i
i
Mfeml* vsak tarok, CMrtak In soboto.
"zrn
k m
fMMMfemJb |fi««enina m šil
LETO IV.
U«.w '«2T-ČIOPIS ZA TRGOV^m, ilieUSTSUO IN OBRT.
je v	Gr*dOfe	Štev.	17/1.	—	Depftrf	w	m	-	štnffln	prt	Celom««	nftte	v	IJaMui	11.951,	—	ttnfla
i letna K ll& >* poileta K 95, z« čtt** >«i* K M. »m**** K M, n><ntw«M mmtet K M rrf. — PtaCa hi teli m t
LJUBLJANA, dne 16 julija 1921.
ŠTEV. 71.
rokovnjastva. S temi neurejenimi razmerami morajo kraljevi namestniki računati ter skušati z vso previdnostjo ter brez skrajnih sredstev izvesti prehod v novo ero. Pri tem bo morda prišlo do večjih tresljajev in konfliktov, ali upamo, da se bodo tudi tukaj mogla nasprotja izravnati. O Trumbičevi koncepciji države zaenkrat ni govora ter predstavlja slednja samo možno obliko prihodnjega časa, ker razvoj za tako državno obliko brezdvomno še ni dorasel ter vsa dosedanja zgodovina govori še proti njemu, zato se moremo zadovoljiti z danimi vrednotami ter iz njih ustvariti nove.
Kar se tiče posebno Slovenije, bo njen prvi kraljevi namestnik moral tudi precej globoko poseči v naše sedanje razmere, ker bo treba ustvariti dve pokrajini, katerih obseg še ni končno določen. Treba bo organizirati mariborsko oblast, ker je Maribor dozdaj samo sedež lokalne in samo delne okrožne politične uprave. Glede mej obeh pokrajin se borno gotovo prerekali ter bodo lokalni interesi stopili živo na plan. V kolikor smo poučeni, vlada v tem vprašanju še ni storila važnejših sklepov ter borno to zadevo morali še temeljito obravnavati. Tudi drugače bo kraljevi namestnik moral nastopati z vsem taktom, ker bo imel proti sebi široke vrste ljudstva, katerega vodniki oznanjajo z vso vnemo avtonomistični boj. Upamo, da pri tem ne pride do pre-dalekosežnih ukrepov, ker sila rodi le protiodpor ter jo je uporabljati samo v najskrajnejšem slučaju. Predvsem bo treba več spravljivosti in več javne treznosti, kot je zadnjič naglasilo neko slovensko glasilo, in čemur se z veseljem pridružujemo. Treba bo tudi po našem mnenju časopisni politični boj uravnati v dostojnejše in stvarnejše smeri, drugače bo vse naše javno življenje kmalu povsem za-
strupljeno in bo izgubilo ves pravec, ker se bo pogreznilo v plitke osebne boje, v katerih bodo vse zdrave politične ideje zamrle.
Stojimo na stališču, naj se državno življenje razvija čimbolj brez globokejših kriz, ker smo to dolžni svoji domovini, in naj pripada posameznik temu ali onemu razredu, tej ali oni konfesiji, zato želimo, da bi bilo delo kraljevih namestnikov uspešno ter da bi nam ustvarilo trden temelj, na katerem se bodo šele mogli brez škode za celokupno domovino vršiti resnejši politični boji prihodnjih dni.
Obrat in tarifna politika južne železnice.
Razen ogromno naraščajočih izdatkov za draginjske doklade uslužbencem, so se bile v preteklem obratnem letu 1920 tudi cene vsega najvažnejšega obratnega materijala 'izredno povišale. Tako se je cena za tono normalnega premoga koncem 1. 1920, računano v zlatem denarju, povišala za 190%, za mazilno olje za 150%, za vlito železo za 140 %, za jeklo za ležišča za 160% mirovne cene. Ako priračunimo sedaj k temu še povprečno 25 kratno devalvacijo naše krone, dobimo sliko, kako ogromna draginja vlada.
Kljub velikim političnim, carinskim in obratnim zaprekam, predvsem pomanjkanje dobrega premoga, je promet napram letu 1919 znatno napredoval. Število prevoženih čistih tonskih kilometrov na vseh progah se je napram 1. 1919 povišalo za 10 odstotkov. Proti rekordnemu letu 1913 se je doseglo leta 1920 že 80% blagovnega tovora, pač pa je povprečna dolžina prevožene proge na tono sedaj napram predvojni dobi, vsled
Kraljevi namestniki.
S sprejetjem ustavnega zakona je postala aktualna likvidacija pokrajinskih uprav ter njihova pre-uredba v okviru nove razdelitve države v oblasti. Za glavne prečanske upravne centre, za Slovenijo, Hrvat-sko ter Bosno so že imenovani kraljevi namestniki, ki bodo, s širokimi pooblastili opremljeni, imeli izvršiti težavno likvidacijsko nalogo. Mnogo bo pri tem prerekanj in izpadov v naši javnosti, ker bo treba počasi na-pustiti stare tradicije ter se uživeti v zavest, da tvorimo enolične pokrajine velike in zelo raznolike države, v kateri najdemo različne verske, kulturne in gospodarske sile. Nočemo danes govoriti o tem, ali je mogoče preko noči zabrisati stoletni razvoj in njegove usedline ter samo po-vdarjamo, da stojimo pod zgodovinskim dejstvom ustavnega zakona, ki je zavrgel plemensko individualnost ter nas postavil v novo smer, ki ima cilj, doseči čiinprej asimilacijo različnih narodovih delov ter čimprejšnjo notranjo konsolidacijo države. Stranke, ki so to delo izvedle, imajo brezdvomno zaslugo, da so ustvarile temelj, na katerem bo šele mogoče v prihodnosti izvojevati večje notranjepolitične boje katerekoli vrste. V najbližji bodočnosti bomo doživeli seveda mnogo izprememb, ki bodo prav radikalno posegle v našo tradicijo ter nas občutljivo oddaljile od dosedanjih pojmov ter bo izgovorjena marsikatera bridka beseda proti novi eri, ali to je razumljivo, da se vsak glo-bokejši državni razvoj odigrava z burnejšimi bojnimi gesli.
Kraljevi namestniki bodo morali to nalogo vršiti z uporabo vsega političnega takta in istočasno z mnogo energije. Na eni strani bo treba izvesti reformo notranje uprave v zmi-sln ustavnega zakona; pri tem bo tre-
Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilih sestavil 1. Mohorič).
I. aoba 1850—1855
Tranzitna trgovina je po letu 1848 preko Slovenije začela vsled počainega napredovanja zgradbe južne železnice Ljubljana-Trst pojemati. Ves promet iz severnih dežel je potegnil nase Hamburg, ker je bilo železniško omrežje Nemčile mnogo bolj razvito in upravljeno. To propadanje so naši špediterji, ki so imeli od prevozništva poprej ogromne zasluške zelo občutili. Leta 1852 je prišlo v Ljubljano po takratni c. kr. državni železnici, sedaj južni železnici:
1.	premoga 137 959 centov všte.vši režijski premog; 2. železa 76.383 centov vštevši 50.620 centov železniških tračnic; 3. žita 503.849 centov; 4. lanenega semena 5.327 centov; 5. sočivja 618 centov, 6. stavbenega lesa 139.327 centov ; 7. rezanega lesa (desk) 48.852 kosov; 8. vina 53.528 centov: 9. žganja in špirita 31.660 centov; 10. piva 3.777 centov; 11. cinka 1.360 centov; 12. drv 1158 klafter za režijo državne železnice.
Da bi zboljšala trgovsko-kreditne razmere se zbornica v svojem poročilu leta 1852 zavzema zato, da bi se ustanovila filijalna eskomptna banka v Ljub l ja ni, da se odpomore .elikemu
ba prenesti več resorjev v delokrog osrednje vlade, oziroma ustvariti iz dosedanjih poverjeništev ministrske pokrajinske oddelke. Ta preosnova bo težavna, ker nam primanjkuje dovolj obsežnega upravnega aparata v Beogradu, ki bi mogel takoj prevzeti ter z uspehom vršiti nove obsežne funkcije. Že dozdaj, ko smo živeli malone neodvisno od Beograda ter so sc posamezne pokrajine upravljale takorekoč same, smo mnogokrat občutili pomanjkljivost centralne uprave, ker ali sploh nismo dobili odgovora ali pa vsaj nismo našli dovolj razumevanja za špecijelne potrebe. Ne samo, da je osrednji upravni aparat vsled dolgotrajne vojske, okupacije in emigracije dobil nenadomestljive vrzeli, ki jih bo zamašila šele mlada generacija, je bila srbska upravna služba pred vojsko mnogo primitiv-nejša, ker, ni bilo toliko upravnih panog, ki jih je rodil šele najnovejši razvoj ter je tudi obsegala prilično majhen teritorij. Vse to bo treba pri likvidaciji starih pokrajin oživotvoriti ter marsikaj iznova šele organizirati. To delo, ki ga bodo v pokrajinah imeli izvršiti kraljevi namestniki, bo silno težavno in jih bo treba vsestransko podpirati. Gre za izednačenje različnih upravnih sistemov, ki si večkrat nasprotujejo ter bo v to svrho potrebno polno prehodnih form.
Kraljevi namestniki bodo tudi napram ljudstvu imeli težko stališče. Močne politične stranke niso glasovale za ustavni zakon ter je vsled tega razpoloženje v narodu prav nemirno. Ako izvzamemo Slovenijo, kjer se bije avtonomistični boj z vso ljuto-stjo dalje, je situacija na Hrvatskem in v Bosni še bolj napeta. Tamkaj je mnogo zares revolucionarnega gibanja, ker hrvatski narod deloma ne more napustiti svoje državne tradicije, ki je nanje ponosen, dočim je v Bosni žalibog še mnogo navadnega
pomanjkanju denarja. Zbornica je v svojem poročilu cenila letni promet blaga na Kranjskem 1 a 6 do 7 milijonov goldinarjev in sicer:
a) v špecerijski, materijalni in železarski stroki 1,600.000 fi. ; b) v manufakturi sukna in svile 1,200.000 fl.;
c) deželni pridelki in les 200.0?0 fl.;
d) sladkorna rpfinerija 3,000.000 fl.;
e) tkanine in b; mbaževina 500.000 fl.;
f) papirnice in oljarne 200.000 fl ; skupno
6,700.000	fl.
K temu bi bilo prišteti obrat in denarno potrebo špedicije, rudniških podjetij in velikoobrtnih delavnic, ki celokupno potrebo denarja povečujejo.
Napetost ir; pomanjkanje denarja je bilo	nastalo	radi zaporednih	slabih
letin, tudi radi odplačil posestnikov za zemlj ško odvezo, dalje ker si vsled politično	nemirnih	časov	ni upal	nikdo
zaupati	denarja kakemu	zavodu	in ker
so bila	notranja	posojila	precej izčrpala
razpoložljive privatne kapitale.
Izvozno trgovino je zelo ovirala višina srebrnega agia. Visoki agio je bilo produkcijske stroške le malo podražilo; zato pa konveniralo inozemcu pri visokem agiu nakupovati pri nas
Jeklo v zabojih štev. 0 je stalo loco Ljubljana 120 fl. v bankovcih pri srebrnem agiu 30°/n- Ako je torej ir.o-zemec poslal svoj srebrni denar v Ljubljano in ga tu zamenjal za bankovce, ga je stalo železo efektivno sam.'. 91 fl. Te ugodnosti pa je bilo deležno sa-
mo inozemstvo; tuzemec od tega ni imel nobene koristi!
Na Gorenjskem je po teh podatkih že tedaj cvetelo v okolici Kranja sitar-stvo in žimarstvo, s kateiim se je ba-vilo okrog 1500 ljudi. Letni zaslužek tega važnega izvoznega predmeta se je cenil na 800.000 fl. Izvažalo se je v Italijo, Francijo, Španijo in na Turško. Belgija pa je bila baš v tej dobi z visoko uvozno carino zaprla vrata in s tem onemogočila do tedaj živ?hen uvoz sitarskih izdelkov iz Kranjske.
V Kranjski okolici so se v tej dobi še pečali z izdelovanjem navadnih odej, takozvanih kocov. Vrednost letne produkcije se je cenila na 40.000 fl Izdelki so se proda;ali po večini v Trst, v Lombardijo in Benečijo in po sosednih pokrajinah. Istotam so izdelovali sukno (loden) in pisane konjske odeje iz živalske dlake, ki so jih prodajali v Italijo in na Tirolsko.
Usnjarstvo, ki je bilo zastopano v Tržiču je bilo baš tedaj vsled visokih cen inozemske surove kože v precejšnji krizi. Tiskarna koteninastega blaga je bila na dobrem glasu in so bili izdelki zelo priljubljeni. V Škofjeloški okolici je dobro prosperiralo izdelovanje glavnikov. Surovino so dobivali iz Trsta in Gorice, izdelke pa so po večini prodali na Hrvaško.
Z razvojem železnic se je razvilo tudi premogarstvo; železnice so postale glavni konzument v zagorsko-trbo-
veljski kotlini pridobivanega premoga. Čas prvega odkritja premogovnikov ni znan. Najstarejši anali navajajo, dn ie kanonik Pimhak že leta 1801 pri Ljubljani kopal rujavi premog in ga porabljal pri izdelovanju vitrijola. I.eta 1803 je začel državni erar kopati premog in ga porabljati za glažuto. Leta 1821 je bilo vse prodano nekemu zasebniku. Produkcija v Zagorju je znašala leta 1851 200.000 centov premoga, od katerega je porabila ljubljanska sladkorna rafinerija 50.000 centov, ljubljanska tkalnica in predilnica 5.000 centov, cinkarna in top Inica v Zagorju 80.000 centov, privatniki in paroplovba v Sisku
65.000	centov.
Večji razmah produkcije je oviralo to, da ni bilo dovolj transportnih sredstev na razpolago. Zbornica je že takrat pledirala za to, da bi se tudi v Zagorju zgradila dovozna železnica k rudniku, kakor je bila v Hrastniku.
Leta 1S52 znaša produkcija že 211.450 centov v vrednosti 31.700 II. loco jama. Od tega je rudnik porabil za deputat, i premog 72.600 centov, c. kr. železniško obratno ravnateljstvo 96.810 centov, podonavska paroplovna družba preko Siska 14.230 centov, 14.480 Ljubljana, 12.580 papirnica v Vevčah. Od jlubijanskega kontingenia se je porabilo 13.550 centov za industrijske svrhe in le 930 za domačo porabo, ker ognjišča po večini še niso bila urejena za kurjavo s premogom.
novih državnih mej znatno padla. Leta 1913 je znašala 158 km in leta 1920 pa le 101 km.
Osebni promet je bil leta 1920 še celo večji kot 1.1913. Vsled državnih mej pa je povprečna pot potnika znašala le približno polovico oije leta 1913. Italjar^ke linije pri tem niso vštete, ti statistični podatki so za celo prometno vodstvo, predvsem za organizacijo voznega reda in dirigiranje voz važnega pomena. Obžalujemo le, da ni bil priobčen detajlni izkaz tonaže posameznih naših železniških postaj v blagovnem prometu in frekvenca v potniškem prometu, ki bi bil za nase gospodarske kalkulacije prepotrebna podlaga.
V blagovnem prometu pripadejo po kilometrih ton na omrežja južne železnice v posameznih državah sledeči odstotki: na Avstrijo 64%, na Jugoslavijo 30% in na Madžarsko 6%. Človek bi bil pričakoval baš na-»protno, da bomo v Jugoslaviji, kjer ima južna železnica vse premogovnike v rokah, imeli rekord. Iz teh številk je razvidno, da gre omejevanje prometa, ki ga je vpeljalo ljubljansko obratno ravnateljstvo na škodo interesentov in železnice same malo predaleč in želeli bi,' da se s to prakso preneha. Tudi govori dosti momentov za to, da ni baš vedno carinska uprava kriva za vse, kar se zadržuje na predkolodvorih, marveč, da so nekatere med in po vojni dovo ljeno prometne olajšave (dodatni dobavni roki, stojnine itd.) vstvarile na železnici nezdrave razmere, katere bo treba likvidirati. Že dosedaj bi se bilo lahko z malo dobre volje začelo bolj komercijelno in manj birokratsko obratovanje. Ugotoviti moramo, da je v interesu železnice same, da polagoma likvidira represalije na-prarn strankam, ki so izražene v različnih naredbah.
Investicijski program južne železnice je bil kljub neugodnim razmeram precej obširen. V Sloveniji je zidala mnogo polpermanentnih in permanentnih stavb za urade, za uradništvo in znatno napredovala pri razširjenju proge Zidanimost-Sisek.
Vendar ne smemo prezreti, da je pri tem južna železnica zopet pokazala svoj dezinteres napratn potrebam trgovskega prometa in ni od prevrata pa dosedaj kljub raznim pritiskom od strani vlade in kljub temu, da je po koncesijski listini k temu zavezana, na nobenem svojih izredno važnili križiščih še dogradila prepotrebnih carinskih skladišč, ki bi bila znatno razbremenila vozni park in olajšala poslovanje trgovskemu svetu, kakor tudi carinski upravi. Te ‘kljubovaluooti ji"?m čslcznici n? moremo odpustiti, ker je ž njo napravila interesentom znatne škode. — Upamo pa, da bo vsaj sedaj te svoje
Leta 1853 se je produkc:ja že zvišala na
267.000 ccntov, od katerega ie odpadlo na režijski premog za rudnik 91.000 centov fn za južno državno železnico
161.000 centov Odstotek ostalih odjemalcev je padel, ker so začeli v večji oddaljenosti konkurirati novo odkriti rudniki. Cena in vrednost produkcije, na je kljub večji producirani množini padla in je znašala komaj 30.000 fl. loco jama.
Leta 1856 je znašal:1, cena stota ruiavega premoga 22 krajcarjev in se je računalo, da se bo lahko dobavljal v Trst po 32 krajcarjev — ker se je železnica dogradila šele prihodnje leto — in da bi lahko konkuriral dragemu angleškemu premogu. Angleškega premoga se je frlo uvozilo I. 1856 v Tr;t 681.225 centov, ali trikrat toliko, kot je znašala cela produkcija v Zagorju.
Produkcija Zagorja za leto 1856 je izkazana s 19^.921 centi po 7 krajcarjev* torej v skupni vrednosti 22.740 fl.
Koncem leta 1856 št"iemo v "lavnem mestu v Liubljan' 13 tovaren s 648 delavci in 1,581.500 fl. obratnega kapitala. Od tega pripada na: 1 tovarna r?, bombaževo bbgo s 335 delavci; 1 tovarna za kemične izdelke z 20 delavci; 2 tovarni za žgine pijače z 8 deiavci; 1 tovarna za mehanične izdelke z 9 delavci; 1 tovarna za ilovnate in lončarske izdelke z 6 delavci: 1 tovarna
hibe popravila in na Rakeku, v Ljubljani, v Dravogradu, v Središču in v Mariboru-Teznem velikopotezno zgradila to, kar trgovski promet vsled novih državnih mej neobhodno potrebne in da ne bo treba več od vlade urgirati teh naprav. Vsega priznanja vredne so velike investicije za varnostne naprave na obsavski progi, ki so bile vsled lavinske katastrofe leta 1917 postale nujno poirebne. Glede bodočih investicij ne podaja poročilo občnega zbora nobenih podrobnosti, vendar mislimo, da bi bilo predvsem nujno v Zidanem mostu dogra-dti direktno zvezo na Zagreb in začeti s polaganjem druzega tira proti Zagrebu.
Namesto črnega premoga se je porabljal izključno rujavi premog. — Vsled slabe kvalitete rujavega premoga so lokomotive zelo trpele in se je vsled tega porabilo od 45 do 55% premoga več.
Z ozirom na to, da je že sedaj jugoslovansko omrežje južne železnice bilo aktivno, ko je bil ves transverzalni promet preko Koroške in na Madžarsko zaprt, je pričakovati, da se bo z otvoritvijo teh mej finančno stanje južne železnice znatno zboljšalo. Poročilo samo omenja, da je za-prtija prometa na teh dveh linijah, ki sta najvažnejši transverzalki med agrarnimi deli Ogrske in industrializiranim zapadom, zelo občutno zadelo finance južne železnice.
Nove državne meje so omrežje južne železnice razkosale, da ni bilo med koroškim delom južne železnice in avstrijskim ter tirolskim nobene zveze. Tako tudi pri nas med omrežjem v Sloveniji in med Barč-Pakraško progo ne. Zato je južna železnica stremela po tem, da je dobila od Italijanov, ki so zasedli južno Tirolsko, pravico komercijelno peage (prevoza) med lnnichenom in Bren-nerjem. Tako se računa blagovni promet na obeh ločenih delih na Tirolskem in na Koroškem od 15. februarja 1921 kot na enotni progi. Vsled pravice preračunanja tarif za tranzitne proge tvorijo proge južne železnice od Siska do Kufsteina tarifarno enotno mrežo, kar je za cel promet iz naše države na zapad, v Švico in Nemčijo izredno važnega pomena. Na podlagi sklepov celovške konference meseca maja 1921, je dobila južna železnica pravico tranzitiranja preko Maribora in Dravograda in s tem vzpostavila zvezo med Avstrijo in Koroško. Ker je ministr. svet dovolil tudi prako preko Kotoribe, bo v najkraj-tudi preko Kotoribe, bo v najkrajšem času celo omrežje pod enotnim obratom in s tem prometno ogrodje bivše monarhije, katero južna železnica proslavlja, r^taurirano.
Južna železnica je bila pi va, ki je leta 1919 začela obnavljati medna-
za sladkor in sirun z 215 delavci; 6 tis-karen s 55 delavci.
Na celem Kranjskem so se nahajale koncem 1855 l. 102 tovarni v tedanjem smislu tovarniškega obrata. Od tega je pripadlo na železarsko stroko 36 podjetij (fužine, topilnice, valjarne) na izdelovanje železnih izdelkov 17, usnjaren 11, tiskaren 8, kovinskih podjetij 7, papirnic 5, tekstilnih tovaren 5, kemičnih 5, 2 strojni, 2 tovarni Žganih oi-jač, dalje po ena tovarna zrcal in stekla, sladkorna, keramična in lesnih izdelkov.
Trgovin in trgovskih skladišč izkazuje statistika koncem 1855 let i 390. Od teg? pripade 166 na špecerijo, kolo-nijalrio odnosno mešano blago i~ 40 na drobno kosovno blajo. Od ostalih strok je bilo: trgovin z železom 15. z žitom 18, z galanterijo 12. s surovinami 75, z vinom skladišfa in zaloge 8, s platnom 7, s posodo 5, s pisarniškimi potrebščinami 5, z umetninami 4, s steklom 4, s pohištvom 3. z usnjem 3. s papirjem 3, s podobami 3 raznih trgovin 6.
Obrti so se delile: 1. na obrti z užitninskitni predmeti po številu 637 s 611 pomočniki in 246.000 fl obr?.tnega kapitala. 2. obrti z neužitninskimi predmeti 323 s 677 pomožnimi delavci in
121.000	fl. kapitala. 3. Komercialni obrti 359 s 216 delavci in 122.000 fl. kapitala.
(Dalje prihodnjič.)
rodni direktni promet. Dosedaj je vzpostavila direktni blagovni promet med Čehoslovaško in Italijo preko Avstrije; Čehoslovaško in Jugqslavi-jo preko Avstrije; Poljsko in Italijo (Trstom); Madžarsko in Avstrijo; Čehoslovaško in Avstrijo; Nemčijo in Avstrijo; Nemčijo in Madžarsko; Švico in Italijo preko Avstrije; Avstrijo in Poljsko; Italijo in Jugoslavijo in sedaj se je sklenilo še med Madžarsko in Jugoslavijo ter med Madžarsko in Italijo preko Jugoslavije. —
Iz tega je razvidna cela daleko-sežnost posredovalne vloge južne železnice v transkontinentalnem prometu. Tudi so te provizorne prometne pogodbe že več ali manj prelimi-narji za obnovitev zveznih taril, kar nam tudi jasno kažejo izpremembe pravil glede tarifnih komitejev, o katerih smo zgoraj poročali. Naše gospodarske korporacije, posebno trgovska zbornica, morajo zahtevati vsled tega brezpogojno, da se pritegne strokovnjake iz trgovskih krogov v te komisije, da bodo zastopali interese našega gospodarstva, da se ne obnovi proti nam naperjena, tarifna politika Dunaja, katero bi gg. Jelič in Cerovič v svoji indiferentnosti in nepoznanju slovenskih razmer v upravnem svetu najbrž brez natančnega študija kar odobrila.
Ktiko važno je to za našo gospodarsko bodočnost, je razvidno iz sledečega odelka letnega poročila, ki pravi dobesedno na strani 20: »Bei der grossen Bedeutung, welche die Entvvicklung des adriatischen Ver-kehres jederzeit tur die Siidbahn hatte, richtete sich unser Augenmerk besonders darauf, baldigst wieder zu direkten Verbandgutertarifen mit den Adriahafen zu gelangen, um die diesmal unsere Tarifpolitik geforder-te, vordem so vveitgohende Anzie-hungskraft der Adriahšifen ^gegeniiber dem Wettbe\verb der nordischen Ha-fen ehestens und vvomoglich im fruh-eren Ausmass wieder herzustellen.
Kdor ve, kako sistematično se je z bivšimi jadranskimi tarifami oviral
razmah in gospodarski razvoj Slovenije, ta spozna tudi vso nevarnost, ki nam vsled obnovitve takega tarifnega režima preti. Ker nismo več podaniki Avstrije in imamo svoje zastopstvo v upravnem svetu, zahtevamo, da morajo ti gospodje znati varovati naše interese, česar dosedaj niso storili. Zalo obžalujemo, da vlada ni pri tem našla boljših kandidatov, o katerih bi se vsaj smelo trditi, da poznajo gospodarske razmere v Sloveniji in njih odnošaje k južni železnici.
Nove takse.
(Konec.)
Praktičen finančni efekt taks že za preteklo leto, ko je bilo zavedenih le nekoliko postavk srbskega taksnega zakona je razviden iz naslednjih številk: Slovenija je plačala za prvih devet mesecev, proračunskega leta 1919/20 na taksah 3 666.317.20 denarjev za isto dobo v letu 1920/21 pa 11,883784.000
dinarjev, torej znaša povišek 8217.466.000
dinarjev.
Za prvih deset računskih mesecev finančnega leta 1920/21 je bilo za Slovenijo predvideno 11,432 031 20 dinarjev in efektivno vplačano pa 1 1,883.784 02 dinarjev, torej napram proračunu 451.752 dinarjev več. Za celo državo znaša prebitek napram proračunu 64 669.129 dinarjev.
V kronah ^e je porazdelil proračun taks na posamezne pokrajine naše države za leto 1920/21 na sledeč način: Vojvodina	61,490.000	kron
Slovenija	54,873.350	»
lirvatska-Slav.	47,000.000	»
Srbija	42,000.000	»
Bosna-Herceg.	20 350.000	»
lialmaoja	4,078.650	»
Črnagora	2.000.000	»
in sicer odpade v Vojvodini na pravne takse 46 milijonov, na kolke 13 milj., na nove takse 2 milj., na službene takse
400.000	in na lovske takse 90 000 kron. Na Hrvaškem donašajo pravne pristojbine 35 miljonov, kolki 10 milj in nove pristojbine 2 miljona kron. V.Bosni donašajo kolki 8 miljonov, pristojbine 5 mi-
ljonov, prepis imovine 54 milj., nove tfckse 1 5 milj., ostalo razne druge takse, v Dalmaciji kolki 1,660.000 kron, pravne prjstojbjne 1,900.000 kron, nove takse
300.000	kron, ostajo razne takse. Razmerje taksenih dohodkov v Srbiji pa je povsem drugo. Tam znaša od celokupnih dohodkov 42 milijonov kron, dohodki od kolkov (taksenih mark) nad 38 miljonov kron. Proti njim so vse druge pristojbine uprav malenkostne. Sedaj pa se njihov zakon razteguje sukcesivno k nam, med tem ko se nam pušča še vse stare pristojbine bivše monarhije.
V tem leži cela hiba tega sistema takozvariega izjednačevanja pristojbin in v tem leži vsa krivičnost finančnega izkoriščanja tostranskih pokrajin. Zato bi bilo jako umestno, da bi se gospodarske korporacije skupno z našimi po;+ slarici zavzeli za revizijo teh nejedna-kosti, ki so vsled tako enostranskega izjednačevanja nastale. Nedvomno je, da so že lansko leto takse vzbudile mnogo opravičene kritike in je zsto pričakovati, da bodo nove in povišane takse, ki smo jih v predhodnjih številkah navedli in ki se jih namerava uveljaviti z novim finančnim zakonom, naletele na še večji odpor.
V splošnem moramo k projektu novih taks pripomniti, da mu predvsem manjka sistematike. Nahajajo se v njem stvari, ki absolutno ne spadajo v pri-stojbinski zakon in katere bi bilo bolje urediti s posebnim zakonom, kakor so veselični davek, pristojbine za voze, avtomobile, in plovne objekte in drugo.
Tudi pobira finančno ministrstvo na podlagi že vpeljanih taks pristojbine za vsa druga ministrstva (za šume in rude: pristojbine za žage, za poštno ministrstvo : poštnočekovne pristojbine itd.) samo za trgovinsko ministrstvo ne. Tako so sedaj izločili iz pristojbinskih določb stvari, ki bistveno spadajo notri. To so naprimer: pristojbine za zaščito industrijske svojine, meroizkusne pristojbine, pristojbine za puncovanje itd.
Pri taksah na delnice bi bilo vsekakor potrebno, da bi se bilo določilo tudi postopanje v slučaju, da se namesto z delnicami družabniki udeležijo podjetja s premoženjskimi vlogami. Dalje je potrebno, da se natančno določi kdaj nastaja zaveznost plačanja pristojbin pri družabnih podjetjih. Nepravilne se nam zdi, da se pri ieh taksah ni vpeljalo aamisijske takse za inozemska pod jetja in sicer kot ekvivalent za rento, katero dobiva tuje podjetje potem Iz naše države. Da bi bile takse sistematične, bi bilo treba tudi razen kuponskih pristojbin, zavesti fakso na takozvano superdividendo od delnic, ki presega navadno izmero obresti in sicer v izmeri 1 '/j °/., kar bi odgovarjalo taksi od igralnih dobitkov. Tudi glede plačevanja takse za prodajo premičnega blaga bi bilo treba vsekakor pojasniti, ali se ima plačevati brezpogejno ali samo tedaj, če se o prodaji izgotovi posebna pravna listina. To objasnjenje je za trgovski promet izrednega pomena. Že poprej smo omenjali, da je nedopustno za vse prenose imovine določiti samo eno enotno postavko 5°;o. ttcitem ko smo dosedaj imeli v Sloveniji male kmetijske posesti sploh oproščene od pristojbin, se sedaj malo posest, dedištvo, prenos v sorodstvu in zemljiške špekulacije vse meče v en koš. Niti za ekse kutivne prodaje se ne določa nobenih olajšav.
Mnogo umestnejša kot cela vrsta sekaturnih taks pri carini bi bila upe-ljavs efektno prometnega davka za celo državo, ki naj bi se‘bil raztegnil na ves promet z devizami in valutami, ki so danes notorično zelo lukra-tivni bančni posli, ki so popolnoma neupravičeno davka prosti. Socialna pravičnost in ekonomska porazdelitev bremen bi bila p č zahtevala, da se je te špekulativne posle in borzne kupčije intenzivneje potegnilo k prispevkom za državno blagajno. Nevzdržna je določba o pristojbini za plačilne naioge, ki se izdajajo uradoma V njih se zicali skrajni birokratizem, ki ne spada v moderno demokratično državo.
Predvidene so različne ta ese zi rekurze, pritožbe itd., ki se morajo plačati ne glede na to ali se prošnji ugodi ali ne. Po našem mnenju šele pozitivna rešitev daje državi pravico do pristojbine.
Konečno predvideva projekt taks še v § 15. povišanje vseh veljavnih
stalnih pristojbin po dosedanjem zakonu na štirikratno svoto.
Tako povišanje taks je za gotove kroge mnogo občutnejše kot navadni direktni davki in njih finančri efekt je mnogo izdatnejši kot vsi realni in osebni davki z dokladami skupaj. Z ozirom nato bo naloga pospodarskih korporacij, da ta projekt podrobno proučijo in da še pred uzakonitvijo novih taks zahtevajo od finančnega ministra nekatere nujnopotrebne korekture, med njimi posebno za trgovstvo, da se hipertrofija taks v carinski stroki odpravi.
Takse so monstrnozen državni vir dohodkev, ki ne sme postati v našem državnem gospodarstvu pravilo, radi tega je treba že sedaj začeti urejevati njegove obsežnost. Pripuščamo ga državi samo momentalno kot izhod v zadregi, .oda izrečno in edinole pod tem pogojem, kot prehoden izreden državni donodek.
Nedeljski počitek trgovinskih obratih.
Pred kratkem smo poročali, da je deželna vlada za Slovenijo odločena, urediti enotno nedeljski počitek v Sloveniji. Na podlagi okvirnega zakona z dne 18. julija 1905 drž. zakona št. 125 o nedeljskem počitku so namreč bivša avstrijska namestništva in deželne vlade izdale za svoj okoliš več naredb. Že iz tega vidika se je rodila potreba, da se v Sloveniji enotno uredi nedeljski počitek. Ali ta stran vprašanja je bolj aka-demičnega značaja ter je akcijo deželne vlade, odnosno poverjeništva za socialno skrbstvo oživotvorila zahteva trgovskih delojemalskih organizacij, naj se načelno uvede v vseh trgovinskih obratih v Sloveniji, brez ozira na velikost kraja in na njegovo posebno lego popolni nedeljski počitek. Na temelju pismenih izjav prizadetih organizacij o nt ieljskem počitku, katere sta podali tudi zveza trgovskih gremijev in zadrug ter trgovska in obrtniška zbornica, je poverjeništvo za socialno skrbstvo sklicalo anketo na dan 8. tm., ki so se je udeležile delodajalske in delojemalske organizacija Trgovstvo stoji glede nedeljskega počitka na stališču, da je vsled popolnoma raznolikih krajevnih razmer neprimerno, uvesti splošno popolni nedeljski počitek, ter ima pri tem svojem stališču za seboj vso kmečko prebivalstvo, ki tvori ogromno večino interesentov. Popolni nedeljski počitek smo predlagali samo za mesta Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj, dočiin naj bi v drugih krajih odločevali gremiji za svoj okoliš. Naproti odjemalcem, ki so vztrajali pri svoj h zahtevah, je vlada osvojila naslednji kompromisni predlog, ki se glasi:
Za avtonomna mesta Ljubljano, Celje, Maribor in Ptuj velja popolni nedeljski počitek. V vseh drugih krajih smejo biti trgovine odprte samo prvo in tretjo nedeljo v mesecu dopoldne 4 ure, vse druge ure bodo trgovine zaprte. Trgovski nastavljenci dobe ket odškodnino proste vse praznike v letu, ob praznikih bodo trgovine zaprte.
Na ta vladni kompromisni predlog so trgovski nastavljenci pristali. Pri tem pa je vlada brezdvomno šla predaleč, ker zakon govori samo o nedeljskem počitku, ter molči o praznikih, ter je izključeno, določila o nedeljskem počitku uporabljati tudi na delo ob praznikih. Taka interpretacija nedeljskega počitka nasprotujo zakonu in jo moramo že s formalnega pravnega stališča ed-klanjati. Mnenja smo, da bo na ta način, tudi ako izvzamemo po našem mnenju nepraktično določitev štiriurnega dela na prvo in tretje nedeljo v mesecu, prišlo do precejšnjih konfliktov med deželo in večjimi mesti. Tudi mislimo, da kmetskemu prebivalstvu s tako ureditvijo nedeljskega počitka ne bo ustreženo, ker ne bo imelo pravega pregleda, kdaj so trgovine odprte, oziroma zaprte.
Iz teh razlogov moramo vztrajati pri svojem prvotnem predlogu in moramo zahtevati od vlade, da ne izda tozadevne naredbe v obliki gornjega kompromisa. O nadaljnem poteku tega vprašanja bomo še poročali.
Poštne in telefonske pristojbine.
S 1. majem so se pristojbine za poštni pisemski, denarni in paketni promet tako zvišale, da pomeni dopisovanje oz. pošiljanje poštnih paketov posebne vrste luksus. Kaj pa mislite! Za vsako dopisnico ali razglednico-krono, za pismo 2 kroni; če pa je težko nad 20 g 3 krone in naprej, odpošiljatev najmanjšega paketa s pošto pa velja kar 20 kron. Pristojbine za brzojave, priporočena in ekspresna pisma so tudi tako narasle, da si vsak trikrat premisli, pre-dno se posluži tega načina občevanja, četudi ga morda narekuje potreba in slučaj. S 1. julijem so tudi telefonske pristojbine tako poskočile, da je uporaba telefonov postala naravnost problematična.
Oglejmo si malo posledice zvišanja gon omenjenih' pristojbin! To zvišanje utemeljuje poštna uprava s tem, da mora zvišati dohodke v poštnem prometu, tako, da bi ž njimi po možnosti krila vso poštno režijo. To je popolnoma napačno stališče, ker spada pošta med one dr-žavno-upiavr.e panoge, ki niso namenjene same sebi, ampak njih cilj je, pospeševati splošno-gospodarske in kulturne prilike. Iz tega vidika pa ne sme poštna uprava gledati, kako bo mogla kriti vse "svoje izdatke (za upravo poštnih poslopij, za plačevanje osobja, za vzdrževanje brzojavnih in telefonskih naprav) z lastnimi dohodki, a.iipak, kako bo najbolje zadostila gorenjim potrebam.
Kako je uplivalo zadnje povišanje v fiskalnem oziru, o tem še nimamo statističnih podatkov. Toda kakor ni železniška uprava dosegla s povišanimi tarifi — vsaj v prvih mesecih ne — povišania dohodkov, tako smemo isto trditi glede povišanih poštnih pristojbin.
Pa vzemimo, da bo poštna uprava bilježila črez čas na ta načm večje dohodke v isti časovni enoti. Vprašati se moramo pa, ali odtehta to povišanje škodo, ki se je oz. se še bo prizadjala gospodarskemu in trgovskemu prometu in s tem splošnosti. Vse naše gospodarsko življenje na raznih panogah se nahaja še v stanju poskušanja, razvijanja in počasnega napredovanja. Vsak udar, ki zadene pri tem delujoče sile, osebe in organe, zaustavi funkcioniranje, odnosno je kompiikuje in podraži. Ta vpliv je pripisovati tudi povišanju poštnih pristojbin Opetovano se je grajalo z narodno — gospodarskega stališča, da išče finančna uprava večino svojih dohodkov v carini, taksah, železniških in poštnih pristojbinah. Priznamo, da je treba v državnem gospodarstvu čmipreie napraviti red, t. j. doseči ravnovesje v državnem proračunu, toda to naj se doseže z radikalno reformo davčnega sistema in finančnega upravnega aparata za celo državo, ne pa z naredbami iz zadrege, ki odpomorejo za trenotek državnim blagajnam. Pri tem pa imajo te tudi ta efekt, da povzročijo — to velja ravno za razna poviševanja pristojbin — avtomatično podražtnje raznih predmetov. Tako državna uprava na eni strani pobija draginjo, na drugi jo pa dela. Za-dača i državnim i zasebnim činiteljern pa bi morala biti, da delajo dosledno in vzajemno za zmanjšanje draginje.
Posebno hud odpor je bil proti povišanju telefonskih pristojbin. Mnogi naročniki so telefon odpovedali, drugi ga najbrže še bodo. Ti ramreč začasno še čakajo, ali bo poštna uprava spričo mnogih protestov in pritožb povišanje umaknila. Ako hočejo poklicani čuvarji, da raste razvoj naše industrije in trgovine, da napreduje naše celotno gospodarstvo, potem smemo pričakovati, da bo poštna uprava ukinila zadnje povišanje naročnine za telefon in omilila druge previsoke poštne pristojbine, zlasti za brzojavke in pakete.
Franjo Souvan:
Problem draginje.
(Konec.)
Izvoz živine naj bi bil dovoljen izključno le jugolovanskim firmam, ki so pri nas v Jugoslaviji protokoli-rane in ki pri nas plačujejo davek. Država mora ščititi naše izvozničarje nasproti tujim ljudem. Kdor ne doprinese dokaza, da je naš državljan,
temu naj carinama na meji zapleni vso živino. Kajti ravno ti tuji agenti in prekupci, posebno iz Italije, draže živino, ker plačujejo vsako ceno. Saj je prav, da zaslužijo živinorejci in poljedelci, ampak vsaka reč ima svoje meje. Tudi cene živini in mesu.
Najtežja je regulacija cen pri im-portiranih predmetih, n. pr. pri manufakturi in pri čevljarskih izdelkih.
Kar se manufakture tiče, smo danes še popolnoma odvisni od inozemstva. Začetki domače tekstilne industrije so še v povojih. Na žalost zalagajo naš trg danes skoro izključno Italijani s svojimi slabimi in s pre-kupljenimi angleškimi in francoskimi blagovi. Češko blago je skoraj popolnoma izginilo z našega trga, dasi je neprimerno boJjše od italijanskega m deloma lahko konkurira s francoskim in angleškim. Zakaj je tako? Zato, ker se dobi iz Trsta vsako blago v 3—4 dneh; iz Češke pa v 3—4 mesecih, če gre po sreči, in če ni težav pri zacarinjenju na avstrijsko-če-ški meji in potem zopet na avstrijsko-jugoslovanski meji. To so stvari, ki bi morala vlada nanje misliti. Treba bi bilo olajšati tranzitni prevoz za češko blago in češko blago sploh oprostiti vsake carine. Cehi so naši zavezniki in če pripomoremo njihovi kroni do nekoliko višjega kurza, mislim, je to za nas bolje, kakor če gre lira tako neupravičeno kvišku. Vsemu temu pa je krivo edino dejstvo, da kupujemo skoro vso manufakturo v Trstu ali Milanu; ker kaj drugega Italijani itak nimajo za izvoz pripravljenega razven južnega sadja, čegar važnost pa se po mojem mnenju močno pretirava.
Paralelno s tem pa naj bi vlada skrbela za razvoj domače tekstilne industrije. Svoječasno Ogrska ni imela prav nobene tekstilne industrije. Država pa je v 40 —50 letih vstvarila prav lepo domačo tekstilno in pletilno industrijo. Država je dajala tvrdkam stavbeni prostor zastonj ali za polovično ceno in jim zagotovila vse mogoče davčne olajšave. Vabila je tudi tuje tovarne, naj se preselijo na Ogrsko ali naj vsaj ustanove iilijalke na Ogrskem; pogoj je bil samo ta, da je pri ogrskem podjetju investiran do 51 % (ali več) domač madjarski kapital, in da stanuje eden glavnih šefov ali nekaj upravnih svetnikov na Ogrskem.
Ali bi ne bilo to tudi pri nas dobro? Toliko bolj, ker se s tako preselitvijo pridobe strokovno izobraženi ljudje in pa potrebni stroji, ki stanejo, če jih kedo danes nabavi, sami na sebi milijone.
Kakor čujem, so se hoteli preseliti iz Nemške Avstrije (Dunaja) razni fabrikanti, ki izdelujejo svilene naglavne rute za ženske, kakor se nosijo pri nas, pa se jim je odgovorilo, da bode svilena industrija ostala v državni upravi. Ne vem, če je to praktično. Državna uprava je notorično dražja od privatne, in mi moramo še naprej importirati svilene rute z Dunaja, ker jih pri nas še dolgo ne bodo znali izdelovati po našem okusu. Nepotreben import.
Čevljarska obrt je pri nas že lepo razvita in tovarnarji zahtevajo zaščitno carino. Jaz mislim, da naj bi to vlada dobro prevdarila, predno se odloči. Ne rečem, za luksus-čevlje in za finejše usnje naj bi se le uvedla zaščitna carina — pri navadnih čevljih pa je stvar drugačna. Lahko bi na ta način nastal nekakšen trust ali kartel, če bi se ne bilo več bati inozemske konkurence; v vseh sosednjih državah bi bili čevlji po ceni, samo pri nas dragi. Seveda, če dajo tovarnarji v tem pogledu gotove kavte-le — potem slobodno!
V teh skromnih mejah more vlada nekaj storiti proti draginji. Legitimna trgovina bode samo pozdravila dejstvo, če pridejo enkrat cene zopet na normalno višino in se potem ustalijo.	1
Velika demagoška neresnica je, da legitimna trgovina dela draginjo. To ni res! Legitimni trgovec ne želi drugega, kakor da so cene čim največ stalne,'- Seveda mu je ljubše, če imajo cene čvrsto tendenco, kakor pa če odnehavajo. Glavno pa je, da so
cene kolikor toliko stalne, da more pri nakupu kalkulirati cene za prodajo. Neljubi so vsakemu resnemu trgovcu veliki skoki v cenah, pa bodisi navzgor ali navzdol. Drugače ve-rižnik — neupravičen surogat trgovstva. On živi samo od visokih cen, ker hoče v par dneh toliko zaslužiti, da mu pozneje, kadar nastane reakcija, rapidno padanje cen, s katerim on računa, ali kadar se — trgovsko neizobražen — zašpekulira, vendar še nekaj ostane.
To je tista velika krivica, ki se dela legitimnim trgovcem, da se jih meče v en koš s temi talmi-trgovci, ki so za usposobljenostni dokaz navadno v zadregi. Zato pa je v interesu celega trgovstva, da se enkrat uveljavi usposobljenostni dokaz za vse stroke trgovine, koncesije in druge ovire pa se naj odpravijo. Zdi se mi tudi, da vlada v Hrvatski, v Vojvodini in Srbiji ravno glede usposo-bljenostnega dokaza prevelika svoboda. — Trgovino trgovcem! Saj se trgovci tudi ne vsiljujejo v druge stanove, ako nimajo zato usposobljenosti. Lepo bi pogledali trgovca n. pr. če bi odprl advokatsko pisarno ali zdravniško prakso. In po pravici bi ga pognali! — Zakaj bi samo trgovec smel biti vsak, komur se zljubi? Zahtevamo usposobljenostni dokaz za vsako trgovino, veljavno pa to za celo kraljevino.
Potem lahko odpadejo vse talce igračice ki jih je izumil avstrijski in pruski birokratizem, kakor so: maksimalne cene, označba cen po izložbah, določitev dobička, ki je dopusten v engros- in detail - prodaji po netrgovskiii (!) finančnih komisijah itd:, verižniški urad, ki je preganjal legitimne trgovce, verižnike pa, ki so se »nobel« vozili iz Italije k nam in od nas v Nemško Avstrijo v lepih avtomobilih, prezrl...
Pa še en faktor je pri draginji vpoštevanja vreden: štedenje! In tukaj naj gre vlada z lepim vzgledom naprej: malo manj ministrov, aktivnih in »na razpoloženju«, malo manj ministrskih extra-vlakov in ministrskih voženj v inozemstvo, malo manj »komisij«, malo manj ireprezentacij-skih« doklad — pa bi bil podan lep zgled.
Tudi v stanovanjskem oziru naj gre vlada z dobrim zgledom naprej: za svoje urade naj zida svoje hiše, hišnim posestnikom, ki bodo zidali n°ve hiše, naj se zagotovi davčne olajšave, dobavi naj se jim n. pr. les iz državnih šum po nizkih cenah itd. Samo tako bode mogoče odpraviti stanovanjsko bedo inpoživiti stavbe-stanovanjsko bedo in poživiti stavbeno delavnost. Notorično pa je, da je živahnost stavbenega delovanja merilo za normalne razmere in za pro-cvit trgovstva in industrije. Poživimo stavbeno delavnost z rečenimi olajšavami, država pa in mesta naj pri zidanju prednačijo! Potem bodemo tudi hišnim posestnikom lahko čim preje skinili verige, ki jih danes še oklepajo, kakor bi ne bili najmirnej-ši element- ampak pravi pravcati anarhisti, zoper katere je treba »izjemnih« zakonov. Dajte prostost hišnim posestnikom, dajte nam v obče prosto trgovino, izločite iz trgovine vse ljudi, ki nimajo usposobljenost-nega dokaza, in — predvsem — šte-dite! pa bomo zopet prišli v normalne razmere in s tem bode tudi draginja padla.
Osobito pa priporočamo vladi, naj izvede v tem članku razviti načrt za pobijanje draginje: če to stori, je storila svojo dolžnost, vse drugo prinese seboj razvoj na svetovnem trgu! Saj se vlade drugih držav trudijo v istem smislu. Nikar pa ne poskušajmo zaradi trenotnega uspeha zadrža-vati valovanja na svetovnem trgu na naših mejah s fiskalnimi carinami. Investicijski stroški in obnova naj se krijejo s posojili; za tekoči proračun je pa boljše, če nekaj let izkazuje deficit, in če se ta deficit začasno krije z izrednimi davki, kakor pa če ga hočemo pokriti s fiskalnimi carinami. Stvar socijalnega ministrstva pa je, da se spričo draginje nekaj stori za male hranilnične vlagatelje (stare služkinje itd.), ki so celo živlenje
štedili, sedaj pa od teh novcev ne morejo živeti niti par mesecev, kamoli 10—15 let!
Podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice.
Ker je bila Slovenija, ki je najbolj industrijelen del Jugoslavije, na podlagi takozvane londonske pogodbe odrezana od svojega morja, je nastala potreba, da si poišče nov izhod na morje.
Izmed obstoječih pristaniše prideta v poštev Baroš in Split, od katerih prvo morebiti ne bo popolnoma v jugoslovanskih rokah, dokler ne prevzamejo v Italiji one politične skupine vlado v svoje roke, ki so za brezpogojno izvedbo samoodločbe narodov.
Da se zveže centrum Slovenije po najkrajši poti in zato najbolj ra-cijonelno z obema lukama, ni druge možnosti kot ta, da se podaljša kočevska proga do one najugodnejše ležeče točke na progi Keka-Bakar-Ogulin-Karlovac-Zagreb, ki leži najbližje Kočevju. V tem smislu se je izreklo tudi ministrstvo saobračaja. Poleg podaljšanja kočevske železnice in dograditve proge med Gospi-cem in Kninom v prvi vrsti, je potrebno v drugi vrsti zmodernizirati celokupno progo Ljubljana-Split, oziroma Ljubljana-Reka, jo preurediti v glavno progo, eliminirati nepotrebne ovinke in povečati radije ovinkov ter zgraditi deloma trdnejšo pod-stavbo.
Z ozirom na to je edino umestno, da se zgradi med Kočevjem in Moravicami prvovrstna proga, po kateri bi vozili lahko tudi brzovlaki. Če bi bil teren popolnoma raven, bi bila iz stališča absolutne ekonomije na mestu ravna proga, ker je ravna proga najkrajša. Teren pa ni raven, temveč precej gorat in presekan z globoko zarezo, v kateri teče Kolpa. I)a bo proga absolutno ekonomična, se mora položiti tako, da ima pri danem maksimalnem vzponu najmanjše višinske diference in najmanjšo dolžino. Ako se hoče zgraditi prvovrstna solidna proga, po kateri bi lahko vozili tudi brzovlaki z 75 km na uro, se vzpon 15ih metrov na 1 km ne bo smel prekoračiti in radij ovinkov ne bo smel iti pod 400 m. Ker je teren precej kompliciran in ker bo treba prekoračiti znatne višinske razlike, se železnica brez večjih ali manjših ovinkov in predorov ne da zgraditi. Ti ovinki, oziroma serpentine si slede lahko tesno ena za drugo, ali pa se raztegnejo po bližnjem terenu. Z ozirom na to, da se progo brez ovinkov ne more izpeljati je povsem umestno, da se polože ovinki po najbolj obljudenih krajih.
Drugače je v ravnem terenu. Tu je jako neekonomično in nesmiselj-uo speljati železnico vijugasto radi krajev, kar se je dosedaj večkrat dogajalo vsled tega, ker se ni vpošteva-la absolutna ekonomija, temveč le hipna ekonomija in lokalni interesi.
Največjo oviro nove proge tvori Kolpa, katero je treba na vsak način premostiti na dnu ozke doline ali pa visoko nad vodo. Spuščanje v dolino dela progo daljšo in zato manj ekonomično, premostitev po mostu, ki bi se dvigal 100 do 200 m nad vodo bo vso stavbo sicer znatno podražilo akorav-no bi bila proga znatno krajša. Velikopoteznim tehnikom tak most ne more delati nobene preglavice. Iz stališča absolutne ekonomije je na mestu edino le visoki most, ki bi zvezal oba strma bregova blizu vrha na najožjem mestu.
Kar se tiče proge Kočevje-Mora-vice so projektirane več ali inanj v detajlu v glavnem že dve varijanli. Prvo, takozvano rudečo progo, je projektiral po nalogu znanega industri-jalca, ga. A. Kajfeža iz Kočevja, rodom iz Banjaluke, dunajski inženir g F. Mussil. Ta je začrtana iz Kočevja čez Štalcarje, Banjaloka, Nova Sela, Brod ob Kolpi, premosti Kolpo v dolini in se dviga na desnem bregu zopet navzgor proti Brod-Moravicam.
Dolga je 44 km in ima deloma 25°/00 vzpona.
Drugo varijanto, takozvano zeleno progo, je projektiral strojni tehnik g. Veri j Švajgar. Ta bi šla iz Kočevja mimo Mozlja in Verderba, skozi predor do strmin ob Kolpi, dalje ob bregu te reke in pri Dolu 100 m nad gladino vode čez Kolpo in mimo Plemenitaša skozi predor v Srpske (Ko-morske) Moravice. Proga je dolga samo 38 km in ima na j večji vzpon 157.0-
Obe varijanti pa imata to veliko napako, da sta izpeljani deloma po manj obljudenih krajih. Prva (ga. A. Kajfeža) pa ima še to napako, da ima velik vzpon, kar jo dela nesposobno za glavno progo.
V zadnjem času pa se je pojavila nova varijanta, takozvana modra proga, katero propagira odbor za podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice. Ta izhaja iz že omenjenega stališča, da je treba speljati ovinke, s katerimi se morajo prekoračiti višinske razlike po najbolj obljudenih krajih in najbolj važnih krajih. Ta proga bi šla iz Kočevju, ob severnem robu Mozlja, pri Knežji lipi skozi kake 3 km dolg predor, čez koto 490 ob ovinku ceste južno od Nemške Loke, po poljanski dolini mimo Predgradu-Starega trga, nad Gorenjimi ali pa Doljnimi Kadencami po visokem mostu čez Kolpo ter pri Plemenitašu skozi 6 km dolg predor v Srpske Moravice, oziroma v svrho izognitve zadnjemu predoru, pri Dolu po visokem mostu čez Kolpo na Male Drage in od tu v Srpske Moravice. V Malih Dragaii bi se event. napravil lahko kratek odcep na Brod Moravice, za blago namenjeno proti Bakru-Reki, nikakor pa se Brod-Moravice ne bi mogle vporabiti za tako važno križišče z ozirom na to, ker je tam teren silno neprikladen, radi česar ne preostaje drugega kot speljati novo železnico do Srpskih Moravic, kjer se nahaja že večja postaja s kurilnico itd.
Ta proga bi bila znatno krajša kot prva in morebiti tudi krajša kot druga, čeprav je izpeljana precej daleč proč od zračne črte Kočevje-Mo-ravice. Dočim sta izpeljani prvi dve varijanti po manj obljudenih krajih, bi vodila zadnja varijanta ne samo po najbolj obljudenih krajih, temveč tudi mimo krajev, kjer so se našli pomembni sledovi premoga in železne rude. Ni izključeno, da se najdejo take množine, da se bo izplačala eksploatacija, če bo tekla mimo železnica. Velikega pomena bi bila tudi električna centrala pri Dolu s pomočjo katere bi bil lahko elektrificiran železniški obrat.
Zelo važen razlog, ki govori za to, da sc spelje ta nova železnica po kočevski in poljanski dolini mimo Predgrada-Starega trga je pa ta, da je dana s tem možnost, da se pozneje zveže Črnomelj s Predgradom-Starim trgom in ustvari po najkrajši poti zveza Maribor-Zidanimost-Bakar-Ke-ka. S to zvezo bi se opravičil tudi znani ovinek belokranjske železnice proti Črnomlju, ki je drugače neracijo-nelen.
Končno bodi tudi omenjeno, da odgovarja omenjena varijanta v najvišji meri strategičnim ozirom, kar se o prvih dveh varijantah ne more trditi. —
Ako se ne bodo pojavile tudi v tem slučaju zopet mahinacije raznih magnatov in lokalnih interesov, kot se je zgodilo deloma svoje dni pri projektiranju dolenjske železnice, potem je skoraj gotovo, da se bo nepristranska komisija vladnih zastopnikov odločila za modro progo.
0(1 bor za podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice.
Sestavljanje dohodninske napovedi.
(Nadaljevanje.)
Izrečno omenjamo, da velja prepozno vložena dohodninska napoved ravno toliko, kakor da se je ne bi predložilo.
Sedaj preidemo na drugo vprašanje, kje naj se vlože dohodninske napovedi.
Vložiti jih je pri oni davčni oblasti, v koje okolišu imamo redno bivališče dne 1. 1. davčnega leta.
Ker smo ravno pri tem izrazu, naj še pojasnimo davčno-pravni izraz davčno leto.
Davčno leto je ono, v katerem se redoma obdačijo dohodki kakega leta in v katerem je redoma predložiti napoved. N. pr. letos imamo davčno leto 1921. Vlani je bilo davčno leto 1920 itd.
Kakor bomo videli v sledečem odstavku, se pa v davčne mletu ne obdačujejo dohodki tega (davčnega) leta, ampak redoma dohodki onega (koledarskega ali bilančnega) leta, ki je potekel pred davčnim letom, torej v davčnem letu 1921, dohodki leta 1920. V davčnem letu 1920 so se obdačili dohodki leta 1919 itd. Opozarjamo stranke, da je pozive davčnih oblasti k predložitvi napovedi v tem oziru dobro proučevat.
Ako dobite poziv, da je v 14 dneh predložiti dohodninsko napoved za leto 1920, ni vam redoma fa-tirati dohodke leta 1920, ampak dohodke leta 1919, torej dohodke onega leta, ki je potekel pred pozivnim (t. j. v pozivu navedenim) letom. — Zgodi se večkrat, da dobim pozive za predložitev napovedi za kako dov-čno leto od 2 ali več davčnih oblasti. Kaj mi je storiti?
Napoved vložim le pri oni oblasti, v koje okolišu sem redno bival dne 1. 1. davčnega leta. Ostale davčne oblasti pa v posebni vlogi opozorim na to okolnost.
S te mpreidem na tretjo, najvažnejšo točko, kako mi je sestaviti dohodninsko napoved.
Napoved se sestavi le na predpisanih uradnih obrazcih, katere dobim zastonj pri davčnih oblastih.
Vsaka, na drugi tiskovini ali na poli papirja sestavljena napoved ne velja.
Kako je tiskovino izpopolniti, pove tiskovina sama.
Največje težave dela strankam vprašanje, kake donose naj se vstavi. Kakor že zgoraj omenjeno, se bomo v tem članku omejili le na ugotovitev donosov iz samostojnih podjetb in obrtov. Ako hočemo določiti, kateri donos naj še fatira, se mora odgovoriti na tele tri vprašanja:
1. za katero davčno leto naj se sestavi dohodninska napoved;
2. kateri časovni dohodki in izdatki pridejo v poštev pri tem;
3. koliko so znašali v tej dobi dohodki in izdatki.
Za katero davčno leto je fatirati, to pove dotični poziv davčne oblasti, ki me vabi k napovedi.
Če vem, za katero davčno leto mi je sestaviti dohodninsko napoved, mi je tudi lahko ugotoviti ono dobo, koje donos je treba fatirati.
Kot smernica naj služi tole: Fatirati je vedno celoletne dohodke in izdatke (zgube) in sicer one, katere sem imel dejansko v onem letu, ki je potekel pred davčnim letom.
Ako me je pozvala davčna oblast, da predložim dohodninsko napoved za davčno leto 1921, tedaj mi je fatirati donos 1. 1920 in sicer v celoletnem iznosu.
Kaj pa tedaj, ako obrt ali samostojno podjetje ni še obstojalo celo leto. Tedaj je navesti po verjetnem letnem donosu.
Na primer. Otvorim gostilno 1. 12. 1920. Napovedati mi je dohodke za davčno leto 1921. Ako bi imel gostilno skozi celo leto 1920, bi bilo to lahko, ker bi imel pred seboj eno letno dobo. Ker sem pa dne 1. 1. 1921. imel gostilno le en mesec in mi je !'a-tirati v zmislu priredbenih predpisov celoletni donos, sem v dvomu, kaj naj fatiram. Provizorično lahko fatiram takole:
Donos meseca decembra znaša n. pr. čisto 2000 K. Celo leto bo torej znašal verojetni dohodek 24.000 K. Fatirati mi je tedaj kot verojetni donos 24.000 K. Ako se pozneje izkaže, da celoletni donos ne znaša toliko, ampak samo n. pr. 10.000 K, imam seveda pravico fasijo popraviti.
Imamo pa še en način napovedi takih donosov, ki dne 1. 1. davčnega leta še niso obstojali skozi celo leto.
Ako je dotično davčno leto, za katero mi je fatirati dohodke novega
obrta, že poteklo, tedaj mi je napovedati ne verojetne, ampak dejanske dohodke tega davčnega leta.
V zgoraj navedenem slučaju napovem torej one dohodke, katere sem imel dejansko pri gostilni v davčnem letu 1921.
Nadaljno važno vprašanje je, kateri dohodni viri se bodo v kakem davčnem letu obdačili.
To se ravna po dejanskem položaju dne 1. 1. davčnega leta.
Obdačijo se namreč le donosi onih dohodnih virov, ki so dne 1. 1. davčnega leta obstojali.
(Dalje prihodnji*.)
izvoz in uvoz.
Povišanje kontingenta za izvoz industrijskega blaga iz Avstrije. Da se pospeši izvajanje kontingentne pogodbe i. naso državo, je niinistorstvo za trgovino in industrijo na Dunaju povišalo na predlog Deutschosterreichisches Waren-verkehrsbureaua kontingente za izvoz industrijskega blaga iz Avstrije v kraljevino SHS. za nadaljnih GOO.OOO.OOO K za sledeče predmete: postavka 1: palično železo, fasonsko železo, železni nosilci od 207 na 307 mil. K; postavka 2: jeklo vsake vrste od 50 na 100 mil. K; postavka 7: žični žeblji, le če je 5% pod in 90% nad št. 22 od 50 na 100 mil. K; postavka 8; podkovni žeblji od 20 do 40 mil. K; postavka 22: spojni deli za cevi od 30 do 45 mil. K; postavka 43: električne žarnice po možnosti izvoza od 30 do 40 mil. K; postavka 46: trgovski papir vsake vrste, kakor: za tiskarne, zavijanje od 250 do 380 mil. K; postavka 47: debel in trd papir (lepenka) od 35 do 55 mil. K; postavka 69 c: kapsule od 6 do 16 mil. K; postavka 69 d: vžigalni predmeti: od 12 do 20 mil. K: postavka 70: smola in proizvodi iz smole, kakor tudi kolofonija od 10 do 25 mil. K; postavka 71: zdravila proti nalezljivim boleznim za ljudi in živali od 30 do 60 mil. K; postavka 81: ostali ne imenovani kemični proizvodi in kemikalije od 240 do 400 mil. K; postavka 82: mineralne, kemične in prstene barve od 50 do 70 mil. K. To povišanje se nanaša samo na ono blago, katere izvoz je prepovedan.
Narodno sospodaiske nam.
Trgovina.
Naša trgovska pogajanja Z Italijo.
Trgovsko-pomorska pogajanja med našimi in italijanskimi delegati so v glavni ti potezah končana. Prišlo je do sporazuma o ribolovu in brodarstvu, kakor tudi o carini ter uvozu in izvozu. Glede carine si pridržujeti obe državi svobodno roko. Glede uvoza in izvoza pa je določeno, da se sme uvoz in izvoz posameznih predmetov začasno ali trajno prepovedati. Nerešeno je ostalo le še vprašanje ribolova v južno-dalmatinskih vodah, v okolici otokov Pelagruže in La-stova, katera pripadata po rapallski pogodbi Italiji. Italiajanski delegati so v načelu sprejeli upravičeno zahtevo, da se dovoli jugoslovanskim ribičem lov v navedenih vodah, kakor so to prakticirali pod bivšo avstrijsko vlado, vendar še ni prišlo do rešenja, ker za nekatere točke italijanski delegati niso imeli polnomočja, da bi v celoti ugodili našim zahtevam. Radi tega je g. Tosti odpotoval v Rim po potrebne instrukcije. Tosti »e vrne' v kratkem v Beograd, na kar bodo omenjena vprašanja definitivno rešena.
Sol za industrijo in obrt. Domači iudustrijalci in obrtniki zamorejo nabavljati po ugodni ceni potrebno količino denaturirane soli in sicer iz hrvatske solarne po K 2.60 po kg, iz rudnika Kreka v Bosni pa po K 1.70 po kg. — Prošnjam za nabavo soli mora biti priloženo potrdilo trgovsko-obrtniške zbornice, da se bo sol rabila res v indu-strijsko-obrtne svrhe.
66 vagonov kristalnega sladkorja. Ravnateljstvo državnega imetja >Belje< Lak Baranja naznanja trgovski in obr-niški zbornici v Ljubljani, da ima \ svoji sladkorni tovarni na prodaj 66 vagonov kristalnega sladkorja. Interesenti, ki se za ta sladkor zanimajo, naj stopijo v neposredni stik z^ gori navedenim ravnateljstvom. (St. .>785).
Trgovske zveze s Parizom. Tvrdka J. Fritsch v Parizu (3e) 73 Rue de Tur-
bigo, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bi rada stopila v trgovske zveze z Jugoslavijo. Tvrdka omenja, da uvaža in izvaža do malega vse predmete. Izvažala bi kompenzacijskim potom. Interesenti, ki bi se za to zanimali, uaj se obrnejo s svojimi ponudbami neposredno na navedeno tvrdko. (Št. 2295).
Luka Solun in naš tranzit, kavno sedaj, ko se je pogosto pisalo o dobrih političnih in ekonomskih zvezah med našo državo in Grško, je prišla iz Beograda vest, da je grška vlada obvestila našo carinsko direkcijo v Solunu o ukinjen ju vseh dovoljenj za izvoz blaga iz področja kraljevine SHS. v inozemstvo, ki so bila izdana 29. maja, v kolikor niso efektuirana. Ta 'korak motivira grška vlada s tem, da sindikat za tujo valuto ni osiguran, da je za Grško uvedena jednaka protivrednost za blago. Tako je prepovedan k nam uvoz olja preko Soluna. Direkcija naših carin v Solunu je zaprosila v Beogradu informacije.
Industrije.
Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica. Tvrdka Anton Šinkovec je ustanovila poleg svojega že nad 40 let v Kranju obstoječega vrvarskega podjetja novo podjetje v Grosuplju pod naslovom : Anton Šinkovec, mehanična vrvarna, terilnica in predilnica Kranj-Grosuplje, centrala Grosuplje. V teril-nici za lan, ki je z najnovejšimi stroji opremljena, proizvaja vsakovrstno predivo, s katerim vsak čas lahko postreže svojim odjemalcem v poljubni množini.
V predilnici prede na preciznih angleških strojih konopnino in predivo in izdeluje vse vrste motvoz (špago), dreto in raznovrstni sukanec. V popolnoma preurejeni vrvarni izgotavlja vsakovrstno vrvarsko blago: vrvi za seno, transmisije, dvigala, splave itd., štrange in ujzde za konje, vrvice in pasove • (gur-te) vseh vrst ter vse drugo vrvarsko blago. Vsi ti strokovnjaško urejeni od delki dajejo imenovani tvrdki možnost, takoj in ceno postreči kupcem z vsakim v njeno stroko spadajočim blagom. Naročila sprejema imenovano podjetje naravnost ali potom svojega zastopstva K. Bunc in drug v Ljubljani, Gosposvetska cesta, odnosno potom njegove podružnice Celje, Prešernova ulica. Pose-tnike Ljubljanskega velikega semnja opozarjamo na razstavljene predmete in jim pri tej priliki priporočamo posetin ogled tovarne v Grosuplju, ki je edina te vrste v Jugoslaviji.
Zadružna tvornica gospodarskih strojev. Ministrstvo za agrarno reformo je kupilo na Dunaju popolnoma urejeno tvornieo gospodarskih strojev ter jo namerava premestiti v najkrajšem času v naše kraje. Kje bo postavljena ta nova tvornica, do sedaj še ni rešeno. Za enkrat je predvidenih 50.000 deležev po 50 dinarjev. Člani te zadružne tvornice bi bili v prvi vrsti poljedelci in delavci. Vsak član bo moral plačati 5 din. vpisnine in podpisati vsaj en delež. Podjetje se bo bavilo z izdelovanjem poljedelskih strojev in orodja in z izvajanjem tehničnih del, ki se tičejo gospodarske in lesne industrije.
Nova tvornica nogavic in pletenin se gradi v Tuzli. Nova tvornica, ki se bo imenovala »Tuzlanska tvornica ča-rapa i pletene robe«, je naročila stroje v Nemčiji. Delniška glavnica znaša nekaj milijonov kron.
Velika kriza v tržaških podjetjih.
V vseli tržaških, velikih in malih podjetjih, se je pojavila ostra kriza, ki je imela za posledico odpuščanje delavcev iz službe v masah. Stagnacija je dosegla vrhunec tako, da so bila največja podjetja prisiljena odpovedati službo svojim najbolje kvalificiranim, starim delavcem. Med delavstvom je zavladala velika nezadovoljnost in beda. Ker ti delavci v Trstu ne morejo najti dela, ni izključeno, da pridejo za kruhom v Jugoslavijo. Kakor se čuje, namerava ludi velika tovarna v Turinu »Fiat« odpustiti večji del svojih delavcev.
Obrt.
Stavka mizarjev in tesarjev v Ljubljani. Delavci lesne stroke, mizarji in tesarji, ki zahtevajo povišanje mezd, so začeli stavkati. Stavke se je udeležilo okoli 500 delavcev. Ta stavka bo neugodno vplivala na čas prireditve Ljubljanskega velikega semnja.
,'5»
Naredim o poiugunju inozemske valute na korist devizni ceniraii. Da se
pospeši likvidacija devizne centrale, je minister za finance odredil sledeče: 1. Predložitev računov in drugih listin o doseženi prodajni ceni naj se ne zahteva in kavcija naj se osvobodi izvozniku, ki je položil ali položi ves znesek tujega denarja, za katerega se je zavezal. 2. Zato, da se osvoboui kavcija izvozniku, ki m položil ali ne položi vsega zneska tujega denarja, za katerega se je zavezal, naj se zahteva od njega izpričba s predložitvijo tudi originalnih prepisov, odnosno izpiskov iz trgovskih knjig. 8. Vrednost uvoženega blaga naj se smatra za položitev inozemske valute, če so posamezne pokrajinske vlade uovolje-vale kompenzacijske kupčije za pokrivanje dokazanih potreb. 4. Smatra naj se, da je položen inozemski denar na korist devizni centrali v Beogradu v vseh onih primerih, kjer so posamezni izvozniki vsled prejetega naloga položili valuto pri pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani. 5. Vsak izvoznik, ki je zavezan položiti inozemsko valuto, uaj se pozove, naj v čim krajšem roku zadosti svoji obveznosti; če tega ne stori, se zahtevaj položitev inozemske valute od garantov, ti. Devizna centrala naj proglasi izdana potrdila za neveljavna z dnem 1. julija 1921. ter naj o tem obvesti generalno direkcijo carin, ker se na ta potrdila po tem roku ne more več vršiti izvoz.
Povpraševanje po češkem denarju. Kadi stavke bančnih uradnikov na Češkem in radi strogih uaredb glede izvoza denarja, se je pri nas pojavilo veliko pomanjkanje češkega denarja. Ker potuje ravno v tem času mnogo ljudi v češka kopališča, je povpraševanje po češkem denarju zelo veliko. Mesto 208.50 so interesenti plačevali na borzi 207 in tudi 208, pa so tudi po tem kurzu prišli le do malih svot.
Kotiranje madžarskih not na naši borzi. Izza one 7. t. m. je dovoljeno kotiranje madžarskih not nove izdaje na naši borzi.
Promet novčanic v Avstriji. V našem zadnjem poročilu o prometu novčanic v Avstriji meseca aprila, smo poročali, da je bilo v Avstriji 35 milijard kron v prometu. Ta svota se nam je zdela neverjetna, vendar se je ta neverjetna številka do 23. junija še zvišala in sicer na 47 milijard kron.
Carina.
Svobodna carinska zona okolu Zadra. Italijanska vlada še vedno ni odnehala v vprašanju široke, svobodne carinske zone okoly Zadra, ki naj bi pospeševala procvit zadrškega tihotapstva, kar bi našim financam ne malo škodovalo. V takem pasu bi bil potreben velik aparat carinskih in finančnih uslužbencev, ki bi naše izdatke zelo obremenil in povečal. Svobodna carinska zona se ravno tako ne sme dovoliti, kakor se ne sme dovoliti razširjenje zadrškega teritorija, ker bi bilo to proti interesom naše države. Dejstvo, da Italijani iz tega vzroka zavlačujejo evakuacijo tretje dalmatinske zone nas ne sme strašiti, izpraznenje tega ozemlja se bo izvršilo, kakor to zahteva rapallska pogodba, če mi pristanemo na take neupravičene zahteve ali pa ne. Italijani niso vsemogočni pa tudi ne edini narod na svetu.
Taksa na riž. Trošarinska taksa na riž je znižana od 0.40 na 0.20 dinarjev po kg.
Davki.
Zemljiški davek se ne poviša. Finančni minister je opustil načrt, da se poviša zemljiški davek.
Promet.
Pisarno za posredovanje izvršitve reklamacij za odškodnino in vsakovrstne pristojbine pri žclezničnih upravah in odpremo žel. transportov je otvoril K. Golob, bivši ravnatelj in večletni ko-mercijelni referent drž. žel. Tak zavod s strokovnim vodstvom je naše trgovstvo zelo pogrešalo in se ga bode sedaj gotovo posluževalo in ga podpiralo.
Ukinjenje tovornega prometa za beograjsko postajo. Železniški promet, ki je bil pred kratkim vzpostavljen, je zopet ukinjen za loko in tranzit.
Veljavnost poštnih dopisnic ljubljanske izdaje. Neka mariborska banka je dobila od ravnateljstva za pošto in
brzojav v Ljubljani sledečo rešitev: »Po nalogu ministrstva za pošto in brzojav od 29. junija 1921, št. 36351 vas z ozirom na prošnjo št. s. g. 14 od 13. junija t. 1., ki ste mu jo predložili, obveščamo, da je veljavnost poštnih dopisnic ljubljanske izdaje z natisnjeno znamko po 15 par podaljšana. Te dopisnice ostanejo v prometu, dokler se vse ne porabijo. — Ker znaša frankaturna pristojbina za poštne dopisnice 25 par, treba je na to dopisnico nalepiti še 10 par v fiankovnih znamkah«.
Kmetijstvo.
Poročilo o stanju poseva v Vojvodini. Pšenica. Toča je napravila v odseku Cervenka-Kula in v okolici Sombora veliko škodo, vendar žetev po količini ne bo slabša kot lanskoletna. Po kakovosti je letošnja pšenica prekosila lansko, ker lepi dnevi na rast in razvijenje prav dobro vplivajo. — Oves. Prorokovanje o slabi letini ovsa se ni opravdalo. Po najnovejših poročilih se je stanje ovsa izboljšalo in more se reči, da bo žetev srednje dobra — Ječmen je po količini in po kakovosti srednji. — Koruza. Stanje koruze je izvrstno tudi tam, kjer je bila toča.
Živinoreja.
Nakupovanje žrebcev. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava nakupiti ob priliki premovanj na Kranjskem in Štajerskem letošnje žrebičke in starejše žrebce toplokrvne in mrzlokrvne pasme za državno žrebetišče. Oziralo ee bo le na prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, na kar se konjerejci opozarjajo ter vabijo, da se polnoštevilno udeleže premovanj.
Iz nalili organizacij.
Trgovski gromij v Ribnici opozarja svoje člane na vzorčni sejm, ki se bo vršil od 13. do 24. avgusta 1921 -v Ljubljani in bo za razvoj cele naše trgovine izrednega pomena. Poživlja se torej vse trgovce, osobito pa one, ki se bavijo s kakšnim posebnim komerčnim predmetom, da se udeleže v polnem številu vzorčnega sejma. G remi j prosi vse one člane, ki se nameravajo udeležiti sejma, da mu to nemudoma javijo potom dopisnice
Naznanila trgovske in obrt> niške zbornice v Mublianl.
Seznam blaga, kojega uvoz je dovoljen v Nemčijo brez posebnega dovoljenja. Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznani blaga, kojega uvoz v Nemčijo je dovoljen brez spe-cijelnega dovoljenja. Omenjeni seznam je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. (Št. 5667).
Prodaja cevk (ustnikov) za smodke, cigarete, papirčkov za cigarete in malinovega čaja. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda v skladiščih Ljubljana in Maribor sledeče predmete: a) v Ljubljani ca 124.305 komadov cevk (ustnikov) za smodke in cigarete in ca 205.517 komadov knjižic cigaretnega papirja; b) v Mariboru ca 2.768 komadov cevk (ustnikov) za smodke in cigarete, ca 121.728 komadov knjižic cigaretnega papirja in ca 1.387 kg malinovega čaja. Proda se onemu, ki ponudi najpovoljnejšo ceno. Pismene ponudbe, opremljene za 2 dinarja je poslati Dravski divizijski oblasti Ljubljana, do 25. junija tekočega leta.	%
Modni teden na Dunaju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo Dunaj že v tretjič priredil modni teden. I)a ugodi praktičnim potrebam tako prodajalcev,, kakor tudi kupcev, bo prireditev razdeljena \ dva dela in sicer: modni teden, to je priredba, ki pride v poštev za kupce na debelo, se bo /vršil od 28. julija do
6.	avgusta in modni teden za kupce modelov v pravem pomenu besede, od 4. do 11. septembra, to je v času, ko je jesenska in zimska moda svoje konečno veljavne smeri že določila. (Št. 5747).
»Cbersee-Post« časopis za eksport in import, založnik I. I. Arnd, Leipzig, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sprejema brezplačno po-
sredovanje za tvrdke, ki poprašujejo po nemškem blagu. (Št. 3319).
Ponudba za gonilna in druga jermena. Neka prvovrstna tvrdka v Bratislavi naznanja- trgovski in obrtn. zbornici v Ljubljani, da je za dobavo gonilnih jermenov, jermenov za šivanje in vezavo v Češkoslovaški najbolj zmožna tvrdka. Poslala je zbornici oferto za razna jermena in trdi, da je najmanj za 15 do 20% ceneja, kakor katerasikoli ponudba. Naslov tvrdke in pa oferta sta \ pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. (Št. 5668).
(zpremembe protoko-lacij v trgovskem registru.
Jos. Lenče, s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: umrl je imetnik Josip Lenče, vstopila pa je imetnica Terezija Lenče.
Odon Koutny, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z železnino in mešanim blagom, nastopna izprememba: obratni predmet odslej: trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami.
»Sad«, trgovina in industrija z deželnimi in gozdnimi pridelki, družba z
o.	z. v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: družbena pogodba se je izpremenila; osnovna glavnica se je povišala na 655.000 K. Obratni predmet se je razširil na trgovino tudi z blagom vsake vrste. Izstopili so poslovodje Viktor H. Rohrmann, Makso Sever in Franc Pogačnik in njih namestniki Josip Rohrmann, Anton Majdič in Franc Lipej, vstopila pa sta poslovodji Vlado Kmet in Josip Urbamč, oba trgovca v Ljubljani.
A. Volk, Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, nastopna izprememba: prokura se je podelila Ferdu Nikls-bacherju.
»Bistra«, kovinska in lesna industrija, družba z o. z. v Domžalah s se-dežem v Domžalah, nastopna izprememba : izpremenila se je družbiua pogodba. Izstopil je poslovodja Franc Kramberger, vstopil pa je poslovodja Karel Kau-schegg, veleposestnik v Ljubljani.
Besedilo doslej:
Strojilna tovarna Samsa & Co., družba z o. z. v Ljubljani ah Gerbstoffe-Fa-brik Samsa & Co., Gesellschaft mit be-schrankter Haftung in Laibach; odslej se temu besedilu dodajati besedi: >v likvidaciji« ali »in Liquidation«, s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: Razdružitev in likvidacija družbe, sklenjena po sklepu družbenikov dne 31. maja 1920. Za likvidatorja je izvoljen družbenik dr. Josip Tomšič, odvetnik v Ljubljani.
II.	Vpis posamezne firme:
Vpisala se je firma Anton Brenčič, s sedežem v Ptuju, obratni predmet: trgovina z železnino, imetnik: Ant. Brenčič, trgovec v Ptuju.
Dobava, prodaja.
Ponudbe za nakup sena. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema due 15., 18., 19. in 20. julija t. 1. ponudbe za nakup sena. Vrhutega se pozivajo interesenti, da 9tavijo tej komandi ponudbe za prodajo stisnjenega (prešanega) sena stare ili nove košnje. Ponudbe sprejema divizijska in-tendatura dnevno popoldne počenši od 10. julija t.l. Potreba: 200.000 do 300.000 kg. Seno mora biti popolnoma suho, zdravo od sladke trave in stisnjeno v bale od 50—00 kg. Predaja po pogodbi. Kaucija 10% vrednosti ponudbene cene. Ponudbe kolekovati z 2 din. (8 K). Pogoji so na razpolago (upogled) pri divizijski intendaturi.
Prodaja lepenke. V Dravskem vojnem skladišču v Ljubljani je na prodaj dva vagona papirja (Papendeckel-le-penka). Interesenti se pozivajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer se bo dne 23. julija t.
1.	predpoludne vršila licitacija in za-
ključila pogodba z najpovoljnejšim ponudnikom. Blago se odda takoj po potrditvi pogodbe in plačilu. Blago se more vpogledati v Dravskem skladišču v Ljubljani, pogoji pa pri navedeni in-tendanturi. Kavcija znaša 10%. Ponudbo je kolekovati s kolkom za ‘2 dinara. (St. 5808).
Prodaja popisanega papirja. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda mariborsko vojno okrožje en vagon popisanega papirja (akti bivše Avstro-ogrske vojne uprave). Interesenti se pozivi jejo, da stavijo pismene ali ustmeno ponudbe do 22.. julija t. 1. dopoludne vojnemu okrožju v Mariboru, ki bo navedeni dan sklenilo ponudbo z najboljšim ponudnikom. Kavcija znaša 10%. Ponudbe je kolekovati s kolkom za 2 dinara. Blago je na vpogled v intendantskem skladišču v Mariboru; pogoji pa v označenem vojnem okrožju. (Št. 5807).
Hazno.
Velik požar r brodogradilnici. 12.
t. m. je izbruhnil v brodogradilnici Blohm Wos v Hamburgu veliki požar, ki je na mah uničil 60 m dolgo poslopje. Ognjegasci so z velikim naporom požar lokalizirali. V bližini nahajajoča se skladišča olja so ostala nepoškodovana. Škoda se ceni na več milijonov mark.
Poročilo o hmelju.
Zateč, 7. 7. 1921. Prve dni julija smo imeli toliko dežja, da se je stanje v obče nekoliko zboljšalo. Neenakost hraelj-akih nasadov se je nekoliko poravnala. Rastlina je dospela do vrha drogov, oziroma žic. Imamo poleg bujnih, tudi precejšni del v razvoju zaostalih vrtov. -Vsled hladnih noči se je zopet začela širiti hmeljska ušica in hmeljarji so vnovič pričeli s škropljenjem — posebno pa v nizkih legah. Vendar pa upamo, da nam ušica ne bo povzročila zda-tnega zmanjšanja letine. Dasi stanje v obče ni slabo, vendar bodemo letos pridelali manj hmelja nego v m. 1. Nujno bi rabili prav gorko vreme, posebno pa tople noči.
Spalter Lan d—Bavarsko — dne 5.
7.	1921. Hmelj se ni zboljšal; v visokih legah je precej dober, v nizkih pa je skoro uničen. Ce ne pride kmalu toplo vreme, se bode naše upanje na letino prav zmanjšalo.
Hersbruck—Bavarsko — 5. 7. 1921. Pri severnih in severnozahodnih vetrovih imamo prav hladQ® noči; vsled tega so se uši pomnožile v velikanskem številu; tople noči so nujno potrebne.
Monakovo, 4. 7. 1921. Stanje hmelj-skih nasadov na Bavarskem. Koncem meseca junija se razreduje z 2.6 pri čemur pomeni l=pd, 2=db, 3=srednje, 4—slabo, 5=prav slabo. Mrzlo vreme in uši uplivajo neugodno na hmeljsko rastlino.
Tržno poročila.
Trg.
Ljubljana. Mesa na trgu dovolj. Telečje	meso	prodajajo po	20	in	24 K
kg, na	dveh	stojnicah po	18	K.	Cene
živini so le malo padle. Kmečki trg je zelo dobro založen. Krompir novi 3 do 4 K, stari 2 K, kolerabe 6 K, grah v stročju	7 K,	sladki grah	10	K,	nova
čebula	5 K, fižol v stročju	10	K za kg.
Jajc na trgu zelo primanjkuje; plačujejo lih po 2 do 2 K 40 v. kos. Žita so proti vsemu pričakovanju zopet poskočila v ceni, posebno oves se je podražil za skoro 100 odstotkov. 1 kg ovsa stane 7 K 20 vin., koruze 5 K 80 vin., moke št. 0 17 K 50 vin.
Kolonljalno blago.
Trst. Riž. Burma II. 140lir, Gardon Siam 1'45 Saigoon 1 40.
Sladkor. Nudi se: Java 24 f. št. po toni za poznejšo dobavo, prompt od Newyorka 12 dol. mlc., od Amsterdama
ali Antwerpna 165—170 franc frankov. Čehoslovaški sladkor v kockah 2 50 lir po kg plus V*0/8 izvozne provizije, kristal 240
Slanina. Amerikansko blago, ocarinjeno 6 lir, jugoslovansko blago brez carine 6 lir, z carino 7 lir.
Sladkor. N e w y o r k: Centrifugal 4 London: Westlndian crystall, skladišče 46/9, Tates Brownish bis good coloury pieces 44/—, Lyles cubes 59/6, crushed 57/—, granujated 56/-—, white 50/—, Lyies no. 2 granulated and white 55/6.
Kakao. London: Accra, na potu 41, Trinidad. skladišče 56. Marsilja: St. Thomč fair in Accra 97 fr. skladišče.
Kava. N ewyork: loko 6°/ie, julij 5.94 (dan preje 5.98), september 6.30 (6.34), december 6.72 (6.75), marc 7.04 (7.08), maj 7.20 (7.24.) Amsterdam: Java Robusta W I B, f. a. q črna iz Indije 26Va cet., na potu cif Holandija 27 c. Robusta lepa rumena, loko, 28V* do 29 c., zelenkasta 27—27*/j c. fob. Palembang Robusta, neprana 25—26 c. fob Holandija. Prana kava: Guate-mala, lepa zrnata, modrikasta 55—56 fob Surinam Liberia, rumena 31 c. fob.
Čaj. London po lb:. Indian, com-mon ležf. 4 d.
Premog.
Zenica. Premog iz premogovnika Zenica se nudi po sledečih cenah: kosovni premog po K 56; v manjših kosih po K 54, drobiž po K 52 prah po K 46.
Svila
Lyon: Grčges Cčvennesextia 10/12 fr. 165, 1er ordre 12/16 fr. 150—155, Italie extra 12/16 fr. 155—160, 2 ordre 9/11 fr. 135, Pičmont et Messine extra 12/16 fr. 155—165, ler ordre 12/16 fr. 145—150. Brouse 1er ordre 13/15 fr. 135. Organsins France 3e ordre 22/24 fr. 145. Trames France 2e ordre 24/26 fr. 155, Italie 2e ordre 26/30 fr. 150. Grčges Chine filatures: Rayon d’or extra 9/11 fr. 185. Double deer extra 11/13 fr. 175. Bayard extra 9/11 fr. 170, Bayard 1er et 2e fil 911 fr. 165, Cen-taure ler et 2e fil 9/11 fr. 165, W. T. K. ler et 2e fil 16/18 fr. 160. Griffon . 1er et 2e fil 16/18 fr. 160, H. Y. extra 11/13 fr. 150, Arbutus extra 13/15 fr. 160, Twogoods extra et I 13/15 fr 155, Kangouroo extra 13/15 fr. 150, Grčge.s Onton flatures: Lotus 13/15 fr 145, Best I 16/18 fr. 135, Bon 118/22 fr. 122.50.
Kavčuk.
London po Ib:. Para, Hard fine. skladišče 10*/4 d., Crepe 8*/* d. Amsterdam : Crepe, loko. 39 hol. for. julij-septembcr 41, oktober—december 44. januar—marc 471/,, Sheets, loko 35. julij—september 37V2. oktober—december 40'/,. januar—marc 44.
Borza.
14. julija.
Zagreb, devize: Berlin ček 206.50 do 207, Italija 721 do 728, London 572, Newyork izplačilo 155 do 155.50, ček 154, Praga 205 do 205.50, Švica 2605, Dunaj 20.40 do 20.45, Pariz 1221 do 1223, Budimpešta 55 do 55.20, valute: dolar 151.50 do 152 avstrijske krone 215, napoleoni 516 do 518, marke 214 do 215, turške zla*e lire 530.
Dunaj, devize: Zagreb 494 do 498, Beograd 1976 do 19%, Berlin 1022 do 1029, Budimpešta 267.50 do 270.50, Bukarešta 1095 do 1105, Sofija 665 do 675. London 2792.50 do 2812.50, Milan 3540 do 3560, Newyork 767 do 771, Pariz 6015 do 6055, Praga 1016.50 do 1022.50, Varšava 42 do 44, ZUrich 12.700 do 12.750.
ZGrich, Berlin 8 05, Newyork 605, London 22 02, Pariz 47.35, Milan 27.90, Praga 7.95, Zagreb 3.90, Budimpešta 2,15, Bukarešta 8.60, Varšava 0.32, Dunaj 0.82, avstrijske krone 0.80.
Rvnrfff C0 ceIa naPrava iz železa za
rrUuU eno venecijanko s cirkularom na jermen — transmisija. Naslov se izve v upravništvu.
Reklamacije
za odškodnine in vsakovrstne pristojbine pri že-leznlčnlh upravah in odpremo železničnih transportov izvrSuje ozir. posreduje konces. pisarna: R. GOLOB, Knafljeva ulica št. 9 priti., (Kranjska hranilnica).
Sodorslin zadrugo u Tacnu
p. Št. Vid nad Ljubljano, nudi vsakovrstne hramne in transportne, po najnižjih dnevninah ceh.
sodo,
Blasajnlčnrha
ki je obenem spretna strojepiska, prvovrstna moč, za takojšnji nastop, se sprejme v veletrgovini
Ludovik Kuharič
Ormož-------------
22.000 m3 leso
na painu proda gozdni urad v Oplotnici, postaja Konjice, iz gozdnega okrožja Lukanja na Pohorju. Približno 9000m* je mehkega lesa, ostanek bukovina, Posek lesa je predviden v treh letih zaporedoma, z letno približno 7000 m3 v prebiralni sečnji in golosekih. Ponudbe
je staviti do 1. avgusta 1921 na
Hi id Oilolia
kateri daje tudi podrobna pojasnila.
lvoii Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalriim blagom. Točna in solidna postrežba.
liMe
kupile
Min
petrolej
strelno
olje
Karbosinel
rali
yyl II 11IUIII KviiU
Uubliana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam
na debelo in drobno.
Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
1Z0. L
Slovenska Bistrica
■■■
Oferiramo
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkurence ::
Zahtevajte cenike!
Prodaja na veliko.
I. SANDRIN, Lin, Mestni I f)
.Velika zaloga vsakovrstnega ---
kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO.
immto ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana’ Impori. Eksport.
Prodajamo m kupujemo m fle&eio:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikaiij ter vse < industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Jedilno orodje
vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev,, zajemalk (Schopfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter
svinčene plombe
dobavlja v vsaki množini
Tvornica „Cinal“,
Celje. Novoustanovljena lastna gal-vanizscijska naprava
sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluninija, cinka in medi (Messing).
Kupuje stare kovine
po najvišjih cenah.
SLOVENSKA BmiKiA
LJUBLJANA, Krekov trg 10, nasproti ..Heslnega Domu"
Obrestuje najusodneje vloge na knjižice in v tekočem raiunu, - - Izvršuje vse bančne posle naihuiafistiieje. —~— Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
-------- Telefon žt. 567.	- - čekovni ra«un St. 12.200.
Usnjarska industrija, d. d. na Bregu pri Ptuju
. „PETOVIA“
|| izdeluje vsakovrstno usnje, levlje, ffine |
M in navadne, ^asuaife, torbice, listnice, g | denarnice m drugo fino galanterijo*
l&s&m Cene nizke,lpo$trežba foina.li
#16 SV6 US <R$flRro
<*cw*!»v»4ii«i6«esi»er'i‘Vi*#k»**i;en9ieflFe*»s»ee«Ny,ss4ie*e»jnie»K»iwK»eBii*ea»*9»a*»erMW*t'Ott»eeeeez.
ss
1
••I
«•
•*
e«
«•
•«
••
mm
•»
0«
hM smsriksnski misini stro! litini«!!
■«
mm
mm
*•»
»«
s«
mm
«»
««
■+n
mm
mm
a«
»
ss
««
mr.
«e
■»
«*
MK
««
razmnoževalni sparat, raziiiiiožuje strojno in rožno pisayo patom neizraiita steklene pioSte
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo;
15, 20—20
The Res Co. LMana, Gradiš«® io. Moderno urejen« pnprnulinlcg useh pisalnlii siroje«.
»
3«
■ k
SS
n
mm
mm
«s
«a
SiS
■■
Iti«
mm
I!
s:
KM
II
mm
mm
H
»
»
B
n
•*
fl«
aa
ss
..e?
za ca 200 hi, po 25 do 30 hi vsebine, stare, dobro ohraniene. kakor tudi nove, ta/.ne vel., nudi po nizki ceni
Sode
ioon Pirc, sodar
Dravlje, p. St. Vid n. Ljubljano.
Na dabtlo:
Kana, čaj, kakan, satfte. olje, vinski
bič
a itohtnjsKi id tis i sir, salami lunka in slanina, ljlitGKkl! steklg-aitnn vino letnik 1917.
Slatina.
T. MENCINGER
Ljubljana, Rešilen cesta 3.
Na debelo in drobce najceneje kupite
trgovski in kanclijski
gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, hteasiRj in ovojni razne zvezke za srednje !n višje šole, raznovrstna kuverte in razglednice, •čs^Jia 7.a rts.aže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, rceJlirka ter razne druge pisamske in Šolske potreb« Kine pri
LJUBLJANA,
Židovska ulica 4.
L. PEUALEK,
VABILO
NA SUBSKRIPC1JO DELNIC
DRUGE EMISIJE.
IZREDNI OBČNI ZBOR DELNIŠKE DRUŽBE „TR1GLAV“, TVORNICE HRANIL, ŠMARCA PRI KAMNIKU
je z dne 7. julija 1921 sklenil na predlog upravnega sveta zvišati v smislu § 6. pravil delniško glavnico in sicer:
OD 400.000 K NA 1,200.000 K Z IZDAJO NOVIH 1600 DELNIC PO 500 K NOMINALNE VREDNOSTI.
Razpisuje toiej subskripcijo ob nastopnih pogojih:
Dosedanji delničarji imajo v smislu § 6. pravil pravico prevzeti na 1 delnico prve emisije 2 delnici druge emisije in sicer proti piedložitvi potrdila o posesti delnic (oziroma potrdila vplačila) prve emisije. Kurz optiranih delnic znaša 520 K, neoptiranih 550 K Poleg tega je plačati 10 K upisnine na vsako delnico v kritje
stroškov izdaje delnic
Subskripcija se vrši od 15. julija do 15. avgusta 1921
in sicer pri: Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, Slovenski eskomptni banki v Ljubljani in v pisarni deln. družbe „Triglav“, Šmarca pri Kamniku.
Subskribovane delnicc je v gotovini vplačati. Nove delnice participirajo na čistem dobičku od I 192^ in se za sedaj obrestuje njihova nominalna vrednost od 1. septembra do konca leta 1921 s 3%
Končno dodelitev pridržuje si občni zbor. Subskribentom, katerim ni bilo mogoče dodeliti delnic, se vrne dotični znesek, drugim se izda proti vrnitvi potrdila o storjeni subskripciji potrdilo o dodeljenih delnicah.
' Delnice se izroče delničarjem pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah
Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vrednosti pripada v smislu § 6 po odbitku stroškov rezervnemu zakladu.
Šmarca, dne 14. julija 1921.
UPRAVNI SVET DELN. DR. ,.TRIGLAV", TVORNICE HRANIL ŠMARCA PRI KAMNIKU.
Oklic.
zadruga, 1.z. z o. z. v Ljubljani
je stopila v likvidacijo.
Z ozirom na to se poživljajo vsi upniki, da prijavijo v roku treh mesecev svoje terjatve v svrho poravnave.
Trgovska zadruga, m t z, v likvidaciji v Ljubljani.
Gazela milo
Sil
♦*
*
II I
prvovrstne kakovosil ln • 20°/° ceneje kot enako* ! edno importirano milo. g
lomu in svečarna d. v Ljubljani
Priporoča se tvrdka
JosSp Peteline
LJfiMJann, Sv. Petra nasip J
tovarniška zaloga šivalnih strojev
i§el ir. posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedla,je ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizke!	Postrežba	točna	1
3KXXX
ODPREMNO PODJETJE
STEVO TONČIČ t MARIBOR
Oddelek za razpošiljanje pošfnift paketov.
OG. TRGOVCI!
Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-ripjene.na odrejeno mesto, ako iste oddaste nadnaslov
ST1VO ?©NČiC ' S MARCSOS
(Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odrL'dse — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna.
Za čim večje posluževanje Ste vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
STEVO TONČIČ f MARIBOR
Telefon 230 in 330.
Bizojavi: T^onspedit.
Veletrgovina	Veletrgovin* \
manufakturnega in	z j
modnega blaga	m a n ufakturo
«J. TNi. Š o š t a r i <“•	,, MI2RKUR“
Maribor	MARIBOR
se v najkrajšem času	Cankarjeva ulica 1. D a
P v © seli	Velika zaloga
iz Gosposke ulice na	manufakture,
Aleksandrovo	češki, francoski
cesto štev. 13	in angleški izdelek.
na kar opozarja že	a □
sedaj svoje	
cenjene odjemalce.	Samo na debelo.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
ljubljana
Seienbargova ui. 1
interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K.
B/sojav naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
mam
iz rsaje »se bančne transakcije nojkuianfneje.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskcmpt menic, faktur, terjatev - Akreditivi
Borza.
m
m
m
m
Erjavec & M
PR! „ZLATI LOPATI** trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (MUhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
Podpisana tvrdka priporoča:
Pravi malinovec, Citrono* sok z raf. sladkorjem vkuhari po najnižji dnevni ceni.
Rum kompot, za izdelovanje fason rama; liker esenci: carski hrušovec, kim-ijevec in rosolia. lstotako so na razpolago ex-trakti za brezalkoholne pijače:
malinov in citronov I
Potnih SrečRo, g
fvomica sad. sokov, L?! esenc in ekstraktov.
Llubijana
Meteljkova ulica (blizu Belgijske vojašnice).
srzsrzsrzsrase!
it a o
izdeluje	140,	48—4
Tovarne lesenih žebljev
Ivan Seunii ml.
Tečen pod Šmarno goro uri UuMfanl.
mm
S
il
trgovina s papirem na veliko LJUBLJANA
MIkloitfeva cesta Slev. 6|l-
prlporoCa od svoje zaloge t
Trgovski, lini li» srednje tlnl plsarnlikl, dokumentni In srednje Hnl koncept, barvan (Koulaur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mas«) In navadni omotnl papir. Pisemski papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo.
• « :: ■a »m mm mm aa aa aa aa mm mm mm mm mm mm mm av
(S«
S3
mm
mm
mm
s:
s:
s:
■■
»a
H
Sledit Rakove & Zanki,
Tovorna kemičnih in rudninskih barv ter Hrtov.
pref: A. Zanki sinovi.
Centrala: Ljubljana.
c. I o. z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Skladišče: Hovlsad.
Telefon: 64.
Englisii varnishes:
Angleški laki t
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin.
,, FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERI0R COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERI0R COPAL VARNISH SPRF. Naffinejši zračni rap. lak PALE S1CCAT1VE
FLUID Sikatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatlf, temen.
SPRF. VVELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
GOE
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, niavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Llnolcum lak za pode.
„MERAkL“. Emajlu! lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
»p«Kxx»txx
Englisii vornishes:
AngleSki laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni Japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikatlvom.
ISOLATiNG BLACK VARNISH. izoliral lak.
L1QUID DRIERS FALE Terebina svetla.
LIQU1D DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH VVtllTE.
Emajl bdi.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
2SSEOSZ20SS3S8
VELETRGOVINA
J 'V
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. KoflMne tene — točna postrežba 1
Brzojavi: GRELI*.
Teiefon interurb. štev. 246.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
movto-iipso
za ceio kraljevino SHS.
Tvornjc: Stanz, Kindberg, Sem-rr.ering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog:
Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kosto HovaKouič
veletrgovina mavca
BEMSB3BGfiaBB^35ESBKEBffia»afll33aBSiBa33^^	BaaS3MBBHgaHMMBBMB
Vsakovrstne
sismniKe in HIs&iKi
ima vedno veliko zalogo za gospode dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših
modelov. Franjo Cerar, slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
RazliJne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto.
Telefon 344.
Telefon 344.
se priporoča za izvrševanje vri : :: ratiiiili poslov. : : : [ene zmerne, ločna in kulanlna
Papir
SH*S35r?K$]
uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogljeni itd., pisarniške in Šolske poSrebšžine, kuverte, vse vrste umetniške sraz-gled lee kupite najceneje pri tvrdki
IVAH GAJŠEK
Papirno trjMinn - Ljubljana
Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno.	Na debelo.
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga
KAROL
HABER
Maribor
Zahtevajte prospekte.	-—--—-g		I	Zahtevajte prospekte.
Zavarovalna zadruga Ustansvlleno leto 188$. od mestne občine Zagrebi!.	j	ion	1“	Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg 11. - Telefon št. 336.
Zavarovalni oddelki: požar, vlom,	1!	► •		nezgode, življenje, transport.
.Lastnik: Konzorcij za izaa|anje
»Trgovskega Lista«. — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Maks« Hrovatin v Ljubljani.