vinsko stiskalnico pri posestniku Kuru Alojzu v Radvenskem vrhu pri Negovi. Velikanski leseni objekt je ogenj uničil do tal s stiskalnico, orodjem, sobo, pohištvom in vinsko kletjo vred. Sosedje so komaj obvarovali druga lesena, s slamo krita bližnja poslopja. Škoda znaša nad 25.000 din iu je krila le za 4000 din z zavarovalnino. nam mesa. Tudi prejšnji Pirševi pomočniki so baje svojemu mojstru kradli meso ter ga prodajali L. za manjše zneske. L. je dajal pomočnikom za cekar boljšega svežega telečjega in svinjskega mesa v teži okrog 20 kg 50 din. Pomočnik je sam priznal, da je »prodal« na tak način L. za približno 4000 din svežega mesa. L. je bil aretiran ter oddan sodišču, obenem pa mu je policija zaplenila 5200 din gotovine, ki so jo našli pri njem. Smrt moža — poštenjaka Sv. Barbara v Hal., 28. avg. Dne 26. avg. je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti umrl mož, kakršnih je malo. Je to bil 81 letni posestnik v Paradižu g. Kokol Ivan. Vseh 6vojih 7 otrok je vzgojil v strahu božjem, kot pravi katoličan, izmed katerih zavzemajo nekateri odlične položaje v slovenski javnosti. Sin France je frančiškanski predstojnik na Brezjah kot o dr. Hadrijan Kokol, mlajši Ivan je postaje-načelnik v Vuzenici, sin Jože na domu je cerkv. ključar, hči Elizabeta učiteljica v Mariboru, druge hčere so vse preskrbljene in omožene posest-nice. Rajni g. Kokol p. d. Habičak je bil iskan svetovalec v raznih zadevah. Bog ve, koliko oporok je napisal v svojem življenju in raznih prošenj, pogodb itd. Da je užival v resnici splošen ugled, potrjuje tudi ogromna udeležba pri njegovem pogrebu od hiše žalosti v nedeljo popoldne. Pevke so doma in na pokopališču zapele, domači g. župnik Grobler pa se ga je spominjal ob grobu z lepimi besedami. Pogrebne obrede je vodil domači g. župnik ob obili asistenci. S tem številnim žalnim sprevodom je tukajšnje ljudstvo dokazalo spoštovanje do rajnega očeta Ivana in njegovih, kar naj bo vsem žalujočim v tolažbo. Vsej družini izrekamo iskreno sožalje, rajnemu pa večni mir in pokoj. Narodni tabor v Kamniku bo v nedeljo, 4. septembra, pod visokim pokroviteljstvom narodnega voditelja ministra dr. Antona Korošca in škofa dr. Rozmana. SPORED: Ob 8. zjutraj zbiranje uniformiranih in organiziranih skupin. Ob 9. odkritje plošče kamniškemu rojaku generalu Maistru. — Nato gre sprevod mimo tribune pred občino na Glavni trg, kjer bo ob 10. sveta maša z govorom. Sledi ZBOROVANJE, kjer poleg pozdravov raznih zastopnikov govore g. ban dr. M. Natlačen, pisatelj Fr. S, Finžgar in zastopnik Narodnega odbora. Po zborovanju državna himna. Dopust je prehitro minil. Miza je zopet polna nateklih spisov, dober znanec pa mi je prinesel povrh še »Jutro« od 11. avgusta 1938, v katerem je objavljen sklep ljubljanskega okrožnega sodišča v zadevi vpisa likvidacije Električne zadruge v Šiški s svojevrstnim uvodom. V utemeljitvi svojega sklepa navaja sodišče tudi moje ime, češ da je bilo moje stališče kot revizorja v zadevni stvari nasprotno zadružnim pravilom. Proti sklepu okrožnega sodišča je vložen od strani zadruge rekurz na apelacijsko sodišče, ki bo razsojalo o tem, ali je pravno naziranje okrožnega sodišča v predmetni zadevi odgovarjajoče zakonu in pravilom. Toda v zvezi z objavo tega sklepa je v istem časopisu o zadevi prenehanja članstva članov Električne zadruge izpod peresa g. Antona Lajovica članek o neki novi morali v Šiški. »Nepoznanim in v temnem ozadju delujočim iniciatorjem« bere pisec levile ter jim podtika »partijske inlerese< in govon o »poskusu moraličnega pohujšanja«. Ta članek ima samo eno stvarno napako in ta je: pisec preveč verjame svojemu »soletovi-ščarju«. Ker sem podpisani sam naročil črtanje članov na podlagi določila pravil §4/8, bi se sloril sokrivega zavajanja čitateljev »Jutra« k nepravilnemu gledanju stvari, če bi sedaj molčal in ne bi piscu raztolmačil zadeve. Da ga obvarujem pred občutki »sramotnega pravnega pojmovanja«, pišem te vrstice. Torej! 1. Načelstvo Električne zadruge ni samo povzročilo, da morajo 6edaj njeni bivši člani sprejemati tok od mestne občine ljubljanske, odnosno njene elektrarne. Mestna občina ljubljanska je namreč že pred pričetkom elektrifikacije Šiške po imenovani zadrugi optirala V60 napravo za sebe. (Originalne listine na razpolago.) 2. Od leta 1930 dalje zahteva že MOL oddajo toka iz svoje elektrarne v okoliš zadruge. To je zahteval tudi leta 1934 g. dr. Puc v svojstvu ljubljanskega župana. S kako vehemenco se je to zahtevalo, je nekaterim gospodom, ki se danes ženejo za obstoj zadruge, pa so bili takrat vneli zagovorniki, da naj se omrežje takoj preda MOL, jako dobro znano. 3. Vsi občni zbori so si bili o tem, da bo enkrat treba to zadružno omrežje predati MOL, na jasnem. Šlo je vedno le za to, da pridejo šiškarji pri tein do čim ugodnejše pogodbe. (Nizka cena za tok še vnaprej.) 4. Občni zbor v lelu 1933 je sklenil spremembo pravil v § 4-8, da članstvo preneha, če kateri član dobiva tok oa drugod in ne od zadruge, torej v času, ko je predaja omrežja MOL bila že aktualna zadeva. To prenehanje članstva po tem določilu pravil ni in ne more biti kaka kazenska zadeva zadruge nasproti članu, češ: črtamo te kot dana pri zadrugi zato, ker si pričel jemali tok od drugod in ne pri zadrugi. Med velikimi elektrarnami obstoji dogovor o področjih elektrifika- Poziv katoiiškemu dijaštvu! K. d. p. d. »Bistrica« slavi 3. in 4. sept, svojo 25-letnico z naslednjim sporedom: V soboto, 3. septembra, ob 3. popoldne bo v: Kamniškem domu SLAVNOSTNO ZBOROVANJE KATOLI- "J ŠKEGA DIJAŠTVA, na katerem govorijo urednik Terseglav (Dijak in sedanji čas), urednik dr. Debeljak (Duhovna podoba slovenskega izobraženca) in prof. dr. Fajdiga (Vera — temelj našemu delu). Ob 5. slovesno odkritje plošče Juriju Japljit. Ob tej priliki spregovori prof. Šolar. Po večerji umetni ogenj na Malem gradu, nato ob pol 9. SLAVNOSTNA AKADEMIJA v Kamniškem domu z umetniškim sporedom. Govori društveni starešina g. dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«. V nedel jo, 4. septembra, ob 7. zjutraj sv. maša in sv. obhajilo na Šutni, nato se dijaštvo skupno udeleži vseh prireditev narodnega labora. Zvečer ob 8. v D o m Žalah »Igra življenja«. Vse katoliške dijake od blizu in daleč iskreno vabimo k proslavi. Še prav posebno vabimo vse starešine »Bistrice« in njene prijatelje. Dijaki, ki se takoj priglasijo, dobijo za 10 din večerjo, prenočišče, zajtrk, kosilo in še znak za tabor. Prijavili se je treba najkasneje do 2. septembra opoldne. Fantje naj s seboj prinesejo tudi odeje. — Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati. K. d. p. d. »Bistrica< — Kamnik. Slovenci, Slovenke! Pokažite z udeležbo na »Slovenskem dnevu« v Kočevju svojo narodno zavednost! cije, ki so si jih te določile in ta dogovor tudi izvajajo. Članom zadruge ni bilo nikdar dano na izbiro, od koga hočejo sprejemati tok, ampak so ga morali, če so ga hoteli imeti, vzeti od onega, ki je posedoval v kraju nizko napetostno omrežje. 5. Ob sprejetju te spremembe pravil po občnem zboru je bil že ves opisani pravni položaj dan odnosno znan. S to določbo pravil je bil torej le urejen pravni položaj članstva zadruge za trenutek, ko MOL prevzame omrežje. Članstvo so torej s 1. aprilom 1938 izgubili vsi člani, tudi vsi člani načelstva in nadzorstva, ki so jim pa funkcije i>o 8 41 zadružnega zakona iz leta 1873 ostalo za izvršitev del, ki so potrebna, da 6e izvedo predaja premoženja v pogodbi določenemu upravičencu in izbris zadruge iz zadružnega registra. Člani so dobivali od zadruge tok po ugodni ceni v primeri z drugimi odjemalci toka od Mestne elektrarne. Niso torej imeli interesa, da zadruga preneha z delom. Ko pa je zadruga morala skleniti pogodbo z MOL in ji predati vse omrežje, s tem trenutkom pa tudi člani nimajo več nobenega interesa biti člani zadruge, ki nima možnosti dela, zaslužka in za njo samo jamčijo. Po pravilih pa se premoženje zadruge v nobenem primeru ne sme deliti med zadružnike. Nasprotno, dotedanji člani imajo interes, da se v takem primeru članstva pri zadrugi čimprej iznebijo. To je pa doseženo z določilom § 4-8 pravil. Toda vso te papirnate vojske za razlago pravil ne bi bilo, če ne bi ta zadruga imela pre< m o ž e n j a. Ker pa Ima zadruga premoženje, ki je po pogodbi določeno za zavetišče za uboge in 6irotc, ki ga prevzame v last in upravo Vincencijeva konferenca sv. Frančiška v Šiški v Ljubljani Vil, ne gre lo nekaterim v račun. Tu je kamen spotike. To so »partijski interesi« in tu je »poskus moraličnega pohujšanja«. »Letoviščarju« je vseeno, kdo bo skrbel za uboge in sirote, na lo on nima časa misliti, seveda še manj pa prepričati so o tem, ali mu njegov soletoviščar govori resnico ali ne. Dejanski stan je in ostane, vkljub vsem zavijanjem nekaterih, da načelstvo ni po lastnem nagibu sklenilo pogodbe z MOL, ampak je bilo v to p r i m o r a n o zaradi slabega pravnega položaja zadruge kot sopogodbenika nasproti MOL. Občni zbori so vsa zadnja leta o tej prodaji omrežja sklepali in dajali načelstvu in nadzorstvu pooblastila ravno v tej stvari. Zato je od pisca članka v »Jutru« nasproti sedanjim članom načelstva in nadzorstva krivičen očitek, da so ti sami skonstruirali prodajo omrežja, da bi potem imeli razlog za črtanje članstva iz imenika zadružnikov. Pravičnik je tisli, ki nikomur krivice ne dela. Zato se mi zdi nerazumljivo, kako se more g. kasacijski sodnik Anion Lajovic spuščati v raz-sojo neke, pred sodiščem tekoče zadeve, preden je stvar po inštančni poli prišla do njega, in kako more to svoje mnenje objavljati v dnevnem strankarskem časopisju. Vse to pa na podlagi enostranskih informacij, ki so objektivno popolnoma netočne. Preden sme on koga obsojati, pa še tako povprek, bi se moral po mojem skromnem mnenju vseeno poglobiti v stvar in se ne ex katedra poslavljati za sodnika morale. Če bi lo storil, bi gotovo članka ne pisal. Pnč pa je značilno za zadružno moralo dobro znane opozicije, ki je zahtevala v [losebni pismeni vlogi sklicanje izrednega občnega zbora, da je bilo na tej vlogi po sodni ugotovitvi kar 1" »nepristnih« podpisov raznih članov. Po pravilih zadruge je določeno, da se ima preostalo premoženje zadruge izročili v obče-koristne namene. To se bo, v kolikor se že ni. tudi izvršilo po določilih pogodbe, ki jo ima vsak bivši član v prepisu. Posebne koristi ali želje nekaterih zadrugarjev pa morajo odpasti. To jo zadružno in ni nova morala. I™ Tir5 Se 1 i m 0 se 1. oktobra v lastne pala2o, do tedaj zn atno zn ii ane cene 1. c. mayer, ljubljana Silno neurje v Slovenskih goricah in Halozah Velike tatvine mesa v mariborski klavnici 80 hradli V V Se nekaj o Električni zadrugi v Šiški in o zadružni morali Slovenski dan v Kočevja Na slovenskem dnevu v Kočevju prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra govori tudi minister notranjih zadev dr. Anton Korošec Koledar Četrtek, 1, septembra: Egidij (Tilen), opat; Verena, devica. Prvi krajec ob 18.28. Herschel napoveduje lepo vreme. Ta mesec se dan skrči od 13 ur 20 minut za 1 uro 33 minut na 11 ur 47 min. Petek, 2. septembra: Štefan, kralj; Maksima, mučenica, Iz življenja malega sveta JUNAKI ULICE KINO MATICA ob 16., 1015. in 2115. uri 1 — Jesenske konjske dirke v Ljutomeru. V nedeljo 4. septembra t. 1. ob J415 priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru svoje letošnje jesenske konjske dirke na cvenskem dirkališču pri Ljutomeru. Pri dirki dvoletnh konjev bodo vozili prvič potomci priznanega žrebca Baka, ki ga je imelo Kolo s pomočjo podpor kr. banske uprave in okr. kmetijskega odbora v Ljutomeru tri leta v najemu. Nadejamo se prav dobrih rezultatov teh dvoletnikov, ki bodo ljubiteljem konj in konjskega športa res pravi užitek. Mnogo so cenejše Tovarna Lutz-peči. Ljubljana VIL Glej Velesejem paviljon »F« — Tedenski sejmi v Brežicah zopet dovoljeni. Z razpisom kr. banske uprave v Ljubljani so zopet dovoljeni tedenski svinjski sejmi v Brežicah. Sejmi so vsako soboto, ako pa je na ta dan praznik, pa en dan prej. Znano je, da se v brežiškem in sosednjem krškem okraju goji zelo dobra svinjska pasma ter so zato kupci vljudno vabljeni, 11. in 2. septembra Državna razstava plemenskih psov na Ljubljanskem velesejmu J peratura Maribor 9, maksimalna Belgrad 31 stopinj. — Napoved za danes: Pretežno oblačno 7. dežjem po vsej državi, jasno na severni polovici. Tu in tam bodo nevihte. V južnih krajih 1)0 še nekoliko jasno. Toplota se bo znižala. — Zastrupljenje z gobami. Take in enake so novice v dnevnem časopisju sedaj v gobavski sezoni. Teh nesreč pa so ljudje, ki nabirajo gobe in jih uživajo, sami krivi, ker lahkomiselno naberejo strupene namesto užitnih. Sedaj, ko imamo Slovenci izborno, 6trokovnjaško pisano knjigo, opremljeno s barvastimi podobami 81 vrst raznih gob — užitnih in strupenih v naravnih barvah, je vsakomur mogoče, da se temeljito seznani z gobami. Ke.r je goba postala zaradi draginje sedanjega časa hrana najširših plasti naroda, bi morali vsi odgovorni krogi posvečati temu vprašanju večjo pažnjo, saj je postala suha goba tudi važno izvozno blago. V domačem gospodinjstvu pa gobe konser-virajo, kuharice pa pripravljajo iz gob okusna in tečna jedila. Vsem nabiralcem gob zatorej priporočamo knjigo: Naše gobe, ki jo je spisal strokovnjak Ante Beg. V njej najdete navodila za spoznavanje strupenih in užitnih gob, kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo za lastno porabo ali izvoz. Knjiga obsega opis 81 vrst raznih gob in poleg tega barvaste slike teh z označbo, ali je dotična strupena ali ne. Knjiga stane 50 din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dne 3. septembra se vrSl na Planini pn sevnici velih živinski sefem _Županstvo občine Planina. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice — Putnikovo potovanje v Bolgarijo z obiskom Sofije, Rilskega samostana, Čainkorije, Plov-diva, Bačkovskega samostana, Trnova, samostana Preobraženskega, Arbanasi in Gornje Orehovice v dneh od 10. do 19. septembra. Informacije in prijave v vseh biljetarnah Putnika. Najlepši češki !ilm, ki je bil nagrajen na letošnjem Bienalu v Benetkah! Jugoslovanska krstna predstava in otvoritev nove sezone! __________________ Kino Union Danes ob Ki., 10"15. in 21'15. uri Tel. 22- 21 Jar. Voita Palo Brelik, Suzana Marwille, Vlasta Součkova nordnbaiovi Sijajna kmetska drama K. ČAPKA _ Planinska slavnost na Mrzlici. V nedeljo 4 septembra, če bo slabo vreme, teden dni kasneje, bo slavila podružnica SPD Trbovlje desetletnico svojega obstanka ter 100 letnico rojstva Hausenbichlcrja. Poleg sv. maše ob 10 dopoldne, ■ki jo bo spremljala polnoštevilna rudarska godba iz Trbovelj, bo še koncert iste godbe in raznih pevskih zborov, nato pa neprisiljena planinska zabava v prosti naravi. — Zopet karambol. Slov. Bistrica, 30. avgusta. Kdor bi hotel pisati kroniko cestnih nesreč, bi imel vedno dovolj dela. Včeraj (t. j. 30. avg.) se je ob vznožju hriba Sv. Jožeta zopet dogodil karambol, ki bo morda zahteval smrtno žrtev. Na glavno cesto 6e je namreč na kolesu pripeljal 30 letni Štefan Brumec iz ČrešnjevA. " Slučajno jc prav takrat pripeljal mimo trgovec g. Furman, ki je imel še toliko prisotnosti, da je z vso silo krenil v levo, čeprav je zaradi kupa gramoza in drevesa tvegal s tem svoje življenje, nesreče pa ni mogel preprečiti. Brumec se mu je z vso silo zaletel v šipo od spredaj, avto pa je vrglo v jarek, Stanje ponesrečenca je resno. — Interesenti trgovskih tečajev! Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpisujte se v Legatov Enoletni trgovski tečaj, ki obstoji že nad 25 let in je znan zaradi svojih odličnih učnih uspehov. Končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in eno leto in pol pomočniške prakse. Lastni dijaški internat. Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9. septembra. Legatovo trgovsko učilišče, Maribor, Vrazova ulica 4. Gledališče Ljubljana Opera. Začetek ob 20: 3. sept., sobota: Gio-conda. Gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove. Izven. — 4. sept., nedelja: Gejša, premiera. Izven. — 5. sept., ponedeljek (ob pol 21): Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. Izven. — 6. sept., torek: Zaprto. — 7. sept., sreda: Boris Godunov. Izven. Znižane cene. — 8. sept., Prireditve in zabave »Revček Andrejček« je naslov ljudski igri v 5. dejanjih, katero uprizori dramatski odsek Prosvetnega društva Bežigrad na praznik 8. septembra ob pol 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Pri igri sodelujejo najboljše moči v režiji g. Jankota Novaka, ki ta večer tudi sam nastopi s svojim priznanim humorjem. Vstopnice so v predprodaji v župnišču sv. Cirila in Metoda, na dan prireditve pa ves dan pri blagajni frančiškanske dvorane. Predavanja Za uvod v poučno potovanje U2Č v Italijo in Airiko (Libijo) v času od 10. do 25. septembra priredi Oblastna uprava UŽČ Ljubljana v petek, dne 2. septembra t. L, ob 20 v bančni dvorani »Ljubljanskega dvora« predavanje: »Naša pot po Italiji in Afriki (Libiji)«. — Predava predsednik oblastne uprave UŽČ Ljubljana svetnik Bertoncelj Miro. Predavatelj bo opozoril in s pomočjo skiop-tičnih slik pojasnil razne zanimivosti, ki jih bodo izletniki kasneje videli na svoji poti po Italiji in Afriki v naravi, Sestanki Fantovski odsek sv, Jakob bo imel v petek 2. septembra svoj redni sestanek pri »Zagorcu«. Udeležba je strogo obvezna za vse člane odseka! Predsednik. Fantovski odsek sv. Peter začne drevi ob 8 z rednimi sestanki. Na prvem rednem sestanku bo predaval kaplan Novak. Vsi člani vljudno vabljeni. I Prosvetno društvo Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 je v Gospodarski zvezi sestanek za vse člane in članice. Pridite polnoštcvilno in točno! Cerkveni vestnik Celonočno češčenje presv. Zakramenta se prične v stolnici drevi ob devetih po opravljeni skupni molitveni uri. Molili bnmo iz »Večne molitve« 11. uro: Prošnja za duhovnike. Mo-litvenik je v cerkvi na razpolago. Žrtvujmo božjemu Srcu vsaj eno nočno uro na mesec! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoszy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Našlo se je umetno zobovje na Savi. Dobi se v Medvodah št. 1. Obiskovalcem fotografske razstave na velesejmu 5°lo—10°/o Izrednega popusta na fotografske aparate in potrebščine daje Drogerija Hermes Ljubljana - Miklošičeva c. 30 — Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje v I. razred 1. septembra, v II., III. in IV. razred 2. septembra, v V. in VIII. razred pa 3. septembra. Dijaki z drugih zavodov se bodo vpisovali 5. septembra. Podrobnosti o vpisu so v letošnjem izvestju. Opozarjamo ob tej priliki, da so za otvoritev V. razreda dani vsi pogoji. Preskrbljeno je tudi za nastanitev in nadzorstvo. Zdravilišče Radio-Thcrmo Lašho znižane cene od 1. sept. dalje pavšal za 10 dni Din 600'—, za 20 dni Din 1100-—. Zahtevajte prospekte. — Uršulinske šole v Ljubljani. Na uršulinski gimnaziji, učiteljski šoli, vadnici in meščanski šoli bo vpisovanje 1. in 2. septembra. Za vpis v tukajšnje šole ni treba davčnega potrdila. Učenke I. gimnazijskega razreda, ki so na tem zavodu napravile sprejemni izpit, naj se zgiase pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki obisku-j»io druge razrede, naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskcm internatu in obiskovale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. — VI. razred meščanske šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile IV. razred ljudske ali Tazred višje narodne ali srednje šole. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku); tiste, ki letos na novo vstopijo v šolo, tudi krstni list. Davčnega potrdila ni treba. Začetna služba božja je 10. septembra ob 8. — Na uršulinski ljudski šoli bo naknadno vpisovanje 1. septembra ves dan, 2. septembra je šolska sv. maša, v soboto 3. septembra se prične redni pouk. — Gimnazija, učiteljska šola in vadnica imajo začetno službo božjo 12. septembra ob 8. Takoj nato se prične redni pouk. Go-jenke, ki stanujejo v zavodu, morajo priti 11. septembra do večera. _ Vreme. — Jugoslavija: Popolnoma oblačno z dežjem in nekoliko hladnejšim vremenom v zahodnih krajih. Deloma oblačno v sredini države, jasno na vzhodu in v južnih delih. Na vzhodni polovici prevladuje toplo. Minimalna lem- NAMENI IN CILJI Trgovskega učilišča in stenografskega institnta Robida, Ljubljana, Trnovska ulica št. 15: 1. Temeljita priučitev vseh trgovskih predmetov, ne da bi se učenec preobremenil, ter priprava za bodoči poklic; 2. nravne moči učencu razvijati in jih ne samo za izpite, temveč za življenje pripraviti; pobude in odgovornost pospeševati in utrjevati; 3. v šoli ustvariti moralično ozračje, v katerem se morejo učenci svobodno razvijati; 4. mlade ljudi vzgojiti, da bodo v svojih poklicih delali vztrajno, voljno in z veseljem. Starši, ako ste z nami istih misli, potem vpišite Svojega sina ali hčerko v naš zavodi Trgovsko učilišče in stenosrafski Institut Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15 — Zahtevajte sporede Pntnikovih izletov v septembru. Prijavite se pravočasno na izlet na Dunajski in Praški sejem pri vseh biljetarnah Putnika. Izlet v Benetke priredi Putnik od 7,—11. septembra. Prijave v vseh biljetarnah Putnika. Izlet v Dolomite in gornjo Italijo z Putnikovimi novimi avtomobili v času od 11.—18. septembra. Mnogo so cenejše if^ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII. Glej Velesejem, paviljon »F« — Racija na pornografsko leposlovje. Sarajevska policija je te dni napravila veliko racijo na pornografsko književnost, ki je tam precej razširjena. Policija je prijela tri prodajalce take književnosti. Taka racija bi bila potrebna tudi v drugih mestih Jugoslavije, tudi v slovenskih! — Vpisovanje v enoletno trgovsko učilišče, državno priznani »Christov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15, je zdaj redno vsak dan. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije in organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Izpričevala veljajo kot doka/, sposobnosti za nastop služb v rajrazličnejših pisarnah in posebej lcot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse. Največji in najmoderncjc urejeni zavod te vrste! Informacije, šolska določila s slikami brezplačno na razpolago — Lastno šolsko poslopje! — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485 25 V. 35. — Kino Union otvarja danes novo filmsko sezono. /. najreprezentativnejšim letošnjim češkim filmom »II o r d u b a I o v i«, napravljenim [>o romanu slovitega pisatelja Karla Čapka, otvarja danes kino Union novo filmsko sezono. Film »Hord ubalo vi« je bil predvajan na letošnjem bienalu v Benetkah in je lam vzbudil splošno občudovanje. Režiser Mark Frič je to pot ustvaril res nekaj izrednega, kar mu je tudi priznala izbrana mednarodna žirija umetnikov na bienalu. V Ljubljani bo danes jugoslovanska krstna predstava tega filma, kar pomeni. da film še nikjer v naši državi ni bil predvajan. Opozarjamo cenj. občinstvo na to premiero in priporočamo film v ogled vsem ljubiteljem filmske umetnosti. — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-11. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno mod običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno ua razpolago. 1 Vodstvo akademskega doma sv. Cirila v Ljubljani, Streliška ulica 12, sporoča, da naj gg. abiturienti in akademiki, ki žele v šolskem letu 1938-39 tu stanovati, vložijo nekolkovane prošnje do 15 septembra. Na poznejše prošnje se ne bo mogoče ozirati. Stanarina znaša od 100 do 140 din mesečno, letni pavšal za luč in kurjavo pa 200 din. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani priredi v dneh od 17. do 20. septembra t. 1. avtobusni izlet v Benetke, Milan, Padovo in Trst. Prijave se sprejemajo do 5. septembra pri Upravi Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica 12, vsak dan od 4 do 6 popoldne. Vabimo vse člane in prijatelje društva, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, da se čimprej prijavijo, ker je zanimanje za ta izlet veliiko in bi utegnilo zmanjkati prostora. 1 Slavnost kraljevega rojstnega dne dne 6. septembra. Na rojstni dan kralja Petra II. in na obletnico, ko so bile jugoslovanski vojski podeljene nove zastave, kar je dan 6. septembra, se bodo po cerkvah vseh veroizpovedi v Ljubljani opravile jlužbe božje. V pravoslavni cerkvi bo služba božja ob 9, v katoliški cerkvi sv. Nikolaja pa ob 10. Vsi častniki in vojaški uradniki, aktivni in rezervni, ljubljanske posadke, se morajo udeležiti službe božje najprej v pravoslavni, nato pa v katoliški cerkvi. Obleka je službena, za tiste pa, ki nimajo uniforme, je civilna. — Iz pisarne komande mesta Ljubljana. Narodni odbor v Ljubljani vas vabi na »SLOVENSKI DAN« v Kočevju! 1 Sestanek rediteljev za sprevod v proslavo kraljevega rojstnega dne sklicuje mestno poglavarstvo na soboto, 3. septembra ob 10, v veliko dvorano mestnega poglavarstva. Vsa društva in organizacije, ki se udeleže sprevoda, naj na sestanek zanesljivo pošljejo svoje zastopnike, najbolje reditelje same, ki naj imajo že pripravljene sezname imen vseh rediteljev svojih društev in organizacij. Društva in organizacije, ki do sedaj še niso prijavile svoje udeležbe, naj to store do petka dopoldne, da bo mogoče pravočasno pripraviti celotni razpored. Dežja ie ne bo za Vas, če kupite gum. pelerinico DROGERIJA HERMES LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 30 1 Velike strelske tekme ljubljanskega strelskega okrožja bodo 3. in 4. septembra t. 1. na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Tekme se prično v soboto 3. septembra t. 1. ob 3 popoldne. Da se omogoči vsem ekipam posameznih družin mirno in nemoteno tekmovanje, je rezervirano za soboto 3. septembra nekaj tarč, katerih se bodo lahko poslužile vse ekipe, ki bi rade v soboto popoldne končale ekipno streljanje. Dobri strelci prejmejo lepa odlikovanja. V nedeljo 4. septembra se tekme celodnevno nadaljujejo. Poleg navadnih strelskih tarč so na sporedu tudi lovske in mladinske (sobne) tarče. Vse strelce ljubljanskega okrožja pozivljemo, da se v čim večjem številu udeleže tekem, ki naj pokažejo uspeh in napredek strelskega športa. Primoril Dr. Ncrftin zopet redno ordinira od 11 do 12 in od '/,2 do 3 1 Lipovšek Marjan, prof. državnega konservatorija, Trubarjeva ulica2, začne 1. septembra z rednim klavirskim poukom. 1 Slovenska scena mladih si je izbrala za svoj prvi nastop Bežigrad. Predstavi se v novi sezoni z akademijo, ki bo v proslavo kraljevega rojstnega dne. Nastopila bo z simbolično sceno, ki prikazuje dogodke iz leta 1914, 1918 in 1915. Poleg skupine nastopijo še sami prvovrstni pevci in umetniki, katerih glasove ste imeli že priliko slišati na raznih koncertnih ali opernih prireditvah. Ker je to prva večja prireditev te vrste za Bežigradom, smo prepričani, da ne bo Bežigrajca, ki bi ta večer zamudil. 1 Ukinjeni kopalni vlaki Ljubljana—Škoija Loka. S 1. septembrom 1938 se ukine promet kopalnih vlakov štev. 938 in 927 na progi Ljubljana gl. kol.—Skofja Loka. 1 Gospode učne gospodarje obvešča Združenje trgovcev, da bo vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo od 1. do 5. septembra t. 1. Popravni izpiti bodo 2, septembra ob 14, naknadni završni izpiti 5. septembra ob isti uri. Začetek šole bo 12. septembra. Maribor m Za častne občane je imenovala občina Sv, Marjeta ob Pesnici predsednika okrajnega cestnega odbora g. Franja Zebota in bivšega gerenta okr. zastopa posestnika Lipovška iz Grušove, ker 6ta si pridobila velike zasluge za gradnjo banovin-ske ceste Sv. Peter—Ložane. m V Glasbenem zavodu, Aleksandrova cesta 19, je vpisovanje od 1. septembra dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17._ Primarij dr. Černič zopet redno ordinira v sanatoriju, Gosposka 49 m Tako se ne pospešuje tujski promet. Neki družbi se je pripetila smola, da ji je na avtomobilski vožnji skozi Dravsko dolino zmanjkalo bencina. Hoteli so kupiti bencin v Marenbergu pri tamošnjem trgovcu, ki ima ob cesti bencinsko črpalko, ta pa jim bencina ni hotel prodati, Naše tujskoprometne ustanove naj bi se za to zadevo zanimale, saj ne more biti tako postopanje v prid tujskemu prometu. m Nepoznana žrtev Drave. V Obrežu pri Središču je naplavila Drava truplo nepoznanega moškega, pri katerem niso našli nobenih listin ter ga tudi ni nihče prepoznal. Moški je 40—45 let star, dobro razvit, črnih, malo osivelih las, velikih brk, v spodnji in zgornji čeljusti brez zob, oblečen v črno, ponošeno obleko, Bata čelje na zadrgo, belo srajco z rjavimi progami, lila6to kravato, kratke bele spodnje hlače. Ni bilo na njem nobenih zna- I" ■ oh | do OZOR! Kino Sloga otvarja danes novo sezono z duhovitim In dovršenim delom franc. filmske umetnosti E A P E L MESTO LJUBEZNI Sodelujejo TINO POSSI ln prvaki francoskega filma! Sezonske cene! Predstave ob 16., 10'in in 21'15 i 1 V nedeljo na Rožnik! Mednarodno dijaško organizacijo »Pax Romana« je Slovenija na svojih tleh z veseljem sprejela in poskrbela, da se je njen kongres zanjo in za n,as častno izvršil. Še važnejši mednaroden kongres nas čaka v Ljubljani prihodnje leto: Kongres Kristusa Kraljn. Prvi korak k pripravam tega kongresa bo prireditev Kristusovih bojevnikov v nedeljo, 4. septembra na Rožniku. Dopoldne ob 9 sv. maša s primerno pridigo, popoldne ob 4 pete litanije in govori na prostem. — Kdorkoli Čuti potrebo, da se katoličani z združenimi močmi upremo brezboštvu, ki preti preplaviti ves svet, naj pride I Mnogo so cenejše Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII. Glej Velesejem. paviljon »F« 1 Odpiranje in zapiranje trgovin s 1. septembrom. Po naredbi o odpiranju in zapiranju trgovin smejo bili s 1. septembrom trgovine v Ljubljani odprte od T/, do 12 in od 14 do 18K- Na kraljev rojstni dan dne 6. septembra in na Mali Šmaren 8 septembra morajo biti trgovine ves dan zaprte. 1 Občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana bo v ponedeljek 5. septembra ob 18 v razpravni dvorani justične palače soba štev. 28. kov nasijja ter gre očividno za nesrečo ali pa za samomor. Pokopali so ga v Središču. Truplo je bilo 20—25 dni v vodi. m Smrtna kosa. Na Zrinjskega trgu 3 je umrl inž. Herman Pfrimer, sorodnik mariborskega vele-trgovca z vinom. Pokojnik je živel poprej v Avstriji, kjer se je udejstvoval v monarhističnih krogih. Zaradi tega je pred nekaj meseci zapustil domovino ter se zatekel v Maribor. — V Malgajevi ulici 6 je umrla 52 letna soproga mizarskega mojstra drž. žel. Marija Topolovec. Naj počivata v miru. m Nove zapiralne ure. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja, da stopa s 1. septembrom v veljavo zimski zapiralni čas za trgovske obratovalnice. Do pomladi se bodo tedaj odpirale mariborske trgovine opoldne ob 14, zapirale pa zvečer ob 18.30, dopoldne pa bodo odprte kakor dosedaj od 7.45 do 12. Na rojstni dan kralja Petra, dne 6. septembra in na Marijin praznik, 8. septembra, bodo trgovine ves dan zaprte. m Katoliška mladina v Mariboru ponovi na splošno željo občinstva nad vse zabavno komedijo v treh dejanjih »Stric v toplicah«. Predstava se vrši v nedeljo, 4. t. m., ob 5 popoldne v Mladinskem domu v Cvetlični ulici. \ Tarifna politika naših železnic Socialuo-ekonomska funkcija železnic leži v po-maganju narodnemu gospodarstvu. Cilj narodnega gospodarstva je popolnoma določen: ustvarjati narodno blagostanje. Ta cilj ni neka abstraktna formula, marveč je popolnoma konkretno podan. Dobrine in bogastvo naroda morajo biti pravično razdeljene, da ne bo na eni strani peščica bogatašev, na drugi strani pa množica revežev. Kako to preprečiti, je naloga socialno-ekonomskega inženirja, ki bo spravil v sklad pretirane zahteve enih in drugih po načelih socialne ekonomije tnko, da bo ščitil vedno šibkejšega pred močnejšim. Socialno - ekonomska funkcija železnic je na že obstoječih progah jasno in določno izražena in položena v — tarifsko politiko. Ta instrument je gibčen, prožen, polzek, ves živ. Z njim se dajo poživiti gospodarsko hromi kraji, dvigniti industrije v pokrajinah, v katerih sicer ne obstojajo naravni pogoji za obstoj, z njim se morejo žrtvovati koristi ene pokrajine za koristi druge, z njim se zapirajo kašče bogatašev prebivalcem revnejših pokrajin in z njim se polnijo mošnje udov mnogoštevilnih kartelov, trustov in koncernov. Železniške tarife morejo zapirati dovoz konkurenčnim izdelkom na zamejske trge; z njimi se pospešuje izvoz domačega blaga na tuja tržišča. Z železniškimi tarifami računa tovarnar, špekulant, borzijanec, trgovec, obrtnik in tudi naš kmet. S tarifami se odpirajo in zapirajo obrtne delavnice in dvigajo in podirajo tovarniški dimniki. S tarifami stoji v tesni zvezi trgovinska, plačilna in gospodarska bilanca vsake države in vsakega naroda. S tarifami se ustrahujejo uporne pokrajine in nagrajajo poslušne. Skratka, železniška tarifska politika je instrument neprecenljive važnosti s socialno-ekonomskega stališča. Zato ta instrument ne sme biti v rokah socialno-ekonomsko neizobraženih ljudi, ki bi zaradi svojega neznanja ali nerazumevanja najvažnejših problemov socialne ekonomije zamenjavali tarifsko politiko z navadno tarifsko tehniko. Kjer je tako, se to kruto maščuje nad gospodarstvom, bodisi izvestnih pokrajin, stanov ali cele države. Tarifska politika je znanost in praksa. V skoraj vseh res kulturnih državah se predava na vseučiliščih in skoraj vse železniške uprave kulturnega zapada imajo v svoji organizaciji posebne študijske urade, ki proučavajo tarifsko politiko znanstveno in dajejo svoje rezultate — praksi, ki jim je poprej nudila gradivo. Pri nas tega ni. Zato ni mogoča drugačna tarifska politika kot taka, ki se kaže v edinstvenosti, rekli bi vulgarno, v »kotlu«, kjer se kuhajo vsa mogoča zelišča z edinstvenim okusom. Kateri odsek proge je aktiven ali pasiven in zakaj, na to vprašanje ne more odgovoriti taka edinstvena, znanstveno nedognana tarifska politika. Kje je treba dvigniti stavke ali znižati brez znanstvene poglobitve, ni mogoč odgovor. Tarifska politika predpostavlja temeljilo sociološko poglobitev problema. Kultura, gospodarstvo, religija, moda, šport, običaji, gostota in število prebivalstva itd., vse to predstavlja z brezštevilnimi okolnoetmi globine, katere je potrebno izmeriti in določiti njihov »g«, neznanko sociološke kapacitete. Ta neznanka ni za vsako geografsko in kulturno-zgodovinsko različno okolje enaka, mairveč je pri nas še posebno različna. Zato pri nas ne bo prožila nobena tarifska politika resnično trajne in objektivno dognane podpore narodnemu gospodarstvu, dokler se ne uveljavi znanstvena analitična metoda v teoriji in praksi. Naš sistem praktične tarifske politike je sistem primitivnosti, sinteze, enostavnosti in je brez večjih socialno-ekonomskih pretenzij. Da sprožimo plaz transportov, nam more biti dovolj jasno poznan »g« (gospodarski efekt). To velja v enaki meri za blagovne kakor potniške promete. Ako nam je ta »g« poznan, potem moremo postaviti takoj v začetku najnižje mogoče stavke, ki šele pri določeni frekvenci in količini prehajajo v aktivnost, dočim izpod te frekvence in količine predstavljajo izgubo za upravo. Razumljivo je, da je to mogoče le na podlagi izsledkov znanstvenega študija, ki je za danes spričo zapletenosti tekmovanj v mednarodni tarifski politiki postal tudi že za nas neizbežen. Študijski urad v naši tarifski politiki pa je končno potreben tudi še iz drugih razlogov. Dobro je poznano, da naši gospodarski krogi zelo pogosto naslavljajo na železniško upravo pritožbe o nesoglasju izmed železniških in -borznih tečajev. Železniška uprava pri današnjem sistemu in organizaciji kontrotske in komercialne službe ne more upoštevati podobnih pritožb, ker ne more riskirati izgube. Tuje železniške uprave zahtevajo svoje deleže, ki jih ubira naša uprava pri vozarini na svojih postajah po tečajih, ki so zanje merodajni v njihovi zemlji, a ne v naši. Često izplačuje naša uprava te deleže v neki tretji valuti in ne v valuti terjajoče uprave. Kako zelo variirajo borzni tečaji za posamezne denarne edinice, vidimo nazorno po-kazano pri šilingu. Tako smo na primer obračunavali z avstrijskimi železnicami šiling po tečajih dunajskega privatnega kliringa, pri ubiranju naših deležev pa nam je naša Narodna banka obračunavala šiling po tečajih belgrajske borze, ki so se istočasno zelo razlikovali od prvih. O visokih železniških tečajih je bilo že mnogo prahu dvignjenega pri nas, ker javnost o vsem tem ni pravilno poučena. Vse to ima seveda svoje posledice razvoj mednarodnih direktnih tarif, pa tudi na samo komercialno politiko naših železnic. Pri tem bi bilo potrebno najprej čim najtesnejše sodelovanje komercialne in kontrolne službe. Če bi obstojal študijski urad, potem bi se moglo z izvestno gotovostjo izračunati, kateri najnižji tečaj se niore vzeti v poštev že pri pretvarjanju dinarskih stavkov v tarifsko valuto pri sestavi same tarife. Ker tega ni, jemlje tudi tarifske službe tak tečaj, ki izključuje že vnaprej eventuelne izgube, mogoče pa tudi že sam — promet. Kdor bi hotel popolnoma osvetliti socialnoekonomsko delovanje naših železnic, ta bi moral imeti pristop v delavnico njenih snovanj. Ta pristop pa je Zkprt široki javnost, onemogočen je znanstvenikom in tudi politikom zaradi njihovega strokovnega nepoznavanja ne bi mnogo koristil. Krivulje, ki so nevidno začrtane v miselni karti naše železniško-tarifske in komercialne geografije, so široki javnosti in tudi znanstvenemu svetu izven železniške službe nepoznane. Same tarifo pa ne povedo mnogo ali nič. Ljudje vidijo le cene, razumejo se na dinar, ako je vožnja za to vrednost znižana ali povečana, nimajo pa niti pojma, zakaj je tako iu ne drugače. Statistične publikacijo same železniško uprave, ki so zlasti v zadnjih letih nn višini, pa ne morejo služiti znanstvenikom izven železniške službe kot gradivo za znanstveno obdelavo, ker je tudi znanstveniku nujno potrebno, da je sam sodeloval pri statističnem delu, da pozna čim bolje vse važnejše železniške panoge in razvoj mednarodnega in notranjega prometa v državi. Zato je neobhodno potrebno, da sama železniška uprava uvidi nujnost ustanovitve takega urada, iz katerega bo komercialna služba dobivala varno oporo v času ekonomskih kriz, v vsakem času pa zanesljive smernice za vodstvo tarifsko politike. Ta uvod naj služi ne kot kritika obstoječega sistema, marveč kot uvod v analizo rezultatov, katere bomo v naslednjih delih osvetlili. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE 4. septembra od 13. do 18. ure VSi ¥ POSTOJNSKO JAMO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Pojasnila: ENI T, Petra Kočiča št. 6, Beograd in vsi ostali potniški biroji. Razstava psov v Ljubljani Kakšni psi bodo razstavljeni na Ljubljanskem velesejmu dne 1. in 2. septembra? Ker se mnogo vprašuje, katere pasme bodo zastopane na drž. razstavi plemenskih psov, objavljamo sledeče: ptičarji (nemški kratkodlakarji, dolgodlakarji, re-savci), angleški ptičarji (pointerji, seterji), nemški prepeličarji, springer in koker-španijeli, istrski braki, francoski nizki braki, brak-jazbečarji. Športni psi: ilirski ovčarji, nemški ovčarji, angleški hrti, ruski hrti, nemški bokserji, nemške doge, bernardinci, pudli, pekinezi, airedaleteri-jerji, doberniani; jamarji (jazbečarji), foksteri-jerji, jagdterijerji, škotski terijerji, sealyhamteri-jerji. Vsekakor lepa slika za ljubitelje plemenite živali. * izvoz pšenice iz naše države v Češkoslovaško. Prihodnji teden odpotuje v Belgrad posebna delegacija iz Češkoslovaške, ki se bo pogajala z našo državo za nakup 10.000 vagonov pšenice. Kot znano, smo s Čehi pogodbeno vezani, da jim vsako leto dobavimo 10.000 vagonov pšenice. Bila so leta, ko Čehi te opcije niso izvajali, -bila pa so zopet leta, ko so Čehi vkljub temu, da so sami imeli dovolj pšenice, kupili našo pšenico, svojo pa izvažali naprej, deloma tudi za plačilo v devizah. Letos pa bo morala Češkoslovaška za svoje potrebe uvažati pšenico in po pisanju nekaterih praških listov je pričakovati, da bodo Čehi zahtevali celo večje količine pšenice, kot smo jim pogodbeno vezani dati. Vsekakor bi to pomenilo znatno razbremenitev našega pšeničnega trga. Prometne vesti. 1. sept. letos stopi v veljavo pri Jugosl. žel. zvezi za blagovni promet nova tarifa št. 4 za izvoz jajc. Z istim dnem izgubi veljavo dosedanja tarifa. Prav tako stopi v veljavo tarifa št. 12 za izvoz mesa, masti in zaklane perutnine. Dosedanja tarifa je ukinjena. — Z 28. avgustom je na zahtevo nemških železnic iz prometnih razlogov ustavljen na naših postajah sprejem vagonskih pošiljk boksita, ki naj bi bile opremljene v Schvvandorf. Ta odlok velja do 11. septembra. Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja. Ker poteče letos članom komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja, ki so bili imenovani dne 13. avgusta 1936, dvoletna poslovna doba, je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen imenoval v to komisijo za dobo dveh let naslednje člane: Langeršek Josip, posestnik, Marenberg, Aubrecht Josip, trgovec, Žalec, Goršek Andrej, posestnik, Drešinja vas, p. Petrovče, Jelovšek Stanko, posestnik, Petrovče in Tiršek Josip, trgovec na Polzeli. Za namestnike so imenovani: Kuder Ljudevit, posestnik, Sv. Pongrac—Griže, Schober Fric, posestnik, Muta in Ulaga Anton, trgovec, Celje. Nezaposlenost v naši državi. Po poročilu Osr. uprave za posredovanje dela v Belgradu je v mesecu juliju letos iskalo zaposlitve pri vseh Javnih borzah dela v državi 35.038 moških in 7663 žensk, skupno 42.701. Obenem s številom brezposelnih iz prejšnjega meseca ee je skupno število dvignilo na 46.386 moških in 11.143 žensk. Konec meseca je ostalo brezposelnih 9420 moških in 3629 žensk. Razpoložljivih in neizpopolnjenih mest je ostalo za iz prejšnjega meseca za 163 moških in 342 žensk. Podpore je prejelo vsega skupaj 7773 brezposelnih ter je bilo izplačanih 1,167.388.50 din. Letos 1. avgusta je bilo na vseh Javnih borzah dela prijavljenih 10.710 brezposelnih moških in 4014 žensk, skupaj 14.724 oseb. Ncrvoznost na svetovnih borzah. Mednarodni borzni indeks je v dobi od 20. do 27. avgusta nazadoval od 62.7 na 62.6. Posamezne borze izkazujejo za 27. avgust 1938 tale indeks (v oklepajih podatki za '20. avgust): Berlin 43.8 (44.8), London 61.3 (60.8), Pariš 52.9 (53.8), Bruselj 41.5 (41.0), Amsterdam 58.9 (59.1), Stocldiolm 27.4 (27.3), Curih 62 2 (62.1), Praga 81.2 (80.7), Milan 115.3, Newyork 81.9 (80.9). Dobave: Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 2. sept. ponudbe za dobavo elektro-materiala, blačne verige, signalov, barvopiscev; 9. sept. 1000 kg mila za pranje, hrastovih pragov ter stojalnih vijakov. — »Štab rukovaoca radova« v Ljubljani sprejema do dne 7. 6ept. ponudbe za oddajo raznilj zidarskih, par-ketarskih, mizarskih, steklarskih, slikarskih ter ključavničarskih del. Licitacija: Pri tehničnem odseku »štaba rukovaoca radova« v Ljubljani se vrši dne 5. 6ept. licitacija za dobavo razuega telefonskega materiala; 7. sept. za dobavo železne pocinkane žice. Borza Denar 31. avgusta 1938. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: na 237.20-238.80. Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.19—14.39, v Zagrebu so popustili na 14.17 do 14.37, v Belgradu na 14.1582—14.3582. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo septembra 14.15 do 14.35, za konec septembra 14.17—14.37, za konec oktobra 14.18—14.38. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90-30.60, v Belgradu 29.59—30.29. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milij. 221.410 din, v Belgradu 1,380.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 2,479.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 hol. gold. , , Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg . , , , » Curih 100 frankov g , s London 1 funt i t Newyork 100 dolarjev i > > Pariz 100 frankov , » > , Praga 100 kron . t , a • Trst 100 lir....... s p r i m o m : » 2380.16—2394.76 , 1751.03—1764.90 , 737.94— 743.01 , 996.45—1003.52 i 212.16— 214.22 , 4341.01—4377.32 , 118.87— 120.31 , 150.24— 151.34 . 228.91— 232 03 Curih: Belgrad 10, Pariz 11.945, London 21.30, Newyork 439 125, Bruselj 74,10, Milan 23.075, Amsterdam 238.85, Berlin 175.70, Dunaj 28, Stockholm 109.825, Oslo 107.05, Kopenhagen 95.10, Praga 15.08, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.395, Buenos-Aires 112.25. Vrednostni papirii Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 61,50—62.50, vojna škoda A. REIN IN DRUG Gajeva S ZAGREB Illca IS sporoča, da so bili pri žrebanju V. razreda 36. kola državne razredne loterije dne 31. avgusta 1938 izžrebani sledeči dobitki: 100.000 80.000 60.000 50.000 35.000 30.000 25.000 15.000 12.000 10.000 din št. din št. din št. din št. din št. din št. din št. din št. din št. din št. 8.000 din št. 6.000 din št. 5.000 din št. 3.000 din št, (srečka kupljena pri nas) (srečka kupljena pri nas) (srečka kupljena pri nas) 94613 (kupljena pri nas) (srečka kupljena pri nas) 91148 4640, 15279, 35909, 38716, 53927, 75264, 78180, 87147, 91457 11423, 23149, 23863, 31928, 84544 23956, 34880, 35482, 35808. 60596, 70040, 76269, 79183, 98407, 93369, 95317 31671, 38161, 48261, 54990, 62411, 70451, 72135, 81355, 94886, 99700 9552, 9668, 16125, 22533, 23694, 27144, 31926, 34382, 45767, 50150, 68406, 68711, 80227, 81783, 86664, 89539, 56129 33410 39860 85586 99914 91454, 87846 7977 2621, 1116, 47617, 87657, 11247, 63684, 1653, 46385, 88532, 18169, 60487, 91147, 3895, 22533, 42307, 75312, 99095. Poleg teh je bilo izžrebanih šo 1300 dobitkov po 1000 dinarjev. Prihodnje žrebanje bo 1. sept. Vsi štirje do sedaj izžrebani glavni dobitki tekočega žrebanja V. razreda so dobili no pri nos Kupljene sreChe in sicer: Din 200.000-Din 200.000'-Din 200.000 Din 200.000- št. 62.829 št. 51.614 št. 29.370 št. 29.398 promptna 482—483.50, begluške obveznice 92—93, dalm. agrarji 90.50—91,50, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. Delnice: Narodna banka 7250—7300, Trboveljska 175—185. Zagreb. Drž, papirji: 7% investicijsko posojilo 99—99.50, agrarji 61—62.25, vojna škoda promptna 479—481 (479), begluške obveznice 91 do 92, dalm. agrarji 90—90.75, 4% sev. agrarji 60.50 denar, 8% Blerovo posojilo 97.50 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97.50—99. — Delnice: Narodna banka 7250 denar, Priv. agrarna banka 228—230, Trboveljska 170—175, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osjefcka livarna 180 denar, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 770 denar. Belgrad. Drž. papirji: agrarji 62—63, vojna škoda promptna 481.50—482.50 (482), za konec oktobra 482—482.50 (482), begluške obveznice 91.50—92.50 (92), dalm. agrarji 90.75—91.25, 8% Blerovo posojilo 98—98.50, 7% Blerovo posojilo 93—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. Delnice: Narodna banka 7275—7300, Priv. agrarna banka 231—233. Žitni trg Novi Sad: Vse neizpremenjeno, Tendenca ne-izpremenjena, Promet srednji. Kulturni obzornik Janez Pleslenjak: Polrebuježi Novele. — Samozaložba. Str. 128. Janeza Plestenjaka poznamo po njegovih Vetrnicah zadnjih let (Lovrač, Bajtarji), s katerimi se je populariziral med širokimi krogi podeželskih bralcev. »Bajtarji« pomenijo precejšen napredek od »Lovrača« zlasti v opisovanju našega hribovskega človeka iz višavja med Sv. Katarino in Škofjo Loko, ob Osolniku, Sv. Andreju in Sv. Barbari — ter še življenja v nižini med Loko in Kranjem, ki je svet njegove mladosti I Toda Pleste-njakove črtice, ki jih od časa do časa priobčuje v »Mladiki«, so pa včasih že naravnost literarno dolo izredno dobre vrste, da jih je človek vesel. Takšen je na pr. prav v eni zadnjih številk njegov spomin iz mladosti »Herodeži«, ki pa še ni pona-tisnen v tej zbirki novel, v kateri so večinoma stvari iz »Mladike« zadnjih let. »Potrebuježi« obsegajo 13 novel, ali bolje večinoma črtic iz hribovskega življenja, nekaj pa tudi iz mestnega pro-lotarskega vzdušja. V kmetskih črticah je opisan prav ta hribovski človek iz omenjenega škofjeloškega okraja, njegova ljubezen, še bolj pa borba za zemljo, njegovo trdo življenje, pa dobro in polno žrtev. To so ljudje dela, bolezni in ljubezni, originali kot Rekar v novelici, ki se prav lahko stavi ob stran Tavčarjevim sličicam iz loškega pogorja, katerih nadaljevanje so te Plestenjakove sličice. Nekatere teh novelic so res da le samo načrti za večje povesti, kot n. pr. »Mejniki«, ki zato ni izdelana, temveč samo površno nakazana povest, ali »Tinač«, ki je sicer dobra v opisovanju želje po lastnem domu, toda slaba v notranji zasnovi in zamisli, nima pravega notranjega ravnotežja; tudi »Odrešenje« je tipično večerni-ško pobarvana ter vrnitev sina iz Amerike vpliva precej kot deus ex machina. Te novele so med slabšimi v zbirki. Toda nazorna pot R e k a r j a v isto imenovani črtici od hčere do hčere, je opisana naravnost klasično kot zgled vaškega portreta, dočim je »Težka vest« močna stvar, sicer pa precej sorodna Cankarjevim mladostnim spominom. Močna je črtica »Blaže Jetika«, toda samo nakazana, najbolj pa se je posrečila »Potrebuježi«, prava podoba slovenskih bajtarjev. Morda so najtoplejši Plestenjakovi mladostni spomini (Težka vest), kljub temu, da je pri njih viden Cankarjev vpliv tako v slogu, kakor tudi v etičnem vrednotenju, Cankarjev svet in Cankarjeva ljubezen do matere dobiva v Plestenjaku novo toploto, dasi sta svet in ljubezen ostala ista. Šo bolj pa se Cankarjev vpliv kaže v črticah iz mestnega življenja, kakor n. pr. v opisovanju kasar-niškega stanovanja, ki spominja v vsem na ljubljanski Grad, v novelici »Prekletstvo hiSe na Višavi«, ali v tipizaciji »čevljarja Šojarja«, ki diha pravo cankarjansko ironijo in karikaturo. Zadnje črtice »Dnevnik brezposelnega«, »Dom obsojencev« in »Smrt« kažejo sicer na izredno prožnost Plestenjakovega izražanja in tenkega opazovanja notranjih vibracij občutkov, ki prevevajo človeško dušo, so preveč shematične in delane po Cankarjevih šablonah, toda kljub senti-mentu, ki je v takih črticah skoraj neizbežen, jo Plestenjak znal ohraniti tudi v teh čustvenih opisih trdna tla psihološke resničnosti. V celoti kažejo te novele velik naraven pripovedni talent pisatelja Jana Plestenjaka ter nje- gov resnični pisateljski živec, ki zna tudi še tako malenkostno stvar čustveno oživiti ter nazorno prikazati. Če v njih ni morda življenjske globine in globokih problemov, ki jih marsikdo išče v leposlovju in ki tudi resnično dvigajo ceno umetninam, pa je v teh kratkih črticah veliko toplote, veliko resničnega življenja, ki diha in živi in je zato ustvarjeno od umetnikovega peresa. S temi novelami si je Plestenjak zagotovil lepo ime med našimi pripovedniki, dasi ni stopil v vrste borcev za nov izraz ter ustvarja iz pridobitev prednikov. Želeli bi samo, da bi se še življenjsko poglobil, to je, da ne bi samo pasivno sprejemal zunanjo podobe sveta v svojo dušo, temveč da bi tudi bolj duhovno ustvarjajoče posegal v našo kulturo. Da pa je spreten pisatelj, je pa dokazal kljub temu. 1'osno naslonjen na svoj svet naj ga nikar ne zapušča, temveč izrabi do najglobljih korenin. Zdaj se je vkopal v zemljo in zdaj že stoji. td. * Poljski zbornik razprav o boljševizmu. Znana katoliška univerza v Lublinu na Poljskem, ki ima pravico javnosti, je izdala s prispevki svojih profesorjev ter na podlagi najnovejših tudi sovjetskih virov zbornik razprav o komunizmu pod naslovom: Itohzeicism, str. 325, in deset strani uvoda. Uvodna študija da v kratkem temeljno poznanje o filozofiji komunizma, nakar slede pregledni članki o vseh vrstah ruskega javnega življenja od začetka boljševizma do današnjih dni. Tako dve obsežni študiji rišeta verski položaj v Rusiji od carskega pravoslavja do današnjega stanja. Druge študije, vseskozi znanstveno podprte, dasi pisano v poljudni obliki, pa govore o državni totalitarnosti SSSR. o gospodarstvu, kmečkih kolhozih, o književnosti, umetnosti, rodbini in zakonu itd., končno pa tudi — kar je važno, o metodi in taktiki boljševistične propagande. Zbornik je pisan lahko razumljivo, dasi se povsod nanaša na vire ter dodobra poučuje o teoriji, še bolj pa o praksi in metodi komunizma. Uniwersitet Tow. Wiedzy Chrzešč. Lublin, Poljsko. Razprava slovenskega znanstvenika o pravo-vernosti, svetega Cirila in Metoda. Slovenci imamo v profesorju dr. Grivcu odličnega raziskovalca življenja, dela in duha svetih solunskih bratov, ki je znan po vsem slovanskem pa tudi drugem svetu. V zadnjem času se je začel na tem polju kot učenec prof. Grivca udejstvovati tudi slovenski cister-cijan p. dr. Tomaž Kurent, ki je predaval o svetih apostolih že v rimskih bogoslovnih akademijah ter se z listom »Kraljestvo božje« plodno zavzema za zedinjenje cerkva v smislu cirilmeto-dijsko ideje. Dr. Tomaž Kurent je izdal v vele-gradskih »Acta acadomiae velehradensis«, XIV, fasc. 2—4, na str. 178—213 razpravo v latinščini pod naslovom Studia quaest ionom de primatu ecclesiae saeculo IX. disputatam ilustrantia, v kateri dokazuje katoliško pravovernost svetih bratov na osnovi latinskih in slaroslovanskih virov ter s tem potrjuje Grivčevo tezo. Študija se bo še nadaljevala. Galerija ljubljanskih škofov. Marsikdo, ki ne bere slovenskih verskih časopisov, ne ve, da v letošnjem »Glasniku presvetega Srca Jezusovega« msgr. Viktor Steska opisuje galerijo ljubljanskih škofov od začetka do današnjih dni. V zadnji številki so opisani škofje Brigido, Kavčič, Gruber in Wolf. Iz te galerije dobi človek zanimivo perspektivo o imenovanju in delovanju ljubljanskih škofov ter pogled v vodstvo in razvoj cerkvenega življenja pri nas, na kar opozarjamo tiste, ki bL jih to zanimalo. Kakšno je Carskoje seto danes Dne 4. avgusta t. 1. je izšel v »Izveskih« poziv, ki ga je podpisal neki član Puškinove družbe, ki se zavzema za varstvo zgodovinskih znamenitosti v Carskem selu, katero se zdaj imenuje Puškin. Vsakogar, ki je kdaj prej videl to krasno rezidenco ruskih carjev, zgrabi bolest in zgražanje, ko vidi, v kakšno stanje je prišel ta biser pod sovjetsko vlado. »Mesto Puškin, nekdaj Carskoje selo,« pravi pisec tega članka, »ima izredno umetnostno-zgo-dovinsko vrednost Tu je v liceju preživel Puškin svoja otroška in mladeniška leta. Puškinov licej (del velike palače carice Katarine), velika palača s parkom in druga poslopja, so pravi historični spomeniki Puškinove dobe. ... Toda, tako licej kakor park, sta danes v skoraj popolnem razdejanju. Cela desetletja ni bilo to lieejsko poslopje, ki je zdaj razdeljeno v privatna stanovanja in je popolnoma zanemarjeno, nič prenovljeno. V 4. nadstropju je tik poleg sobe, v kateri je stanoval Puškin, napravljeno stranišče iz desk. Slene po stanovanjih, na hodnikih in v vežah so vlažne in zapackane, mnogo oken pa je pobitih... Nekdanji Kalarinin park, ki je bil pred kratkim prekrščen v Puškinov park in ki je neizmerne važnosti kot eden najboljših zgledov vrtno-stavbene umetnosti osemnajstega stoletja na vsem svetu ter je poleg lega tudi v kar najtesnejši zvezi s poetičnim pesnikovim ustvarjanjem, je v popolnem razpadanju. Mnoge dragocene skulpture v parku so uničene ali so izginile. V skoraj popolnem razpadu so tudi krasni paviljoni, ki so stavbarska dela znamenitih arhitektov Guarengija, Rastrellija in Kamerona. Drevesni nasadi so poruvani in uničeni. Ribniki in jarki so tako zamazani, da 6e iz njih razširja smrad. Vsako poletje postavijo v parku kopic« neokusnih trgovin in lokalov. V znameniti Kame-ronovi galeriji je sedaj restavracija. Na zgodovinskem iu umetniško najlepšem delu parka pa so zgradili kopališče in veliko kamnitno stranišče! Krasni kipi in skulpture pa so pokriti z raznimi pornografskimi čečkarijami. Večina kipov pa je poškodovanih ... Že zaradi pietete do spomina tako velikega nacionalnega pesnika, ki mu ta mesta pomenijo domovino in v katerih varstvu so tekla njegova mladeniška leta, je sovjetska vlada dolžna, da čimprej in kar najtemeljiteje na novo uredi te zgodovinske prostore.« V novi stavbi centralne banke v Mandžukuo v Hsingkingu so zdaj vzidali največjo zakladnico v Mandžuriji Grobišče pri Kanah Dvig katoliškega šolstva v Franciji Že ob pogledu na začetek nove začete zgradbe mostu v Middle Harbor Sidncyu v Avstraliji se ti zavrti v glavi. Orjaški most bodo dokoučali v enem letu Važen umetniški dogodek na Holandskem Za proslavo 40 letnice, odkar vlada kraljica Viljemina, je Holandska zbrala vse zasebne umetnine, kolikor je domačega in tujega izdelka. Najdragocenejši sliki, ki so ju pri tem našli kot zasebno last, je Rembrandtova »Mož i rdečo čepico« in pa »Slika iz Einavsa« od Vemeerja van Delfta. Že zaradi teh dveh slik bo vzbujala razstava »Moj-strovine iz štirih stoletij« v Boymanovem muzeju v Rotterdainu veliko pozornost obiskovalcev od blizu in daleč. Razstava ni samo dogodek umetnosti na Holandskem. Je tudi iste vrednosti, kakor so bile in so razstave po drugih velikih mestih Evrope. Na tej jubilejni umetniški razstavi je napolnjenih 21 dvoran s slikami in risbami. Starejši nizozemski mojstri so napolnili 3 dvorane. V sedmih dvoranah so umotvori iz zlate dobe holandske umetnosti, to je iz 17. stoletja. En prostor zavzemajo Flamci, enega Italijani in Španci in v manjših kabinetih so slike 1 r^ncozov iz 18. stoletja. Bogate in po vsebini globoke so dvorane z risbami in študijami. Rubens in Rembrandt imata vsak po eno dvorano zase. O Sueškem prekopu Kakor škatlice viigalic so goreli vagoni v Haukovu, ko so japonski bombniki napadli kolodvor Na podlagi poročila, ki ga je podal na letni konferenci francoskih kardinalov in škofov msgr. Richaud, voditelj katoliškega šolskega pokrela v Franciji, priobčuje katoliški mesečnik »Dossiers de 1'Action Populaire« pregled vse točasne katoliške vzgojnosti v Franciji. Uspehi, ki so bili doslej doseženi, so toliko pomembnejši predvsem zaradi tega, ker je treba pomisliti, da sega v Franciji svobodni razvoj katoliškega šolstva komaj 70 let nazaj. Po tem poročilu je vse katoliško šolstvo v Franciji urejeno tako, da odgovarja organizaciji državnega pouka. Razdeljeno je v štiri področja. Višji izobrazbi služi pet »Katoliških institutov« in sicer v Parizu, Lyonu, Lilleu, Angersu in Toulousi. Ti instituti imajo skupaj 410 profesorjev in 4219 študentov. Za srednjo šolo imajo 609 zavodov in sicer 571 za dečke in 38 za deklice. Na več krajih so ti zavodi združeni s katoliškimi instituti. Število učiteljev in profesorjev na teh zavodih je okrog 13.000, dijakov in dijakinj pa je približno 160.000. Daleč močneje pa so zastopane ljudske šole, ki imajo 2918 deških in 7519 dekliških šol, ki jih obiskuje 1,061.000 otrok. Slabše so razvite razne strokovne šole. »Tehničnih šol« je samo 39 in so razdeljene na 134 oddelkov za posamezne stroke. Najpomembnejše od teh so v Nantesu, Lilleu, Bor-deauxu in St. Etienne. Velik del mladine pa obiskuje državne učiteljske šole, katerih vodstvo je po veliki večini v katoliških rokah. Za vzdrževanje teh naprav se trudi cela vrsta organizacij, katerih najpomembnejši 6ta »Škofijski sindikati za prosto šolstvo«, ki so razširjeni po 62 škofijah in imajo 18.000 članov. Za strokovne, srednje in visoke šole je poseben sindikat profesorjev, ki šteje 1500 članov. Krščanske vzgojne ustanove pa so organizirane v »Zvezi krščanskih vzgojevališč«. Kot združenji, ki imata skrb za finančna sredstva, navaja j>oročilo predvsem »Prijatelje prostega poukac, društvo, ki ima 1850 edinic v posameznih krajih, in 400.000 članov, in »Zvezo staršev učencev prostih šol«, ki je bila ustanovljena šele pred nekaj leti, a ima danes že 75.000 članov. Po določbah angleško-egiptovskega sporazuma od avgusta meseca 1936, bodo zgradili vojaško cesto od Port Saida Compagnie universelle du Canal maritime du Suez« je močno pod vplivom Anglije. Ameriški manevri s topovi za obrambo loper napade sovražnih letal Po opisu Livija in Polibija je v bitki pri I Kanah (216 pr. Kr.) padlo 50.000—80.000 Rimlja- j nov; 6eveda je umrlo takrat tudi na tisoče Kar-tažanov in njihovih zaveznikov; vendar pa doslej niso še našli sledov tega grobišča. j Krajevni podatki antičnih pisateljev niso za- ; nesljivi. Podali 60 le dve trdni točki v okolici me-*ta Cannae: Jadransko morje, na katero se lahko zanesemo, saj se od takrat ni znatno predruga- j čilo, ter utrjen in dvignjen prostor nad izginulo I fasjo Cannae, kanaška Akropola. Plitve reke Ofan-go, ki se vije tam, ne moremo upoštevati, saj je v teku časa često preložila svojo 6trugo. Italijanski arheologi so več let preiskovali to okolico. Najprej so pokali na Akropoli ter našli tam stebre, spomenike, oltarje, bržkone ostanke poznejšega cesarstva, ki pa o tej bilki ničesar ne povedo. Neki kmet je našel v svojem vinogradu okostnjake, približno 1 km proč od Akropole. Tamkaj so arheologi kopali dalje ter našli veliko pokopališče, ki pa naj bo komaj v zvezi s krajem Cannae, tako domnevajo. Odkrili so poedine grobove, pokiite z neobdelanimi ploščami iz lehnjaka, opeke in kamenja, kar dokazuje, da so hiteli, ko so pokopavali. (Bitka se je vršila poleti, zmagovalec Hanibal je bil tako dolžan, da dostojno pokoplje padle vojake, zato so hiteli.) Kaj pa se je zgodilo z rimskimi mrliči? Lahko, da so jih pometali v Ofango, sežgali, ali pa pokopali. Okostnjaki v poedinih grobovih zro proti vzhodu, očividno so jih skrbno pokopali. Odkrili pa so, da so pokopavali na dva načina, bržkone zaradi različnih rodov in običajev. Nekateri imajo prekrižane roke, drugi pa desnico pod glavo, kakor da spe obrnjeni na desno. Med posameznimi grobovi je v zemlji polno okostnjakov, za Erwin Blask je na lahkoatletskih tekmah v Stock-holmu dosegel svetovni rekord v metu kladiva, ki ga je vrgel 59 m daleč Anekdota: Prisebnost Neki Anglež, visoke in krepke rasti, je prišel na obisk in vsi navzočni so ga spoštljivo jiozdra-vili. »Ta gospod je videti jako priljubljen?« je vprašal neki tujec. »O, pa še kako,« je odvrnil sosed, »ima namreč velikansko prisebnost, kar se je izkazalo, ko je bil zadnjič cirkus v mestu.« — »No, in kaj je bilo?« — »Pomislite, lev je bil ušel iz kletke, vse je kričalo in tiščalo ven, on pa je, ko da ni nič, kar mirno pristopil k levji kletki, stopil vanjo in jo za 6eboj zaprl.« katere moremo komaj reči, da so bili pokopani, zemeljska plast je debela komaj za pol zasajene lopate, ko se že pokažejo kosti. Doslej so prekopali le del grobišča, ki ga po obsegu cenijo na 20.000 kvadratnih metrov, z najmanj 15.000 do 18.000 mrliči. Vsekakor ne gre za nvadno grobišče. Razen kosti v grobovih drugih predmetov ni, n. pr. verižic, vaz, ki so jih našli domala v vseh »civilnih« grobovih, kar zavrača domnevo, da bi bilo tam mestno pokopališče, kamor bi nakopičili padle vojake. Tudi niso še našli okostnjaka, kjer bi dognali, da je od ženske, vsi kažejo na krepke fante. Tu pa tam je poškodovana lobanja, bržkone po neprevidnem prekopavanju. Zakaj so nekatere zakopali v grobove, druge kar zraven? Tri možnosti 6o: Prva — skoraj neverjetna — da je bilo to pokopališče za meščane, mrliči v skupnih grobovih pa žrtve bitke. Druga — da leže v posameznih grobovih Kartažani, v skupnih sovražniki. Tretja — da so v grobovih oficirji in vojaki, zraven pa mrtveci pomožnih čet iz španskih in keltskih krajev. Izmed treh je verjetna druga, celo kljub poudarjanju, da bi bila samo dva načina pokopavanja premalo za tako pisano sestavljena armado, kot je bila kartažanska; pokopavali bi samo na en način, ali pa na več. Zdaj merijo lobanje, iščejo morebiti priložene predmete, kar naj reši to vprašanje. Domnevajo, da se je bitka vršila južno od reke Ofango, vsekakor južno od Akropole, verjetno pa na gričih pred gorovjem Murga na jugu. Kljub previdnim izjavam znanstvenikov, da so blizu Akropole našli mesto Cannae ter velikansko grobišče, ki nima videza navadnega pokopališča, bo dala pojasnilo šele dokončna vestna preiskava. Noro imenovani sir Reginald Ford v Londonu, ki mora za primer vojne nadzorovati prehrano angleške prestolnice Spod Zmaga ljubljanskih sabJjočev v Celovcu Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Celovcu v klubsksih prastorih »Klagenfurter Atlile-tiksport Kluba« medmestni turnir med SK Ilirijo in KAC v floretu posameznikov. Borci SK Ilirije, ki jih je vodil njih dolgoletni zaslužni načelnik in učitelj g. polkovnik Cvetko, so prispeli v soboto popoldne v Celovec, kjer jih je sprejel zastopnik jugoslovanskega konzula g. dr. Jovanoviča s funkcionarji KAC-a. Našemu moštvu so Celovčani. pripravili zglo udobno stanovanje z odlično preskrbo. V soboto zvečer so se pričela tekmovanja v klubskih prostorih, ki so bili okrašeni z nemško in jugosloVSinskso zastavo. SK Ilirija ni imela svojega najmočnejšega moštva, ker sta dva člana zadržana ter so to vrzel izpopolnili trije mlajši člani, ki jim je to bil prvi mednarodni turnir. Za KAC je nastopilo sedem borilcev: VVeczereck (olimpijski reprezentant Avstrije), Furpess (sab-1 jaški učitelj KAC-a), poročnik Lutgendorf, Ogris, Fischer, Kuchling in Verzan. SK Ilirija je postavila pet borcev: Ferlan Maks, Pengov Marjan, Koršič Marjan, Jurko Oto, Verčko Lovro. Skupno je torej tekmovalo 12 borilcev, bojev je bilo 66. Po predkolu, ki se je odigralo v soboto med borci istega kluba, se je tekmovanje nadaljevalo v nedeljo še med ostalimi borci. Temu tekmovanju je prisostvoval tudi jugoslovanski konzul v Celovcu g. dr. Nikodije Jovanovič, ki je pozdravil naše borce ter jim želel mnogo uspeha. Ob 13 uri ie bilo tekmovanje zaključeno. SK Ilirija je zmagal z rezultatom 23:12, končni vrstni red posameznikov pa je: 1. Weczereck (KAC), 2. Ferlan Maks (11.). 3.' Pengov Marjan (II.), 4. 1'urpass (KAC), 5. Koršič Marjan (II.), 6. poročnik Lutgendorf (KAC), 7. Jurko Oto (II.), 8. Verčko Lovro (11.) 9. Ogris, 10. Fischer, 11. Kuchling, 12. Verzan (vsi KAC). Sodili so izmenoma borci sanu, kot predsednika razsodišča sta se pa menjala c. podpolkovnik Cvetko in g. Weber iz Gradca. Sojenje je bilo zelo dobro in v splosno zadovoljstvo Občinstva in borcev. , V pogledu kakovosti sta bili vrsti KAC-a, kakor tudi SK Ilirije zelo mešano sestavljena Obe vrsti sta imeli v svojem sestavu člane državne olimpijske, reprezentance in začetnike. V celoti so pa'borci SK Ilirije, izvzemši prvaka g. We-czerecka, v pogledu tehnike in rutine prednjačiti pred borci KAC-a. Prvoplasirani g. Weczereck je Celje c Osebna vest. Od celjske pošte je premeščena kontrolorka Marija Škoflek za upravnico pošte v Rajhenburgu, v Celje pa kontrolor Nikola Petrovič od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, mani-pulantka Apolonija Zager iz Rajhenburga m dnev-ničarka Ivana Vivod s Pragerskega. c Celjski fantovski odsek in dekliški krožek priredita v proslavo N|. Vel. kralja Petra 11. v ponedeljek, 5. septembra, ob pol devetih zveoec * veliki dvorani Ljudske posojilnice slavnostno akademijo. Cenjeno občinstvo vaBt-mo, da se udeleži akademije v kar največjem številu. c Gibanje frizerskih in brivskih mojstrov v laškem okraju. Brivci m frizerji laškega okraja so določili enoten cenik, da s tem onemogočijo vsako nelojalno konkurenco. Po daljši debati se je določilo, da bodo njih obratovalnice ob ponedeljkih zaprte, izvzemši plačilne dneve, praznike in predpražnike, da si tako tudi sami privoščijo potreben oddih in počitek, ki ga imajo že vsi drugi Sl°''c Nova kapela v salezijanskem mladinskem domu v Gaberju. V teku enega leta se je sredi Gaberja s temeljev dvignila visoka zgradba, sale-zijanski mladinski dom. Gradbena dela sicer še niso povsem zaključena, vendar nova ustanova počasi začenja služiti svojemu namenu. Ze prihodnjo nedeljo, 4. septembra, bo blagoslovljen prostor za kapelo v visokem pritličju, kjer bo poslej redna služba božja. Slovesnost blagoslovitve se bo .začela ob pol devetih, sledila ji bo pridiga in prva sveta maša v kapeli. V soboto in nedeljo pa bo ves zavod bogato razsvetljen. Domačini in okoličani, ki s pozornostjo in ljubeznijo spremljajo delo, pri tej priliki gotovo ne bodo izostali. c Lokomotiva je odbila na progi ležečega 19-letnega slaščičarja Penka Josipa iz Sp. Sečevega v Rogaški Slatini in mu prizadejala dve težki rani na glavi. Penko je obležal na železniški progi, kjer je trdno zaspal, in ni slišal vlaka, ki je privozil. Lokomotiva ga je sunila in odbila s proge, Penko pa je dobil 2 večji rani na glavi. Zdravi se v bolnišnici. član bivše avstrijske olimpijske reprezentance in je bil v jako dobri formi. Ima pa točasiio mnogo več rutine kakor tehnike. Najboljši Jugoslovan na turnirju je bil g. Ferlan, ki je v zadnjem času pridobil nmogo na tehniki in rutini in ki s svojimi bliskovitimi akcijami, s katerimi je večino bojev dobil s 5:0, zadivil vse, vključno nasprotnike. Tretje plasirani g. Pengov je imel od vseh borcev največ tehuike. I^di se, da je g. Pengov na poti, da prekorači lprtvo točko ter postane zopet najboljši floretiBt Jugoslavije. Ostali borci SK Ilirije: gg. Koršič, Jurko in Verčko so glede tehnike precej izenačeni. Borbenost,, posebno pri g. Jurkotu, in rutina vseh je odgovarjala. V splošnem pa so vsi trije, z ozirom na to, da je bil turnir njihovo prvo mednarodno srečanje,, popolnoma zadovoljili. Po končanem tekmovanju je bila razdelitev nagrad. Prvih osem borilcev je prejelo vsak lepo spominsko plaketo, prvi trije pa še posebej častna darila. Po razdelitvi sla v imenu svojih borilcev govorila za KAC g. dr. Fux, za Ilirijo g. podpolkovnik Cvetko, izražajoč željo, da bi ta turnir bil začetek tesnega sodelovanja in viteškega tekmovanja med Nemčijo in Jugoslavijo. Predvsem je poudariti, da se je turnir izve del v vsakem pogledu v viteški formi. Nastop, delo in obnašanje vseh borcev, kakor tudi delo sodnikov je bilo brezhibno in v vsakem pogledu fair. Organizacija turnirja je bila brezhibna. Potrebno pa je še poudariti moralni vpliv tega turnirja. Uspeh,: izražen v razmerju 23:12 za SK Ilirijo je visoko dvignil pri naših borcih veselje do dela in zaupanje do samega sebe, kar nam daje najboljše upanje za nadaljen napredek naših sabljačev. Mars : Hermes V nedeljo dopoldne se bosta spoprijela gornja dva kluba v borbi za točke. Vse kaže, da se bo bil hud boj, ker trenutno razpolaga Mars z odličnim napadom, Hermes pa z dobro obrambo. Oba kluba pa se tiho pripravljata na to srečanje, saj bo to gotovo ena najbolj zanimivih tekem, kar jih bo ta dan odigranih v Ljubljani. Na to opozarjamo športno občinstvo že sedaj. Celjski šport V nedeljo se bosta odigrali v Celju dve prvenstveni podzvezni nogometni tekmi. Ob pol 5 bosta nastopila na Glaziji SK Amater iz Trbovelj in SK Celje. Občinstvo je prepričano, da bo tekma nudila lepo igro, želi pa, da sodnik prekine vsako surovo igro, ki smo jo ravno pri teh moštvih lansko leto opazili. Ob istem času ob pol 5 popoldne se bo pričela prva jesenska prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Jugoslavijo. Jugoslavija bo nastopila letos pri prvenstvenih tekmah prvič kot prvorazredni klub, zato bo občinstvo še natančneje sledilo igri in navijalo za slovenski klub, ki je zadnje čase pokazal, da precej zmore, če le hoče. Pred to tekmo nastopita mladini teh klubov AEROMITING V CELJU ' se ne bo vršil v nedeljo, 4. 1938, am pak je preložen na poznejši čas zaradi slabega vremena. Vesti športnih zve«, klubov in društev SK Planina. Sporočam vsem atletom juniorjein ki startajo dne 4. 9. t. 1. na dvoboju s KAC-oin, da bo tekmovanje ob vsakem vremenu. Vsi tekmovalci morajo biti tia Stadionu že ob 14. Opremo: dres«, trenirke in spriutarice naj si atleti pravočasno oskrbe iu prineso s seboj na Stadion. Vsi spodaj navedeni a/tleti morajo breopogojno v nedeljo startati, sicer se bo proti vsakemu, ki bi brez tehtnega vzroka izostal, najstrože postopalo. To velja za sledeče atlete: Burja, Čeme, Dolinar, Gunde, Košir, Lebinger, lxmčarič, Morala, Mausar, Mravlje, Potočnik in Higler. — Načelnik. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damskoga ndseka bo v petek 2. septembra ob 19 v damski sobi kavarne Emona. SK Ilirija (lahkoallelska sekcija). Odborova seja bo drevi ob 18 v klubskem lokalu. G. blagajnik sigurno! — Tajnik. SK Ilirija (smučarska sekcija). Odborova seja bo v petek ob 20 v klubskem lokalu. — Tajnik. SK Mars. Danes trening za obe skupini. Po treningu sestanek za igralce in gg. odbornike. Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo 4. septembra t. 1. na Okrešlju v Kamniških planinah. Na manifestacijski zbor planincev priredi Osrednje društvo SPD avtobusni Izlet iz Ljubljane v logarsko dolino. Avtobus odpelje v nekleljo 4. t. m. ob 4.45, torej ob tri četrt na pet, ia ne, kakor je bilo prvotno javljeno ob 4 zjutraj. Na razpola' je še nekaj sedožev. Prijave za izlet sprejem« pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1., najknaneje dO petka 2 septembra do 19. nroiffl Zidana hiša nova, naprodaj radi dediščine. Gozdna ulica 10, Magdalensko predmestje, Maribor. (p) "VEč STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora t St. Vidu - se pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve se: Vižmarje 59. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na- obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telelon 37-33, ima napro daj večje število parcel, kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih ln stanovanjskih. hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sod ni cenilec za nasvete brez plačno na razpolago, (p) Poizvedbe Pes resast, ptičar, ki sliši na ime »Atos«, se je zgubil Barva rjava in ima maj hne sivkaste pike. - Od dati ali dopise proti nagradi trgovina H. Zottel Slov. Konjice. STRDDI Generator trofazni 10.30 KVA. mo torje 00 KS, 3000-380, istosmerne motorje kupi Perles, Osijek. (k) FORTUNA Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! REŠITELJ HALE OfcRTI in STRAH NAŠIH KONKURENTOVI Din 6.800 - Mizarski mojster I. MIRTIC, Novo mesto, nam sporoča: Vsak teden si več mizarjev ogleda moj stroj „For-tuna" iu se ne morejo dovolj načuditi veliki priročnosti in zfliož-nQ8ti istega. Se vsak je izjavil, da ga ho takoj naročil in spiii Vašo tvrdko, ki razpolaga t najnovejšimi stroji, priporočal kot najzanesljivejšo in solidno. PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 36. Napačno računano? Ne! Kajti s Kodak Duo 620 aparatom lahko naredite 16 slik 41/2X6 cm mesto 8 slik 6X9. Tako prihranite na Vašem materijalu polovico izdatkov. Slik ni treba povečavati — jasne so in lepe. To pa še ni vse; kamera je mala, format priročen, pokromana, lahka in precizno izdelana, sprožilec je na oklopu, ima optični iskalec, nakratko: kamera za največje zahteve je KODAK DUO 620 Oprema: Objektivi Xenar 3,5, Tessar 3.5, Kodak Anastigmat 4.5 in 3.5, Compur in Compur Rapid zapor (1/500 sek). Industrija mofora a. d. v Rahovlci potrebuje prvovrstne strokovne delavce za delo pri strojih Jrezkarje, strugarje, svedrarje itd.J. Interesenti naj s^A^m^« dela v ^juljljani dne 5. septembra 1.1., kjer bo inženir podjetja izbral delavce in jih napotil na poskusno delo v Rakovico na stroške našega podjetja. Na velesejmu v Ljubljani poskusite specijalitete svetovne tvrdke murni & rossi s. a. Torino in zahtevajte povsod Vermountii Martini Vermounth Martini Prij Chianti Krtini_ Generalni zastopnik za Jugoslavijo trvrdka B. MOSER, ZEMUN Moserjeva ulica 1 Med kitajskimi teroristi20 »Glej, gospod Fradon! Kako sc počutite? Bi bili radi navzoči pri odhodu Fčlix-R»ussela?« Nadzornik se je j»ojavil med dvema vrstama zabojev in kovčegov. Odgovoril je: »Oh, ne zanima me parnik ...« Še vedno je imel isti namršeni izraz, ki sem ga videl v bolnišnici. Z rokami v žepih je pregledoval neurejeno gibanje raakladalcev. »Vse zadeve v Šanghaju so povezane z neko nitjo z Wangpoom,« je mrmral, kakor bi govoril sam sebi. »Vse obstoji v tem, da najdemo to nit.. .« . v Takoj sem uganil, da je se vedno ranjen v svoji sebičnosti zaradi naše nedavne nezgode Bil je eden izmed tistih, ki se ne potolažijo tako lahko zaradi kakega neuspeha Njegova vestnost v poklicu mu jc najbrž neprestano očitala kakšno napako, ki vendar ni bila edina. Leclerc je prav povedal': vsak drugi nego 1* radon bi bil žrtev pretkanega napada »Gonga«. Toda nadzornik je bil napram sebi strožji ku-kor njegov načelnik Ko sem ga gledal tako mračnega z nagubanimi ustnicami, se mi je porodila misel, da se policaj skuša maščevati »Ste bili to noč pri Ilainiloffu?« me je vprašal. »Da.« , ,. , . , »«Gong» se je skril, a je kljub temu dosegel svoj' cilj, ker je mož mrtev. Toda pravi boj je odložen ..« . »Pravi boj! Ali menite, da drame v teh dneh niso zadostne?« »Za nas mogoče. Zanje ne.« Ker nisem ničesar rekel, je pristavil: »To ni le praska, ki jo želijo. To je prava vojna!« .. . S počasnimi koraki sva se pomikata naprej med glasnimi trgovci in napenjajočimi se razkladači. Z vrečami obloženi kuliji so se drgnili ob naju, ko so zapuščali mostek, ki je vezal obrežje z nekim angleškim parnikom. Tz ene izmed vreč, ki je bila prepolna, je padel kos suhega kruha, ki se je zdrobil pod mojimi stopali. »Parniki prodajajo skorjo, ki je ostala od potovanja,« je razložil Fradon. »Kaj bodo iz nje napravili?« Nadzornik je napravil kretnjo, s katero se je izognil točnemu odgovoru. »Kitajci znajo vse porabiti.« Prišla sva pred Felix - RousseJ. Električni žerjavi so dvigali zadnje zaboje. Neki voz jc pripeljal poštne vreče. Poslovil sem se od' prijatelja in stopil na lestvico. Vedno čutimo veselje, kadar stopimo na krov tiste ladje, na kateri simo jxrtovali. Te (leske, po katerih som se več tednov tolikokrat sprehajal, so mi ostale domače. Uslužbenci so me spoznali in me pozdravljali. Stotnik in glavni upravitelj hotela sta me vprašala, če grem z njimi do Jokohame »To bi bilo morebiti bolje, kakor ostati-tukaj,« je dejal stotnik. »Človek bi rekel, da bo v šanghaju kmalu prepir. In če se vmešajo vanj še Japonci. se bo ponovilo ono iz leta 1932.« V pivnici je bil komisar obdan oil je eašico likerja in pristavil; »Ko sem spravil vse blago na varno, sem zaprl svojo trgovino na Nanking Rnadu in zdaj prem na oddih nn obrežje Hvakonejskih je^er.« Njegov smeh je dišal po alkoholu, loda njegovo prisiljeno veselje je slabo prikrivalo razburjenost. Zopet je zahteval likerja. Komisar me je potegnil na stran: »Vidite... Razsulo so začenja... Večina potnikov, ki se je danes vkrcala, nima niti najmanjšega opravka na Japonskem. Mislijo pa, da je prav, če se oddaljijo, a prikrivajo, češ da gredo na študijska potovanja ali v toplejša zdravilišča.« Kmalu bi se bil razjezi!: »Ti ljudje pretiravajo! Položaj še ni tako resen!« »Hm, lahko postane... fn moji potniki so previdneži...« »Mogoče se piše previdnež, a izgovori sc baraba!« Oficir je bil prizanesljivejši kot jaz. »Ne pretiravajmo,« je dejal modro. »Ne smemo zahtevati od vseli sodobnikov, da bi bili junaki,' Ti gospodje imajo le eno kožo in za to se tudi brigajo! ti ki zdaj odhajalo, so prav isti. ki so zbežalii z mesta leta 1952, ko so padle prvo japonske granate na šapej. Povrnili se bodo, kakor so se že enkrat, ko bo ozračje manj nevarno. . Poveljnik je prišel v pivnico in mi prišel stisnit roko. »Kruli na mizi, no, gosjiod časnikar?« se je nasmejal. »Priznam, da se nimam nad čim prito/e-. vati.. Vsak dan'doprinese Svoje... Toda da mi priporočate, naj odplujem z vami na Japonsko. k jer boni na varnem . ..« »Saj tega gotovo ne boste napravili!« »To bi bil zločin proti časnikarstvu, poveljnik!« ' Naša družba so jc povečala. Toča j je žven-ketnl s- steklenicami. Poveljnik je jiogledal na uro. »Ura odhoda se bliža. Grem po krmarja... Oprostite mi. gospodje.« Zadnjič sva si podala roke. »Obilo sreče, gospod Martin, če bo vaša naloga kmalu končana, bom imel mogoče srečo, da vas popeljem ob svojem povratku iz Ja-ponske nazaj v Francijo.« »Čas jc previharen, da bi človek lahko vnaprej delal načrte, pa vendar hodite prepričani, da si bom, če bo mogoče, najel vašo ladjo ja homewards*, kakor pravijo par obrodile družbe na svojem voznem redu...« »Izvrstno!« V trenutku, ko je poveljnik izginil, so začeli mornarji zvoniti iz s tem prositi prijatelje in starše potnikov, naj zapuste ladjo. Poveljnik me jc pospremil do mostu. Na peronu jc policija zadrževala prodajalce, ki so kriče ponujali večerno izdajo »Shaiig-hai-News«. Moj tovariš je poslal postreščka po eno številko. »Pravijo, da prinaša dnevnik nekaj važnega ...« Dečko se je v teku vrnil. Sklonila sva se nad naslov, ki jc bil tiskan z debelimi črkami čoz celo stran: »Boniba v Carltonu.« Trije mrtvi, mnogo ranjenih Komisar se jc ozlovoljil: »'Eh, samo to!« Rekel nisem ničesar, a moje mnenje jt. bilo podobno oficirjcvemu. Položaj jc bil tako yazrvan, bojazni tako žive, da vas en navaden atentat ni mogel razburiti. Kakor da bi hotel šc bolj poudariti njegovo brez pomembnost, je komisar i/.ustil: »So dnevi, za katere «Gongu» manjka domišljije ...« Kratek žvižg siren mu je onemogočil, da bi nadaljeval. V diru sem hitel po lestvi navzdol •skupno z agentom ^Oružhe Mornarji so odvezovali vrvi. Potniki so se gnetli on ograji. * Povratek domov. Programi Radio Llubtianai Četrtek, 1. septembra: 10 Prenos otvoritve Ljubljanskega velesejma — 12 Koncert mi vvurliških orglah (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rud. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila - 19.50 10 minut zabave — 20 Heller: Češka beseda (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 20.30 Pevski zbori (plošče) — 21.10 Koncert komorne glusbe. Sodelujejo: g. Anton Trost, g. Bogomir Leskovie, gdč. Ksenija Kušeleva — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lulike glasbe (Rudijski orkester). Dragi programi t Četrtek, I. sept.: Belgrad: 20 Klavir, 20.:» Simf. konc., 31.30 Bolgarski kone., 21.45 Nar. pesmi — Zu-greb: 20 Ork. kone., 32.20 Ples. gl. Praua: 19.30 Smetanova opera »Dalibor« — Varšava: 19.30 Zab. konc., 21.20 Opera »Arležanka« — Budimpešta: 20.10 Plošče, 21.30 Pihala, 28.10 Cig. ork. — Trst-Slllaii: 21 Igro, 21.35 Planino, 22.20 Drobna gl. — Bim-Bari: 21 Catala-uijeva opera .Loreley — Dunaj: 18.411 Nar. gl., 20.10 Tovariški večer, 21 Zab. konc., 21.40 Simf. konc., 22.50 Nar. in zab. gl., 24 Nočna gl. — Kiinigsberg: 19.15 Velika žetev, 20.15 Pesmi romantike, 20.40 Simf. konc. — Stuttgart: 20.10 Pire. več. — Monakovo: 19.15 Opereta Nekaj ni v redu na Jerihovem« — Beromiinster: 20 Ork. konc., 21.45 Pestalozzijevc skladbe • £ Glavna prodajalna »Blaupunkt« »Ingelen« in švicarskih »Deso« radioaparatov »TEHNIK« JOSIP BAN J Al Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Na velesejmu: paviljon I štev. 700—703. Akademska Založba je odprla v Selenburgovi ulici št. 4 (Palača »Croatia«, vhod z dvorišča) KNJIGARNO Izvršuje vsako naročilo na knjige slovanskega, romanskega in germanskega izvora točno in solidno. SLOVENSKI in FRANCOSKI sortiment ŠOLSKE KNJIGE Priporoča se Silvester Škerl, lastnik Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, k r o v s k i h in kleparskih del za novogradnjo stanovanjske hiše v Kranju na zemljišču ob precepu državne ceste Bled—Jezersko. Vsi potrebni podatki za razpis so reflcktan-tom na razpolago med uradnimi urami od dne 2. septembra 1938 dalje v gradbenem oddelku Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Ga jeva ulica 5, II. nadstr., soba št. 221. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani do dne 9. septembra 1938, do 12 opoldne, v vložišču zavoda. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1938. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani celo ieto MOŠT (šira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov! Brez izgube časa! Brez strokovnega znanja! s pomočjo niparombina a/ii. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijcnsko! Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. poifje11 brezplačno? RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Mati oglasi v malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovaojskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Gospodična vešča slovenščine in nemščine, išče mesto k otrokom. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »1. september« 13604 Službodobe Sveže brusnice kupujem. Ponudbe : Marjan Glavnik, Ljubljana. Korespondenta za nemški in srbohrvat-ski jezik sprejmito. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 13283. (b) Abiturienta (ali stažista) iz premožne hiše, sprejmem v lekarniško prakso. Mr. ph. Miro Rožman, apotekar, Belgrad', Terazlje 5. (b) Trgovskega sotrudnika vojaščine prostega, ma-nufakturista, s šoferskim zpitorn, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Trezen« št. 13305. (b) Vzgojiteljica vestna, vešča slovenskega, nemškega in francoskega jezika, se išče k trem otrokom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod ■ Ljubiteljica otrok« 13316 Natakarje vestne, marljive z dobrimi referencami sprejme s 15. septembrom odnos. 1. okt. kavarna »Emona« v Ljubljani. Pismene ponudbe je poslati s slikami. (b) Kovino strugarje in rezkarje (Fraser) išče tovarna aeroplanov Ikarus« v Zcmunu. Prijave od S do 9 vsak delavnik. (b) Tehničnega risarja sprejme podjetje kovinske stroke. Potrebna primerna šolska izobrazba. Pogoj, odslužen vojaški rok, prednost znanje nem ščine v govoru in pisavi. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi šolskih spričeval in življenjepisom ter navedbo plače. e naj pošljejo v upravo »Slovenca« pod »Tehnični risar 1000 Celje« št. 13300. (b) Mostno tehtnico rabljeno, nosilnosti do 5000 kg, v brezhibnem stanju, kupim. — Hadl, Novo mesto. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .Wolfova ulica šL 3 Vnajem ODDAJO: Lepo lokal na "Celovški cesti 43 odda takoj I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. (n Trgovino, gostilno in druge prostore v Kožarjih »Pri dolgem mostu«, tik mestne meje ljubljanske, odda takoj v najem ali pruda I. Knez. Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. (n) emm Dijake sprejmem. Vezjak, Spla-varska 6. Maribor. (D) Dve dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Oddam tudi sobo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13297. Dijake sprejmem na hrano in stanovanje. Zveza ugodna. Rečnik, trgovec, Hoče pri Mariboru. (D) Preklic! Vsem cenj. odjemalcem vljudno sporočam, dai g. Franc Nadi žar, trgovski potnik iz Kranja, nima za. nas več pravice prodajati ali sprejemati naročila, kakor tudi nima od nas nobenega pooblastila za inkaso. A. Kern družba z o. z., tovarna čokolade in keksov, — Kranj. (o) Pouk Klavir francoščino in nemščino temeljito zasebno poučuje Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. Prijave sprejema dnevno od 10 do 16 . Tržaška cesta št. 1-1. (u) Itffif Kislo zelje, repo in cele glave za sarmo. novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47. telefon 25-91. (1) Dežne plašče, obleke, perilo itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Preskert Sv. Petra cesta 14. ' (1) Srajce za šolarje, moško perilo v največji izbiri Kreko, Tavčarjeva 3. (1) Šolske torbice in nahrbtnike v veliki izberi priporoča I. Kra-vos, Maribor, Aleksandrova 13. (1) Perutnino, pitano, štajersko, vseh vrst, živo in zaklano, nudi najceneje »Pitališče Hedžet« — Ljubljana 7. kličite telefon št. •47-69. (1) Košnjo otave bom prodajal v nedeljo, 4. septembra ob 3 pop. pri moji šupl na Ižanski cesti. Janko Predovič. Gostilno z vrtom na prometnem kraju ob banovinski cesti v bližini Ptuja, — takoj prodam. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju, št. 13282. (1) Za jesensko setev vam nudi tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva c. 24 prvovrstni - semenski ječmen in pšenico skrbno očiščeno in zajamčeno blago Resnico govore, ko trdijo. da prodajamo najboljša in najcenejša kolesa rezervne delo ln motorna kolesa. Velika Izbira 1 Splošna trjjovsla družba z o. z. St. Vid nad Ljubljano »SANOPED« - prašek za čevlje vodijo med drugimi odlične tvrdke »Peko«. »Triumf«, Trebar, Lukas. Obutev in nogavice ostanejo čiste, se ne trgajo, so brez slabega duha, ker uniči »San o ped« vse razkrajajoče mikrobe v čevljih. — Vzemite tudi Vi, stane lc 2 din. Izdeluje drogerija M. JANČIGAJ, LJUBLJANA, KREKOV TRG. ........... FRUSKOGORSKI BISPR SPECIJALITETA FIRME bruno noser veletrgovina z vinom Zemun Moserjeva ulica 1 — Telefon 37-555 Zaloga tudi v lavnem sKladlSCu v Ljubljani Zastopnik za Maribor in okolico Frane Vogrin Maribor, Majstrova 15/1. Tel. 2G-C4 ki je z zakonom zavarovan in kakovosti neprekosljiv. Da se potrošniki obvarujejo neuspelih ponaredi) naj zahtevajo izrecno izvirni frušknsorski biser, ki je zakonito zaščiten izdelek tvrdke B. Moser, Zemun. Pazijo naj. da ima zamašek žig »Fruškngorski biser«, kar jamči za izvirno polnitev Poskusite ga na velesejmu v Ljubljani 1 Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 35-39. Cene konkurenčne. (1) Rozine na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana Tyrševa št. 48. (1) Pisalni stroj velik, najnovejšega sistema, brezhiben-, poceni naprodaj. Matelič Josip — Ljubljana, Groharjeva 3. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina L]ubljana - Tyr*eva testa 36 (nasproti Gospodarske zvez«> KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l IŠČEJO: Lepo sobo hrano, skupno za sestro in brata ali dve separatni sobi Iščeta za takojšnjo vselitev študenta. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oskrba« t. 13295. (s) ODDAJO: Sobo opremljeno ali prazno -oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13303. (s) se dušite v dimu in sajaltf spomnite se da PATENTIRANA \M)NOGOREČ* PEČ tf\KURJEH)El^VM' omogoča najčistejše in higijenično delovanje 11 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN PROSPEKTI ZEPHIR" D. D. SUBOTICA Samoprodaja: Ljubljana: Venceslav Breznik Celje: D. Rakusch Maribor: Pinter & Lenard Brežice: Loschnigg & Schmidt Damske plašče za jesen, dežne plašče, jesenske obleke športna krila in bluze, jutranje halje, pisarniške halje, otroško konfekcijo nudi pred vselitvijo v nove lokale po skrajno znižanih cenah. r. I. Gorlcar Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lepo moSko in žensko blago po Din 5'— mtr., dokler je zaloga, se dobi pri I. TRPIN-u, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke Klein & Stiefel, Fulda, specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa Peter Angelo d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa 36 se razstave letošnjega jesenskega velesejma ne udeleži in prosi vse svoje interesente, da ga obiščejo v lokalu na Tyrševi cesti štev. 36 kjer so različni mizarski stroji na vpogled. Kot našo posebno specijali-teto priporočamo tri- in itriristranske skobelnike, univerzalne mizarske stroje ie od Din 6.800'— naprej, traine žage, razne novitete v kombiniranih strojih itd., itd. SPECIJALNA OLJA ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO, TURŠKO RDEČE OLJE. - OLJA TIPE »NORGINE« proizvaja ln prodala: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA 8: ZAOdlEB, lladnička 29. Tel.23-255 i 23-256 ZEMUN,Tvornička ul.70. Tel.37-317 ZAHVALA VSEM, KI SO NAM OB SMRTI NAŠE NEPOZABNE MAMICE IZRAZILI BLAGODEJNO SOČUTJE, JI POKLONILI CVETJA, MOLILI ZA NJENO DUŠO IN JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI-, IZREKAMO TEM POTOM NAŠO NAJ1SKRENEJŠO ZAHVALO RODBINI: K N I FI C, FOEDRANSPERG Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Viktor Cenčii