Sl)eáwl/l.i dtutz- ul.ca»?a - t. ~ 1960 117a..k,o.t:el/l.!M-: fIJW maku:-iic! - &>eteui fWW I)&emu Mletu q Poldruga milijarda dinarjev za izkorenitev malarije v Jugoslaviji Miro Jeršič Večina evropskih držav je z velikimi materialnimi sredstvi in obsežnim delom zdravstvene službe odpravila malarijo s svojih ozemelj. Med evropskimi državami, ki so se pridružile akeiji Svetovne zdravstvene organizacije za do~ končno izkorenitev malarfje, je tu di Jugoslavija. Pod okriljem Svetovne zdrav- stvene organizacije se je Jugoslavija priključila skupnim naporom naših sosedov Romunije, Bolgarije, Turčije, Grčije in Albanije in sklenila s SZO poseben spora'zum, na podlagi k1:).teregase odvija načrtno delo za uničenje prenašalcev malarije in preprečitev -novih obolenj. Pred drugo svetovno vO'jnoje bila v Jugoslaviji malarija še zelo razširje'lla, najbolj v Makedoniji. Stevilo bolnikov v predvojni Jugoslaviji se je gibalo letnO'med 800 000 dO'"l200 000. V pO'sameznih krajih Makedonije je letno oba- levalo prav vse prebivalstvo, vasi, kjer je obO'levalo nad 30 Ofo prebivalcev za malarijo vsako letO', pa je bilo mnO'go. Načrtno delo za prepl'ečevanje malarije se je pričelo v letu 1947 v vseh krajih, kjer je bila ta bolezen l'azširjena, Predvsem so začeli sistematično zapra- ševati vse stavbe z DDT pripravkom pO'dvakrat na leto v času, ko se razmno- žujejo kO'marji. Uspehi so se naglO'pokazali in v letu 1951 srnO'imeli v Jugo- slaviji le še 865 primerov obolenj za malarijo. Zaradi naglega upadanja mala- ričnih obolenj pa se je prenaglo opuščalo zapraševanje, ki uničuje prenašalce bolezni. Površine, kjer so rednO' zapl'aševali stavbe, so bile preveč zmanjšane in tako je zdravstvena služba v letu 1956 zopet zabeležila 3240 obolenj za malarijo: v Črni gori, v Srbiji, na Kosmetu in v Makedoniji. V Bosni in Her- cegovini tel' v Dalmaciji pa je bilo samo nekaj primel'ov, a še te so -zanesli iz drugih okuženih kraj ev. Izkušnje pa so pokazale pri nas in v drugih državah jugovzhodne EvrO'pe, kjel' je še malarija, da obvezno prijavlja'llje te bolezni in ugotavljanje l'azšir- jenosti obolenj po bolnicah, dispanzerjih in v drugih ambulantnih zavodih ne daje zadosti jasne slike o stanju malarije. Treba je ugotoviti prav vsa žarišča, iz katerih se bolezen širi, in je zato potl'ebno organiziranO' delo od vasi do vasi, jemanje in pregled krvi tel' zdravljenje vseh obO'lelih. Razen tega je za pre- prečevanje obolenj treba vsem ogroženim osebam dajati tudi zdravila, ki SO'se začela izdelovati prav v zadnjem času. !stočasno pa se mora skozi več let nadaljevati stalno zapraševanje vseh stavb na ogroženem ozemlju vsaj enkrat na leto, s sredstvi, ki u'lličujejo prena- šalee malarije, predv3em z diditijem. 1 V sporazumu, ki ga je let a 1956 naša država sklenila s Svetovno zdrav- stveno organizacijo, se je obvezala, cla bo v letih 1959 do 1962 izvedla program za popolno uničenje malarije in da bo za to pomemooo delo dala na razpolago 1 milijardo 463 milijonov dinarjev. Po tem sporazumu,ki se že izvaja, je v Jugoslaviji načrtno delo za uničenje malarije zajelo nad 50 tisoč km2 in nad 2 244000 prebivalcev. Območje, kjer sistematiČllo zaprašujejo vse stavbe z insekticidi, ki imajo rezidualni učinek,. obsega vso Makedonijo, pretežni del Kosmeta, nekaj občin v Srbiji ter predele okrog Skadrskega jez~ra in ob Spodnji Neretvi. V letu 1959 je bilo pripravljeno vse, kar je za tako delo potrebno: mobili- zacija strokovnih delavcev, oprema vseh zdravstvenih središč, od koder se delo vodi, priprava materiala za zapraševanje, laboratodjske preiskave za zdrav- ljenje in za preprečevanje obolenj v ogroženih krajih, priprava vozil za številne ekipe, ki delajo na malarijskem ozemlju. Strokovne svetovalce je dala na raz- polago Svetovna zdravstvena orga'llizacija, ki posreduje tudi dobavo transport- nih sredstev in nekatere tehniéne opreme ter je oskrbela tudi pet štipendij za strokovno izpopolnitev tehniČllega osebja, 1}ivodi vsa ta dela. Kdorkoli oboli za malarijo ali je na sumu, da jo ima, vsakomur jemljejo kri, ki se mikroskopsko pregleduje. Zdravljenje vseh bolnikov je brezplačno, brezplačna so tudi sredstva za preprečevanje obolenja v krajih, ki so še močno malariČlli. Organizacija vsega tega dela, stal'lla redna 'oskrba z opremo in sred- stvi zahtev,a mnogo miporov od zdravstvenih in tehničnih delavcev. Vendar je spričo sedanjih sredstev in pa metod dela zagotovljen tudi uspeh. Zato bodo ta velika denarna sredstva in organizacijski napori tudi gospodarsko dobro naloženi, saj pomeni stalna vsakoletna izguba narodnega dohodka zaradi mala- ričnih obolenj v teh krajih večjo škodo, kot bodo sredstva, ki jih bomo dali v štirih letih za končno uničenje malarije. Z izpolnitvijo programa za popoIno izkorenitev malarije se bo Jugoslavija pridružila skupnim mednarodnim naporom, da se 686 milijonov prebivalcev Evrope zaščiti pred malarijo za vedno. Na ta način se Jugoslavija tudi najlepŠe vključuje v letošnjo proslavo 7. aprila - Svetovnega dne zdravja, ki se v 1. 1960 praznuje pod geslom »Izkoreninimo malarijo! - borbeni poziv vsemu svetu.« Mnogo se danes I spermatocidni pasti in za kontracepcijo je' de RKS se je pridružil t pozvali naše članstvo, nismo dosegli kaj POs( potrebno. Razumljivo, objektivnih težav, od \ acepciji, o genofragmi, o četja otroka. Propaganda le počasi utira pot. Tudi njem obČllem zboru srno poročilih sodeč pa doslej e, kjer bi bilo to najbolj :avlja po robu celakopica odkritega odpora nekega * V dneh od 15. do 21. februarja letos je Glavni odbor RKS za vodilne čiane Rdečega križa priredil na Bledu seminar. Zaradi aktualnosti objavljamo poročilo, ki ga je avtor imel na tem seminarju dne 18. II. t. 1. - Op. ur. 2 V sporazumu, ki ga je leta 1956 naša država sklenila s Svetovno zdrav- stveno organizacijo, se je obvezala, cla bo v letih 1959 do 1962 izvedla program za popoIno uničenje malarije in da bo za to pomembno delo dala na razpolago 1 milijardo 463 milijonov dinarjev. Po tem sporazumu, ki se .že izvaja, je v Jugoslaviji načrtno dej n]n~;;n •••••;olo~ad 50 tisoč km2 in nad 2 244 000 prebivalcev. iprašujejo vse stavbe z insekticidi, ki imajo r lIakedonijo, pretežni del Kosmeta, nekaj občin :kadrskega jez~ra in ob Spodnji Neretvi. V letu 1959 je bile ;0 delo potrebno: mobili- zacija strokovnih delm, središč, od koder se delo " l vodi, priprava materil ske preiskave za zdrav- ljenje in za preprečeva priprava vozil za številne ekipe, ki delajo na m2 vetovalce je dala na raz- polago Svetovna zdrav e tudi dobavo transport- nih sredstev in nekate Jela tudi pet štipendij za strokovno izpopolnitev ta dela. Kdorkoli oboli za ima, vsakomur jemljejo kri, ki se mikroskopsko pregleduje. Zdravljenje vseh bolnikov je brezplačno, brezplačna so tudi sredstva za preprečevanje obolenja v krajih, ki 80 še močno malarični. Organizacija vsega tega dela, stalna rednaoskrba z opremo in sred- stvi zahteva mnogo naporov od zdravstvenih in tehničnih delavcev. Vendar je spričo sedanjih sredstev in pa metod dela zagotovljen tudi uspeh. Zato bodo ta velika denarna sredstva in organizacijski napori tudi gospodarsko dobro naloženi, saj pomeni stalna vsakoletna izguba narodnegadohodka zaradi mala- ričnih obolenj v teh krajih večjo škodo, kot bodo sredstva, ki jih bomo dali v štirih letih za končno uničenje malarije. Z izpolnitvijo programa za popolno izkorenitev malarije se bo Jugoslavija pridružila skupnim mednarodnim naporom, da se 686 milijonov prebivalcev Evrope zaščiti pred malarijo za vedno. Na ta način se Jugoslavija tudi najlepše vključuje v letošnjo proslavo 7. aprila - Svetovnega dne zdravja, ki se vL 1960 praznuje pod geslom »Izkoreninimo malarijol - borbeni poziv vsemu svetu.« Regulacija porodov* Dr. Ma r j a n Ah čin Mnogo se danes predava, govori in piše o kontracepciji, o genofragmi, o spermatocidni pasti in sredstvih za preprečevanje spočetja otroka. Propaganda za kontracepcijo je' doživela širok razmah, čeprav si le počasi utira port. Tudi RKS se je pridružil tej preventivni akciji in na zadnjem občnem zboru srno pozvali naše članstvo, naj to akcijo podpre. Po raznih poročilih sodeč pa doslej nismo dosegli kaj posebnih uspehov, predvsem tam ne, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Razumljivo, da se nam na tem področju postavlja po robu cela kopica objektivnih težav, od verskih in drugih predsodkov doodkritega odpora nekega * V dneh od 1S. do 21. februarja letos je Glavni odbor RKS za vodilne čiane Rdečega križa priredil na Bledu seminar. Zaradi aktualnosti objavljamo poročilo, ki ga je avtor imel na tem seminarju dne 18. II. t. 1. - Op. ur. 2 dela zdravstvenega kadra, klera, ki je celo javna huj skal in grazil itd. Slišali sa se ugavari, da ba kantracepcija izzvala nebrzdana pramiskuiteta, rušila marala in taka agražala družba in podabna. Ce bi ta tako graba mehanična pajmavali, marda res. Vendar nastane vprašanje, ali današnji način reševanja tega problema ni manj nevaren pajav? Le da račun za ta plača žena s svajim duševnim in telesniin zdravjem, le da jO'ta načinsili vztrajati v neenakaprav- nem pO'lažaju nasprati maškemu partnerju, taka da ne adlača a svajem telesu sama in ne razpalaga z njim, ampak je prepuščena maškemu partnerju in njegavi valji ali sluěaju, da zanasi ali ne. Le vse pasledicenasi žena, pa če hače ali ne. , Se pasebna pereče je ta v primerih, ka iz evgeničnih (ne rasističnih) raz- lagav pasebna v alkahaHziranem stanju spačetje ni zaželeno. Saj je danes ne- sparna, da ima spačetje v alkahaliziranem stanju težke pasledice za pato,mca, in ta vse ad psihapatije pa dO'imbecilnasti in težke aligafrenije; takšni patem palnija naše detencijske zavade in prizadevaja družbi vsakršnO' zla. Bistva kantracepcije je tarej v tem, kaka na human način, s sadabriimi sredstvi preprečiti nezaželena spačetje brez škade za ženO'.Gre tarej za izrazita preventivna metada, ki naj nadamesti dasedanji nehumani, brutalni, za žena skrajna panižujači način prekinitve nezaželene nasečnasti, ta je splav. Res pa je pa majem mnenju nepravilna jemati kantracepcijO' graba mehanična, redu- cirati vse na genafragmo ali sicer na mehanična-kemična sredstva, ne pa i,meti pred ačmi kampleksna vprašanje regulacije paradav. Prav gatava se še spaminjate astrih razprav v našem ěasapisju a legali- zaciji splava, ka sa nekateri zagavarjali papalna liberalizacija splava. Razum- ljiva, da srna se adlačili prati ternu, ker bi imela nedO'glednepasledice za družba, pavrh pa je nehumana, ker bi žena in dekle še balj patisnila v neenakapraven palažaj in jih v tem utrdila, ne glede na vse psihasomatične pasledice. Odlačili srna se zavestna· in premišljeno za - preprečevalna metada. Za kaj torej gre v bistvu? Gre za zavestna reguliranje paradav azirama spačetij, za reguliranje, ki ga že dalga let a apažama v vse,m civiliziranem svetu, kjer je humanizirana ravna s pamočja kantracepcijskih sredstev. Ta amagaěa, da si partnerja ustvarita najprej abjektivne življenjske pagaje tudi za atraka, nato pa se zanj sparazumeta. In ta ne sama za prvega! Maderna znanost zahteva; da je atrakava akalje uravnavešena, urejena, če naj uspeva in se vsestransko razvija v zdravega človeka. Silna znižanje atroške umrljivasti zaradi intenzivnega zdravstvenega varstva matere in atraka, dalje zmanjšana umrljivost odraslih, abenem pa vedno višja pavprečna starost (v najviše razvitih državah preko 70 let) ab dabri življenjski kandiciji in slednjič mnažična udejstvavanje žena in deklet v vseh magačih paklicih in javnem življenju - vse ta je imela za pa~ledica amejevanje paradav. Žena je nehala biti straj za porajanje in je pastala v tem pagledu enakapraven partner, čeprav še ne v vsakem pagledu, kar je advisna pač ad razvajne stapnje sacialističnih sil v pasameznih državah. Pa en atrok na vsakega partnerja zagatavlja naradu obstaj, tretji atrak je že za njegava nadaljnja rast~ Opazarjam, da zaradi lažjega razu,mevanja stvari nekalika paenastavljam. Naradi, ki nimajO' ekspanzijskih teženj, tu di ne silija v radnast čez tista mera, ki je patrebna za abstaj narada. Takšna vsilje- vanje srna mogli apaziti n. pro pTi Nemcih za časa nacizma, ka je bila treba 3 ustvarjati armade in že vnaprej zagotoviti kritje za biološki primanjkljaj v bodoči vojni, kar je Hitler jasno napovedaL Skratka, omejena rodnost ob nizki splošni umrljivosti in ob dalj~i povprečni življenjski dobi, to so značilnosti visoke civilizacije. Nasprotno pa opažamo pri najbolj zaostalih narodih oz. ljudstvih visoko rodnost, ampak ob tem tudi visoko splošno umrljivost, še posebej visoko umrljivost otrok in krajšo povprečno življenjsko dobo. Kakšen je ta proces pri nas v LR Sloveniji? V LRS je rodnost od leta 1950 rahlo naraščala in dosegla v tem letu 23,66 rojstev na 1000 prebivalcev ali v absolutnem številu preko. 33 000 živorojenih otrok. Poslej pa strmo in neprestano pada od let a 1958 (za leto 1959 podatki še niso obdelani), ko je bilo le še 17,69 rojstev na 1000 prebivalcev ali v absolut- nem številu nekaj preko 27000 živorojenih otrok: To pomeni, da se je v obdobju devetih let rodilo ca. 6000 otrok manj in da obstoji izrazita tendenca po padanju tudi v bodoče! \ Tabela 1. Rodnost na Splošna umrlji- . Umrljivost NaravniLeto 1000 prebivalcev vost na dojenčkov na prirastek na1000 prebivalcev 1000 živorojenih 1000 prebivalcev 1950 23,66 I 11,50 80,60 12,16 (preko 33 000) 1958 17,69 8,39 38,73 9,30 I(preko 27 000) Vzporedno s tem ugotavljamo znižanje splošne umrljivosti prebivalstva, ki je bila leta 1950 šell,50 na 1000 prebivalcev, nato pa se je do leta 1958 znižala na 8,39 na 1000 prehivalcev. V tem procesu, to je v padanju splošne umrljivosti prebivalstva, gre seveda največ na račun zelo naglega padanja umrljivosti dojenčkov, manj pa na račun starejših letnikov. Leta 1950 je umrlo še 80,60 dojenčkov na 1000 živorojenih otrok, leta 1958 pa le še 38,73. S tem smo se uvrstili med narode z nizko umrljivostjo dojenčkov. Ker pa rodnost hitreje pada kakor umrljivost, se seveda zmanjšuje naravni prirastek prebivalstva, ki je še leta 1950 bil 12,16 na 1000 prebivalcev, do leta 1958 pa je padel na. 9,30. Povprečna življenjska doba prebivalstva se daljša. Leta 1948 je bila za JIloške 52,7 in za ženske 57,6 let, leta 1953 pa za moške 58,7 in za ženske 64,8 let. Tabela 2. Povprečna življenjska doba prebivalstva 4 Leto 1948 1953 rnoški 52,7 58,7 ženske 57,6 64,8 Starostna struktura prebivalstva LRS se torej oótno spreminja. Vsako leto predstavljajo starostne skupine od 0-24 let manjši odstotek prebivalstva, med- tem ko odstotek starostnih skupin nad 50 let iz leta v leto narašča (leta 1956 ca. 22 %). To pa pomeni., da je LRS stopila v vrsto narodov s stacionarnim prebivalstvom, kar bo postavilo zdravstveno službo pred nove probleme. Naj na kratko povzamem najvažnejša, najbolj karakteristična dejstva. Rodnost naglo in dosledno nazaduje, splošna umrljivost prebivalstva, še po- sebno dojenčkov pada, povprečna življenjska doba pa se daljša. Seveda so v tem določene razlike med mestom in vasjo v korist mest, kar je razumljivo, ker je tod kulturni standard višji in zdravstveno varstvo intenzivnejše. Lahko pri- ěakujemo, da bo nadaljnji razvoj gospodarstva, obenem z modernizacijo kme- tijstva in zavarovanjem kmetijskega prebivalstva, še pospešil proces v nakazani smerL Vsekakor moremo trditi, da je to slika industrijsko razvite dežele, kar potrjujejo določeni kazateljL Ko obravnavamo ta problem, je za nas važno predvsem dejstvo, da naza- duje rodnost hitreje kakor pa splošna. umrljivost. To pa pomeni, da je pri nas že dolgo v teku proces reguliranja porodov, kot ga opažamo drugje. To so splavL Koliko imamo splavov, tega niti ne vemo. Oficialni kazatelji, ki izvirajo iz prijav, sole del resnice, povedo nam pa tudi, da je to problem predvsem v mestih, manj na podeželju. S tem seveda ni rečeno, da tam ni utemeljenih raz- logov in potreb po humanem reguliranju porodov, v nekaterih predelih celo iz močno evgeničnih vzrokov! Po prijavah je leta 1955 odpadlo na 1000 žena 6,87, leta 1958 pa 13,77 splavov. Ce pogledamo, kakšna je pogostnost splavov po starostnih skupinah, tedaj vidimo, da jih je največ v starostni skupini od 25-29 let, in sicer leta.1955 - 26,61 na 100'0 žena, leta 1957 pa že 33,60 na 1000 žena. Nato sledi starostna skupina 30-34 let s 25,66 splavov na 100'0žena v letu 1955 in 32,43%0 v letu 1957: to pa pomeni, da je pogostnost splava največja v obeh najbolj plodnih dobah žene. Dejstvo je, da polovica vseh prijavljenih splavov odpade na sta- rostno skupino od 20-29 let, to je dobo, v kateri se porod največ deklet. Nato sledi starostna skupina 35-39 let z 31,50%0 splavov v letu 1957. Zaskrbljeni pa postajamo spričo dejstva, da je opaziti. porast tudi pri najmlltjši skupin i od 15-19 let in pri skupini nad 45 let, vendar v manjši merL Tabela 3. Pogostnost splavov po starostnih skupin ah na 1000 žena Leto I 25-29 let I 30-34 let I 35-39 let 1955 26,61 25,66 1957 33,60 32,43 31,50 Ce vzamemo drugo primerjavo, da nam bo slika bolj jasna, potem ugoto- vimo, da je prišlo let a 1955 na 100 živorojenih otrok 16,48 splavov, leta 1957 pa že 25,72 splavov, torej na vsak četrti porod 1 prijavljen splav. 5 Tabela 4. Na 100 živorojenih otrok odpade Leta Splavov 1955 16,48 1957 25,72 Če analizirama prijavljene splave z vidika, aH 80' bili opravljeni v balnicah na asnavi komisijska Mgatavljene indikacije (indiciran splav) ali pa v balnici davršeni kot začetni (spontani) splavi (vendar v glavne,m umetno izzvani), dobima sledeča sliko: Pri aktivnih ženah je bila leta 1955 registriranih le 4,47 Ofo i'11diciranihin 92,52 Ofo spantanih ad vseh splavov; leta 1957 pa 19,52 indiciranÍh in 78,21 Ofo spontanih. Tabela 5. Odnos indiciranih do spontanih splavov Leto I aktÍvne žene I vzdrževane žene I -- I I I indicirani spontani indicirani spontani splavi splavi splavi splavi 1955 4,470/0 92,520/0 I 10,430/0 88,05 0/0 I1957 19,52 0/0 78,210f0 33,48 Ofo 63,77 Ofo Baljše je ta razmerje pri vzdrževanih ženah, pri katerih je bila 1955. leta 10,43 Ofo indiciranih in 88,05 Ofo spantanih splavov, leta 1957 pa že 33,48 Ofo indi- ciranih in 63,77 Ofo spantanih. Ta se pravi, da sa se začele žene bolj pasluževati razširjenih kamisij in razširjenih indikacij, vendar aktivne žene znatno manj kakar vzdrževane. S tem je bila zagatavljena relativno večja varnast kakor pTi ilegalnem splavu, in sicer že zaradi strakovne ravni aperacije, opravljene v balnici, obenem pa za žena na manj škadljiv način, ne glede na to, da jo tudi že paseg sam prizadene v njenem dastojanstvu. Tada naj gre za »indicirani« aH »spantani« splav, v tem še vedno neenaka- pravnem palažaju žene se tu di davalj 'llepasredno zanika načelo nedatakljÍvosti člaveka - žene. Skratka, sama razširjeni abseg indikacij bi pri vsem tem ne pomenil nabene bistvene spremembe. Uvodoma sem že na kratka amenil pasledice za žena: akutna in kranična vnetja radil, žene se leta in leta zdravija v balnicah, ambulantah, v termalnih kapališčih, kar vse jim pa največkrat le ne pavrne zdravja. Ta se kaže tudi v psihiůni sferi s pajavi taka imenovanih psihanevraz. Pogastne posledice sa kamplikacije pri porodih. Že nekaj let sem sa najpagostnejši vzrok mat~rnalne smrtnasti prav pasledice splava, pasebna septičnega splava, ki celo narašča. V vsakem primeru pameni nezaželena nasečnast za žena ali dekle nevro- tizacija, splav pa duševni stres. Bajazen pred spačetjem in pasledična pred 6 splavům je pagasten vzrak za frigidnast žene. TO'kvarna vpliva na odnase v družini, račun za to pa zapet plačaja - atroci. In tak o se zaključi krag. Vsekakůr je ta pojav mnoga bolj pagasten, kat si pa navadi mislimo. Mislim, da mi bado psihiatri pritrdili, če trdim, da ima naraščajača nevrotizacija žene prav tu svaje kotenine. Končna ni danes nabenega dvoma več, da igra splav pamembno vlago v genezi raka na maternici. Vsega tega, zela skramna nakazanega zla je treba žena asvobaditi in s tem preprečiti neizmerna gorje za družine, pasebna atrake, pa tudi za družba. In ne nazadnje pameni ta tudi velik ekanamski pritisk na družbene fande. Zato mora v ta dagajanja končna'vendar že pasvetiti človeški razum, ki je ustvaril že talika čudavitih dabrin, in pakazati pat humane preventive. PTaces reguliranja parodav se- blema ne smemo odlašati iz tedna" v teden ali celo mesec dni, ker so včasih odločilni že dnevi, da pride žena pravočasno pred komisijo. Uredba o postopku za dovoljeno odpravo plodu (Ur. list FLRJ, št. 4/52) določa v 3. členu: Odprava se ne sme dovoliti ne izvršiti, če je od spočetja poteklo več kot tri mesece ... Kakor hitro je ta rok prekoračen, moramo ženo napotiti na drugostopno komisijo. Nepotrebno je, da ženo .mučimo, jo pošiljamo od komisije do komisije in jo izpostavljamo hujši operaciji, ki je potrebna, če nosečnost prekorači tri do štiri mesece. Problemi, s katerimi se žene obračajo na komisijo, spadajo večinoma med najbolj intimne v ženinem življenju. Da doseže uspešno rešitev, je prirnorana svoje težave zaupati neki tretji osebi. Socialnem delavcu prvostopne komisije, ki vseh žen prosilk ne more po>- znati, je" potrebno veliko več časa za razgovor z ženo, da si najprej pridobi njeno zaupanje. Važno je namreč, da je žena v razkrivanju svojih težav res iskrena in da je nič ne ovira, ko govori o svojem primeru. Socialni delavec mora znati ženo prepričati, da se lahko zanese na diskretnost razgovora in obravnave .med člani komisije. To zagotovilo ženi veliko pomeni in dosežemo z njim res iskreno in vsestransko sodelovanje žene. Na terenu, koder živi, se bo žena z našo sodelavko navadno sproščeno razgovorila o svojih težavah, ker jo pozna in ji zaupa. Že prej sta imeli s to patronažno sestro, babico ali social- nim delavcem neposredne stike ob raznih težavah ali stiskah. Ce pa bi žena o nosečnosti in o svodih težavah iz kakršnegakoli razloga ne hotela razpravljati s sodelavci v svojem okolju, mora socialni delavec komisije za a. a. urediti vse in ji omogočiti, da pride, če želi, tudi neposredno pred komisijo. Sodelavec na terenu bo laže vodil razgovor z ženo, ki jo že poZ'na, pozna pa tu di kraj, krajevne navade, miselnost ljudi in družine, skratka, bolje pozna njeno ožje in širše okolje, kar je važno za presojo in za dajanje socialnih po- ročil. Sodelavec ima tudi veliko večjo možnost, da ženi hitreje in uspešneje nudi pomoč ali da posreduje pri krajevnih organih. Posebno važno je, da ima sodelavec, ki dela v neposredni bližini' ženinega prebivališča, z njo tudi pozneje čimboljši stik in možnosti za nadaljnje preven- tivno delo, in sicer preko zdravstvene službe (dispanzerja za ženo), kjer je navadno tudi njegovo stalno delovno mesto. S tem, da organizira.mo mrežo sodelavcev, bomo spodbudili tudi krajevne činitelje, da si bodo bolj prizadevali za reševanje te tako zelo važne in tudi kočljive družbene problematike. Socialni delavec ali njegovi sodelavci, ki so odrejeni za sodelovanje s komisijo a. a. prav s strani teh lokalnih organov, bodo morali le-tem tudi poročati o celotni problematiki v zvezi s splavi in kon- tracepcijsko službo. Do sedaj je šlo to delo in obravnavanje teh problemov mimo večine pri- stojnih činiteljev. Občinski sveti za varstvo družine, zdravstveni domovi oziroma 10 obratne ambulante so sicer obravnavali posamezne primere, vendar je šlo v bistvu vse bolj za poročila, ki so jih o ženine,m socialnem in zdravstvenem stanju 1wmisiji podajali zdravnik, patronažna sestra, babica ali socialna delavka. Noben zdravstveni do,m, noben svet za varstvo družine ali kateriko.li drug organ razen nekaterih izjem nimajo to.čnega pregleda, koliko žena pride pred komisijo, kateri vzroki v glavnem privedejo ženo do tega, da se odloči za splav, in kakšna je nadaljnja uso.da teh žena. Glede na zajamčeno. popolno diskrecijo se v posamezne primere ne moremo spuščati in se bomo pri obravnavanju te problematike omejili na prikazovanje v celoti. Seveda je dostikrat potrebno, da se za pomoč pri rešitvi posameznih primerov obračamo na krajevne organe in je tedaj treba pač po.vedati, v čem je problem. Vendar pa tega nikoli, ne stori,mo brez poprejšnjega privoljenja žene. Sodelavci socialnega delavca pri komisiji za dovo- l jen o od p r a v o p I o d u. Za utemeljitev stališča, kdo naj bo naš sode- lavec, sem se opirala na odgovo.re žena samih. Zanimalo me je, na koga se žene najprej obračajo in komu se zaupajo., kakor hitro začutijo, da so noseče, ali pa so o tem še v dvomu, posebno v primerih, ko je noseČl1ostiz zdravstvenih, socialnih, družinskih ali moralnih razlogov nezaželena. V ta namen sem zbrala nekaj odgovorov na to yprašanje . . Žene sem izpraševala večidel sama in sem vsaki tu di pojasnila, zakaj potrebujem njen o.dgovor. V te,m smislu sem se razgovarjala z ženami, ki so prišle na drugostopno komisijo., skupno v celem z 80 žena,mi (7 iz Kranja, 5 z _ Jesenic, 5 iz Po.stojne, 4 iz Kopra in 2 iz Gorice; iz Ljubljane je bilo 40 žena, ki so prišle pred prvostopno. komisijo, iz Celja pa 17, s temi poslednjimi je govo.rila ta,mkajšnja socialna delavka). Vse te žene so bile iz raznih krajev na področju iste komisije, in to iz mesta in vasi. Na vprašanje, na koga se je žena najprej obrnila, ko je posumila na nosečnost" jih je od 80 žena 76 (t. j. 950/0) odgovorilo, da so šle najpreij k zdravniku na pregled ali vsaj po nasvet. Šle so torej k zdravniku v splošno ambulanto zdravstvenega doma, na zdravstveno. postajo ali v obratno. ambulanto. Nekatere so odšle v posvetovalnico za žene ah pa k zdravniku ginekologu na Polikliniko. Le 4 žene (t. j. 5 Ufo) so odšle najprej po nasvet k babici in šele nato k zdravniku. Zdravnik ugotovi nosečnost, sam pa zaradi svojega strokovnega dela naj- večkrat nima dovolj časa, da bi se z ženo temeljito pogo.voril o. vseh njenih težavah in tudi preveril njene izjave, če bi se mu to zdelo potrebno.. Še ,manj seveda utegne, da bi 'sam skušal urejati ali iskati možnosti za rešitev primera. Tudi bi po vsem tem moral napisati še socialno porO'čilo. Zaradi gornjih ugotovitev je za zdaj najbolj primerno., da sodelujejo s socialnim delavcem oziroma s komisijo za a. a. tovarišice, ki delajo skupno z zdravnikom ali so vsaj v njegovi neposredni bližini, v zdravstvenem domu, dispanzerju za žene, obratni ambulanti itd. To so v prvi vrsti patronažne medi- cinske sestre, medicinske sestre v zdravstvenem domu ali obratni ambulanti, babice in socialni delavci. Služba patronažne sestre je sama pO'sebi tak ega značaja, da večidel pO'zna žene, ki že imajo 'otroke, saj je le-te obiskovala in se z njihovimi materami srečavala tudi v dispanzerju za o.troke, ob raznih cepljenjih, ob bO'lezni in ob drugih prilikah. 11 TakOoima sestra da'l1es prav zaradi znacaJa svojega dela najbolj uglajeno pot v družinOo.Nihče se ne čudi, če stopi kadarkoli k družini na dom in se zanima za ·razna zdravstvena ali sOocialnavprašanja. Prav tako lahkOobabica pozna ženo, saj med njenOonOosečnostjoin ob rojstvu tudi ona nekaj časa živi z njenOodružino. Ce zna Oopazovati,Oobtej priliki hitro spOoznaintimno notranje vzdušje v družini in tudi opazi, na kakšni stopnji je družina v socialnem, ekonomskem' in kulturnem pog~edu. Kot sOocialno-medicinske delavke bodOoznale te tovarišice ženi, ki prosi za splav, v razgovoru pravilno razložiti nevarnosti in pOosledicesplava. Prav tak o ji bodo laže pOojasnjevale tudi medicinske in sOocialneprednosti kontracepcije. Dale ji bodo točen nasvet, kdaj naj se zglasi v dispanzerju 'za žene ali pri zdravniku, ki vrši kontracepcijsko službOo.Pripravile ji bodo pot k zdravniku s tem, da ga že predhodno OobvestijOo00 njenem prihodu. Tako žena vse laže in z večjim zaupa'l1jem stopi vzdravniško OordinacijOo,kjer pOotemdobi pOoja,nila o koristnosti in napotke za praktično upOorabokontracepcije. Dokler še nimamo dovOoljsocialnih delavcev na terenu, bi vsekakor bile te sodelavke (patronažne in medici'l1ske sestre ter babice) idealni kader za sodelovanje s kOomisijoza a. a., zato si pomagamo z njim, koderkoli nam je na razpolago. V ljubljanskem okraj u, kjer je 29 občin, je do sedaj opravljalOo to delo z ženami 44 patronažnih sester, babic ali socialnih referentovo V Ljubljani sami je v 8 občinah delalo 22 patronažnih sester in babic, medtem ko v 1 občini to vprašanje še ni ureje'l1Oo,ker ni patronažne sestre. V osta1ih 2'0 občinah ljubljanskega okraja pa dela skupnOo22 patrOonažnih sester, babic ali socialnih referentovo Seveda pa v 5 Oobčinahod navedenih 20 tOodelo sploh še ni urejeno, medte,m ko v 7 drugih OobčinahdelOotudi še ni dOobro steklOozaradi kadrovske neurejenosti. Zato moramo za delo z ženami poiskati tudi druge primerne osebe. Lahko je to uslužbenec social'l1ega varstva na občini ali dober delavec v družbeni organizaciji aH druga primerna oseba. Pri izbiri sodelavcev se moramOodržati načela, da jih izbiramOoglede na razpOoložljivostkadra ter glede na okOoliščine in posebnosti terena .. Omenila bi še eno od doslej veljavnih splOošnihnače!, da 'l1aj to delo oprav- ljajo praviloma žene, ker žena ženi mnogo laže in brez pOosebnihpredsodkov zaupa svoje težave, ki izvirajo ali soopovezane z njenim intimnim življe'l1jem. S tem pa nikakor ne izključujemo od tega dela ,moških, ki se danes na teh področjih že uveljavljajOo in se jim žene prav tako zaupa'jOo(zdravniki ginekOo- logi itd.). L i k s o c i a 1n ega d e 1a v c a i n s ode 1a v c a. Izbiri osebe, ki bo delala z ženami in jih pripravila za komisijo, mOoramoposvetiti posebno po- zornost. Ni dovolj, da jOole zadolžimo s tem delom, temveč moramOoše pOosebej paziti, da uživa pri ljudeh splošno zaupanje in ugled. Socialni delavec in sodelavec, ki konkretno dela z ljudmi, mora biti pred- vsem nekdo, ki ume z njimi navezovati stike. Poleg tega ,mora imeti vero vanje in zaupati v njihov razvOoj.Prežet mora biti z globokim čutom odgovornosti za svoje delo ter imeti razumevanje in pravilen odnos do sočloveka, v čemer naj odseva 'l1jegova ljubezen do ljudi in iskrena želja, da jim pomaga. 12 Zaradi pestrosti problemov mora imeti dovolj življenjskih izkušenj, da bo umel pravilno dojemati težave žena in jim tudi primerno svetovati o stvareh, ki jih ;mučijo in mu jihzaupajo. Usposobljen mora biti toliko, da zna mzgovor z ženo voditi in da se ne zadovolji s površno sliko o njene;m stanju, pač pa jo na nevsiljiv način pri- pravi, da odkrito obrazloži svoje težave, če tega od vsega početka ne zmore sama. Le na podlagi takega razgovora delamo zaključke, ki jim bo izhodišče res vsestransko poznavanje ženinega oziroma družinskega stanja in bodo zaradi tega tudi najbolj pravi1ni in v določenem primeru ustrezni. Takšen delavec mora imeti izostren čut za objektiV'l1opresojanje, biti mora do vseh žena enak in znati mora podajati mnenja, ki bodo pri njih, vzbujala občutek resnične objektivnosti. Predvsem je važno, da se trudi v sebi prema- govati občutke simpatij in antipatij, ki v odnosih med ljud;mi pač obstoje in je zato prav, da se jih zavedamo. V podajanju mnenj jih mora uravnavati in biti kolikor le mogoče objektiven." Zavedati se mora, da si življenje ureja vsak po svoje in zato mora upo- števati njegovo pestrost. Ženo mora v vsakem primeru razumeti in ji ne sme vsi1jevati svojega mnenja in gledanja na življenje. Ne sme je ohsojati, ker se mora zavedati, da so žene, kakršne pač so, vselej v neki meri tudi produkt svojega okolja, zato jim mora na primeren način svetovati in jim po;magati. Menim, da mora biti socialni delavec in sodelavec družbeni delavec, ki obravnava in rešuje vse s širšega in družbenega stališča. lmeti mora o vseh stvareh popolnoma jasno stališče, ki mora biti v skladu z našim družbenim gle- danjem na ta vprašanja. Ce koleba v teh vprašanjih zaradi raznih idealističnih vpJ,i.vovali zaradi zastarelih nazorov, tega dela pač ne bo opravljal iz neke prepričanosti, ampak zgolj mehanično, mlačno, brez potrebnega smisla in 03ebne prizadetosti. Tako opravljeno delo pa lahko na terenu veliko več škoduje kakor koristi. V razgovoru z ženo dostikrat zve socialni. delavec ali sode1avec marsikaj iz njenih intimnih doživetij in' njenih odnosov do zadevnih vprašanj oziroma do okolice. Toda naj zve od nje karkoli, vse' to je dolžan varovati kot službeno tajnost. Ugled in zaupanje si bo socialni delavec pridobi1 pri ženah edinole tedaj, če res nikoli ne bo zlorabil njihovega zaupanja in povzročil kakršnihkoli govoric o stvareh, ki jih je zvedel v zaupnem razgovoru. Majhna neprevidnost v tem pogledu lahko prizadeto ženo zagreni in jo spravi v težak položaj, včasih pa jo v. družbi celo onemogoči. Cebi sodalni delavec ali sodelavec vendar1e kdaj kršil službeno tajnost, ga je treba na to opozoriti, v hujših primerih pa ukrepati tudi ostreje. P o s t a v i t e v s o c i a 1ne g a de 1a v c a in m r e žes ode 1a v c e v. Kot srno že ugotovili, je tudi komisija za dovoljeno odpravo plodu organ za širjenje kontracepcije. Za delo te komisije so poleg vse zdravstvene, dispan- zerske in patronažne službe še posebno zainteresirani tu di drugi družbeni organi, kot občinski in okraj ni sveti za varstvo družine in sveti za zdravstvo. V delovni program teh svetov spada vsekakor tu di široka problematika splava naspIoh in delo kornisije za dovoljeno odpravo plodu. Prav zato okrajni sveti za zdravstvo sporazumno s sveti za socialno varstvo začasno imenujejo socialnega delavca za sodelavca komisije oziroma posvetoval- nega č1ana komisije za dovoljeno odpravo plodu, dokler ne izidejo novi pred- pisi o sestavu te komisije. 13 V tem smislu sta Svet za socialno varstvo LRS in Svet za zdravstvo LRS v juliju 1958 dala priporočila vse,m okraj nim svetom za socialno varstvo in za zdravstvo. Prav tako naj ob~inski svet za zdravstvo sporazumno s svetom za varstvo družine in v soglasju z zdravstvenim domom ali dispanzerjem za žene in drugimi imenuje že po navedenih kriterijih tovariše ali tovarišice, da bodo v teh ustanovah delali z ženami, katere prosijo za odpravo plodu, ter jim po,ma- gali in svetovali. Tako se bodo le-ti obenem seznanjali z vsemi vzroki in posle~ dicami teh problemov, jih proučevali in jih javljali pristojnim svetom zaradi nadaljnjega ukrepanja. O določitvi teh tovarišev, .ki naj sodelujejo s komisijo za dovoljeno odpravo plodu, morajo biti obveščeni vsi lokalni organi in osebe, na katere se žena obrača za nasvet ali pomoč. Prav tako seveda mora poznati vse sodelavce tudi sama komisija, posebno pa še socialni delavec. To je potrebno, da vsakdo ve ženo prav napotiti k ternu sodelaovcu, ki je pooblaščen, da pripravi soéialno poročilo in vse drugo gradivo ter ženo pravočasno napoti h komisiji. Pot žene, ki želi priti pred komisijo, naj bo čim krajša in naj gre od zdravnika k določenenm sodelavcu in nato k socialnemu delavcu ali komisiji. Sodelovanje s sodelavci P r e dno s t i s ode lov a n j a. Socialni delavec se ne more zadovoljiti samo s tem, da ima organizirano široko mrežo sodelavgev. Ce hočemo imeti uspehe, nam ne zadostuje le individualna pomoč sode~avcev, te,mveč je pri reševanju naše problemati.ke potrebno tudi skupno sodelov.anje z njimi. Pri vsem našem prizadevanju nam mo-ra biti stalno pred očrni glavni namen našega dela, to je, da ženo varujemo vseh hudih posledic, ker vemo, da splav škoduje njenemu telesnemu in duševnemuzdravju. Strah pred neza- želeno nosečnostjo in pogostni splavi pa rahljajo tudi družinske vezi, tako med zakonci samimi kakor tudi v njihovih odnosih ·do otrok. Preprečevanje splava kot družbenega sla z vsemi navedenimi in še drugimi pojavi, ki ga spremljajo, mora postati široka družbena skrb, ki se začne s spolno vzgojo v šolski dobi in nadaljuje z zdravstvenim prosvetljevanjem ter obrav- navanjem spolnih vprašanj in urejanjeřn socialno. ekonomskih problemov. To preventivno akcijo imajo na skrbi medicinsko~dispanzerska-patronažna služba, organi šolstva in prosvete, socialnega varstva in varstva družine ter družbene organizacij e. Razvijanje in utrjevanje takega preventivnega dela je dolgotrajnejši proces, katerega uspeh ni hitro viden, zato je nevarnqst, da se posameznik hitreje utrudi in da zgubi tudi voljo za nadaljnje delo. Zavedamo se, da srno na tem področju v tej obliki preventivne borbe še začetniki. Zato je tem bolj važno, da strnemo svoje sile in skup no najdemo pravilne in dobre oblike dela z mla- dino in odraslimi, posebno pa z ženami. V skupnem delu bomo tudi laže pre- mostili začetne težave. Pri vsej tej dejavnosti nas vodi tudi ena temeljnih teženj človeške oseb- nosti, da živimo in delamo skupaj z drugimi ljudmi, da skupaj rešujemo- vse težje naloge in si skup aj prizadevamo za višje cilje. Družno obravnavanje pr~ blemov olajšuje njih skupno reševanje, ob splošnih izkušnjah si dopolnjujemo znanje, imamo enotnejša merila in dobimo pri delu tu di večjo gotovost. 14 Po eni strani je nujno, po drugi pa hkrati potrebno, da je skupina sode- lavcev sestavljena iz tovarišev, ki so si o teh stvareh pridobili na posameznih področjih svojega dela različne izkušnje in znanje, tako da se med seboj izpopol- njujejo. Ob takšni izbiri in pri takem načinu skupnega prizadevanja bo zanimanje za to dela paraslo. Uspehi seveda ne bodo vidni takoj po prvih sestankih. Nujna potrebno je, da se ljudje drug na drugega najprej privadija. Šele čez čas bodo ob postopnem razvijanju nalog in v čedalje intenzivnejšem stvarnem delu rasli tu di uspehi. Met o d a de 1a. Socialni delavec ba pri dnevnem delu iz poročil svojih sodelavcev in razgovorov z ženami lahko ugotavljal razne pomanjkljivosti pri obravnavanju določenih primerov na terenu. Morda je bil razgovor z ženo premalo izčrpen, odnos do nje slab, za njen~ skrbi pa nobenega pravega. razwnevanja. Morda se pri konkretnem reševanju težavnih razmer, ki ženo utesnjujeja in bremenija bodisi v družini, službi ali okolici, ni upoštevala diskrecija, morda se za osvetlitev' primera ni zbralo vse potrebno gradivo ali je komisiji bilo predloženo slabo in premala utemeljeno socialno paročilo ipd. Nasprotna pa bo socialni delavec lahko pri drugih primerih ugotavljal tudi, da dosegajo sodelavci lepe uspehe pri ženah in imaja z njimi prav dober riačin dela. Vse to nas opazarja, da srno dolžni ob skupnem obravnavanju posameznih primerov pravočasno popravljati napake in dobre delovne izkušnje sproti po- sredovati celotnemu kolektivu sodelavcev. Prav tako ba socialni delavec lahko seznanjal sodelavce z zaklj11.čkikomisije in njenimi kriteriji pri obravnavanju prošenj. Vse naše delo je ženi v prid, zato moramo vse slabosti odpravljati že takoj spočetka, ker utegne,mo sicer imeti dvojno škodo. Na eni strani bi delo socialnega delavca v komisiji ne bilo kvalitetno, pa drugi strani pa bi naši sadelavci pri ženah zapravili svaj ugled, tako da bi se po nasvete ne obračale več nanje z zaupanjem. Sodelavci bi izgubili voljo do dela, padročna akcija za vsestransko varstva žene pa bi bila šibka in brez uspeha. V skupni dejavnasti moramo težiti za tem, da ob upoštevanju splošnih načel na podlagi konkretnih primerov dela in povsesplo<šnem preudarku sprejmemo zaključke, ki naj usmerjajo naše nadaljnje delo. Obenem pa vse obravnavanje podprema še z individualnimi primeri, ki naj služijo za vzorec, kako je reševati druge podobne primere. Obl i k e s ode lov a n j a s s ode 1a v c i. Pri delu bomo upoštevali in si po,magali z raznimi ablikami sodelovanja. Težiti moramo za tem, da pro- učujemo in poiščemo res najboljše. Prilagoditi se moramo potrebam, času, kraju in navadam. Po dosedanjih izkušnjah bi lahko trdila, da je ta delo zelo težko in utrudljiva in mora že zatO' biti čimbolj pestra. Tu imamo v mislih razne sestanke, ki v zvezi z delom obravnavajo vsakavrstno tematiko. V večini primerov imajo žene, ki se obračaja na nas, izredno težko življenje. Skoraj lahko trdimo, da se pri nobenem drugem delu v toliki ,meri ne razkrivajo somatične, psihične in socialne težave. a) DeI o v n i s es t a n e k. Najprikladnejša oblika skupinskega sodelo- vanja s sodelavci je delovni sestanek in ta naj velja za stalno obliko dela. Delovne sestanke sklicujema v določenih razdobjih, kakor nam jih na- rekuje pač potreba po skupnem proučevanju problematike in izmenjavi mnenj. 15 Danes, ko novi nacm dela ž ženami šele uvajamo, bi morali biti ti sestanki vsaj 'vsake tri mesece. Pozneje, ka bo delo steklo in bomo imeH že več izkušenj, pa bodo še vedno potrebni vsaj vsakega pol leta. Seveda nikakor ne moremů že vnaprej točno določiti čas in sestanke tako rekoč šablonizírati. Príbližnó naznačeni roki za sestajanje so nam končno sa,mo delovni okvir, kajti ne glede na to skličemo sestanek po potrebi tudi sicer. Prav tako je težko določiti kraj, kje naj bodo sestanki. AH samo v kraju, kjer je sedež komisije, ali pa tudi na terenu? Okoriščamo se z eno in drugo možnostjo, tako da širši sestanek za celotno področje dela ene komisije skli- čemo navadno na sedežu komisije, ožje sestanke pa po posameznih okoliših oziroma občinah. Za manjše okraje ali za manjša območja komisij lahko skli.;. čemo sestanek samo na sedežu komisije, kot n. pro v Kranju ali na Jesenicah. Za komisije z večjim okolišem, kot n. pro v LjubIj ani, Celju, Mariboru. Novem mestu ítd., pa je dobro, da se sklicujejo sestanki tudi na terenu po posameznih okoliših. Tako n. pro bi za okoliš komisije v Ljubljani sklicali skupni sestanek za Zasavje z občinami Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija, nadalje za vse KOčévsko z občinami Kočevje, Ribnica, Grosuplje itd. Posamezna taka področja so precej slična po problematiki in vsak tak predel daje tudi tem vprašanjem svoje posebno obeležje. Teh delovnih sestankov se udeležujejo predvsem sodelavci, ki so vabljeni preko zdravstvenih domov ali preko občinskega oddelka za socialno varstvo. S tem so o sestankih obveščene tudinjihove ustanove. Praviloma so navzoči še člani komisije in zdravniki, posebno tisti, ki delajo v dispanzerjih in v posvetovalnicah za žene. Praviloma obravnavamo na sestankih posamezne značilnosti, ki da:jejo splošnoobeležje poteku in načinu našega dela z ženami. Obenem pa sodelavce seznanjamo z vprašanji, ki so značilna za socialno delo. Takšna problematika je n. pro potek razgovora z ženo, kako vodimo dober razgovor, upoštevanje endogenih in eksogenih činiteljev, ki povzročajo določene težave in se kažejo v ponašanju žene, nadalje, kako žena reagira na razgovor, posebno na tisti del, ko je govora o nevarnosti splava, o kontracepciji itd. Za vse sodelavce je važno, da vedo, kako gleda na to vprašanje žena. Zato je potrebno, da spoznamo in proučimo razne ugodne in neugodne vplive, ki jo utegnejo begati. Rezultati teh ugotovitev nam pomagajo pravilno usmer- jati delo. Opravljeno delo je razvidno iz socialnega poročila, ki ga sodelavec sestavi na podlagi zbranega gradiva in dela z ženo ter nato pošIje komisiji. Zato je važno za obravnavanje na sestankih prav vprašanje, kakšno naj bo socialno poročilo in kako ga pravilno sestavljamo. Vedno večje je število mladih deklet, ki prihajajo pred komisijo s prošnjo za odpravo plodu. Za delo z njimi se moramo še posebej potrudíti, saj smo pri tem odgovorni tudi, kako se bo nadalje oblikovalo to mlado življenje. O tem, kako naj se obravnavajo in rešujejo prošnje mladoletnic, imajo sodelavci prav različna stališča. Zato je prav, da si v tej smeri ptizadevamo vsaj za načeloma enaka družbena stališča. Seveda je od teže razmer odvisno, kako homo reševali in rešílí posarnezne primere. Kadar gre za mladoletnico, katere nosečnost je znana tu di že drugim, moramo vedeti za stališča teh, ki za nosečnost vedo, torej staršév, partnerja, šolskega vodstva, vodstva internata in raznih organův in oseb, ki so ódgovorni 16 za vzgajo mladih deklet, kot so n. pro vadstva podjetij, obratni majstri in drugi. Po skupne.m abravnavanju teh vprašanj z naštetimi asebami in organi bama lahko vplivali in kolikar se da skušali vskladiti družbene težnje z nji- havim osebnim gledanjem. Posebno pride ta v poštev, če dekletu splav ni adobren. Se mnogo je problemav, ki sa potrebni, da se a njih razpravlja na skupnih sestankih, kat n. pro abravnavanje prašenj pred kamisijo, adnos komisije da žena, njeni kriteriji ab pasameznih primerih in še marsikaj iz vsakdanje prakse njenega dela. Enako važna pa so vprašanja o kookretnem delu so- delavcev kakor uspehi našega dela sploh, dalje, koliko se žene ravnaja pa naših napatkih, ali adhajajo k zdravniku po nasvete a kontracepciji, na kakšna razumevanje naletija ab reševanju konkretnih primerov na občini, v zdrav- stvene.m domu, delovnem kolektivu, v družbenih arganizacijah in drugad ter še ta in ona. Paleg teh sistematično pripravljenih in abravnavanih vprašanj boma raz- pravljali tudi a dabrih in slabih izkušnjah iz našega individualnega dela. S tem bamo marsikamu ad sadelavcev prihranili nepotrebne težave in abenem vsem zapovrstjo pomagali, da privzamejo uspešni, že preizkušeni sistem dela. Na pasameznem sestanku naj bo težišče po možnasti na eni sami temi, in sicer na tisti, ki se pri delu izkaže, da še ni dovalj jasna in razčiščena. Paleg tega abravnavamo še razne individualne pritnere. Te.ma sestanka mora biti dabrapripravljena in takšna, da bo pritegnila zanimanje vseh sadelavcev in da bomo na podlagi dobre abravnave napravili dobre zaključke. Predolgi sestanki so utrudljivi. Zato ba socialni delavec, ki pa navadi pač vodi te sestanke, že vnaprej razpaslal glavne teze obravnavane snavi, a katerih sa poučeni tudi drugi člani komisije za a. a. Sodelavci bodo na teze pripravili svoje pripombe in apažanja ter morebitna vprašanja v zvezi s terno sploh. S takšno pripravo se izagnema šabloniziranju sestankav, ki se sicer sklicujeja včasih tudi brez pravega namena in udeležencem samo jemljeja dragaceni čas. Pri skupnem obravnavanju se agibljemo poimenskega navajanja indivi- dualnih slabosti pri delu kakar tudi poimenskih pohval. Kljub ternu seveda amenimo vse, kar ugotavi.mo pri delu slabega ali dobrega, in panazorimo ta s praktičnimi primeri. Morama pa predpostavljati, da delaja vsi tovariši s prizadevnostjo in valjo, vendar sa nekateri bolj spretni in dosegajo večje uspehe, medtem ko se drugi teže znajdejo pri delu. Ravna pri teh pa z ne- ustreznim poimenskim abravnavanjem lahko pavzročima, da bi se v naši sredi slabo počutili. b) Ind i v i d u a I n ode I o. Sacialni delavec vzdržuje z vsemi sodelavci osebni stik v smislu individualnega dela. Pri tem si pomaga z ustnimi in pismeni.mi zvezami. Paslednje prideja v poštev zlasti za tiste sodelavce, ki sa zela oddaljeni od kraja s sedežem kamisije. Ker ni primerna vedna ista oblika, je priporočljivo, da se izmenoma vrstita ustni in pismeni način sadelavanja. lndividualni sestanki se vršijo bodisi pri sacialnem delavcu na njegavem službenem mestu ali pa na terenu, kjer dela sadelavec. Pri teh asebnih stikih je važno, da ob kankretnih primerih razpravljata o načinu dela, a marebitnih težavah, o vseh težjih prablemih žena, posebno a tistih, ki morama o njih poračati drugitn arganam zaradi nadaljnjega ukrepanja. 17 o vseiffi tem si izmenjata misli in stališča. Kosti vztrajna, obenem pa sposobna za sodelov~ • _ volj prožna, da računa s časom, da spoštuje mišljenje drugih, da upošteva razmere in okolnosti. Razen tega mora biti tudi tolerantna in sposobna, da ustvarja ugodne odnose do svo- jega okolja in drugih oseb. Naša zdravstvena služba potrebuje vse več sester, ki so voljne p03vetiti se potrebam družine, skupnosti in človeštvu. Zato se moramo vse povzpeti do tiste čustvene zrelosti, ki nam omogoča, da občuti,rno zadovoljstvo pri delu. Splošna razgledanost, 03ebna vzgoja, strokovna usposobljenost in izkustvo, vse to nam bo pomagalo, da bomo z uspehom opravljale svoje poklicno delo tudi na tem področju. Zaščitna cepljenja V olroški dobi Po prof. A. Wallgrenu priredila med. S. Her min a And o 1j šek Cepljenje proti oslovsk~mu kašlju* Oddavnaj že so zdravniki proti oslovskemu kašlju uporabljali cepivo, pri- pravljeno iz mrtvih bacilov, čeprav so spočetka dvomili o njegovi uspešnosti. Po zaslugi Amerikanca Sauerja se je kakovost tega cepiva izboljšala, ker so za njegovo izdelavo uporabili v endemiji nastopajoča različna debla pertusis bacila. Obenem so pri vsaki dozi zvišali število klic. S tako pripravljeno vakcino je uspelo dokazati, da je popolno cepljeni otrok 'zaščiten proti bolezni, če pa oboli, je oblika bolezni milejša. Britanski svet za medicinska raziskovanja (British Medical Research Council) je organiziral velik poizkus na 15000 otrocih v starosti od 6-18 mesecev. Pri' vseh so predhodno lahko z veliko verjetnostjo izključili obolenje in tu di izpostavljenost okužbi z oslovskim kašlje,rn. Polovico teh otrok so cepili * Opozarjamo na članek z gornjim naslovom (VI/1959, št. 3., str. 141-146), v ka- terem se obravnavajo cepljenja proti kozam, davici, tetanusu in tuberkulozi. Op. lir. 35 proti pertusisu, polovico pa z antikataralno vakcino. V prvi skupini je bilo 149 primerov klinično ugotovljenega oslovskega kašlja, medtem ko je bilo v drugi, z antikataralno vakcino cepljeni skupini otrok v istem času 687 pri- merov obolenj. Razen tega so bila obolenja v prvi skupini mnogo lažja in so trajala krajši čas. Pri cepljenih otrocih je v 44 0J0 bolezen trajala do 6 tednov, medtem ko je v skupini nezaščitenih trajala enako dolgo le v 140J0 (pri drugih nezaščitenih pa dlje). Za to študijo sOlJporabili vakcino, ki je bila pripravljena po vseh danes veljavnih načelih. Za vakcino so uporabili samo mlade kulture v endemiji nastopajočih debel iz vrste bacilov oslovskega kašlja (hemofilni pertusis), cepivo pa je vsebovalo okoli 5 milijard klic v ccm3• Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije, ki se je bavila z vprašanjem cepljenja proti oslovskemu kašlju, so standardiziraH to cepivo. Pri tem so uporabili mišji možganski test kot merilo zaučinek cepiva. Doza cepiva, ki poprej cepljeno miš obvaruje posledic intracerebralne injekcije živih bacilov oslovskega kašlja, ustreza dozi, kot jo za uspešno varstvo potrebuje otrok. Vakcina se uporablja tekoča, lahko tudi precipitirana z galunom ali z aluminijevim fosfatom. Z galunom precipitirano cepivo povzro& sterilne abscese češče kakor tisto, ki je prečiščeno z aluminijevim fosfatom. Precipitirana cepiva so učinkovitejša. Uspeh vakcinacije priěakujemo lahko le tedaj, če s cepljenjem zaključimo pred koncem inkubacije (2-3 tedne). Cepivo dajemo intramuskularno v treh dozah po 1ml v razmaku 3-6 tednov. Po vakcinaciji lahko v krvi cepljenega dokažemo specifične aglutinine, ki pa niso, kot se zdi, v nobenem stalnem sorazmerju s stopnjo zaščite. lz nekega poročila sledi, da šele pri aglutininskem titru 1: 320 ali več lahko računamo na zadostno zaščito proti pertusisu. Komplikacije po cepljenju so povečini lokalne reakcije, ki se lahko stop- njujejo do abscesa. Postvakcinalni encefalitis in z vakcino izzvani poliomielitis sta reden pojav. Zato ob epidemiji poHomielitisa cepljenje proti oslovskemu kašlju odsvetujemo. Ker se pri dojenčkih bolezen pojavlja v najhujši obliki, je priporočljivo, da jih cepimo čimprej. Če bi dali prvo ipjekcijocepiva že v prvem mesecu življenja, bi bil mpeh cepljenja zaradi pomanjkljive-sposobnOsti za tvorbo protiteles nepopoln. Vse- kakor pa kaže dati prvo dozo cepiva v tretjem mesecu življenja. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je preventivni ukrep, ki naj ga v okviru otroškega varstva izvede javna zdravstvena služba. Cepijo naj se tudi vsi starejši otroci, ki bolezni še niso preboleli. Rako cepimo proti oslovskemu kášlju pri nas V;SZ()Vl~,'nijije v letih 1955-1958 Centralni higienski zavod opravil v štu- dijske n(lmene prvo zaščitno cepljenje proti oslovskemu kašlju na omejenem teritoriju in na določenem številu otrok z domačo, t. j. beograjsko, in z angleško vakcíno. Rezultati in zaključki te študije bodo objavljeni posebej . . Od leta 1959 dalje cepimo vse obveznike tudi proti pertusisu istočasno, kakor proti davici in tetanusu. V ta namen uporabljamo kombinirano Di-Te-Per vakcino. V sako leto spomladi cepimo v prejšnjem letu rojene otroke s tremi dozdmi po 0,5 ccm tega cepiva v približno 4-tedenskih presledkih. Cepimo in- tramuskularno v zgornji zunanji glutealni kvadrant, izmenoma levo in desno. Eno l'eto pokončanem cep'ljenju otroka revakciniramo z eno dozo cepiva. 36 Cepljenje proti otroški paralizi Ko je Endersu in Robbinsu vL 1949 uspelo, da sta vzgojila virus poliomie~ litisa v kulturi tkiva, se je diagnostika poliomielitisa poenostavila, obenem pa je bilo omogočeno tudi izdelovanje cepiva. Danes razpolagamo z dvema, povsem različnima vrstama vakcine. Eno je cepivo po Salku,' ki vsebuje s formolom in toploto ubite viruse, drugo pa po Sabinu, ki je izdelano izživih, avirulentnih virusov. Za Salkovo vakcino je važno, da virus i niso tako močno okvarjeni, da bi bila zmanjšana in prizadeta njihova antigena sposobnost, na drugi strani pa je treba doseči, da virus ne povzroči obolenja.Pred leti je neka ameriška tvrdka izdelala cepivo po Salku in je po njegovi uporabi bilo mnogo, klinično ugotovljenih primerov poliomielitisa. Danes 50 varnostni ukrepi pri kontroli vakcine tako strogi, da izključujejo slične nevarnosti. V zadnjih letih je bilo opravljenih nad 100 milijonov cepljenj brez kakih komplikacij. Salkova vakcina daje imunost za vse tri tipe poliomielitičnih virus ov. Po prvi injekciji je doseglo imunost 80 % cepljenih oseb, po drugi injekciji pa se imunost lahko dokaže praktično pri vseh cepljenih osebah. Po navedbi ameriške tvrdke Eli Lilly & Co pa doseže popolno cepljeni imunost za tip I v 98%, za tip II v 100% i~ za tip III v 90%. Navedbe o tvorbi protiteles po vakcinaciji se pri različnih poizkusih razlikujejo, vsekakor je to odvisno tudi od tega, katera vrsta vakcine je bila uporabljena. Na Švedskem n. pro 50 po uporabi ameriške vakcine imeli glede na število v krvi ugotovljenih protiteles slabše rezultate kakor v ZDA z isto' vakcino. Ta razlika v rezultatih je verjetno nastala zaradi transporta in vskladiščenja vakcine, ker so laboratorijske preiskave v ZDA ugotovile polnovrednost Salkove vakcine še po 30 tednih. Po uvedbi cepljenjaso v ZDA opazili očiten padec v morbidnosti za poliomielitisom, medtem ko so istočasno na Švedskem zabeležili spontan padec obolevanja za poliomielitisom tudi brez vakcinacije. Humoralna imunost (protitelesa so' v krvi in tkivni tekočini - op. pr.), ki je rezultat opisane vakcinacije, preprečuje pojav klinično manifestnega poliomielitisa - ali vsaj težkih oblik te bolezni, ne more pa preprečiti nadaljnjega razmnoževanja virusa v črevesju in s tem širjenja infekcije. Kot se zdi, poliomielitisa torej ni mogoče povsem izkoreniniti, če cepimo z mrtvo vakcino. Večji uspeh obeta vakcina, ki je pripravljena iz oslabljenih, avirulentnih virusov. Varovalni učinek take vakcine traja daljši čas. Velika prednost takega cepljenja je v tem, da se daje per os skoZi prebavni trakt. Po' dosedanjih iz- kušnjah povzroči živa vakcina iz avirulentnih debel poliomielitičnih virus ov zadostno tvorbo protiteles v krvi, ne da bi pri tem nastopilo manifestno obo- lenje. Nedvomno je možnost za reaktivacijo virusa ali druge komplikacije pri pri tem cepivu večja kakor pri cepivu iz mrtvih virusov. Iz dosedanjih izkustev sledi, da traja imunost po cepljenju za tip I do 3 leta, za tip II in III pa 6-7 let. Izkustva v tem pogledu še niso dovolj velika. Ce bodo bodoCa opazovanja dala zadovoljive rezultate, bomQ lahko izbirali med cepljenjem po Sabinu ter kom- binacijo Salkove in Sabinove vakcine. Kako dolgo so protitelesa prisotna v krvi po tretjem cepljenju s Salkovim cepivom, še ni znano. Vsekakor je dokazano, da jih imamo 2 leti po tretji injekciji še v visokem titru. Pri nevarnosti epidemije ne smemo računati z imunostjo, ki smo jo dosegli s cepljenjem pred več leti, temveč je potrebna še ena injekcija. 37 Protitelesase prenesejo od matere po placenti na otroka in se lahko po 3-12 tednih dokažejo v njegovi krvi. V tem času bi prisotna protitelesa lahko negativno vplivala na antigene lastnosti vakcine (v smislu nevtralizacije). Zato je priporočljivo, da se prva injekcija cepiva Jml ne daje prezgodaj. Drugič cepimo po sedanjih priporočilih 2-6 tednov po prvem cepljenju, tretjič pa 7-12 mesecev kasneje. Pri tem moramo upoštevati, da so meseci·od avgusta do no- vembra sezonsko obdobje za epidemije poliomielitisa. Zato v tem času ne ce- pimo, ker je nevarnost, da bi latentni poliomielitis, ki bi morda nastopil zaradi injekcijske travme, postal aktiven. Prvi dve injekciji se dajeta v pomladanskih ali v zgodnjih poletnih mesecih. Prisotnost protiteles v krvi pred cepljenjem se ni ugotavljala. Kdor je poliomielitis prebolel, naj se vseeno cepi, ker kljub obolenju še nima imunosti za druga dva tipa virusa. Če je na razpolago dovolj cepiva, naj se cepijo vse osebe do 40. leta; v nasprotnem primeru cepi.Inapred- vsem ogrožene, t. j. predšolske in šolske otroke, zdravnike, bolniške sestre in drug strežniški personal, dalje osebe, ki potujejo v dežele, kjer je izbruhnila epidemija poliomielitisa itd. Kadar neki deželi preti epidemija, se priporoča četrta injekcija cepiva, če je od zadnje injekcije preteklo več kot 1 leto. Komplikacije po cepljenju so pri d05lej uporabljenem cepivu komaj omembe vredne. Kako· cepímo protí poliomíelitisu pri nas V l. 1957-58 smo pri nas prvič cepili 8 letníkov predšolskih ín šolskíh otrok z ameríško vakcino. Od tedaj dalje redno vsako leto cepímo v prejšnjem letu rojene otroke. Cepimo po navadi meseca maja in juníja, ín sicer z dvema podkožníma injekcijama po 1ccm v presledku 2-6 tednov. Tretjo injekcijo (revakcinacij,a) dobijo otroci po 1 letu na isti način in v enaki količini. Druga zaščitna cepljenj,a v otroški dobi Cepljenja proti tifusu in paratifusu kakor tudi poskusnega cepljenja proti influenci ne moremo obravnavati na tem mestu, ker spadajo prav toliko tudi v področje interne medicine oziroma pediatrije. Druga cepiva so manj po- membna za splošno zdravstveno varstvo, kot n. pro vakcina proti parotitisu, ali pa sa pomembna le za nekatere tropske dežele, kot n. pro vakcina proti kugi, koleri in rumeni mrzlici. Nezadostno preizkušena je vakcina proti ošpicam (morbilli), obnesla pa se ni vakcina proti škrlatinki. Zaradi tega jih v tem sestavku ne omenjamo posebej. Ponekod uporabljajo proti steklini vakcino iz živih virusov za cepljenje po vgrizu stekle živali. Ker cepljenje stem cepivom lahko povzroči cerebralne komplikacije, so indikacije za njegovo uporaba zelo stroge. V zvezi s cepljenjem proti rumeni ,mrzlici lahko omenimo, da nekatere dežele izdajajo vstopna patna dovoljenja samo proti dokumentu o opravljeni vakcinaciji. Kombinirana cepiva V zadnjih letih produciramo vedno več kombinacij različnih vakcin. Tako so kombinirali cepivo proti difteriji in tetanusu. Nato 50 s tem dvojnim cepivom kombinirali še cepivo proti pertusisu in dobili smo trojno cepivo (tripel vakcino), v tem primeru tako imenovano Di-Te-Per vakcino. Pred kratkim pa so navedene 38 tri antigene poskušali kombinirati še s cepivom proti poliomielitisu. Prednost kombiniranih cepiv je na dlani: z manjši,m številom injekcij doseči zaščito proti boľezni, ki trenutno preti, istočasno pa še proti eni ali več drugim nalezljivim boleznim. Tako bi bil n.· pro na Svedskem, kjer so davico popolnoma zatrli, odziv na cepljenje proti tej bolezni zelo slaboPadec imunosti in pa možnost, da se davica lahko zanese tudi od drugod in povzroči 'Celoepidemijo, seveda brez'"- pogojno narekuje potrebo po tem cepljenju. Starše je veliko laže pridobiti za" vakcinacijo proti boleznim, ki trenutno ogrožajo njihove otroke, kot zdaj n. pro oslovski kašelj. S· trojnim cepivom, ki je danes indicirano predvsem zaradi pertusisa, pa se otroci obenem zavarujejo tudi proti davici in tetanusu. Osnovni pogoj za kombiniranje različnih antigenov pa je, da se z mešanjem ne zmanjša učinek katerega koli od njih. Vsekakor se pri kombinirani tripe! vakcini to nezgodi. Ce omenjeno trojno cepivo injiciramo trikrat v presledkih po 4-6 tednov, se prav tako tvorijo protitelesa kakor pri cepljenju z mono- vakcinami.. Popolna zaščita traja nekaj let; še po petih letih pa imamo tako imenovano osnovno imunost, ki jo z eno samo injekcijo cepiva oooovimo v popolno imunost. Kolikor lahko trenutno presodimo, se bo v bodoče uporab- ljalo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju trojno cepivo (tripel vakcina), in sicer tako i,menovana Di-Te-Per vakcina. Naslednja ko,mbinacija, ki se predvideva v bodoČ'I1osti,je morda kombi- nacija tega cepiva s cepivom proti poliomielitisu, tako imenovano četverno cepivo ali quadrupel vakcina. Zadevni poskusi v ZDA so dali zadovoljive rezul- tate. Ker zaključki teh opazovanj še niso dokončni, za zdaj še ne moremo govoriti o praktičnem pomenu in uporabnosti te kombinacije. )la dala vse, kar potre- "es taki, da jim.v stro~ strokovna praksa med v poklicu. Toda to še iti aH vsaj postati res Ivno znanjeAU medicinsJ Mnogo je medicinski bujejo pri svojem delu. ' kovnem oziru ni kaj Ol šolanjem zadostujejo za ni vse, vsaj za tiste me dobre ,medicinske sestre. Zivljenje, družbeni i~. ~••vuvu.u." L~~V VJ, V""L~U"UJCI. praksa postavljajo pred medicinske sestre v praksi taka vprašanja in naloge, ki jim šola in strokovna praksa v šoli nista bili in nista mogli biti kos. Področje medicinske sestre je prav taká, če ne še bolj, obsežno in pestro, kot je delovno področje zdravnika. Kjer je zdravnik, tam je tudi medicinska sestra! Delo medicinske sestre pa je vča,sih celo širše in nič manj odgovorno kakor delo zdravnika. Medicinska sestra je običajno v tesnejšem in intenziv- nejšem kontaktu z bolnikom in njegovo okolico, pa naj bo to v bolnici aH izven nje. Medicinska sestra je posrednik med bolnikom in zdravnikom. Za to njeno vlogo pa je potrebno veliko več kot samo strokovno znanje; treba je mnogo 39 tri antigene poskušali kombinirati še s cepivom proti poliomielitisu. Prednost kombiniranih cepiv je na dlani: z manjši;m številom injekcij doseči zaščito proti borezni, ki trenutno preti, istočasno pa še proti eni ali več drugim nalezljivim boleznim. Tako bi bil n.· pro na Švedskem, kjer so davico popolnoma zatrli, odziv na cepljenje pro1 lunosti in pa možnost, da se davica lahko zanese ) epidemijo, seveda brez'- pogojno narekuje potrl ' veliko laže pridobiti za" vakcinacijo proti bolezl re otroke, kot zdaj n. pro oslovski kašelj. S· troj icirano predvsem zaradi pertusisa, pa se otroci lavici in tetanusu. Osnovni pogoj za k pa je, da se z mešanjem ne zmanjša učinek kat e pri kombinirani tripel vakcini to nezgodi. Če :tmo trikrat v presledkih po 4-6 tednov, se pra r pri cepljenju z mono- vakcinami.. Popolna za: .ih letih pa imamo tako imenovano osnovno iIT :cijo cepiva obnovimo v popolno imunost. Kom se bo v bodoče uporab- ljalo proti davici, tetan . ._ .~.,~.••~ "~U'J'" OL VJUV cepivo (tripel vakcina), in sicer tako i;menovana Di-Te-Per vakcina. Naslednja ko;mbinacija, ki se predvideva v bodoČ'11osti,je morda kombi- nacija tega cepiva s cepivom proti poliomieIitisu, tako imenovano četverno cepivo aIi quadrupel vakcina. Zadevni poskusi v ZDA so dali zadovoljive rezul- tate. Ker zaključki teh opazovanj še niso dokončni, za zdaj še ne moremo govoriti o praktičnem pomenu in uporabnosti te kombinacije. AU medicinski sestri zadošča strokovno znanje pri. njenem delu s. P. Mnogo je medicinskih sester, ki mislijo, da jim je šola dala vse, kar potre- bujejo pri svojem delu. Učni programi sestrskih šol So res taki, da jim N stro- kovnem oziru ni kaj oporekati. Tudi predavatelji in strokovna praksa med šolanjem zadostujejo za najosnovnejše strokovno delo v poklicu. Toda to še ni vse, vsaj za tiste medicinske sestre ne, ki hoč!ejo biti aIi vsaj postati res dobre ;medicinske sestre. Zivljenje, družbeni in ekonomski razvoj, vsakdanja praksa postavljajo pred medicinske sestre v praksi taka vprašanja in naloge, ki jim šola in strokovna praksa v šoIi nista bili in nista mogIi biti kos. Področje medicinske sestre je prav taká, če ne še bolj, obsežno in pestro, kot je delovno področje zdravnika. Kjer je zdravnik, tam je tudi medicinska sestra! Delo medicinske sestre pa je včaj>ihcelo širše in nič manj odgovorno kakor dela zdravnika. Medicinska sestra je običajno v tesnejšem in intenziv- nejšem kontaktu z bolnikom in njegovo okoIico, pa naj bo to v bolnici aH izven nje. Medicinska sestra je posrednik med bolnikom in zdravnikom. Za to njeno vlogo pa je potrebno veliko več kot samo strokovno znanje; treba je mnogo 39 čuta za opazovanje bolnika, mnogo humanosti, čuta odgovornosti, mnogo potr- pljenja, mnogo objektivnosti in še mnogih drugih lastnosti, o katerih je nekaj slišala ali se jih nekaj tudi priučila v šoli, ki pa jih medicinski sestri življenjska praksa položi v naročje v taki jasni obliki in vsebini, da bi morala d.ostikrat - skoro bi rekli - obupa~i, če bi se zanašala zgolj na svoje, v šoli pridobljeno znanje. Zaradi tega mora medicinska sestra znati življenju pogledati v oči in se spoprijeti s težavami, ki jih sestri V eni ali drugi obliki »servira« skoraj sleherni boJnik. Medicinska sestra ima svojevrsten - skoro bi rekli izjemen - položaj v prav vsakem zdravstvenem zavodu. Medicinska sestra ni v zavodu samo stro- kovni delavec in tudi ne samo strokovni ekipni delavec, ampak oseba, ki v prví vrsti p o vez u je vse zdravstvene delavce - od zdravnika do strežnice - vek i p o. Povezava vseh strokovnih delavcev v ekipo' je stvar medicinske sestre, čeprav formalno ni in ne more biti vodja ekipnega dela, a,mpak je to brez dvoma zdravnik. Za dobro in trdno povezavo vse ekipe, ki ima opravka z bolnikom, pa je treba medicinski sestri precej razgledanosti, spretnosti, samoi- niciativnosti, zelo veliko etike in humanosti. Brez teh in takih lastnosti bo medicinsko sestro pustilo na cedilu vse strokovno znanje in pri delu kljub visoki . strokovni ravni vseh ekipnih zdravstvenih delavcev ne bo zaželenega uspeha. Prav v vsakem zavodu bodo pri medicinski sestri prišle v poštev tudi njene . pe dag o š k e fu n k c i je in lastnosti. Uvajanje nižjih strokovnih kadrov v delo, pomoč in svetovanje pri delu, skrb za njihov strokovni napredek, vli- vanje veselja do dela in poklica itd., vse to ni stvar sestrskega strokovnega znanja, ampak stvar »več znanja«, ki ga mora imeti prav vsaka medicinska sestra in ne morda samo »glavna medicinska sestra«. Pri tem pa seveda stvar ne sme iti tako daleč, da bi se zdravnik pri takem pedagoškem deIu pasiviziral in da bi te vzgojne naloge prevalil na medicinske sestre. Medicinske sestre so v zavodu skoro vedno na mestih, ki jim pravimo: »p o 1O' ž a j«ó Tako n. pr. je glavna sestra, vodja te aH one enote ali službe v zdravnikovi odsotnosti dostikrat praktično šef kake organizacijske enote (n. pr. patronažnega centra, posvetovalnice, pomožne zdravstvene postaje itd.) ali celo stalni upravnik zdravstvene ali socialno-zdravstvene ustanove (materinskega doma, dečjih jasli itd.). Položaj v zavodu nalaga medicinski sestri naloge, ki s samim strokovnim delom ni,majo neposredne zveze. Položaj v zavodu nalaga medicinski sestri predvsem o rg a n i z a c i j s k e na log e, n. pr. skrb za pravilno razporeditev srednjega in nižjega strokovnega osebja na delo, skrb za skladnost dela med osebjem, nadzorstvo nad delom osebja, skrb za pravilno odvijanje vseh opravil v organizacijski enoti itd. To velja ne samo za bolnice, ampak morda še v večji meri za zdravstvene domove (postaje), kjer se zdrav- niki upravniki še bolj kakor v bolnicah posvečajo strokovnemu delu in zaradi tega prepuščajo organizacijske zadeve medicinskim sestram. Za opravljanje teh nalog pa je medicinski sestri potreben ne samo organizacijski čut, ampak še bolj popoIno obvladanje celotne organizacije dela, nalog in financiranja celotne zdravstvene službe in ne samo zdravstvene službe v domačem zavodu. Medicinske sestre imajo tudi i z ven 1a s tne g a z a vod a dostikrat obveznosti v družbenih organih (svetih, Upravnih odborih), v raznih komisijah in v družbenih in političnih organizacijah. Udejstvovanje izven zavoda je za medicinske sestre še toliko pomembnejše, ker je ravno pomoč družbenih organov in organizacij pri delu zdravstvenih zavodov najučinkovitejše sredstvo 40 za napredek zdravstvene službe in za popularizacijo njenih uspehov, ki ostajajo ljudstvu dostikrat neznani ravno zaradi po,manjkljivega udejstvovanja zdrav- stvenih delavcev izven zavoda. Za opravljanje družbenih funkcij so pa medi- cinski sestri potrebni globlji in širši pogledi v vso zdravstveno službo, potrebno ji je poznavilnje zdravstvenih predpisov in splošne. zdravstvene problematike, poznavanje podatkov zdravstvene statistike, poznayanje dela drugih zdravstve- nih zavodov itd. Zaradi tega se bo vsaka medicinska sestra in ne samo tiste, ki se družbeno že udej stvuj ejo, morala iz lastne pO'bude izpopolnjevati v spozna- vanju vseh problemov, ki imajo zvezo z zdravstveno službo in ki presegajo njeno vsakdanje strO'kovno delo. Medicinske sestre na terenu oziroma tiste, ki delajo v patronažni službi raznih zdravstvenih zavodov, pa i,rnajo še celo vrsto prav posebnih nalO'g,ki presegajo okvir njihovega strokovnega dela. Spatronažno službo je zvezano popolno obvladanje ne samo zdravstvenega in higienskega stanja prebivalstva na terenu, ampak tudi s o c i a I n a in e k o n o m s k a pro b lem a t i k a te~ rena. Patronažna služba mora odkrivati vse škodljive socialne in ekonomske pojave, ki utegnejo kakorkoli vplivati na zdravje ljudi, na obolevanje in zdrav- ljenje bolnikov. Medicinska sestra na terenu se bO'morala zaradi tega zanimati za spremembe v strukturi gospodarstva in prebivalstva; za vplive dotoka ljudi v gospodarska središča; za vplive navad in razvad ljudi na njihovo zdravje; za vplive zaposlitve in delovnega okolja; za vplive prevoza na delo; za vplive skupnih stanovanj in prehrane; za vplive pomanjkljivega varstva na otroke za- poslenih staršev; za škodljive vplive alkO'hoHzmana z<;lravje;za prikrito in 00- krito prostitucijo itd. itd. Te in podobne okoliščine lahko temeljito vplivajo na zdravstveno stanje prebivalstva. Patronažna služba je obene,m sO'cialna služba zdravstvenih domov (postaj), zlasti tistih, ki nimajo in verjetno še dolgo časa ne bódo imeli organizirane svoje socialne sÍužbe. Pa tudi, ko.bo prišel ta čas, patro~ nažna služba ne bo izgubila svoje »socialne« fun}{cije.Po veljél.vnih,pravnih pred- pisih je že danes naloženih patronažni službi yrsta socialnih nalog; že zaradi tega bodomorale .medicinske sestre razširiti svoje strokO'vnoznanje na .socialne vede in ternu primerno tudi v praksi razširiti SVOjO'sedanjo »k 1a s i č n 0« patronažno službo. Medicinska sestra v patronažni službi bo seveda morala obvladati tudi metode sodalnega dela in razširiti svoj kO'ntakt z ljudskimi odbori, gospodar- skimi organizacijami, družbenimi organizacijami, zavodi 'za socialno' zavarovanje in SplO'hz vsemi tistimi, ki ji bodo lahkO' pomagali pri reševanju sO'cialno- ekonomskih vprašanj v zvezi z opřavljanje,m patronažne službe. Patronažna služba bo morala računati s temi povečanimi nalogami tudi zato, ker se v vedno večji meri pO'udarja in uveljavlja sO'cialna služba v zdravstvu in ker se bo socialna služba, ki je v večjih bolnicah obvezna, pri reševanju svojih nalog vedno bolj posluževala terenske patrona žne službe. Še več pri,merov in razlogov bi lahko navedli za to, da samo strokovno znanje, ki ga dobijo medicinske sestre v šoli, še daleč ni zadosti za dobro oprav- ljanje njihove službe. Z obravnavanimi primeri pa srno hoteli poudariti le širino sestrskega praktičnega dela, pomen podiplomskega študija in razširjanja njihovega znanja na vse tisto, kar je zdravstveni službi v prid, pomen družbe- nega udejstvovanja izven zavoda, pomen samoiniciativnega' izpopolnjevanja in sploh vse, česar medicinski sestri šola ni mogla dati in kar presega ozko stro- kovno delo. 41 o ženskem vprašanju in ženskem gibanju v svetu in pri nas (Ob petdeseti obletnici »mednarodnega ženskega dne«.) »Socializmu pripada prihodnost - ta se pravi, predvsem delavcu in ženski«. S ta napavedja. je Avgust Bebel zaključil svoja znamenita knjiga »Zenska in socializem«. Tedaj pa, ka je k'lljiga nastala, je bila pa njegovih besedah ženski in delavcu skupno ta, da sta bila oba zatirana. Zakaj zasebna lastnina praizva- jalnih sredstev, ki je razdelila človeštvo v dva razreda - v gospodarje in sužnje, izkoriščevalce in izkoriščane - je povezala uSodo žensk z usodo sUŽ'lljev,tla- čanav, delavcev. Prva razredno zatiranje je so.vpadla z zatiranjem ženskega spala pa maškem spolu, taka da je stapila ženska v razredna družbo in v zapisana zgodavina kot dvajna sužnja - maževa in gaspadarjeva. Davna nekoč, preden je razpadla prastara skupna zemljiška lastnina, pa sta si bila ženska in moški enakapravna, ženska je bila moškemu enakavredna, kot mati nDvih pDkDlenj cela mnogo bDlj upoštevana in spaštoiVana. PDtem pa so jo v imenu zasebne lastnine zaprli med štiri stene dDmačehiše, jo odtrgali' Dd družbenega prDizvajalnega dela ter jo napravili samo za rodi- teljicD otrok in domačo deklD.Ponižali SD jo in ji vzeli možnost razvoja. Stoletja suženjstva so ji vcepljala suženjske lastnosti, tDda kadar se je dvignil v družbi vihar, je kljub ternu vedno. začutila v sebi enakovrednega in za družbeno dDga- janje soodgovornega človeka. V veliki francDski revoluciji so bile ženske avantgarda revolucije. Toda kakor proletariata tako se' je francoska meščanstva otresla tudi ~ensk, brž ko je doseglo svaje palitične namene. Bile Sa mu Sama sredstvo, sama.abjekt, ne pa tudi subjekt, ne ljudje z lastnimi težavami in terjatvami. In tak o je bilo veliko abetajače gesla francaske revalucije - »svo.boda, enakost, bratstvo·« - poslej kot v zasmeh vsem tistim, ki jih je kapitalizem rodil - delavstvu, in tistim, ki jih je spet pategnil vdružbena proizvajal'llo dela - ženskam. Kapitalizem je iskal ceneno delovno silo, ta pa so bile poleg otrak posebno ženske, manj vredna, manj cenjena, zato lahka tudi slabše plačana bitja. To. je bil bridek kruh, toda vendarle je bila to pot h gospodarski osamosvojitvi in s tem pat k enakopravnosti, k svobodi. ~>Industrija uničuje gaspodarsko od- visnost ženske od družine in moža. V tuji tovarni se ženska izenačuje z maškim, ta je enakost proletarcev,« berEW1apri Leninu. Vsi veliki ljudje, ki sa si želeli, da bi ne bila več ne izkariščevalcev in ne izkariščanja, so se zavedali, da tega ne more biti brez pravičnih in enakapravnih odnosov med spaloma, brez enakega adnasa družbe do. obeh spolav. »V vsaki družbi je ženska svabada merilo splošne svobode«, pravi utDpističTJ.isocialist Charles Fourier. Toda utapistični socialisti še niso vedeli, kako rešiti žensko vprašanje, ker še 'lliso dognali, kako rešiti družbena vprašanje. Sele znanstvena socialista Marx in Engels sta v zakonih družbenega razvoja odkrila usodno povezanDst zatiranja in zatiranih - delavstva, rnalih narodDv, žensk - z zasebnD lastnino proizvaj.alnih s'redstev in s tem odkrila rešitev tudi ženskemu vprašanju - v skupnem boju vseh zasužnjenih zDper izkoriščevalce, v boju za nov družbeni red, za socializem. 42 Avgust Bebel je to takale pavedal: "Ne gre torej samo za to, da bi uresničili enakapravnast ženske z maškim v akviru sedanjega državnega ln družbenega reda, kar je namen Pleščanskega ženskega gibanja, ampak preko tega za to, da odpravimo vse, kar spravlja človeka v odvisnost od človeka, torej tudi spol od spola. Ta rešitev ženskega vpraša'l'lja savpada z rešitvijo družbenega vprašanja. Zato mora vsakdo, ki si prizadeva rešiti žensko vprašanje v celoti, hoditiskupaj s tistimi, ki so napisali na svoj prapar rešitev družbenega vprašanja kot kulturnega vprašanja za vse človeštvo, ta 30 socialisti.« Tudi pri nas sa se sodalisti prvi zavzemali za osvoboditev žensk. Pri Srbih sta pisala o tem vprašanju Svetazar Markovié in Dimitrije Tucovié, pri nas pa je že naš prvi sacialist Matija Kunc skušal v delavsko izabraževalna društvo pritegniti tudi ženske. Našim meščanom in malomeščanoin pa se je zdelo to seveda smešno. V baju zoper potujčevalna prizadevanja tujih kapitalistov jim je bila pomoč njih žena in hčera dobrodošla. Zavedali sa se, kako vaŽ'l'loje, pritegniti tudi ženske v narodne kroge, in so zatO' izpodbujajoče pozdravljali njih prve nastope v javn03ti - pesnice in pisateljice, pevke in igralke na čital- niških odrih. Ko pa je začela gospodarska nuja tirati ne SaPla delavske žene in hčere, ampak tudi malomeščanske in celo meščanske iz domače hiše v svet za kruhom, za gospodarsko osamosvojitvijo in ko so zato začele terjati vstop v razne šole in paklice, so jim kot drugod tudi pri nas začrta1i mejo: do tod in nič dalje. Približno tedaj, ko se je v Ljubljani ustanavilo delavsko izobra- ževalno društvo - leta 1870 - je Stritar v »Gospodu Mirodolskem« zapisal: »••• uradnice, nižje seveda, učiteljice, samo ne v latinskih in visokih šolah.· .. zakaj ženskam ne pristoji javnost«. V tistih časih so sama delavske, socialnodemokratske stranke sprejePlale v svoj program boj za popolno enakopravnost žensk. Na ustanovnem kongresu II. internacionale - leta 1889 v Parizu - sa sprejele izjavo, da Plarajo delavci šteti delavke za enakopravne 30borke in se bojevati za to, da se geslo »enaka mezda za enakodelo-« uresniči tudi za delavke. To pa je bistvena zahteva delavskega ženskega gibanja, ker je glavni pogoj resnične ženske osvoboditve. Zakaj kakor vsaka enakapravnost - razreda, na- roda, plemena, posameznika - je tudi ženska enakopravnost odvisna predvsem od gospodarske neodvisnosti. Gospodarska neadvisnost pa se nujna povezuje s politično enakopravnostjo. " Februarja 1910. leta so socialistke v Združenih državah Amerike priredile »socialistiČlli ženski dan« in na njem terjale ženska enakopravnost. Po tem vzgledu je Klara Zetkin, sekretarka socialističnega Mednarodnega ženskega sekretariata, ustanovljenega leta 1907 na prvi mednarodni 30cialistični ženski konferenci v Stuttgartu, skupaj s svojo sodelavko Kiithe Duncker in še neka- terimi drugimi predlagala drugi mednarodni konferenci socialistk - 27. avgusta 1910 v Kjobenhavnu na Danskem - da naj prirede odslej socialistke vseh dežela vsako leto - v dogovaru s svojimi razredno zavednimi političnimi in sindikal- nimi organizacijami - poseben ženski dan z zahteva po ženski volilni pravici, prikazani v zvezi s celotnim ženskiPl vprašanjem, kakor ga razumejo socialisti, torej v znamenju skupnega boja vsega razredna zavednega proletariata proti kapitalističnim izkariščevalcem in imperialističllim vajnim hujskačem, v zna- menju skupnega boja za socializem in hkrati s ·tem za žensko enakopravnast. 43 Ta »mednarodni ženski dan« naj bi V bojne vrste proletariata privedel vse ženske, tu di tiste iz meščanskega ženskega gibanja, ki hočejo resnično enako~ pravnost in resniéna svaboda. . Že naslednje leta - 1911 --,.-80 praznovali »sacialistiéni ženski dan«, kakar sa ga tedaj imenovali, v petih državah: v Avstriji, Nemčiji, Svici, na Danskem in v..Združenih državah Amerike. Tada Druga internacianala, mednaradna zveza delavskih stran k, je kakar v drugih družbenih vprašanjih odpavedala tudi v ženske,m vprašanju. Se pred prva svetovna vajska je tudi v tem vprašanju prešla na buržoazne porzicije in sacialnademakratske stranke SD začele mednarodni ženski dan povečini zane- marjati, sama da bi mu Ddbile revalucianarno ast. Odrekale 50' se cela zahtevi pa enakem plačilu za enakD dela. Tudi v pragramu slavenskesacialnademakratske stranke in tudi v»Ženskem listu«, glasilu »slavenskega sacialističnega ženstva«, ki ga je let a 1913 izšla šest številk, ne najde,mo te zahteve. Ruske delavke - toda ruska sDcialnodema- kratska stranka je vodil Lenin - pa sa prav asmega marca leta 1917 pa petro~ grajskih ulicah terjale mir in kruh in prižgale s tem prvo bakla velike ruske revolucije. Stranke so odpavedale, ljudstva pa je Dstala revalucianarno. Tudi pri nas! Zlasti ga je razgibala aktabrska revalucija - vajaštva se je upiralO', ženske sa demanstrirale - za kruh in mir, prirejale shade za mir in volilna pravica in na njih PO'zdravljale revolucionarni rU8ki praletariat. Kasneje, kD je grazila, da bada Slavenci, narnesta da bi končno dabili "zedinjena SlavenijG«, še bO'lj raz- kO'sani, sa nastapale tudi prO'ti londanski pagodbi. Tada abrisi nO'vedržave niso grazili sama slavenskemu narodu, temveč SD dajali slutiti, cla ba ljudstva prevarana in da bada z njim prevarc;me tudi ženske. ZatO'je »sacialistična ženstvG« na shadih in v časapisju adlačna pratestirala prati nameri vlade, da jih z novim vO'lilnimzakanam aslepari za valilna pravica. Revalucionarno izračila, ki sa se mu bile sacialnademokratske stranke po- večini adrekle, je tudi pri nas prevzela nava, komunistična stranka - »Sociali- stična delavska stranka Jugoslavije (komunistav)«, ki se je na svojem drugem kangresu preimenavala v "Kamunistiéna partija Jugaslavije«. Ustanavni kangres - let a 1919 v BeO'gradu- je sprejel med drugim tudi "Statut socialistk (ka,mu- nistk)«. Pričele so se priprave za "ženske kO'munistične organizacije«, ki jih je v Slaveniji vadila Tančka Čečeva. Ka pa je z zlaglasna »Obznano«, razglasom, ki je z njim vlada kanec leta 1920 prepavedala delavanje kamunistične stranke, marala stranka v ilegalo, se seveda ženske komunistične organizacije nisO'magIe ustanavljati. V ilegala je maral tedaj tudi pravi, revolucionarni asmi marec - astale pa SD njegave zahteve, zakaj v nO'vidržavi, v kraljevini SHS (Srbov, Hrvatov in Slavencev), so ostale ženske manjvredne državljanke. V ustavi iz leta 1921 kakO'rv kasnejši iz leta 1931 je bila zapisano: "Zakan adlači a ženski volilni pravici«. Tega zakana pa v stari Jugaslaviji nismadačakali. Nasprotno, pretila je nevarnost, da se sr'bski zákani, ki 50' bili glede žensk še mnogo balj nazadnjaški kakar avstrijski, prenesejo na vso država. Zato se je baj nadaljeval- legalna in ilegalna, manj in bolj revalucianarna. V Slaveniji SDsacialni demakrati ustanDvili ZvezD delavskih žena in deklet, kjer se je bíl boj med socialnimi demokratkami in kamunistkami, dokler ni no~ 44 vembra 1935. leta oblast Zveze razpustila, ker je čisto upravičeno domnevala, da je v zvezi z ilegalnokomunistično stranko. Ženske so stavkale - same - kakor prvič že leta 1871 v Ljubljani, potem 1876, 1905, 1910v Trbovljah, 1890v Gorici, 1933 spet v Trbovljah, na Jesenicah, v Kranju, Mariboru, Hrastniku, Zagorju ... in drugod v državi- ali pa skupaj s svojimi moškimi tovariši. Prirejale so shode in zborovanja - za volilno pra- vico, za pravičnejšo socialno ureditev, za svetovni mir, proti draginji, zoper srbski zakon o dedovanju, zoper finančni zakon, ki so se po njem mogle učite- ljice poročati sa,mo z učitelji, proti redukciji žensk v javnih službah, proti zapostavljanju žensk v šolah in službah, za »enako pla'čilo zaenako delo«, proti uredbi, ki je z,manjševala draginjske doklade poročenim javnim nameščenkam, proti grozeči vojni nevarnosti in fašizmu in spet za volilno pravico, za mir, za demokracijo, za naslonitev na Sovjetsko zvezo. Prirejale so akcije za zapor- nike, za pomoč španskim borcem, zoper strahotni režim v »glavnjači«. Zlasti po letu 1939 pa se je vse delo in prizadevanje. žensk v Sloveniji - razen klerikalnih seveda - strnilo v narodnoobra,mbne akcije. Narodno- obramben značaj so imeli povečini tudi tabori »Društva dom visokošolk«, ki ga je univerzitetni senat novembra 194'0.leta - zaradi komunističnega delovanja njegovih članic razpustil. Sa,mo v vrstah ilegalne komunistične stranke so bile tedaj ženske pri nas moškim enakopravne. Samo komunistična stranka je njihove težave in zahteve napravila za svoje težave in zahteve. Zlasti v zadnjem desetletju pred drugo vojsko si je prizadevala jim čimbolj pomagati in jih čimveč pritegniti v svoje borbene vrste. Tako je imel ilegalni »Rdeči prapor«, ki je izhajal v letih 1932-1934, prilogo »Proletarka«, pri pokrajinskih komitejih so se ustanavljale posebne ženske komisije, leta 1934je CK KPJ poslal svojim pokrajinskim orga- nizacijam posebno pismo o ženskem vprašanju, V. državna konferenca KPJ leta 1940 je razpravljala tudi o delu med ženskami in CK KPS je za osmi ,marec 1941. leta izdal poseben letak ... Komunistična partija je dajala pobudo tudi za legalne ženske liste - za »Ženo danas« v Beogradu, »Ženski svijet« v Zagrebu, »Našo ženo« v Ljubljani. Enakopravne pa so bile ženske tudi takrat, ko so jih zaradi njih revolu- cionarnega delovanja, zato, ker so si drznile dotakniti se obstQlječega gospo- darskega in političnega reda, zapirali v ječe in taborišča. O tem nam mimo drugega še danes priča knjižica »70 dni "JI Glavnjači«, ki jo je napisala Marija Žumrova. ' Leto 1941 je našlo Komunistično partijo Jugoslavije pripravljeno, našlo je pripravljene naše narode, naše IjudstvQl in naše - ženske. In mednarodni ženski dan odslej ni bil več samo simbol politične aktivi- zacije, postal je simbol prave, oborbžene mobilizacije! Od prvega do zadnjega dne narodnoosvobodilne vojske je - po besedah Borisa Kidriča - zgodovina pisala, da narodne in ljudskeosvoboditve ne pri- naša samo puška borcev, ampak prav tako popolnoma enakovrednQl, enako- pravno delo naših žensk - mladih in starih, delavk, kmetie, izobraženk. »Ponosen se,mna to, da sem na čelu armade, ki je v njej velikansko število žensk. Lahko rečem, da so ženske v tem boju po svojem junaštvu in pOlvztraj- nosti bilé in so prve. In našim narodQlm je v čast, da imajo take hčere,« je rekel TitQldecembra 1942 v Bosanskem Petrovcu na prvi državni konferenci Antifašistične fronte žena Jugoslavije. In še je rekel: »Ženske Jugoslavije, ki 45 nizem in oportunizem :;trank, njihovo medna- ~zeLuxemburg - spre- 'azočaranje zarazredno , da bo Internacionala svojih izkoriščevalcev, )Qsameznike v vodstvih l za Zjffiagodelav'5kega . neomajno zvesti revo- so v tem boju s tako požrtvovalnostjo toliko prispevale, ki stoje tako vztrajno v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da danes, tukaj, enkrčit za vselej ugotovijo: Ta boj mora prinesti sadov tudi jugoslovanskim ženskam. Nihče jim ne bo mogel nikoli več iztrgati jz rok teh krvavih sadov!« Zares - ko je šlo za usodo naših narodov, je šlo za usodo naših žensk, in ko je šlo za usodo naših žensk, je šlo za usodo naših narodov. V boju zoper okupatorje in domače izdajalce so se reševala vprašanja, ki jih je delavstvu, ma1im narodom, ženskam nalagal in nakazoval čas. Zato se je tedaj reševalo tudi vprašanje ženske enakopravnosti in državljanske enakovrednosti, zakaj ljudske oblasti ne more biti brez enakopravnega sodelovanja žensk. Zato danes, kot ugotavlja program ZKJ, pri nas vprašanje ženske enako- pravnosti ni več politično vprašanje niti ne vprašanje pravnega položaja žensk v družbi, temveč v' glavnem vprašanje gospodarske nerazvitosti, primitivizma, religioznih pojmovanj in drugih nazadnjaških predsodkov. To pa je naš boj v miru - boj za temeljito preobrazbo družbene tehnike in družbenih navad, kakor bi rekel Lenin. Boj zoper vse, kar zavira nemoteni razvoj socia1ističnega gospodarstva in socia1istiéne miselnosti, zakaj - ko gre za socializem, gre za ženske, in ko gre za ženske, gre za socializem. To pa je hkrati boj, ki nas povezuje z vsemi naprednimi silami sveta - . v tem znamenju vse od leta 1910, pred natanko petdesetimi leti, ko so zastopnice socialistk iz 17 držav sklenile, da naj se odslej vsako leto priredi poseben socialistični ženski dan, mednarodni ženski dan. Ema Muser Prva svetovna vojsl večine vodstev tedanjih ~ rodno zvezo - Drugo int menila v »smrdeče trupl< zavedne delovne množic preprečíla, da bi se more prav tako veliko in bolel raznih strank, ki so vs' razreda in tudi v tej hu_ lucionarnim načelom znanstvenega socializma. Med temi se zlasti odlikujeta dve ženski - Klara Zetkin in Roza Luxem- burg. K 1a r a Zet k i n je bila Nemka. Rodila se je leta 1857 v vasi Wiederau na Saškem v družini učitelja Eisnerja. Tudi sama se je izšolala za učiteljico, vendar se je odločila za drugo pot - za pot politične delavke. Pri nas pove- zujemo vsa léta po vojski njeno ime predvsem z nastankom mednarodnega ženskega dne leta 1910, toda njeno politično delovanje se je začelo mnogo prej, saj se je udeležila že ustanovnega zborovanja Druge internacionale leta 1889 v Parizu. Na tem zborovanju je tudi govorila, in sicer o ženskem vprašanju, kakor ga razumejo socialisti, to se praví, o ženskem vprašanju kot delu velikega 46 so v tem boju s tako požrtvovalnostjo taliko prispevale, ki stoje taka vztrajno v prvih vrstah naroonoosvobadilnega baja, imajo pravica, da danes, tukaj, enkrat zéi vselej ugatovija: Ta boj mora prinesti sadov tudi jugoslovanskim ženskam. Nihče jim ne bo mogel nikoli več iztrgati jz rok teh krvavih sadov!« Zares - ko je 11' " IQ za usado naših žensk, in ka je šla za usodo lših narodov. V boju zoper okupatorje in doma ašanja, ki jih je delavstvu, malim narodo.m, žel :. ZatO' se je tedaj reševalo tudi vprašanje žem nske enakovrednosti, zakaj ljudske oblasti ne I sodelovanja žensk. Zato danes, kot as vprašanje ženske enako- pravnosti ni več pol lje pravnega položaja žensk v družbi, temveč v' ! nerazvitosti, primitivizma, religioznih pojmovmodkov. To pa je naš b< 'eobrazba družbene tehnike in družbenih navad, ~r vse, kar zavira nemoteni razvoj socialističneg. miselnosti, zakaj - ko gre za socializem, gre z gre za socializem, To pa je hkrati boj, ki nas pavezuje z vsemi naprednimi silami sveta - v tem znamenju vse od leta 1910,pred natanko petdesetimi leti, ko so zastopnice socialistk iz 17 držav sklenile, da naj se odslej vsako leto priredi poseben socialistični ženski dan, mednarodni ženski dan. Ema Muser Dve veliki revolucionarki Erna Muser Prva svetovna vojska je do kraja razgalila reformizem in oportunizem večine vodstev tedanjih socialnodemakratskih delavskih strank, njihovo medna- roono zvezo - Drugo intemacionalo pa - po besedah Roe;eLuxemburg - spre- menila v »smrdeče truplo<;<.To je bilo strašno in báleče razočaranje za razredno zavedne delovne množice sveta, ki sa bile prepričane, da bo Internacionala preprečila, da bi se morale bojevati med seboj za koristi svojih izkoriščevalcev, prav tako veliko in boleče razočaranje pa tudi za tiste posameznike v vodstvih raznih strank, ki sa vse svoje življenje posvetHi baju za z;mago delavskega razreda in tudi v tej hudi in odločilni preizkušnji ostali neomajno zvesti revo- lucionarnim načelom znanstvenega socializma. Med temi se zlasti odlikujeta dve ženski - Klara Zetkin in Roza Luxem- burg, K 1a r a Zet k i n je bila Nemka. Rodila se je leta 1857 v vasi Wiederau na Saškem v družini učitelja Eisnerja, Tudi sama se je izšolala za učiteljico, vendar se je odločila za drugo pot - za pot politične delavke. Pri nas pove- zujemo vsa léta po vajski njeno ime predvsem z nastankom mednarodnega ženskega dne leta 1910, toda njeno politično delavanje se je začelo mnogo prej, saj se je udeležila že ustanovnega zborovanja Druge internacianale leta 1889 v Parizu, Na tem zbarovanju je tudi govorila, in sicer o ženskem vprašanju, kakar ga razumejo socialisti, to se pravi, o ženske.mvprašanju kot delu velikega 46 družbenega vprašanja, ki ga je rodil stroj in ki ga lahko reši le skupni boj vseh izkoriščanih za osvoboditev dela izpod jarma kapitala. Tako je postala vooi- teljiea mednarodnega delavskega ženskega gibanja· in leta 1907 so jo v Stutt- gartu na prvi mednaro.dni ženski socialistični konferenci Ízvoli1i za sekretarko soeialističnega Mednarodnega ženskega sekretariata. Poleg tega se je ukvarjala zlasti z vprašanjem otrak in mladine, bila pobudnica socialistične vzgoje in se odločno zavzemala za socialistiéna ;mladinsko gibanje - pro.ti volji vodstva svo.je, to je nemške 30cialnademokratske stranke. Saj je bila med najbolj vnetimi bojevniki zoper refo.rmizem in opo.rtunizem, ki je začel v devetdesetih letih Klara Zetkin v začetku svoje politične dejavnosti (1878) razjedati Drugo internaeionalo in vse bolj prodiral v njena vodilno, nemška socialnademokratsko stranko. Zato. je postal prav ženski list »za ko.risti delavk« - »Die Gleiehheit« (Enakost), ki ga je urejala od leta 1892 do. leta 1917 in v njem po.leg ženskih o.bravnavala tudi splošno p'alitična in kulturna vprašanja, glasilo najnaprednejšega dela nemške sacialne demokracije. Po petindvajsetih letih dela ji je zato vodstvo stranke iztrgalo list iz rak. Prav tak o strastna in odloČlla naspratnica reformizma in o.Portunizma v mednaradnem delavskem gibanju je bila R o z a L u x e m b u r g, rojena leta 1870 v poljskem podeželskem mesteeu Za,mašč v kulturni židovski trgovski družini. Tedanje razmere pod ruska earistična knuto so jo kmalu napravile za revolucianarko in še zela mlada je marala zato. po.begniti iz domo.vine. Zatekla se je v Švico., kjer je yneto študirala, zlasti politično. ekonomijo, in se začela kmalu uveljavljati v delavskem gibanju. Bila je povezana s poljsko., z rusko, 47 z nemška in francaska sacialtlOdemakratska stranka, delala pa predvsetn v pO'ljski in nemški stranki. Med vsemi velikimi vaditelji Druge internacianale je bila, kakar pravi Paul Frohlich1, najdaslednejša internacianalistka. Ka si je že pa zlamu Druge internaciO'nale v vihri prve svetovne vojske pri2;adevala za nava, višjo delavsko internacianala, je zapisala: »Mednaradno bratstvo delavcev je zame najsvetejša in najvišja vrednata; ta je maja zvezda vadni ca, moj ideal, mO'ja domavina; raje žrtvujem življenje, kakar bi se izneverHa ternu idealu!« ZatO' pač jO' je palitični baj delavskega razreda zanimal vedno le z vidika celatnega družbenega dO'gajanja in družbenega vprašanja. Celo Za »geto« ni imela, kakor piše v nekem pismu, v srcu nabenega katička, češ da je »dama povsad po svetu, kjer so ablaki in ptički in člO'veškesolze.« Taka se tudi ni pasebejukvarjala z ženski,m vprašanjem, vendar je za drugi »socialnademo- kratski ženskidan«, to je za drugi mednaradni ženski dan let a 1912 napisala članek »Ženska volilna pravicain razredni boj,« kjer pravi, da ženska valilna pravica ni samo stvar žensk, ampak skupna razredna zadeva vsega proletariata - ,moških in žensk. . Ka je prišla leta 1905 do prve ruske revalucije, je adšla iz Nemčije, kjer je kasneje pavečini živela, skrivaj čez meja, da bi' od blizu sadelovala v te,m velikem družbenem vrenju. Marca leta 1915, ka je že pol leta divjala prva svetavna vojska, je bilav Bernu v Švici izredna mednaroona sO'cialistična ženska kanferenca, ki jO'je sklicala Klara Zetkih, da bi v duhu izdanega in pradanega internacianalizma napavedala >~vajskavajski«. RO'zaLuxemburg je bila tedaj zaprta, tada bojevala se je tudi iz zapora, zdaj kakor že prej in še kasneje, s članki in letaki in tako pripravila pot Spartakavi2 zvezi, spartakavci pa sa pa nemški nO've,mbrski revaluciji ustanavili kanec leta 1918 nemška kamunistično stranka. Tada dva ustanavitelja in vaditelja te stranke - RO'zoLuxemburg in Karla Liebknechta - so že januarja 1919 zahrbtna in strahopetna ubili tisti še v vajaške unifarme oblečeni predstavniki pruskih junkerjev3 in nemške velike buržoazije, ki jih je tedanja, sktajno desna sodalnademakratska vlada paklicala na pomač zaper nemški pr:oletariat in njegO've revalucionarne zahteve. Obe, Klara in Raza, sta leta 1917 iz vsega srca pozdravili ruska revolucija, in .Roza se je. tedaj bridka pas~ehavala svajemu nekdanjemu palitičnemu in osebnemu prijatelju Karlu Kautskemu, češ, Kautsky ne ve sedaj nič baljšega, - »kat da statistično dokazuje, da ruske družbene razmere še niso zrele za diktaturo praletariata«. Svaje lastna revO'lucionarnO' hatenje in čustvavanje pa je v tistih viharnih dneh kanec leta 1918 takale izpovedala: »Najbrez- obzirnejša revalucianarna dejavnast in najbalj širokosrčna človečnost, ta sta edini resnični znamenji sacializma. Ves svet je treba parušiti, toda vsaka salza, ki se je patačila, čeprav bi jO'.lahka atrli, abtožuje; in človek, ki se mu mudi na važna delo, pa iz nemarnasti pohadi črva, zagreši zločin.« Raza je umrla »na paložaju«, kakor si je sama napavedala v nekem pismu. Deset let pa njeni smrti pa je Luiza Kautsky, žena Karla Kautskega, spraševala: »Kje bi bila Roza danes, ko bi še živela?« V kateri palitični stranki namreč. Luiza samo in njenega moža je tedanja palitična usmerjenast nemške socialne demO'kracije pa svojih zadnjih posledieah privedla najprej v izgnanstva, kjer je Karl Kautsky še pred začetkom druge svetavne vajne'umrl, ose,mdesetletno Luizo pa še dalje - v nemško koncentracijska taborišče Óswiecim - Auschwitz, ki ga ni preživela. O Razi pa pa vsem njenem političnem deloyanju, pisanju 48 in čustvovanju pač lahko domnevamo, da bi se bila tedaj bolje znašla, kot so se nemški komunisti, zakaj zanjo ni bilo dogem in slepe pokorščine, saj je še iz ječe svarila pred nevarnostjo centralizma, ki »diktaturo proletariata« lahko sprevrže v »diktaturo klike«. Zato so skušali kasneje po Stalinovi oceni njeno delo izbrisati iz marksistične znanstvene misIi. . Klaro pa je vse njeno dotedanje revolucionarno delo ptivedlo v vodstvo tretje, to je komunistične internacionale. Postala je članica predsedstva njenega izvršilnega odbora in voditeljiea komunističnega Mednarodnega ženskega sekre- tariata. Skladno s tem odslej ni več pisala o meščanskem in delavskem ženske,m gibanju, temveč o meščanskem, socialnodemokratskem in komunističnem žen- ske;m gibanju. Roza Luxemburg (spredaj) in Luiza Kautsky (poleti 1909) Po prvi vojski pa je veljal njen boj predvsem fašizmu, ki se je tudi v Nemčiji vse bolj razraščal - na razbitinah Druge internacionale in v korist tistim, ki so ubili Rozo Luxemburg in Karla Liebknechta. In v tem spopadu na življenje in smrt se Klara Zetkin gotovo ni strinjala s politiko Tretje inter- nacionale, ki ni znala pravilno usmerjati kOlffiunističnihbojnih sil. Ko je leta 1932 kot najstarejša nemška državna poslanka, čeprav že zelo bolna in slaba, odprla zadnje predhitlerjevsko zasedanje nemškega parlamenta, je glasno in pogumno obtožila nemško vlado in nacističrJ.ezločine ter poklieala vse delovne ljudi v skupen boj proti fašizmu, posebej še ženske, mladino in duševne delavce. In še zadnje dni pred smrt jo - umrla je leta 1933 v Sovjetski zvezi - je na- rekovala članek, ki je v njem kot predsednica Mednarodne rdečepomoči obsojala hitlerjansko nasilje in ponovno klieala v skupen boj proti fašizmu vse, »ki delajo z rokami in možgani«, tu di socialnodemokratske delavce in de- lavke. Ženskam pa je tedaj še posebej zabičevala, naj ne pozabijo, da jim jentlje fašizem v hudem boju izbojevane pravice in jim odreka sa:tnostojno delo. »Pomnite«, pravi, »da vas hoče tretje earstvo pO'lližati v moževo deklo in v 49 rodilni straj. Ne pozabite pagumnih bojevnic, ki jih je fašizem izmučil dO' smrti in ki jih meče v ječe!« . Obe, Roza in Klara, sta se razen za pdlitična vprašanja živo zanimali zlasti še za kultura in bili zelo široka razgleciani. Raza je bila sama umetniška nadarjena - a tem pričajo njena pisma in ta, da se je nekaj časa ukvarjala s slikarstva,m - Klara pa je pisala literarnakritiČlle članke, in tudi te, kakor vse ostalo, kot bojevnica v vrstah razredna zavednega proletariata, kat baj ev- nica za višji družbeni reci, za socializem. »Matijo se vsi tisti,« pravi na primer v članku ,Umetnost in praletariať (Die Gleichheit, 1910/11), »ki vidijo v pro- letarskem razrednem boju samo poželenje po tem, da bi si človek napolnil želodec. Ta svetovnozgadovinski boj se bije za vso kulturno dediščino člaveštva, bije se za to, da bi se lahko vsi razvili in delali kat palni ljudje.« Ceprav se marsikdaj nista strinjala, je Lenin Raza Luxemburg imenaval »arla«, da bi pavedal, kako visako je nad vsemi tistimi sacialnimi demakrati, ki 30' se dali tak a radi in taka pahlevno vpreči v voz imperialistične buržaazije. Njeni buržaazni nasprO'tniki pa SO'JO'razkričali za »krvavo Roza«. In marsikda jim je verjel, dokler ni bral njenih pisem iz ječe. Pad tem n; pisma, ki jih j Liebknechta. Li v letih 1896-19 izmed vaditelje ki pa se je z nji in renegatstva : Kautskega Benl an Freunde) ab, jO'je bila za tb", jJUjJ'''V'''' vseh teh treh knjig. Luizi Kautsky is) sa že leta 1919 izšla Liebknecht, ženi Karla :J. pisma, ki jih je Raza nlu Kautskemu, enemu 1 Druge internacianale, palitičnega apartunizma a je sin Luize in Karla na prijateljem« (Briefe lznim naslavljencem, ki •.aši adlamki sa vzeti iz (Ječa v Barnimski ulici v Berlinu.) 18. septembra 1915. . . . Kako se mi je zdelo ganljiva in kako sem panasna na ta, da si z za- nimanjem brala majo stara knjigo!l Smejati pa sem se morala, ker si se zavaravala pred tem, da bi o njej razpravljala s Taba. Mar meniš, da sploh še mislim nanja? To je bila takrat kat nekakšna amotičnast, ko sem jo pisala, - prisegam Ti, da je to od začetka dO'konca prvo pisanje, ki sem ga oddala v tisk, ne da bi ga bila poprej prebrala, taka me je bilo prevzelo. Prav taka kakar pred šestimi leti, ka nisem od jutra do večera pačela nič drugega, kat sanjarila o- slikanju. Potem pa je bila knjiga kančana in odpravljena in sem papolnoma pozabila nanjo; zdaj sem posebej prebrala tisti del, ki ga amenjaš, da bi videla, kaj Ti je maglo tam ugajati; čisto tuje mi je bilo. Ta je najbrž prav zatO', ker je bilo zame taka moěno daživetje. Pred dvema letama - tega niti ne veš - me je obsedlo nekaj drug~ga: strast za rastline; začela sem jih zbirati, sušiti 50 rodilni stroj. Ne pozabite pogumnih bojevnic, ki jih je fašizem izmučil do smrti in ki jih meče v . " Obe, Roza in Klan ;anja živa zanimali zlasti še' za kulturo in bili je bila sama umetniško nadarjena - o tem pr je nekaj časa ukvarjala s slikarstvom - Klara :lanke, in tudi te, kakar vse astala, kat bojevni, . praletariata, kat bojev- nica za višji družbeni : li tisti,« pravi na primer v članku ,Umetnost in '10/11), ••ki vidijo v pro- letarskem razrednem 1 la bi si človek napolnil želodec. Ta svetovnazg< urna dediščino človeštva, bíje se za to, da bi se polni ljudje.« Ceprav se marsikc zo Luxemburg imenoval »orla«, da bi povedal, mi socialnimi demokrati, ki 30 se dali tako radi nperialistične buržoazije. Njeni buržoazni nasprotniki pa so jo razkričali za »krvavo Razo«. In marsikdo jim je verjel, dokler ni bral njenih pisem iz ječe. Pisma iz jeěe Roza Luxemburg Pod tem naslovom (Briefe aus dem Gefangnis) so že leta 1919 izšla pisma, ki jih je Roza Luxemburg pisala Sonji Liebknecht, ženi Karla Liebknechta. Leta 1923je Luiza Kautsky objavila pisma, ki jih je Roza v letih 1896-1918 pisala njej in njenemu možu Karlu Kautskemu, enemu izmed voditeljev nemške socialne demokracije in Druge internacionale, ki pa se je z njim Roza kasneje zaradi njegovega političnega oportunizma in renegatstva razšla. Po drugi vojski leta 1950pa je sin Luize in Karla Kautskega Benedikt K'autsky pod naslovom »Pisma prijateljem« (Briefe an Freunde) objavil novo zbirko Rozinih pisem raznim naslovljencem, ki jo je bila za tisk pripravila že njegova matL Naši odlomki so vzeti iz vseh teh treh knjig. Luizi Kautsky (Ječa v Barnimskí ulicí v Berlinu.) 18. septembra 1915. . . . Kako se mi je zdelo ganljivo in kako sem ponosna na ta, da si z za- nimanjem' brala moja staro knjigo!l Smejati pa sem se morala, ker si se zavarovala pred tem, da bi a njej razpravljala s Tabo. Mar meniš, da sploh še mislim nanjo? Ta je bilo takrat kot nekakšna omatičnost, ko sem ja pisala, - prisegam Ti, da je to od začetka do kanca prva pisanje, ki sem ga addala v tisk, ne da bi ga bila poprej prebrala, tako me je bilo prevzelo. Prav tako kakor pred šestimi leti, ko nisem od jutra do večera počela nič drugega, kot sanjarila o. slikanju. Potem pa je bila knjiga končana in odpravljena in sem popolnama po.zabila nanjo; zdaj sem pooebej prebrala tisti del, ki ga omenjaš, da bi videla, kaj Ti je moglo tam ugajati; čisto tuje mi je bilo. To je najbrž prav zato, ker je bila zame tako maČllo doživetje. Pred dvema letoma - tega niti ne veš - me je obsedla nekaj drug~ga: strast za rastline; začela sem jih zbirati, sušiti 50 in botanizirati. Štiri mesece nisem delala dobesedno nič drugega,kot pohajko- vala po polju ali pa do;ma urejala in dolo&la, kar sem prinesla steh potepanj s seboj. Zdaj imam dvanajst zvrhano polnih zvezkov rastlin in se zelo dobro spoznam na »domačo floro«, na primer na tukájšnjem bolniškem dvorišču, kjer raste nekaj grmovja in bujnega plevela v kokošje in v moje veselje. Tako moram imeti vedno kaj, kar me požre s kožo in lasmi vred, čeprav se to prav malo spodobi za resno osebo, od katere pričakujejo - v njeno nesrečo - vedno kaj pametnega. Tudi Ti, draga moja, ne maraš nič slišati o moji »sreči v zapečku« in se samo norčuješ iz tega. Vendar pa moram imeti koga, ki mi verjame, da se samo po pomoti obračam v vrtincu zgodovine, ko sem rojena vendar za to, dá bi pasla gosi. Wronke, 26. januarja 1917 . . . . Kdor mi plse, vsakdo tarna in stoka hkrati. In nič se mi ne zdi bolj smešno kakor to. Mar ne razumeš, da je splošno gorje mnogo preveliko, da bi človek zaradi tega stokal? Lahko se žalostim, ce je moja Mimi2 bolna ali če je s Teboj kaj narobe. Toda če gre ves svet na dvoje, potem skušam samo dognati, kaj in zakaj se dogaja, in ce sem opravila" svojo dolžnost, potem sem spet mima in dobre volje. Ultra posse nemo obligatur3• In potem mi ostaja še vse, kar me sicer razveseljuje: glasba in slikanje in oblaki in botaniziranje in pomlad in dobre knjige in Mimi in Ti in še marsikaj - skratka, sila sem bogata in nameravam to ostati do konca. Tega, da se ljudje čisto prepuste stiski dneva, sploh ne razumem in mi je neznosno. Glej na primer, kako mirno in hladnokrvno je Goethe obravnaval vse stvari. Le pomisli, kaj vse je moral doživeti: veliko francosko revolucijo, ki je bila od blizu gotovo videti kot krvava in popoJnoma nesmiselna burka, in potem od let a 1793 do 1815 nepretrgano ve- rigo vojsk, ko je bil svet spet kakor prava norišnica. In kako mirno, s kakšnim duševnim ravnotežjem je tedaj proučeval preobrazbo rastlin, nauk o barvah in tisoč drugih stvari. Ne terjam, da bi pesnikovala kakor Goethe, toda njegovo pojmovanje življenja - vsesplošnost zanimanj, notranje soglasje - si lahko pridobi vsakdo ali pa si vsaj prizadeva, da bi si ga pridobil. In če boš morda rekla, da Goethe pač ni bil politični bojevnik, potem menim, da si mora ravno bojevnik prizadevati, da se povzpne nad dogodke, sicer bo vtikal svoj nos v vsako oné - seveda mislim na bpjevnika večjega kova, ne na vetrnjake, kakršni so »veliki možje« od Vašega omizja, ki mi je zadnjič poslalo sem razglednico s pozdravi ... Nevermind -. Zares sem bila pri tem vesela samo Tvojega po- zdrava ... Matildi Wurm Wronke, 16. februarja 1917. . . . Nič ni spremenljivejšega od človeške duševnosti. Zlasti duša mhožic skriva vedno v sebi, kakor tálata,4 večno morje, vse možnosti; smrtno tišino in hrumeči vihar, najnizkotnejšo strahopetnost in najbolj divje junaštvo. Mno- žica je vedno to, kar mora biti glede na razmere časa, in je vedno na tem, da postane nekaj popolnoma drugega, kot se zdi, da je. Lep kapitan, ki bi uravnaval svojo smer samo po tem, kakršna je trenutno vodna gladina, in bi ne znal iz znamenj n1;\nebu in v globini napovedati yiharjev, ki prihajajo! 51 Dekliea moja, »razočaranje nad mnozlcami« je vedno nadvse gr(lje vredno spričevalo za političnega voditelja. Voditelj velikega kova ne uravnava svoje taktike po trenutnem razpoloženju množie, temveč po železnih postavah razvoja in vztraja pri svoji taktiki kljub vsem razočaranjem, sicer pa mirno pusti, da opravi zgodovi'lla svoj posel do kraja . .. . Usodno je, da nimaš zdaj niti časa niti smisla za nič drugega kot za »eno samo stvar«, namreč za strankino revščino, zakaj takšna enostranost kali tudi politično presojo, predvsem pa je treba vedno živeti kot poln človek. In glej, dekle, če že tako malokdaj utegneš vzeti kako knjigo v roke, potem beri vsaj vedno samo dob r e stvari, ne takih zmazkov, kot je »roman o Spinozi«5, ki si mi ga poslala. Kaj hočeš s posebno židovsko bolečino? Meni je prav tako žal ubogih žrtev na gumijevih nasadih v Putumaju, črneev v Afriki, ki se Evropejci žogajo z njihovimi telesi. Ali se še spominjaš besed iz dela Velikega general- nega štaba o Trothovem pohodu v puščavi Kalahari6? ... »In hropenje umira- jočih, blazni krik tistih, ki so umirali od žeje, sta zamirala v vzvišeni tišini Iieskončnosti«. O, ta »vzvišena tišina neskončnosti«, ki zamre v njej toliko krikov, ne da bi jih kdo slišal, zveni v meni tako močno, da nimam v sreu nobenega poserm.ega kotička za get07: Člltim, da sem doma povsod po svetu, kjer so oblaki in ptički in človeške solze. Marti Rosenbaum Wronke, aprila 1917. . . .V ostalem živim vedno enako: na sprehodih po grdem jetniškem dvo- rišču sanjam tako močno o čem lepE\ffi,da sploh ne opažam okoliee, ostali čas v eelici pa mirno berem in delam. Nekako en teden so seveda vse moje misli v Petrogradu, in vsako jutro in vsak večer nepotrpežljivo pograbim nove časnike, toda poročila so žal skromna in zmedena. Trajnega uspeha tam pač. ni pričako- vati, vsekakor pa je že samo poskus, osvojiti si oblast, udaree v obraz tukajšnji socialni demokraciji in vsej dremajoči Internacionali. Kautsky seveda ne~e nič boljšega, kakor da statistično dokazuje, da ruske družb€ne razmere še niso zrele za diktaturo proletariata! Neodvisne socialistične stranke vreden »teoretik«! Pozabil je, da je bila Franeija leta 1789 in tudi leta 1793 »statistično« še mnogo manj zrela za gospostvoburžoazije ... Na srečo se zgodovina že dolgo ne obrača po njegovih teoretičnih navodilih, upajmo tedaj na najboljše ... Sonji Liebknecht Wronke, 19. aprila 1917. . . . Sprašujete me: »Zakaj je vse tako?« Oh, vi otrok! »Tako« je pač življenje od nekdaj, vse spada zraven: trpljenje in ločitev in hrepenenje. Treba ga je pač vedno vzeti z vsem skupaj in šteti v s e za lepo in dobro. Vsaj jaz tako delam. Ne z nekakšno izumetničeno modrostjo, ampak preprosto po svojem lastnem občutku. Nagonsko čutim, da je tO'edini pravi način, kako obravnavati življenje, in sem zato v vsakem položaju zares srečna. Nič!esar iz svojega živ- ljenja ne bi rada pogrešala in za nobeno stvar v svojem življenju ne bi hotela, da bi bila drugačna, kakor je bila in kakor je. Ko bi Vas le mogla pripraviti do tega, da bi tako gledali na življenje! ... 52 Wronke, 2. maja 1917. . . . Kaj berem? Predvsero narflvoslovne stvari: rastlinski in živalski zem- ljepis. Prav včeraj sem brala, zakaj v Nemčiji izginjajo ptice pevke: zaradi vse bolj napredujoče umne gozdne in vrtne kulture ter poljedelstva, ki jim po- lagoma uničujejo vse naravne pogoje za gnezdenje in prehranjevanje. Strašno ;mi je bilo hudo, ko sem to brala. Ne zaradi njihovega petja, ampak podoba tihega, neustavljivega propadanja teh nebogljenih malih bitij me tako boli, da sem morala jokati. Spominjala me je na neko rusko knjigo o propadanju rdeče- kožcev v Severni Ameriki, k;.isem jo brala še v Ztirichu: prav tako jih polagoma spodrivajo civilizirani ljudje in prav tako so zapisani tihemu, okrutnerou pro- padanju. Kajpada sem bolna, da me zdaj vse tako globoko gane. Veste, včasih se mi zdi, da sploh nisemveč pravi človek, temveč tudi nekakšen ptič ali drugačna žival v človeški podO'bi; notranje sem v takšnemle koščku vrta, kat je tukaj, ali na polju med čmrlji in travo mnogo bolj doma - kot na kakšnem strankinem zborovanju. Vam pač Iahko vse to povem: Vi ne boste v tem takoj videli izdaje socializ.ma. Saj veste, da bom kljub ternu najbrž umrla na pO'ložaju: v kakšni ulični bitki ali v ječi. Toda moj najbO'lj notranji. jaz pripada bolj mojim si- ničkam kakO'r »tovarišem". Pa ne morda zato, ker bi bila narava zame, kakor za toliko notranje propadlih politikov, zatočišče in O'dpočitek. Nasprotno, saj naletim tudi v naravi na vsakem koraku na toliko okrutnega, da zelO'trpim. Pomislite,da na primer ne morem pozabiti na naslednje drobno doživetje. Prejšnjo pomlad sem se vračala po svoji tihi, prazni ulici s sprehoda po polju domov, ko sem opazila na tleli ;rnajhno temno gmoto. Sklonila sem se in videla nemo žaloigro: velik govnač je ležal na hrbtu in se sam sebi prepuščen branil z nožkami, medtero ko je gomazel po njem cel kup majhnih mravelj, ki so ga obžirale - pri živem telesu! Zgrozila sem se, vzela sem robec in začela od- ganjati surove zverinice. Bile pa '00 tako nesramne in trmaste, da sem se morala dO'lgootepati z nji.mi, in ko sem ubogega trpina končno rešila in ga položila daleč v travo, sta mu manjkali že dve nogi... Stekla sem proč z muČ'nim občutkom, da sem mu napravila kaj 'dvomljivo uslugO'. Wronke, 23. maja 1917. . . . Sonjuška, ogorčeni ste, ker sem tak o dolgo zaprta, in sprašujete: »Kako je to, da smejo ljudje odločati o drúgih ljudeh. Čemu vse ťo?« Oprostite, toda ko sem to brala, sem se morala glasno zasmejati. Pri Dostojevskem, v Bratih Kara.mazovih, je neka gospa Hohlakova, ki prav takole sprašuje, pri tem pa se nespomogljivo ozira po ljudeh v družbi, še preden pa ji skuša kdo sploh odgovoriti, že načne pogovor o čem drugem. Ptička moja, vsa kulturna zgodo~ vina človeštva, ki traja po skromnih cenitvah kakih dvajset tisoč let, sloni na »odločanju ljudi o drugih ljudeh«, kar korenini globoko v ;rnaterialnih pogO'jih življenja. Šele nadaljnji mučni razvoj bo to lahko spremenil, saj srno prav zdaj priče enega takih mučnih pO'glavij, Vi pa vprašujete, čemu vse to. »Čemu« - sploh ni noben pojem za celotnosťživljenja in njegove oblike Čemu so meniščki na svetu? Jaz res ne vem, toda vesela sem, da sO',in mi je v..sladko tolažbo, če zaslišim nenadoma preko zidu iz daljave njih prehitevajoči se cicibe. Sicer pa precenjujete mojo »preudarnost«. MO'je notranje ravnotežje in moja blaženost se žal lahko razbijeta že ob najrahlejši senci, ki pade name, 53 in potem neizrečeno trpim, samo da imam to lastnost, da potem onemim. Dobesedno, Sonjička, ne morem potem spregovoriti niti besedice ... Seveda pridem zelo redko v skušnjavo, da bi govorila, saj cele tedne ne slišim lastnega glasu; zato sem tudi junaško sklenila, da ne bom dala Mi.mi prinesti semkaj. Zivalca je navajena živahnosti in življenja, rada ima, da pojem in se smejem, da se z njo lovim po vseh sobah; tukaj bi gotovo postala žalostna. Naj tedaj ostane pri Matildi ... Vratislava, sredi decembra 1917. . . . O Sonjička, tukaj sem doživela hudo bolečino; na dvorišče, kjer se sprehajam, pridejo često vojaški vozovi, naloženi z vrečami ali starimi vojaškimi suknjami in srajcami, pogosto s krvavimi madeži ... Tu vse to razložijo, raz- delijo po celicah, pokrpajo, spet naložijo in odpeljejo vojaštvu. Zadnjič je prišel takšen voz in vanj so bili namesto konj vpreženi bivoli. Prvič sem videla te živali od blizu. Močnejše 30 in širše kot naše govedo, imajo ploščate glave in ravno upognjene rogove, glave torej bolj podobne našim ovcam, so popolnoma črne in imajo velike, krotke oči. lz Romunije 30, vojni plen ... Vojaki, ki spremljajo vozove, pravijo, da je bilo zelo težko te divje živali ujeti in še teže jih, vajene svobode, porabiti za tovorno živino. Strašno so jih pretepali, dokler ni tudi zanje obveljalo ••Vae victis,,8... Baje jih je samo v Vratislavi okrog sto; razen tega jih slabo in skopo hranijo, prej pa so bile navajene na bujno romunsko pašo. Brezobzirno jih izkoriščajo in vpregajo pred vse mogoče to- vorne vozove, tako da naglo propadajo. - Pred nekaj tedni je te:laj prišel voz z vrečami, ki so bile tako visoko naložene, da bivoli niso mogli čez prag pri vhodnih vratih. Vojak, ki je voz spremljal, surov možak, je začel tako obdelovati živali z debelejšim: koncem biča, da ga je paznica ogorčeno vprašala, če ne čuti nobenega usmiljenja do njih . .,Z na,mi, ljudmi, tudi nihče ne čuti usmiljenja!« je odgovoril s hudobnim smehljajem in ju še bolj tolkel ... Zivali sta končno potegnili in premagali vzpetino, toda ena je krvavela. .. Sonjička, bivolja koža je prišla v pregovor, ker je tako debela in žilava, ta pa je bila raztrgana. Ko so voz razkladali, so stale živali čisto mirno, in tista, ki je krvavela, je gledala predse s takim izrazom v svojem črnem obrazu in v svojih pohlevnih črnih očeh, kakor ga ima objokan otrok. To je bil zares izraz otroka, ki so ga hudo kaznovali, pa ne ve, zakaj, če,mu,ne ve, kako bi se rešil muke in surovega nasilja ... Stala sem pred njo in žival me je pogledala, solze 30 mi tekle po licih - to so bile njene solze; za najdražjega brata ne more človeka bolj boleti srce, kot je bolelo v,moji nemočl mene zaradi tega tihega trpljenja. Kako dalečso, kako nedosegljivi, izgubljeni, svobodni sočni zeleni romun3ki pašniki! Kako drugače je tam sijalo sonce, vel veter, kako drugače so se oglašali ptički ali pa zvonki klici pastirjev. Tu pa - to tuje, grozljivo mesto, zatohli hlev, gnusno, plesnivo seno, pomešano z gnilQ slamo, tuji, strašni ljudje in - udarci, kri, ki teče iz žive rane ... O moj ubogi bivol, moj ubogi, ljubljeni brat, oba sva brez moči in topa in sva eno v bolečini, v nemoči, v hrepenenju. - Medtem pa so se jetniki pridno sukali okrog voza, razkladali težke vreče in jih vlačili v hišo, vojak pa je vtaknil roke v hlačni žep, se sprehajal z velikimi koraki po dvorišču, se smeh- ljal in tiho žvižgal nekakšno ulično popevko. In vsa 3ijajna vojska je šla mimo mene. 54 (Prevedla E. M.) Sonjuška draga, bodite kljub vsemu mirm ln dobre volje: Takšno je ZlV- ljenje in tako ga je treba jemati, pogumno, odločno in s smehljanjem. - kljub vsemu. Vratislava, 12. ,maja 1918. .. . Tako sem iz svoje celice povezana na vse strani z nepo,srednimi, tankimi nitmi na tisoč majhnih in vélikih bitij in se odzivam na vse z nemirom, z bolečino, z očitki sama sebi ... Tudi Vi ste med vsemi temi ptički in bit ji, ki zanje od daleč trepetam v sebL Cutim, kako trpite, ker nepovratno minevajo leta, ne da bi človek »živel«.Toda potrpljenje in pogum! Še bomo živeli in doživljali velike stvari. Zdaj pa najprej gledamo, kako propada celotni stari svet, kos za kosom, dan na dan, vedno nov udor, nova velikanska gmota ... Najbolj smešno pa je, da večina tega niti ne opaža in misli, da hodi še po trdnih tleh ... OPOMBE: Dve veliki revolucionarki: 1 Paul Fr6hlich, »RozaLuxemburg, njena misel in delo«, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1955. 2 Spartakova zveza, skupina levih nemških socialnih demokratov, je ime »Spar- tacus« določila najprej za naslov svojih publikacij (»Spartakova pisma«), in to po Spartaku, ki je v starem Rimu vodil veliko vstajo sužnjev in gladiatorjev - (73-71 pred našim štetjem). 3 Junkerji: pruski polfevdalni plemiški veleposestniki, temelj nazadnjaških nemških desničat;skih strank. Pisma iz ječe: 1 »Akumulacija kapitala«, izšla leta 1913. 2 Mimi je bilo ime najprej nekemu Rozinemu zajčku, potem pa mački. 3 Latinski pregoyor: Nihče ni dolžan napraviti več, kot zmore. (Navadno se bere: Ultra posse nemo tenetur.) 4 Grško: morje. 5 Baruch Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof iz židovske družine. 6 Kazenski pohod proti Hererom v nemški južnovznodni Afriki v letih 1904 do 1906. Herere so končno pognali v puščavo Kalahari, kjer so vsi - ženske, moški, otroci - pomrli od žeje. 7 Geto: v velikih mestih raznih držav posebna židovska četrt, izven katere Židje niso smeli prebivati, in sicer od XI. stoletja do dobe buržoaznodemokratičnih revolucij; nemški fašisti so te posebne židovske mestne četrti spet obnovili. 8 Latinsko: Gorje premaganim. 55 Na podlagi četrtega odstavka 140. čle- na kazenskega zakonika (»Uradni list FLRJ« št. 30/59) izdajaZvezni izvršni svet UREDBO o pogojih in postopku za dovolitev splava 1. člen Splav se sme dovoliti samo v primerih, ki jih določa ta uredba, in po postopku, ki je predpisan s to uredbo. 2. člen Splav s privolitvijo noseče ženske se sm'e dovoliti: 1) kadar se na podlagi zdravniške znanosti sklepati, da se bo zaradi bolezni rešiti ženski življenja aH odvrniti hudo škodo na njenem zdravju med noseč- nostjo aH med porodom oziroma po po- rodu; 2) kadar se da na podlagi zdravniške znanosti sklepati, da se bo zaradi bolezni staršev otrok rodil s hudimi telesnimi ali duševnimi hibami; 3) kadar je nosečnost posledica kazni- vega dejanj'a: posilstva (179. člen KZ), spolnega občevanja s slabotno osebo (180. člen KZ), spolnega občevanja z mlado- letno osebo (181. čľen KZ), spolnega ob- čevanj'a z zlorabo položaja (182. člen KZ), zapeljevanja (185. člen KZ) ali krvo- skrunstva (198. člen KZ); 4) kadar se da utemeljeno pričakovati, da bi z'ašla noseča ženska zaradi otroko- vega rojstva v hude osebne, družinske ali gmotne razmere, ki jih ni mogoče dru- gače odvrniti. Če so pretekli od spočetja več kot trije meseci, se sme dovoliti splav samo v pri- merih iz 1. in' 2. točke prejšnjega odstav- ka tega člena. Splav se tudi ne dovoli, čeprav so po- dani pogoji iz 2. do 4. točke prvega od- 56 stavka tega člena, če bi zaradi prekinitve nosečnosti prišlo v nevarnost življenje noseče ženske. 3. člen Postopek z'a dovolitev splava se začne na zahtevo noseče ženske. Če je noseča ženska mladoletna ali nima opravil ne , sposobnosti, lahko zah- teva dovolitev spl'ava tudi njen roditelj oziroma skrbnik. 4. člen o zahtevah za dovoHtev splava odlo- čajů komisije prve in komisije druge stopnje. Te 'komisije so pri zdravstvenih za- vodih, pri katerih je poskrbljeno za gine- kološko službo, predvsem tJa pri splošnih bolnišnicah, porodnišnicah in klinikah za ženske bolezni in porodrlÍštvo. Svet okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za zdravstvo, določi, pri ka- terih zdravstvenih z'avodih sokomisije, omenjene v prejšnjih dveh odstavkih. V Kosovsko-metohijski oblasti je za to pri- stojen svet za zdravstvo oblastnega ljud- skega odbora,v Ljudski republiki Črni gori pa republiški svet za zdravstvo. 5. člen Postopek pred komisijo prve in komi- sijo druge stopnje je hiter. Komisija mora odločiti o zahtevi za dovolitev splava v tťěh dneh, kadar to iz opravičenih vzro- kov ni mogoče, pa n'ajkasneje v sedmih dneh od dneva, ko je podana. 6. člen Komisije prve oziroma druge stopnje (4. člen) sestavljajo po dva zdravnika in en socialni delavec. En zdravnik mora biti specialist za ženske bolezni in po- rodništvo. Clane komisije prve stopnje in njihove namestnike imenuje v začetku leta za zdravstvo pristojni svet ljudskega odbora občine, v kateri ima sedež zdravstveni zavod, pri katerem je komisija, člane ko- misije druge stopnje in njihove namest- nike pa za zdravstvo pristojni svet ljud- skega odbora okraj a, v katerem ima se- dež zavod, pri katerem je ta komisija. V Avtonomni kosovsko - metohijski oblasti imenuje člane komisije druge stopnje in njihove namestnikesvet za zdravstvo oblastnega ljudskega odbora, v Ljudski repubIiki Crni gori pa repubIiški svet za zdravstvo. Ce v sedežu zdI"avstvenega zavoda, pri katerem je komisija prve stopnje, ni za- dosti primernih ljudi za imenovanje ko- misije druge stopnje, sestavljajo to komi- sijo člani kQmisije prve stopnje, poleg njih pa še dva člana, od katerih mora biti eden speciaIist za ženske bolezni in porodništvQ. 7. člen Komisija prve stopnje preizkusi, aIi so podani pogoji, da se dovoIi splav. Ce njenim članom niso zn'ana dejstva, na katera se opira zahteva za dovoIitev spla- va, aIi če teh dejstev ni mogoče ugotoviti tako, da se po kI"atki poti dobijo sporo- čila, zahteva komisija od tistega, ki je splav zahteval, naj jih predloži pozneje. Kadar gre za zahtevo, naj se dovoli splav iz kakšnega razloga iz 3. točke pr- vega odstavka 2. člena te uredbe, odloča komisija prve stepnje o dovolitvi splava na pOI:l1agipotrdila pristojnega javnega tožilca ali sodišča, da se je začel k'azenski postopek in da je podana podlaga za sum, da. je bilo storjeno katero od kaznivih de- janj, ki so našteta v omenjeni določbi. Ce je noseča ženska mladoletna aIi ni- ma opravilne sposobnosti, lahko zahteva komisija, ki odloča o zahtevi za dovoIitev splava, pred odločitvijo mnenje njenega roditelja oziroma skrbnika. 8. člen Komisij'a prve stopnje odloča o dovo- Iitvi splava z večino glasov, razen če ka- teri od Članov'komisije, ki je zdravnik, misIi, da so podane zdravniške kontra- indikacije. Odločitev sporoči komisija prve stop- nje takoj. Ce dovoIi splav, da nalog za njegovo izvršitev in se sme splav takoj izvršiti. Ce pa komisija prve stopnje zavrne zahtevo za dovolitev splava, mora sporo- čiti zahtevalcu, da' l'ahko zahteva, naj od- loči o dovoIitvi splava komisija druge stopnje. Odločitev sporoči komisija prve stop- nje ustno, če pa je zahtevalec odsoten, jo lahko sporoči glede na okoIiščine primera tudi pismeno. 9. člen Ce je zahtevano, naj odloči o dovoIitvi splava komisija druge stopnje, je treba poslati tej komisiji brez odlašanja zapis- nik komisije prve stopnje s spisi, ki se nanašajo na zahtevo. Komisija druge stopnje odloča z ve- čino glasov. Odločitev komisije druge stopnje je dokončna in se sporoči zahtevalcu po do- ločbah prejšnjega člen'a. 10; člen Komisije iz 4. člena te uredbe pišejo o svojem delu zapisnik. V zapisnik se vpišejo imena članov komisije, dan, ko je komisija odločila o zahtevi, odločitev s kratko obI"azložitvijo in morebitna posebna mnenja članov. V zapisniku se zaznamuj'e tudi sporočitev odločitveter, aIi je bilo zahtevano, n'aj odloči o njej komisija druge stopnje. ll. člen Splav se izvršuje v zdravstvenih za- vodih, pri katerih so komisije prve stopnje. Kadar so podani opravlceni I"azlogi, da naj se splav izvrši v kakšnem drugem 57 zdravstvenem zavodu, ali kadar ni pogo- jev, da se splav izvrši v zavodu, pri ka- terem je komisija prve stopuje, se napoti no;eča ženska v drug, praviloma najbližji zdravstveni zavad. 12. člen Splav se sme izvršiti brez' odločitve komisije, če zaradi neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje noseče ženske ni mogoče počakati na njeno odločitev. Brez odločitve komisije se sme do- vršiti tu di že začeti splav. V primerih iz prejšnjih dveh odstav- kov se splav izvrši oziroma dokonča v zdravstvenem zavodu, izven zavoda pa s'amo, če je potreben nujen zdravniški poseg. Upravnik zdravstvenega zavoda oziro- ma zdravnik, ki je izvršil ali dokončal splav izven zdravstvenega z'avoda, mora vselej poročati komisiji prve stopnje, ka- dar je bil brez njene odločitve izvršen ali dokončan splav. To mora storiti v treh dneh od izvršitve ali' dokončanja splava. Kadar nastane pri dokončanem splavu sum, da gre pri začetem splavu za kaz- nivo dejanje, naznani to upravnik zdrav- . stvenega zavoda oziroma zdravnik, ki je dokončal splav izven zdravstvenega za- voda, pristojnemu javnemu tožilcu. 13. člen Vsa dejstva, ki jih zvedo člani komi- sije med odločanjem o dovolitvi splava, so uradna skrivnost. Zapisniki in vse listine v zvezi z de- lom komisij, se hranijo kot zaupne listine v arhivu zdravstvenega zavoda, pri ka- terem je komisija. 14. člen Komisija opozori na primeren način nosečo žensko, da je splav škodljiv za njeno zdravje, in jo pouči, kako lahko v prihodnje prepreči nosečnost. V ta namen ji da potrebna obvestila o posvetovalni- 58 cah za preprečitev spočetja (kontracep- cija) in o drugih zdravstvenih zavodih, na katere se l'ahko obrne za nasvet v zvezi s preprečitvijo nosečnosti. 15. člen Stroški komisij obremenjujejo pred- račun organa, ki je komisijo imenoval~ 16. člen Zdravnik, ki izvrši ali dokonča splav brez odločitve komisije in ne poroča o tem v določenem roku pristojni komisij! (12. člen), se ka:z;nuje za- prekršek z de- narno kaznijo do 50.000 dinarjev. Za upravni kazenski postopek zaradi prekrška iz prejšnjega odstavka je pri- stojen okraj ni sodnik za prekrške. Upravnik zdravstvenega zavoda, ki ne poroča v določenem roku pristojni komi- siji, da je bil v zavodu izvršen ali dokon- čan splav brez odločitve komisije (12. člen uredbe), se kaznuje za disciplinski pre-- stopek. 17. člen Naťančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda po potrebi Sekretariat Zvez- nega izvršnega sveta za pravosodne za- deve. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta uredba, neha veljati uredba o postopku za dovo- ljeno odpravo plodu (»Uradni list FLRJ« št. 4/52). 19. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLRJ«. Zvezni izvršni svet R. p. št. 33. Beograd, 16. februarja 1960. Predsednik republike: Josip Broz Tito s. r. J.N. J.N. »Arhiv za zaštitu majke i deteta« iz- daja Center za zaštitu majke i djece v Zagrebu, urejuje pediater doc. dr. Fedja Fischer Sartorius, direktor tega centra v Zagrebu. Izhaja dvomesečno, naročnina letno din 600.-. Revija izhaja že četrto leto in ptinaša članke znanih pediatrov in drugih spe- cialistov o najrazličnejših problemih otroškega zdr'avstva. Ker posreduje revija vsa najnovejša dognanja m€dicine na področju pediatrije in posveča precej prostora beležkam o publikacijah in referatih iz tega pod- ročja, jo priporočamo našim sestram na terenu. Dr. Mirjana Mocié »Grip i nazeb« izdala Medicinska knjiga Beograd, 100 strani, cena din 180. Zaradi 'pogostnih pojavov gripe in ve- likega obolevanja ljudi za to boleznijo avtorica v dveh delih te knjižice poljudno opisuje gripo in prehlad z namenom, da se čimbolj razširi znanje o tem najpo- gostnejšem virusnem obolenju zimskega obdobja. Zatem n'as avtorica informira, da je Svetovna zdravstvena organizacija let a 1947 na IV. kongresu za mikrobiologijo ustanovi1'a Svetovni center za influenco, ki ima sedež v Londonu. V naslednjih le- tih pa so se ustanovili takšni centri v vseh državah. Takšen center imamo tudi v Jugosla- viji, in sicer s središčem v Sarajevu. Od tod se koovdinirajo akcije in ukrepi v borbi proti gripi, ki je stara, kolikor je stal'o človeštvo, a še vedno ni dovolj poznana. V prvem delu knjižice avtorica obrav- n'ava najprej zgodovino gripe v svetu, prikaže pot, ki je privedla do odkritja povzročitelja, in današnje poglede nanj. V nadaljnjih poglavjih nam predoči šir- jenje bolezni, imunost, spremembe v or- ganizmu ob obolenju, znake gripoznega obolenja, komplikacije, zdravljenje in obrambo proti gripi. V drugem delu, ki je manj obširen, pa obrazloži, kaj imamo v mislih s pre- hladom, kaj danes vemo o provzročitelju tega obolenja, o širjenju prehlada, zna- kih bolezni, zdravljenju in komplikacijah. Prehlad, ki je po svojem poteku lahka bolezen, vendar1e pomeni važen družbe- nogospodarski problem, ker izključuje veliko število ljudi iz delovnega procesa in ker le tedkokomu prizanese. Prof. dr. Bosiljka Mi10ševié i dr. Ra- deta Prica »Bezbolni poroilaj«. Izdala Me- dicinska knjiga Beograd-Zagreb 1959, stran i 195, cena din 380.-. Za porode brez bolečin je bilo vedno veliko zanimanje, še posebno v medicin- skih krogih. Leta 1951 se je začela izva- jati psihoprofilaktična metoda poroda brez bolečin v Sovjetski zvezi. Od tod se je prenesla v Francijo in druge države. Ta metoda pomeni nov naČin v obravna- var:ju porodnih bolečin, je preventivnega značaja in temelji na pouku žene o po- teku poroda in njeni temeljiti pripravi za porod. Žena se mora brezpogojno se- znaniti z aktom poroda, da se tako znebi strahu pred bolečinami in samim poro- dom. Pri nas je o tej pSihoprofilaktični me- todi malo napisanega. Zato sta avtorja s pomočjo sodobne literature in po rezul- tatih osebnih izkušenj iz psihosomatične medicine napisala knjigo o psihoprofi- laktični metod i poroda brez bolečin. 'V prvem delu knjige avtorja teoretično objasnjujeta porod brez bolečin. V po- glavjih: Zgodovina porada brez bolečin. Kaj je porod brez bolečin, Izvor in pre- prečevanje porodnih bolečin razlagata ta 59 N. J. problem z vidika funkcije centralnega živčnega sistema in pogojnih refleksov. Drugi, obširnejši del knjígé: ';Priprava nosečnice na porod brez bolečin« obrav- nava nosečnost, anatomijo in fiziologijo rodil, tako da se žena dobro seznani z vzroki bolečin in da ne misii n'a porod kot na bolezen, ki je nujno zvezana z bolečinami. Knjiga je prvenstveno namen:ipn'a že- nam, ki rode. Prvi del knjige je, kakor navajata avtorja, bolj strokovn€ga zna- čaj'a in laiku teže razumljiv, zato bo v korist strokovnemu kadru. Drugi del knji- ge pa je napisan za žene in doseže svoj namen tu di brez razumevanja prvega dela. Knjiga bo v pr"id vsem zdravstvenim delavcem, posebno pa tistim medicinskim sestram, ki pripravljajo žene s psihopro- filaktično metodo na porod brez bolečin in jim takšne Iiteratu're primanjkuje. Vsebino knjige dopolnjujeJo ilustra- cije, ki mnogo pripomorejo k boljšemu razumevanju obravnavane snovi. N. J. VPRASANJA NASIH DNI je nova revija, ki jo je pravkar začel a izdajati Cankarjeva z'aložba v Ljubljani. Revija bo prinašala razprave in informa- cije o sodobnih problemih z razIičnih področij družbenega in poIitičnega živ- ljenja pri nas in drugod. Posvetila bo po- zornost tu di sociološkim vprašanjem. smotér, ki ga zasleduje, je pomoč na- šim državljanom, da bi se pri svojem delovanju kot družbeni upravljavci in strokovnjaki laže orientiraIi v organih družbenega uprayljanja in pri svojem po- kIicnem delu. Revija izhaja štirinajst- dnevno, v juniju, juIiju in avgustu samo 60 enkrat mesečno. Letna narocmna za 17 številk je 400.- dÍn; posamezna številka stane 30.- drn. Narůčnike sprejema Uprava revije ••Vprašanja naših dni«, Ljubljana, Kopitarjeva 2/11. Vestnik Sveta za zdravstvo LRS in Sveta za socialno varstvo LRS, VI. (1959), št. 9-12. Poročilom in sklepom na sejah Sveta za zdravstvo LRS in sejah Sveta za so- cialno Varstvo LRS sledi članek ••Druž- beno upravljanje v zdravstvu in strokov- no izpopolnjevanje zdravstvenega kadra«. Povzet je po poročilu mariborskega okraja, ker ima po svoji vsebini širši pomen tudi za druge okraje. V tej številki 'je objavljeno tu di ••s t r o k o v no n a vod i lo z a op r a v- ljanje osnovnih preventivno- zdravstvenih nalog v zdrav- s t ven i h d om o v i h i n p o s taj a h« s »Splošnimi smernicami« in »Osnovnimi (minimalnimi) preventivno-zdravstvenimi nalogami zdravstvenega doma (postaje)«, na kar posebej opozarjamo zdravstv€ne delavce na terenu. V teh osnovnih mini- malnih nalogah je nakazana dejavnost zdravstvenih domov v zvezi z epidemio- logijo, higieno živil, higieno dela, komu- nalno higieno, varstvom žene, varstvom otroka, varstvom šolske mladine, zdrav- stveno vzgojo, socialno medicino in zdrav- stveno statistiko, zatiranjem alkohoIizma, duševno higieno in zobozdravstvom. Te osnovne naloge dejansko nakazu- jejo zdravstvenim domovom pIan dela za izvajanje preventivne zdtavstvene službe in je nujno potrebno, da se zaradi lažjega izvrševanja dnevnih nalog z njimi do- dobra seznanijo zdravstveni del'avci na terenu. NOVI POGLEDI NA ZATIRANJE MALARIJE Na prvi pogled je vse enostavno. Bol- nik ima v krvi malarijskega zajedavca. Samka komarja anofeles'a piči bolnika, se napije njegove krvi in s krvjo vsrka tudi zajedavca. V njenem organizmu se ti zajedavci dokončno razvijejo in ko ko- mal' potem čez čas piči zdravega človeka, ga hkrati okuži z malarijo. Prenašanje malarije torej prav lahko uspešno prekinemo, če ubijemo komarja, še preden se v njegovem organizmu do- končno razvijejo malarijski zajedavci. Ker pa imajo komarji navado, da se spuščajo nazidove in tam prebavljajo kri svojih žrtev, temelji vsa teorija glede izkoreninjenja malarije n'a tej komarjevi navadi. Potrebno je torej vse zidove za~ prašiti z uničujočo dozo insekticida pa komarjev ne bo več in konec bo 'tudi malarije! * * * Žal nas tu stvarnost postavlja pred neverjetno zamotane probleme. Namen vseplošneakcije za izkoreninjenje mala- rije je, da zavaruje pred to boleznijo milijardo in 200 milijonov ljudi. Ti pa imajo zelo razliČen način življenja in različne življenjske navade. Najpogosteje prebivajo v težko dostopnih naseljih, da- leč od voznih poti. Z nezaupanjem gledajo tuje ljťldi, ki so vdrli mednje in imajo zdaj nalogo, da z neko neznano rečjo z'a- prašijo zidove njihovih bivališč. Seveda so tudi hiše, ki so bréz zidov in imajo samo preprosto streho. Tod se komar ne more spustiti na zidove. Rajši gre kri svojihžrtev prebavljat v kako zavetje izven naselja. Ponekod spet komarji ne pikajo drugje kot zunaj, na prostem. Vča- sih spet je komar ves zbegan in razdražen zaradi insekticida, pa se ga ogiblje, brž ko ga začuti. Ali pa se ne ustavi na zidu dovolj dolgo, da bi lahko vsrkal smrtno dozo. Najhujše pri vsem tem pa je, da so komarji postali za insekticide odporni rezistentni. Odpornost komarjev proti insekticidom je državam, članicam Svetovne zdravstve- ne organizacije, dala pobudo, da so leta 1955 v Mehiki, za časa VIII. svetovne zdravstvene skupščine, razglasile strogo pripravljenost in napovedale malariji vojno. Nastala je brezpogojna potreba, da se v svetovnem merilu začne z akcijo za izkoreninjenje te bolezni, še preden bi vse vrste komarjev - pren'ašalcev mala- rije - post ale odporne proti insekticidom. Postopoma so vsepovsod po svetu za- čeli z odločno borbo proti močvirski mrzlici. Hišo za hišo so zaprašili z insek- ticidi. Ko so končali z delom v eni vasi, so šli v drugo. Ozemlja, zavarovan'a pred boleznijo, so se postopoma širila. Mirno so nadaljevali to pot s prijetno zavestjo,' da bo ob doslednem uresničevanju vse zamisli sčasoma vendarle prišel dan, ko bodo zajete vse malarijske pokrajine sveta. Toda v začetku leta 1951 se je razlegel vznemirljiv krik: insekticid, ki so ga upo- rabljali doslej, ne ubija ve{;... Komar je torej, prešel v svoj prvi proti- napad. Za insekticide je postal nedovze- ten in odporen. Spočetka bi to njegovo odpornost lahko zamenjali s p);ivajenostjo. Privajenost je primer, kot ga opažamo pri 'alkoholiku ali narkomanu, ki uživa vedno večje ko- ličine alkohola aIí narkotika, a je njih učinek prav zaradi privajenosti čedalje slabši. Tudi komar je »prenesel« čedalje več- je doze insekticida in ni več pogini!. Ljudje so preprosto mislili, da se je pač »navadil strupa". 61 Prav ta pojav pa je dal pobudo za idejo, da je malarijo treba izkoreniniti po vsem svetu, dokler imajo insekticidi še kaj moči in preden postane rezistenca zanj med komarji vsesplošna. Odločili so se za totalno in bliskovito vojno proti komarjem. Nastanek te odpornosti so sprva pri- pisovali nezadostnemu zapraševanju, ki je komarjem omogočilo, da so se priva- dili na insekticid. Politika izkoreninjenja je bila torej v »množičnem uničevanju komarjev« ves tisti čas, ki je potreben, da ozdravijo malarični bolniki in se infek- cija z'atre. Ko bolnikov z malarijo ne bo več, se komarji lahko tudi vrnejo, če ho- čejo, a malarije ne bodo mogli več pre- našati, ker ne bodo imeli prilike, da bi se na srkali krvi z malarijskimi zaje- davci. Ce srno si sprva umišljali, da srno na ta način sposobni dokončno uničiti vse vrste komarjev, prenašalcev malarije, srno se tej utvari morali kaj kmalu od- reči. Komarji so našli način, da se bra- nijo. * * * S tega vidika gredo sedaj v protinapad entomologi (t. j. žužkoslovci), genetiki in biokemiki. Borba za končno zmago se sedaj bije v tišini laboratorijev. Komarji se dajo zlahka udomačiti. V sloveči Inštitut za tropsko medicino v Lon- donu (Ross Institute of Tropical, Medi- cine) poši1j'ajo po pošti z vseh strani sveta v škatlicah ali navadnih pismih jajčeca komarjev, majčkene drobne pikice. Po 24 urah se iz jajčec izleže množica ličink, ki jih poleg drugega hr'anijo z otroško moko »baby-food«, sprav tisto, ki Angliji daje tako krepke in rdečelične otroke. Cez teden dni začno dorasli komarji letati v kletkah iz prav drobno tkanih mrež. Samce hranijo s sladkorjem, sa- mice pa s krvjo; včasih iz podlahti ento- mologa, največkrat pa iz obritega trebuha morskega prašička. Potem jih izpostavijo insekticidom, n'akar odporne ločijo od ne- odpornih. Nato jih sparijo: odporne med 62 seboj, neodporne med seboj in odporne z neodpornimi. Nekatere vrste komarjev se pa v ujetništvu ne parijo same, zato si entomologi pomagajo z umetnim oseme- njevanjem. Iz teh laboratorijskih p'arjenj pridejo na svet nove družine: odporne, občutljive ali križanci, ki na različne insekticide, katerim jih izpostavijo, reagir'ajo po svoje. Vse to še nadalj~ proučujejo na desetinah in desetinah generacij, pri čemer si skrb- no zapisujejo njih obnašanje. * * * Te natančne in vztrajne raziskave so entomologom in genetiko~ omogočile, da so slednjič lahko dokaj točno opredelili pojav rezistence. Komar ne postane rezistenten, temveč je že rezistenten prišel na svet. Danes lahko trdimo celo, da so bili nekateri komarji rezistentni tu di že pred iznajdbo insekticida. Nosili so v sebi gene odpor- nosti 'ali rezistence, dedno lastnost, da ne postanejo žrtve insekticida, ki ga je bilo treba šele odkriti. Danes je že ugotovljeno, da je insekti- cid pomoril najprej komarje, ki so v sebi imeli gene, občutljive za njegovo učinko- vanje. Skupina rezistentnih komarjev pa se je r'azmnožila in dala življenje novi generaciji, ki je bila odporna proti smrto- nosnemu delovanju insekticida. Zato so znanstveniki hoteli dognati še več o mehanizmu rezistence. Ugotovili so, da ima proti določenim insekticidom komar v svojem organizmu neki ferment, ki ima nalogo, da spremeni kemično se- stavo insekticida s tem, da razdruži ato- me, ki ternu sredstvu dajejo strupenost. O tem odkritju so obvestili tovarne in- sekticidov. In kemiki v tovarnah si pri- zadevajo, da bi 'Ízdelali insekticid, ki bi med modifikacijo - se pravi med spre- membami, ki jih pri njem povzroči fer- ment v komarje~em organizmu - lahko postal bolj strupen namesto manj stru- pen. ... Žal pa neuspešnost insekticidov ni omejena izključno le na negativne rěak- cije kom'arjev. S svojo lastno rezistenco se jim postavljajo po robu celo zidovi, ki jih zaprašujemo z njimi. To so takšni zidovi, ki "popijejo« insekticide, še pre- den lahko opravijo svoje uničujoče delo. Imamo pa tu di zidove, ki insekticid raz- kroje in ga tako narede neškodljivega. In končno so tu tudi skrbne gospodi- nje, ki bi rade imele hišo čisto, pa stene prebeJijo z apnenim beležem aJi jih tape- cirajo s papirjem in tako poskrijejo po- vršine, zaprašene z insekticidom. Ogromno je torej raznih podrobnosti, s katerimi moramo računati, ko organi- ziramo svetovno kampanjo proti malariji. ln koliko je še stvari, ki pravtako zahte- vajo skrbne priprave: predvsem mofamo temeljito poznati komarja, vedeti, kako reagira na posamezne insekticide, izbrati ustrezni insekticid, določiti, koJikšne naj bodo doze, in še in še ... S spoznanji, ki srno jih pridobili v laboratorijih, nam bo uspelo, da bomo premagaJi večino naštetih ovir. S po- prejšnjim proučevanjem p'a se bomo lah- ko ognili mar'sikaterim napakam, prihra- nili s tem mnogo časa in denarja ter si obenem olajšaJi pot do izkoreninjenj'a malarije. NEZGODE OTROK V AMERIKI V 13 državah Amerike so nezgode že glavni vzrok smrti v starostni skupini od 5-14 let. Ce bo šlo tako naprej, bodo nezgode čez 20 let skoraj v vseh državah Amerike med vzroki smrti na prvem me- stu, in to v vseh starostih od 1-15 let. Nezgode povzročajo ogromno izgubo člo- veških življenj in družbenih sredstev. Ne- zgode, ki se ne končajo smrtno, so v tem pogledu bolj nevar:,ne kakor bolezni, ki se končajo s smrt jo. Le-te se z red- kimi izjemami, kot je n. pro poJiomeli- tis, slednjič le končajo s popolnim ozdrav- ljenjem, medtem ko nezgode lahko zapu- ste dolgotrajno, dostikrat pa trajno inva- Jidnost (oslepitev, izguba uda), ki ne prizadeva samo ponesrečenca, temveč tudi druŽbo in narod. Zdravljénjé ponesre- čencev v bolnicah je običajno mnogo dražje kakor pa zdravljenje nekega bol- nika z infekcijsko boleznijo, zato ker. traja dalj č'asa in zahteva tu di večjo specializiranost. Smrtnost je v Ameriki pri starostn' skupin i 5-14 let mnogo nižja kakor v skupini 1-4 let. V tej poslednji skupini so v Ameriki in Kanadi nezgode sploh glavni vzrok smrti. Samo v osmih od 18 držav p'a nastopajo med 5 glavnimi vzroki smrti. Na drugi stran i so v 12 državah glavni vzrok diaroična obolerija, v vseh državah sploh pa v skupin i 5 glavnih smrtnih vzrokov. V sťarostni skupini5-14 let, kot srno že omeniJi, so nezgode glavni vzrok smrti, in to v dveh tretjinah vseh ameriških držav, med petimi glavnimi vzroki pa v vseh državah razen v Gvatemali. Tu je sťatistika o morbidnosti zaradi nezgod ne- popolna, vendarle pa jé nekaj evidence o tem, na katerem mestu so ta obolenja v primeri z najpogostnejšimi boleznimi, ki se ne končajo smrtno. V Kaliforniji n. pro so v letih 1954-55 r'aziskavali in ugotovili, da so tovrstna obolenja na dru- gem mestu za infekcijskimi boleznimi dihal pri otrocih pod 15 let. V nmrembru 1956 je bilo po ugotovitvah Ameriškega zdravstvenega nadzorstva nad bolnicami zasedenih 8010vseh postelj z žrtvami ne- zgod. Leta 1957 pa jé bilo v čilski bolnici Valparaiso s poškodovanimi otroki zase- denih 10010postelj. Med najpogostnejšimi smrtnimi pri- meri zaradi nezgode so prometne nezgode, utopitve, opekline, zastrupljenja, piki in vgrizi po strupenih insektih in kačah. Med dečki je več žrtev kakor med deklicami, verjetno zato, ker so bolj aktivni in tu di več tvegajo. Sploh 80 neke razlike v vrsti nezgode glede na spol. V Venezueli n. pro so opekline najpogost- nejši vzrok nezgodne smrti pri deklicah v starosti od 5-14 let, medtem ko so 63 pri dečkih prvi vzrak utapitve. Vzrak temu je, da deklice bolj astaj'aja dama in kuhaja. Še prav posebna važno pa je to, .da pa navadi nasija bolj vn'etljiva obleko. Dalje sa tudi razlike, ki so odvisne· od starosti. Slučajne nezgodne zastrupitve so najpogostnejše pri otrocih do 2. leta sta- rosti, pač zato, ker majhen otrok vtika v usta vse mogoče stvari. V ZDA odpade glavni delež teh za- strupitev na produkte petraleja, na aspi- rin in druge salicilate ter na sestavine arzena in svinca. V nekaterih državah srednje in južne Amerike pa je največji del zastrupitev s produkti petrolej a, z insekticidi in pesticidi, medtem ko pri~ dejo salicilati redkeje v poštev, ker jih v teh državah ne uporabljajo toliko. Ugotovljeno je, da je v ZDA vsako leto med žrtvami nezgod 16 milijanav otrok, od tega 2/3 dečkov; 45010 vseh ne- zgod se zgodi doma, 10010 n'a cesti, 30010 na javnih prostorih in 14010 pri delu. Ti podatki se ne razlikujejo mnogo od po- datkov iz študija nezgod, ki so jih zdra- vili v balnici San Juan (Portarica). Po teh podatkih namreč se 56 010 nezgod zgo- di dama, 6 % na cesti, 34,5 010·na javnih prostorih in 3,5010 pri delu. Ker sadeluje pri tem toliko različnih vzročnih činiteljev, je rešitev za ureditev problema otroških nezgod seveda več. Za prevencijo je potrebna boljšaanaliza problema naspI oh, in sicer na podlagi mortalítete in morbidnosti. Dosedanje proučevanje nezgod je že pripomoglo,. da so se v praksi uvedli neki specifični ukrepi. Tako n. pr. so po končanem pro- učevanju nezgod proizvajalci hladilnikov začelí izdelovati hladil nike, ki jih atroci za seboj ne morejo zapreti, če zlezejo vanje. Dalje S0' uvedli številne Varnostne naprave v motorna vozila, ko sa ugatavili razne vrste nezgod, ki se zgade pri upo- rabi teh vozil. Uvedli sa tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje apeklin v Cilu, kjer se na deželi tradicianalna uporab~ ljajo za kuho kotli, ki jih postavljajo 64 na tla badisi v stanavanju ali na dva- rišču. Vzgoja je ključ za preprečevanje ne- zgad. Oblasti javnega zdravstva, zdrav- niki, pediatri, učitelji, starši in vse mno- žične organizacije se morajo tega· zavedati in pri tem adigrati svojo vlogo. Oddelek za javno zdravstvo mora svoje delo na tem področju koordinirati z delom drugih organizacij, kot n. pr. z oddelki za pro- sveta in oddelki Za promet. Treba je za- htevati tu di ustrezno zakanodaja. V ZDA so n. pr. sprejeli zakon, ki kontroIira uporabo vnetljivega materiala za izdelava atroških oblek in pa prodajo insekticidov. Ce že pride do nezgod, pa je spet mno- go poti, da se zmanjšajo njih posledice. Poškodovanca je treba hitra in uspešno zdraviti. Zato je treba izboljšati tu di or- ganizacijo službe prve pomoči. Kančno se mora izboljšati tu di služba rehabilita- cije, da se zmanjša stopnja invalidnosti zaradi nezgode. 1z »WHO CHRON1CLE« 1959. - N. N. AL1 SE ŠKRLAT1NKA PONAVLJA? To vprašanje je postala posebrio aktu- alna v dobi antibiatikov. Pred antibiotiki sa bili primeri ponovnih abalenj po we- stani škrlatinki zelo redki. Ta sa poj as- njevali z antitoksično imunostjo, ki je sledila bolezni. Dandanes dabiva večina bolnikov s škrlatinka penicilin. Ce ga prejema dovalj zgodaj in dovalj dolgo, lahko 'antibiotik popolnoma zavre nastanek imunosti. V tem primeru ne nastajajo protitelesa v arganizmu in ponovni akužbi sledi po- novna obolelost. Bolezen se najčešče po- nqvi tri mesece po prvatni bolezni, redko~ kdaj prej. Vsiljuje se nam naslednje vprašanje: Ali je zdravljenje škrlatinke z antibiotiki kljub ternu priporočljivo? Vsekakor! Z antibiotiki preprečimo številne komplika- cije, katerih smo se pred penicilinam naj- bolj bali. Tudi so ponavna abolenja' na- vadno milejša in hitreje azdravljiva. Z. S.