List
Tečaj XLII.
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljan©
V J •	Ili	A	y "1	/i	1	1 1 i	i i	*	m	v	, i	^	1	Av 1
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
V Ljubljani 2. januarja 1884.
i
- 'a
«LiJBr.ïN*1
Jl*	« ij •»	• - i "P.T
, ^ V ' V.
i as -. v
*vt '
U,
•rt - _
* r
O b s e g : Katere sorte grozdja naj se sadi preko hiš severnih krajev, in kako naj se jih goji.
Y združenji je moČ.
t. M
Posnetek iz letnega poročila vodstva deželne vino- in sadjerejske sole na Slapu za šolsko in gospodarsko leto 1881/2.
Letno zborovanje društev: ;; Vdovsko učiteljsko društvo", „Slovensko učiteljsko društvo" in Narodna šola
u
V
Ljubljani. (Konec,) Slovenci na Primorskem
Jezičnik, XXI. leto.
Naši dopisi.
Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dal.)
Novičar.
Gospodarske stvari.
Katere
sorte
grozdja
naj
se
sadi
hiš severnih krajev. in kako naj se
preko goji.
oktobra popolnoma. Avguštana daje kaj lepe, velike, debelo- in trdo-jagodate grozde jako prijetno sladkega okusa.
Spisal R. Dolénc.
namen obilne rodovitosti saditi se jo more pa v dober rodovit, gnojen svet, kakoršen je ravno po vrtili, in preko temeljnih zidov hiš. Sicer se pa tuđi trtam kaj lahko kar naravnost pognoji, kako ? videli bodemo poznejše. Avguštana je za zasaditev preko hiš
Vinska trta ima tudi po ne vinskih bolj severnih za izgojitev na špalirjih (brajdah) sploh še posebno
častilcev, in to
pa tudi zaradi lepotičja v dru&
Kako
stena kake hiše z vinsko rnđa. Za
krajih obilo prvi vrsti. ^ lepo ni videti, ako je
trto čez in čez zaraščena? Kako prijetno ni, z dobrim prijatlom v vrtu pod lopo vinske trte za kamnito
mizo sedeti, tei
adi njenega sadu v zaradi tega pripravna, ker ljubi, da se jo
na dolgo
izpeljuje, kajti pri kratkem starem lesu ne rodi kaj
to
ati, ali se le pri kozarčku rujnega
gutedel
napravo vina je avguštana za Rumeni in rudeči španjol
nič.
?
nemški :
kateri koj po avguštani dozori. V grozdji je španjol še precéj močno avguštani podoben, toda
vinca pomenkovati? itd. No v južnih vinskih deželah ono je vender že skoraj za oko lepše, osobito rudeče: pač šala trto preko kake stene ali v lopo speljati, no okusa je pa odločno finejšega, kajti Francozom,
ter iz nje tudi zrel sad temu v severnih ne vinskih krajih
zadobiti; vse drugače je pa
kateri so pač
finega okusa
španjol prvo namizno
rade pozebejo, in če že to
O	O X	k^V	UllU^Cl vIV lludj J V^	Y V/ utvmxwuu
teh trte kaj grozdje in to za zgodnjo, kakor tudi pozno zimsko

mocno, toda grozdje le noče dozoriti, ono ostane vedno
In vendar je istina, da smo v svojem času v kratkem lesu bodi si starem ali pa mladém. Španjol
Moravském, kj
kislo.
Blaudi, prijetili vasici na navadni oreh) zime ne prestane tina kaj lepo in jako sladko grozdje kar iz trte zobali Kako pride pa to, da na našem Gorenjskem, na naši
odijo sicer znabiti prav rabo. Španjol ima tudi to dobro lastnost memo av
guštane, da veliko bolj rodi, in da rodi tudi na prav
oreh (čisto daje ljubo vino.

v vrtu grofa Žero
Zgodnja modra portugalka
nemški
fruh. blauer portugieser.
To je tista sorta grozdja
Pivki itd. oreh le jako izjemoma pozebe, grozdje pa noče dozoriti? Odgovor je kratek: to pride od tod ker se ne sadi pravih sort trte, in pa od tod, ker se
?
ali vinske trte, iz katere se v Vôslau-u in Gumpolds-kirchnu pri Dunaji, po celem svetu sloveče crno vino Voslauer" napravíja. Portugalka ima zopet lepe ve-
11
trte prav ne izgojuje, prav ne mače rekli
glešta, kakoi
bi po do
Koliko hiš nismo v Ljubljani, koliko ne po naših gorenjskih vaséh lepo s trtami obraščenih videli, toda ko smo se prepričali kake sorte grozdja da so, smo
si mislili : ne boš Jaka sladkega grozdja zobal, ne ! Za severne kraje izbrati se more pred vsem take sorte grozdja, katere so po vinskih deželah najzgodnejše
ne pa take, katere še tam najkasnejše, ali pa še celo izjemoma grozdje dozore. No, take sorte bile bi pa
sledeče :
R umena avguštana — nemški: gelbe sei-
katera v Vipavi na primer že koncem
like grozde s sicer bolj drobnimi, toda kakor vrana črnimi, in kakor med sladkimi jagodami. Njena rodo-vitost je sicer nekoliko nižja memo španjolove, pa višja memo avguštanina, s katero skoro enakodobno
dozori.	A
*
4. Zgodnji crni burgundec — nemški: fruli blauer burgunder oder clevner — z majhnimi, črnimi
grozdi, drobnimi na. iako sladkimi ia^odami. V rodovitosti
premaga
ta
sorta vse dozdaj navedene.
Grozdići res so mali, ali gosti, vince izborno. To so
dentraube
sorte*) od katerih smo prepričani, da bi tudi v Bo-hinji vsako leto dozorile, ako bi se jih preko južnih sten sadilo ter pravilno izgojevalo; kajti, koj drugi
j ulij a
?
začetkom avgusta
okolo svete Ane, od tod
njeno ime — gotovo dozori, med tem ko dozoré ostale
*
Kupiti se jih zamore pri vinarski soli na Slapu pr
prave vinske sorte še le koncem septembra, začetkom Vipavi.
jj>

_
pogoj v dosego zrelega grozdja v severnih krajih je
pravilna izgoja trte. Pod pravilno izgojo pa razu-mevamo prvič pravo obliko trte v starem lesu, drugic pravo vsakoletno obrezovanje.
(Dalje prihodnjič.)
sira skute
43.592 kilogramov 23.754
siratke 350.025 litrov.
Sir se je ves prodal, siratka in skuta se je pa med ude razdelila.
Za prodani sir dobilo se je 20.796 gold. 25 kr.
Vrednost skute znaša čisto 7.127
združenji je moč.

siratke
»
n
1.740
59
»
23
79 17
mnogo
Pod tem in enakim naslovom spisalo se je uže
Ko-
, ka-
člankov po kmetijskih in drugih časopisih
likokrat se je uže povdarjalo o pomenu združenja
tero ima namen, da ž njim dosežemo to, kar posamezna
osoba dostikrat doseči ne more. Obrtnija in kmetijstvo naše propasti mora pri sedanjih razmerah, ako ostane
na eni in isti stopinji ter ne napreduje. Pri nas zana-šajo se gospodarji in obrtniki veliko preveč na državno pomoč; država sicer pomaga, kolikor jej je mogoče
Skupaj toraj 29.661 gold. 57 kr
Mléko podělalo se je večinoma v popolnem mastní sir po „emendolskem" načinu v hlebe po 10 do 40 kilogr. težke.
Akoravno se je za inventar izdalo 3604 gld. 81 kr
vendar je kljub temu vsak liter mléka dobil ceno 5*51 solda.
*
Številk boljši dok*
J
govo
one
o
m
tinito v združenji moč
nazadnje ostane pa stari pregovor še vedno v svoji stari pravici: „Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal". Treba se je v prvi vrsti naslanjati na lastno moč, ker pa moč posameznih oseb ne zadostuje doseči mnogo, treba je zediniti močí, tu osnovati zadruge ali društva.
r.
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
Mnogo se je pisalo uže o splošnih kmetijskih, c> sad je- Posnetek iz letnega porocila vodstva deželne
............vino- in sadjerejske sole na Slapu za šolsko in
gospodarsko leto 1881/2.
sledečem podamo svojim bralcem posnetek iz letnega poročila o naši deželni vinorejski šoli na Slapu za leto 1881/2., ker je zavod ta zeló pomenljiv za raz-
rejskih, čebelarskih, vinorejskih in sirarskih društvih in zadrugah; večina vseh teh spisov padla je pa na nero
dovitna tla. Naši gospodarji so jako trmoglavi
naj bo
stvar še tako izvrstna in po izkušnjah dokazana, vsega priporočila vredna, prej se je ne bodo poprijeli, predno
ne
grabijo dobičk
z
k
Koliko se v kmetijstvu z združenjem lahko doseže, nečem zopet na dolgo razlagati, ampak praktično pokazati :
Minulo je uže nad deset let, ko je velezasluženi gospod župnik Mesar v Bohinjski Bistrici pričel delo-
bilo mogoče izdelavati v Bohinji sir,
vitek naše vino- in sadjereje:
Učenci zavoda.
šolskem letu 1881/2., katero
se je končalo z javnim izpitom dné 30. oktobra 1882. so bili sledeči učenci v zavodu, in sicer:
*
vati na to
bi
in sicer ne domače navadno blago, katero se večidel še prodati ne more, ampak sir napravljen po švicarskom načinu. Bohinjci imajo mnogo krav, toraj mnogo mleka, tega mleka se je poprej navadno veliko doma porabilo, še več pa potratilo, mnogo mleka se je pokvarilo, katero ni bilo poprej za drugo stvar nego za pitanje svinj. Kar je mleka ostalo, iz tega napravil se je bohinjski domači
, ki se je navadno vporabil domá, potem pa maslo, katero so od Bohinjcev pokupili navadno Tolminci
prvem letu:
Pezdirec Janez iz Drašice na Dolenjskem, Potočnik Janez iz Zagorice na Gorenjskem, Škerl Gašper iz Zabočevega pri Borovnici na No
tranjskem
f
sir
tem č
gospod
mleka dobil kak
old
povprečno
lit
Ali se splača rediti
potem krave, ako mleko pri tej izvrstni planinski paši nima nobene vrednosti? V ljubljanski okolici in v drugih krajih stane liter mleka poprečno 8 soldov.
Kakor sem prej omenil, pričele so se snovati v
Bohinji sirarske zadruge pred dobrimi desetimi leti
G1
njih
men je, iz mleka skupno izde
lovati in prodajati maslo in sir
na
na
povekšati vr Gosp. župnik M
dnost mlek
esar trudil se je mnogo z osno vanjem teh zadrug, pa koliko sitnosti imel je, predno je
Strukelj Peter iz Semiča na Dolenjskem, Teraninus Franc iz Gornjega Hotiča na Dolenjskem Živic Andrej iz Mavč v Vipavski dolini, Žvanut Matija iz Trsta.
drugem letu:
Dekleva Franc iz Britofa na Notranjskem, Drašler Janez iz Borovnice na Notranjskem, Fatur Matija iz Zagorja na Notranjskem, Kobal Matej iz Vrhpolja v Vipavski dolini, Tomšič Franc iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Izmed prvoletnikov so bili razun Skerlja in Zva-nuta vsi Stipendisti, izmed drugoletnikov sta bila Dekleva^ in Tomšič plačujoča učenca, drugi pa štipendisti.
Stipendist Strukelj je bil dné 27. januarija, Zivic
zarad bolehnosti dné 25. oktobra iz zavoda odstranjen.
. avgusta
Stipendist Teraninus zapustil je zavod dné to je pred začetkom tečaja za ljudske učitelje. Plaču

združil sicer jako bistroumne, vendar pa nekoliko trmo- j0ea U£enca Gašper ŠRerli in Matija Žvanut zapustila
orla va PinninipA ?	,	*	i r • * v _i_	_
sta zavod, predno se je končalo šolsko leto.
Stevilo štipendistov kakor tudi plačujočih učencev druzega leta se do konca leta ni nič spremenilo. Kon-
cem šolskega 1. 1881/2. bilo je toraj v šoli vsega skupaj
učencev, namreč
v
m
v II. letu.
glave Bohinjce
Njegovo neumorno delovanje posrečilo se mu je pa popolnoma. Mislim, da pravo ukrenem, ako kratko po-ročam nekoliko o bohinjskih sirarskih zadrugah.
bohinjski dolini nahaja se sedaj devet samo-stojnih zadrug. Zadruge so sledeče: Bohinjska Bistrica, Ravne, Nemjški rovt, Nomen, Bitnje, Savica, Polje, Stara Fužina in Crnica.
Leta 1881. bilo je v vseh zadrugah ravno 400, uw^j.av	— —^
kateri so nanosili skupaj 527.188 kilogramov mleka. za enega učitelja pomnožilo. Razun vodje R. Dolenca
Yedenje in delà učencev v šolskem letu 1881/2. bodi-si v šoli, bodi-si pri praktičnih opravilih so bila
povoljna, deloma še zelo povoljna.
Učiteljsko osobje šolskega leta 1881/2. se je

Iz tega mleka napravilo se je
adjunkta G. Pirea in učitelja veronauka M. Kodra pod
učeval je tudi učitelj ljudske sole na Slapu, Alojzij Lavrenčič proti nagradi letnih 150 gold., katero mu je dovolil si. deželni zbor. Ta učitelj je podučeval v pred-metih ljudske šole v prvein tečaju (številjenje, spisje, nemški jezik) in pa v petji v obeh tečajih. Zato pa se je podučevanje v geometričnem risanji odvzelo vodji in odkazalo adjunktu. Sicer pa je bil poduk ravno tako razdeljen kakor leta 1880/1. Poduk v petji pa se je moral popolnem opustiti, ker največ učencev ni imelo ne posluha, ne sposobnega glasú. Leta 1881/2. podu-čevalo se je tudi praktično in teoretično o sviloreji, in sicer z dobrim vspehom gledé pridobljenih svilnatih me-šičkov, ne pa tako dobro gledé iztrženega denarja, ker ne le, da je bilo murbino perje, — ki se je večinoma moralo kupiti, — zarad poškodovanja po toči in burji nenavadno drago, ni tudi svila imela nobene cene. Za 34 kilogramov najlepših mešičkov dobilo se je le 70 gld. 65 kr., s tem je plačano komaj perje in pa delo.
V šolskem letu 1881/2. se je vsled dovoljenja potrebne svote 400 gold, vršil na zavodu teoretično-prak-tični poduk za ljudske učitelje v dobi od 16. av-gusta do vštetega 5. septembra, med katerim časom so učenci na počitnicah bili. Tega poduka se je vdeležilo 13 učiteljev — enega ni bilo — in so bili vsi v šoli popolnem preskrbljeni.
Adjunkt Pire je — službeni pogodbi primerno — odpovedal službo, ter je izstopil dné 1. oktobra 1882 1., da je šel kot enoletni prostovoljec k vojakom. Na mesto njega je bil Andrej Lenarčič iz Vrhnike imenovan za adjunkta.
Učenci so imeli veliko priložnosti se praktično iz-uriti. Izvrševali so vsa jim potrebna in primerna delà, bodi-si na prostém ali pa pod streho; k tem zadnjim so še na novo prišla opravila v rastlinjaku (pomnožile so se cvetlice v posodah). V tehnični delalnici izdelaval se je jesih in žganje, sušilo se je različno sadje, kakor češnje, navadne češplje, prunele, breskve.
(Dalje prihodnjie.)
bolske stvari.
Letno zborovanje društev:
„Vdovsko učiteljsko društvo" ; „Slovensko učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani.
(Konec.)
§
Jako živahno debatiranje vzbudil je predlog gosp. Gaberšvčeka: Naj bi se po izgledu učiteljskih društev na Stajarskem tudi na Kranjskem osnovale tako imenovane podružnice ;;slov. učiteljskega društva" v Ljubljani. Vdeležili so se več ali manj te debate gg. Lapajne, Žvagen, Kante. Anžlovar, Tomšič, Predika, Zarnik in Stegnar, in čula se je mar-sikaka dobra in modra misel. Ako se pa hoče trezno prevdariti, koliko delà, truda, opravil, pisarij itd., kako malo pa prostega časa sploh imajo učitelji, pritrdil bo vsak sledečim besedám: Slovenski učitelji imajo svoje glavno društvo v Ljubljani; tega naj se oklenejo vsi od prvega do zadnjega z dušo in tel es om; v njegov prid in razvitek naj de-íujejo vsi, vsak po vsej svoji moči: čast bo to njim; društvo pa bo stalo krepko in ponosno kot košata slovenska lipa, v katere dobrodejni senci izvirali bodo studenci duševne izomike za učiteljstvo in blagi naš narod!
Volitev odbora dala je naslednji résultat: gg. Pra-protnik Andrej, Predika, Tomšič, Stegnar, Žumer, Govekar, Lapajne, Anžlovar in Brezo vnik. *)
S primernim govorom gosp. predsednika in s tri-kratnimi burnimi „živio"- in „slava"-klicem na presvit-lega vladarja sklene se zborovanje ob 2. popoldanski uri.
Skupni obed imeli so zborovajoči gg. učitelji to leto v Virantovi gostilnici. A odkazala se jim je bila v to mala, temna, nič kaj prijazna soba, da so sedeli na tes-nem kot slaniki v sodčku. Prihodnje leto naj bi bilo to drugače. V taki tesnobi je še duh nekako omejen.
Zborovanje tako koristnega, delalnega in sKrblji-vega društva „Narodna šola" vršilo se je še le po obedu. Jako obžalovati je bilo, da ostalo je bilo za to tako pičlo časa, kakor Nemec rabi za take nagle in kratke razprave dober izraz „durchgepeitscht". Iz ti-skanega poročila, ki ga je zborovajočim razdelil in pojas-nil vrli in neumorno delavni gosp. predsednik Stegnar, razvidelo se je, da je društvo imelo od 1. septembra 1.
1882. do 1. septembra 1. 1883. prihodkov 778 gold. 50 kr. * * ) ; stroškov pa 655 gold. 63 kr.
116 gosp. učiteljev in sol dobilo je od društva na tisoče knjig, pisank, risank, tablic, sploh : za solo in poduk potrebnih reči. Na tisoče nedolžnih otroških src je bilo s tem oveseljenih; za napredek in izomiko našega naroda storjenega in doseženega je mnogo, mnogo : naj Bog dotičnim dobrotnikom vse to milostno tisočero povrne, njihova srca društvu tudi dalje naklonjena ohrani, pa tudi nove podpornike obudi ! Zlasti pa želimo gg. predsedniku Stegnar ju in tajniku ter blagajniku Moč niku ljubo zdravje in telesno moč, da bi tudi še dalje v prid društva tako neumorno delovati za-mogla, kakor dozdaj. On, ki nad zvezdami vlada, naj jima bo plačevalec za vse, kar storita v prid ubožne slovenske šolske mladine.
Račune so pregledali in potrdili gg. Žvagen, P o-toč nik in Levičnik.
Odbor ostal je neizpremenjen tudi za prihodnje leto. Udje njegovi so: gg. Stegnar, Praprotnik Andrej. Močnik, Tomšič, Žumer, Govekar, Podkraj-šek, Borštnik in Praprotnik Franc.
Z navdušenim slava-klicem na presvitlega vladarja Franc Jožefa I. sklenjeno je bilo tudi to zborovanje, in udje razšli so se koj zatem urno na vse strani, ker je večina zunanjih vdeležencev nameravala z večerními vlaki zapustiti Ljubljano.
Kar je bilo uže takoj o pričetku tega poročila omenjeno, ponovljeno naj bo tu še enkrat: prihodnje leto naj društva zborujejo zopet o bolj ugodnem času, to je, popřej ! Tudi je en sam dan za ta posel premalo. Vsaj poldrugi dan odloči naj se v to. Debate prihajajo namreč od leta do leta znamenitnejše in živahnejše, in marsikateremu gosp. učitelju ponuja se ž njimi prilika, pokazati svoje zmožnosti, pa vaditi se parlamentarne izurjenosti. IJpaimo toraj za prihodnje leto še veče vneme, ter še bolj obilnega števila vdelež-nikov. Na svidenje! •
*) V odboroví seji 22. novembra volilo se je društveno načelništvo. Izid volitve bil je naslednji: Predsednik gospod Praprotnik Andrej ; podpredsednik gosp. Predika; zapis-nikar gosp. Govekar; blagajnik gosp. Tom sic; knjižničar gosp. Stegnar.	Vred.
**) Slava slavni ljubljanski hranilniei : darovala je tudi to leto društvu 200 gold. ; zuanstvena predavanja gg. profesorjev Wiesthaler, Šuklje in Senekovič dale so prihodka
lepo svoto 108 gold. 40 kr. itd.	Op. poroč.
#
Slovensko siovstvo.
* Jezicnik, XXI. leto. Knjiga Slovenska v dobah 16., 17. veka. Spisal prof. J. Marn. Natisnil in založil Rudolf Milic 1883.
Ta knjiga obsega na 68 stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu" priobčene razprave iz slovstvene zgo-dovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato. ker se je tudi pri nas bil boj za vero in krivo vero. Premagali so, hvala Bogu! naši vrli predniki;
nismo bili vpreženi pod trdi jarem pogubonosnega pro-testanštva. Zgodovina tega časa se je dolgo krivično zasukovala — v slavo protestanštvu. V novejšem času, zlasti kar je veleučeni Janssen s svojimi neovrglji-vimi, po virih nabranimi dokazi stopil na dan, nam se čedalje bolj vtrjuje nada, da bomo slednjič izvedeli res-nico in da se bo moralo marsikaj zbrisati iz povestnice, kar se je do zdaj celó neizvedeni mladini zoper katoličanstvo pripovedovalo. Tudi pri nas so se zlasti v slov-stvu nasprotni možje hvalili, katoliški pa prezirali. Zato moramo biti gosp. prof. Marnu hvaležni, da nam je — čisto objektivno po knjigi, kakor je njegova navada — pokazal ta kritični čas v drugačni luči, kakor se sicer rado godi.
Posebej opozorimo na „predgovor" ter z vrlim gosp. pisateljem želimo, rda, kakor se dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto katolikom; takonaj uže tudi v književni posije nam ljuba res nic a!" — Prodaja se v Katoliški bukvami
v Ljubljani po 60 kr., po pošti 65 kr.
Spomini
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Levičnik.
(Dalje.)
Prvo je bilo, ko sem přišel na brod, da sem odložil svojo prtljago na varen kraj; potem pa sem hitel, po-iskati si telesnega okrepčanja, katerega sem bil uže jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpola-ganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj : vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj : „najboljše jedi za lačne ljudi". K sreči stal sem tudi še z gosp. financ-ministrom v prijaznosti, toraj je bil tudi želodec kmalu vtolažen.
Med tem se je površje parnikovo vedno bolj polnilo z romarji; dohajali so drug za drugim tudi naši slovenski rojaki. Vreme je bilo prelepo; morje tiho-po-kojno; solnce zahajalo je v rajski krasoti, in kmalu pri-čelo se je mračiti. Razgled nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju za večerno studijo prav neprilično-izvrsten predmet, tembolj, ker ga je kmalu bleda me-sečina čarobno osvetljevala. kljub temu pa nam loči-tev od slaboglasnega Jakina kratkomalo ni bila težka. Ko je dovaževanje romarjev prenehalo, dalo se je zdajci povelje za odhod, sidra potegnila so se z velikim ropo-tom iz dna morske globočine, „lukamatija" zabrlizgal je; kolesi pričeli ste svoje trudno delovanje, in parnik zavozil je vén v neizmerno morsko planoto. Pokrižali smo se, ter iz dna srca prosili si od Boga srečen pot. Za razgled nazaj na Jakin in italijansko zemljo nam ni bilo več mar; temveč pa smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal,
kje bi našel magar koj na tleh parnikovega površja
malo prostora za sedež, ter za nočni počitek.
Cesar na vsem našem potovanji tje in nazaj gredé še ni bilo čuti, zgodilo se je zdaj : iz zgornjega parnikovega površja zadonelo je naenkrat izvrstno slovensko petje, ki je neizrečeno lepo odmevalo tje po neizmerni morski planoti. Naši pevci bili so zdajci obdani, pa tudi občudovani od radovednih Poljakov. Moja malenkost se petja ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč utrujen. Prijazna Goričanka Marija Badalič priskrbela mi je bila na doljnem površji mali stolič (Feldsessel) ; na njem sedel sem prijetno počivaje in po-slušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v sladko spanje. Kako dolgo je trajal ta moj počitek, ne vein; ko pa sem se probudil, se v prvém trenutku nisem mogel zavedeti, kje da sem in kaj se godi z menoj in okrog mene. Měnil sem, da sanjam. Nad sabo videi sem razpeto čisto-jasno nebo, na ka-terem je v nepopisljivo svitlem blišču migljalo na milijarde zvezd. Na ušesa udarjalo mi je šumenje morskih valov in trudno delovanje parnikovih koles, kar me je tudi hipoma zdramilo, ter sililo mi v spomin besede rajncega O. Jan. Valjavca pesmi:
„Ko noč po morji plajšč razvije,
In zvezdica pri zvezdi sije ,
Ko v lučih sinja plan miglja--"
Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj zložen kraj za svoj počitek. Toda poletna noč je kratka; na neizmerni morski planoti pa menda še krajša, in zlasti tam potrjuje se naš pregovor: „O svetem Viď — se noč in dan vid*/ Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve mornarjeve pesmi:
„Ko zvezde se začno srebriti, Nebó in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi",
pregnale so mi bile trudnost. Na vsem parniku pričelo se je bilo kmalu novo, toda zdaj neprijetno gibanje. Dospěli smo bili namreč na pr. na sredo pota naše vožnje med Jakinom in Trstom, in akoravno ni bilo čutiti ne najmanjše sapice, jelo je morje nekako nepokojno vreti, parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da je bilo bolnih še manj, kakor na prevožnji tje gredé; a ene je pa vila bolezen vendar prav hudo. Jaz odnesel sem tudi tabart zdravo kožo, to je, zdrav sem ostal, in sicer še skoraj bolj, ko tje gredé. Za to sem bil pa — brez lastne hvale naj bo povedano —• tim rajše na službo onim, ki jih je bolezen napadla. Irnel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebens-essenz), kar se je oboje, na sladkor nakapljano, potrdilo kot posebno dobro zdravilo. En dokaz ! Ravno na onem stoliču, na katerem sem ponoči ene ure tako sladko po-čival, sedel je takrat, ko je jela bolezen rogoviliti, neki mladi gosp. duhovnik iz Poljskega. Opravljal je ravno brevir. A bled je bil, kot pražna ruta. Na mojo prijazno opazko: „Gospod! Vam gotovo ni dobro", pritrdii je: „da!" Ponudil sem mu košček sladkorja, na katerega sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj toplo zahvaliti za mojg ljubav, zagotovljaje me, da ponuđeno zdravilo odvrnilo mu je bilo bolezen. K sreči je pa morska nadloga kmalu ponehala.
Okoli 10. ure vgledali smo k desni tje suho zemljo istrijanskega Primorja. Akoravno nam ni bilo nobene sile, in nam je bilo jutro minulo naglo in med prav prijetnimi razgovori, pozdravili smo vendar z veselim srcem sosednjo zemljo naše slovenske domovine. uSe z
večo radostjo pozdravili smo čelo notranjskega Nanosa, ko se nam je pokazalo v daljavi. Polagoma jela nam je kakor iz morske pianote rasti tudi okolica tržaška in
posledujič — mesto Trst.
Prav velikansko-prijetno pa smo se motili, ko smo se bližali barkostaji. Gromoviti topov strel donel nam je od tam nasprot. Mislili smo, da to se godi nam na čast; vendar temu ni bilo tako. Kaj pak je pomenila ta parada? Oddelek angleškega vojnega brodovja pri-jadral je bil prejšnji dan pod Trst. Po obstoječih na-vadak pelje se poveljnik tuje-zemskih vojnih brodóv poklonit c. k. deželnemu namestniku; ta pa mu kasneje zopet poklon odvrne. Ta častni čin pa se vrši vselej med strelom. Zgolj naključje bilo je, da je ravno o času našega prihoda vračeva! tržaški c. kr. deželni na-mestnik poveliniku angleškega vojnega brodovja njegov poklon, od tod tedaj gromoviti strel, in naša — prevara. Vedeli so pa Trstini vendar tudi za naš prihod, in velike trume radovednežev pričakalo nas je na „Molo San Carlo". Z burnimi in gromovitimi „slava"- in „živio-klici" pozdravljali so nas uže iz daljave, mi pa smo odzdravljali ta njihov prijateljski in bratinski izraz z na-vdušenim petjem avstrijske cesarske himne.
(Dalje prihodnjie.)
Politične »tvari.
Slovenci na Primorskem.
Mnogokrat so „Novice" spregovorile besedo o žalostném položaji Slovencev na Primorskem, poleg rednih dopisov od tam obravnavale so tudi v posebnih člankih posamezna vprašanja in posebno z ozirom na nes přeme njen o postopanje tamošnjih merodajnih vladinih krogov — memo ravnanja za čas sovražnih nam vlad — nasproti Slovencem, vprašali smo, kaj bo s Trstom?
Nadjali smo se, da se vsaj po predrznosti tržaških Lahonov kaj spremení v tamošnjih vladinih krogih in vendar enkrat nastopijo boljši časi za naše državno in narodovo mejo braneče brate. Pa vse naše nade ostale jso do zdaj neizpolnjene.
Še celo nasprotno zdelo nam se je zadnji čas, da narodnjaki slovenski nekako potrti
omagujejo, ker jim ne pride pomoči od nobene strani, akoravno bojujejo z brambo svoje narodnosti ob enem tudi boj za mejo državno.
Zadnje dni, v seji mestnega odbora tržaškega dne 18. t. m., vendar se je pokazala iskra politične zaved-nosti in novega poguma pri tržaških Sloveacih.
Mestni odbor imel je na dnevnem redu rešitev slovenske prošnje 1428 slovenskih očetov tržaških za napravo potrebnih slovenskih sol. Odsek, kateremu je bila ta „prošnja" izročena v poro-čanje), predlagal je: to prošnjo vrniti prosilcem, ker je pisana v jeziku magistratu tujem, tedaj mestnim odbornikom nerazumljivem", in kakor je odsek predlagal, tako je tudi sklenila velika večina odborová.
Ta sklep, ki pomeni: ;;V Trstu so Slovenci (26.000) tujci, tukaj velja samo Lah", bil je vendar tudi potrpežljivim Slovencem preveč, za prošnjo Slovencev oglasil se je odbornik Naber g oj in je ojstro šibal Lahone, bránil pravice tržaških Slovencev in je odločno trdil, da prej ne jenjajo zahtevati svojih pravic na svojih domačih tleh, dokler jih ne dosežejo. Oglasi se še drug slovenski odbornik, Lahoni so molčali, pa prošnjo vendar zavrgli.
Po glasovanji pa se oglasi vladini zastopnik, ne Depretis, ampak dvorni svetovalec Rinaldini in v obče
začudenje izreče, da je večina odborová ravnala proti
pravici in postavi, ker je tudi^slovenščina priznan deželni jezik.
Pa še drugo čudo se je zgodilo, na galeriji mestne dvorane bilo je nad 200 slovenskih poslušalcev, kateri so gosp. Nabergoju klicali „dobroin „živijo" in ga pozneje tudi na cesti spremljali z živijo-klici.
Priznati imamo tedaj pri tej dogodbi troje veselih znamenj. Prvič: odločnost gosp. odbornika Nabergo ja, pozornost tržaških Slovencev, ki so tudi v mestni dvorani pokazali, da se še svoje narodnosti zavedajo na svoji zemlji; konečno pa: nepristranski ugovor jladinega zastopnika z oper tržaško lahon-
stvo. — Častite tržaške Slovence pa opozarjamo, naj nikar preveč ne „prosijo" svojih pravic pri tržaških la-honih, rajši naj si pravice iščejo pri državni sodniji na Dunaji, ker tam se ne bode prvič v takih slučajih pri-poznala pravica. Slovenski odborniki pa naj bi v mestni dvorani vsi in zmiraj kazali dejansko, da je v Trstu tudi slovenščina deželni jezik. Temu se tudi ne bodo mogli ustavljati lahoni posebno, ako na galerijah poslušajo
Slovenci.
Iz Gorice 20. dec. (Izv. dopis. — Konec.) Mislil
bi člověk, da se slovenski voditelji vendar združijo z laškimi in nemškimi konservativci v upanji, da tudi par Slovencev prodere, ali, če ne drugače, da vsaj laškemu gibanju dajo spoznati, da tudi Slovenci tukaj živé ne samo vsled številk zadnjega Ijudskega popisa, ampak tudi dejanski kot taki, ki se zavejo svoje politične moči. Ali oni, ki si prisvajajo voditeljstvo, še zganili se niso v pomoč onim, ki bi drugače radi delali. Po takem ni samo laška brezozirnost kriva, da Slovenec v Gorici v starešinstvu nima nobenega zastopnika. V Trstu je tamošnje slovensko politično društvo začelo Slovence, ki tam dolgo živé, opozarjati na to, da imajo pravico zahtevati priznanje meščanstva, v Gorici pa bi tudi dobili obrtnikov in v obče mnogo slovenskih prebivalcev, ki bi smeli po pravici po meščanstvu prašati in kot me-ščani tudi na deželno- in državnozborske volifcve vpli-vati, pa sami se ne zganejo, in slovensko voditeljstvo koraka ne stori za-nje. Za taka in enaka politična delà in postopanja je bilo uže davno čas, ovedeti se ; prilika se je sosebno tudi lani in letos z razlogi ponujala — pa roke so poklicani križem držali. Tedaj smo v mest,u politična ničla, na katero ob važnih trenutkih gledajo samo z zaničevanjem, ker ne moremo ne sebi ne drugim pomagati, ko bi na pr. nas zmerneje stranke drugih narodnosti potrebovale, in bi si tako vzajemno vzbuje-vali pogum za politične pravice. 0 političnih pravicah gledé na uradni jezik tukaj ne govorim, ker sem hotel primerjati samo naš napredek v ožjih mejah nasproti temu, kar Lahi imajo , in nasproti temu, kar bi bili Slovenci uže lahko , mnogo tudi poslednji čas dosegli, pa niso nič storili zarad popustljivih voditeljev in one-moglosti onih, ki se na voditeljstvo zanašaio. Drugače bi moral omeniti, da so še obravnavo zarad 1. številke zasežene „Soče" pred tukajšnjo c. kr. okrožno sodnijo zabiležili v zapisnikih samo v italijanskem jeziku, in se je torej tej .naredbi udal ali moral udati tudi dotični zagovornik, slovenski odvetnik.
Iz teh kratkih potez pa slovenski narod razvidi, v kako slabem stanji se nahajamo ravno v goriškem mestu, in kako malo nam se je zibati v dobri volji, katero nam hoče laška taktika prilično vzbuditi, z name^m* da bi mi še nadalje v kratkovidnosti tavali, naši voditelji pa še nadalje kazali njim lastno nemarnost, v tem, ko se italijanski duh pospenja, širi in — posmehuje naši ne
toliko gmotni, kolikor
dušni in duševni revščini.
tega
5
kar se je doslej opustilo, je lahko posneti
»
Iz česa
Po vsem se je občni zbor zadovoljen razšel, in želeti je samo, da bi mogli konec leta 1884. o vsem našem gi
se nam je z novim letom poprijeti, in kdor ima imé in banji o enakem napredku poročati, kakor se je to vestno
dolžnost, da nas k novemu delu vodi, pa noče ali ne zgodilo letos o našem podporném društvu.
more dolžnosti, od naroda mu naložene, izpolnovati,
Postojina 24. dec.
Kakor je uže v obče znano
i
naj breme odloži, da ga drugi prevzamejo. Po s eda-	gospodari v okraji našem pri nižjem ljudstvu beda ve njih potih pa vozkem, pa važnem okvirji na-	lika. Mnogo, premnogo je hišnih gospodarjev, ki nižega mesta za Slovence ne moremo več ho-	majo večkrat še toliko, da bi za silo preživeli sebe in diti in naroda, kljubu napredku v naših dru-	svoje družbinice, še manj pa, da bise oblačili. Ali milo
štvih, prepuščati italijanski propagandi v popolno potuj čevanje.
nebo

ki ne zapusti nikedar svojih, vzbuja revnim sta
rišem dobrotnikov in dobrotnic , izlasti njihovi še mali Gorice 30. dec. (Izv. dopis.) Za božične praznike solo obiskajoči deci. Tako oblačijo v Postojini slednjo se nam je bilo naredilo prav lepo, za ta čas, skoro bi šolski prijatelji uže več let; posebno veliko otrok oblekli
rekel, toplo vreme. Sneg se je do malega skopnil tudi so letos, za kar moramo vedeti posebno hvalo gospema
po višinah, in celó gorske soteske, ki so na vetru, imajo Josipini Vičičevi in Kraigherjevi, ki ste
polni
te dni zračno ravnotežje, kakor le malokedaj o poletnem vneme do revne šolske dece hodili okrog po hišah ter
času.
Naš
„Corriere" je slavil za Božič rimsko město	pridno nabirali darov in dobitkov za tombolo, ki se je
v uvodnem članku; povzdigoval je staroslavni rimski	v ta namen priredila pred mesecem dni; in hvala Bogu,
vPantheon", pa ne toliko zarad zgodovinske vrednosti	trud njima rodil je sadu mnogo, ker nabrali ste za Po-
in estetične njegove veljave, tudi ne zarad Rafaela,	stojino lepo, veliko svoto 213 gold. Takoj ste nakupili
ki v onem svetišči počiva, ampak zarad Viktorja Ema-	tvarine za obleko in obutek ter poklicali na dom svoj
nuela, kateremu so tudi ondi odměřili poslednji počitek.	rokodelcev in obleka bila je narejena kmalu, tako, da
Lahonski list pravi, da romanje Italijanov na gomilo	so se otroci zamogli obdarovati uže pretečeoo nedeljo
to svrho zbralo
in v obče avstrijske Lahe važnejein slovesniše,	se je v sobani dekliške sole občinstva priprostega mnogo
tega kralja je tudi „per novi italiani", to je, za goriške 23. t. m. po poludne po litanijah.
y
nego vsako drugo politično ali verska božja pot.
Ta
a inteligence naše
malo
izmed učiteljstva navzoč
naravnostna in s posebnimi razlogi utemeljena izjava je najprej državnega pravdnika napotila, da je list za
bil je
eden (!?).
Ko smo se tedaj v šoli zbrali (da se v soli obda segel. Po městu je bil pa list uže raznesen, ker v obče rujejo otroci, je uže stara navada) in pričakovali dolgo
r
se pogostem pripeti tu, kakor v Trstu italijanskim li- precéj dolgo nekaterih gospodov. a zaman,
ston
)
da jih zaplenijo , ko jih uže povsod berejo.
Iz
je naš velečastni gospod dekan Hofstetter
nastopil
eden
omenjene in enakih izpovedi pa se vidi, koliko pravice najizbornejih prijateljev učeče se mladine v našem okraji
imajo laški listi, Slovence panslaviste imenovati
kakor
ter v lepi, čisti slovenščini govoril v srce segajoče be
«»J V	+ + KJXJ*. , ^iU ,	X	^V/UV » UlUJ. , ûuaui	W iVVJ^l , ViOW OIVIVUUVIUI bU'UlU T	^	^ ~
nam brezizjemno take priimke dajejo primorski, italij.	sede v glavnih potezah blizu tako-le : „Krščanska Iju
časniki, Hrvatom pa posebno ,;L' Istria". Ti listi laške	bezen je stvar zeló plemenita. Čebelica nabira sadovja
propagande te dni tudi jadikujejo, da so zdaj odpeljali	zase, a duša polna ljubezni do bližnjega ne zase, tem-
v zapor, oziroma pred tamošnje porotnike dva vrednika	več za svojega sobližnjega siromaka. To svedočé nam
namreč Jurettiga inZam-
tržaškega „Independenti-ja",
pier i-ja. Prvi je vredoval nekdaj goriški, zdaj poko pani list „r Isonzo". Lahi bi bili najrajši videli ta dva
bogata darila tu na mizi in okrog mize. Ko to govo
nm
)
na misel mi pride neka dogodba:
j?
nekem hri
bovji živel je nek siromašen dninar sè svojo ženico in
Nada
Posestnik tukajšnje tiskárně izpolni se ravno na sv. večer ; mati porodi dete, a zaspi
moža pred tržaškimi ali pa graškimi porotniki, oni uže čveterimi otroci, a tudi peterega so pričakovali. vedó zakaj, mi pa tudi.
in knjigarne g. Zeitz je dobro znan kot pravi Italijan, v Gospodu o porodu. Ubogi oče, ki ni imel še kruhka
ne za svoje lačné otročiče, žalostěn je zeló izlasti, ker
najprej
pa vendar so mu te dni ponoči hišo počrnili
zato, ker je bil del zunaj na steno tudi slovenski napiš mu je Bog vzel ljubo ženo, a pustil nedolžno malo dete. svojega posla. Zopet dokaz, po kakih potih Lahi tero- Druzega clne gré otožen k gospodu župniku istega kraja
rizujejo svojce in druge narodnosti ljudi.
ter tarna in tarna nad svojo nesrečo; gospodu se usmili
Danes popoludne je imelo slov. bralno in podporno ubogi dninar v srce ter reče mu, da naj pripelje takoj društvo redni letni občni zbor, katerega se je udele- po službi Božji vse svoje otroke na dom njegov. Go-žilo obilo društvenikov. Ker sem velikokrat to društvo spod župnik gre v cerkev; ko pride čas, stopi na leco
z veseljem omenjal, povem o občnem zboru samo neko-
ter govori ginljivo o veliki ljubezni Jezusa do nas
9
ki
liko. Društvo šteje zdaj 303 ude. Račun za 1. 1883 kaže zasluži, da ga tudi mi srčno ljubimo. In glejte! žene
z ostankom v gotovini od 1. 1882 dohodkov 1740 gici., krščanske, sedaj ponuja se vam prilika: doma na domu
stroškov pa z ostankom gotovine od 1. 1883. tudi 1740	mojem pričakuje vas po sv. maši petero zapuščenih
gld. Poslednja gotovina znaša 1008 gld. 63 kr., s po-	nedolžnih otročičev; pridite in vzprejmite jih; ako to
iiištvom in z aktivními ostanki pa 136 gld. 79 kr. To	storite, bode deianje vaše nebeškemu detetu jednako
je srečen napredek od lani. Letno poročilo, računski	ljubo in drago, kot da bi njega vzprejele. In res, ko
sklep za 1883. in proračun za 1884. je zbor brez naj-	sv. masa mine, pride toliko mater, da morajo za otroke
bilo je
manjšega nasprotja odobril in zadovoljnost z delovanjem srečkati
enega najmlajšega noče nobena
dosedanjega odbora pokazal tudi s tem, da je stare otroče slepo — ker slehrna se je bala svojega moža
r
odbornike zopet volil, kakor so bili posebe nasvetovani. ako slepega otroka na dom prinese. A tu pristopi neka
Izvoljeni so
marljivi društveni načelniki skoro vsi reva in prosi za otroka. Gospod župnik jej reče: kako
enoglasno, samo 2
ali
glasovi so se razkropili, dose
boš preživela dete, ker si sama tako ubožna? A ženica
danji predsednik pa je bil tudi formalno per accla-	mu odgovori: Bog bode preživel mene in otroka. To je mationem enoglasno zopet izvoljen. Naj še dostavim,	ganilo navzože žene in takoj so nabrale med sabo toda je tudi to slovensko društvo izvolilo knezonadškofa	liko darov, da je zamogla siromašna žena preživeti dete." goriškega za častnega uda. To je občni zbor toliko rajše	Ravno tako, ljubi otroci ! skrbé blage matere, blage storil, ker je danes izvedel, da je naš viši pastir temu	gospe in gospice uže več let za Vas ; izlasti mnogo do-
Markova
ka
društvu posebno naklonjen, in mu je takoj pri nastopu brega storila Vam je letos umrša mati svoje visoke službe kaj lepo vsodo v podporo odměřil, tere ne zabité nikedar v svojih molitvah; a veliko do
brega so vam storile in storé tndi druge gospé v prvi vrsti tu navzoče, ki so tudi letos nabrale in pripravile Vam toliko lepih daríl. Glejte, da jim bodete zato iz srca hvaležni s tem, da se lepo pridno učite, ubogate ter za vse svoje dobrotnike in dobrotnice molite. Vam pa, blage gospe, srčna Vam hvala v imenu šolskih otrok ; v prvi vrsti Vam gospa Vičič in Vam gospa Kraigher, ki se niste bali truda, ko ste nabirali darov za blago de-janje. Prosim Vaji, nikar ne glejte na hvaležnost sveta, ki dobra delà navadno s črno nehvaležnostjo plačuje; vedite, da le Bog je, ki Vama bode blago delo poplačal
jvencem nebeske slave."
Na to obdaruje velečastni gospod dekan z gospema uže imenovanima siromašno, raztrgano deco ; skoro vseh 60 (toliko je bilo obdarovanih) dobilo je vso obleko, a zraven tudi kruha in mnogovrstnega suhega sadja. Da so bili otroci darov zeló veseli, razume se ; tudi zahvalili so se po neki učeuki (obdarovanki) tretjega razreda tako-le: „V imenu vseh obdarovanih izrekam srčno zahvalo vsem dobrotnikom in dobrotnicam in obljubim, da hočemo žanje moliti. V prvi vrsti pa hvala Vam, viso-kočastiti gospod dekan ter Vama gospa Vičič in gospá Kraigher!" Da, hvaležni so otroci svojim dobrotnikom in žanje molijo; in to je plačilo najboljše, ki nam zatr-juje, da usmiljene duše tudi prihodnje leto ne bodo zabile revnih zapuščenih šolskih sirot.
Postojina 28. dec. — Dné 27. decembra o godu ve-
lečastnega gospoda dekana Hofstetterja poklonili so se mu „in corpore" duhovniki desanije postonjske in izro-čili mu na Dunaji prekrasno izdelano čestitko, ka-tero so mu namenili za odlikovanje njegovo na Naj-višjem mestu. Glasi se: „Velečestitemu gospodu, gosp. Janezu Stanislavu Hofstetterju, dekanu in vitezu ces. avst. Franc-Jožefovega reda v Postojini.
Gospod dekan!
Za poduk in verno omiko mladine, za časni in večni blagor izročenih Vam ovčic, za Božjo čast in za lepoto svete hiše Božje ste vedno goreli in dělali ne-
utrudno iz vse svoje moči.
Kar ste storili iz ljubezni do Križa Gospodovega, to preslavlja zdaj svitli Vitežki Križ, ki so ga Njih Veličanstvo presvitli césar v spoznanje zaslug Vam podělili.
Veselimo se z Vami podpisani duhovni postonjske đekanije, ter Vam čestitamo z voščilom: Zlati Križ naj Vam lajša in slajša križe in težave še dolgega vspeš->nega đelovanja!
V Postojini dné 27. decembra 1883.
Podpisi (vseh duhovnikov dekanije postonjske).
Vidno ganjen vzprejel je gospod dekan to svedočilo ljubezni, katero goji do njega v meri največji duhoven-stvo njegovega dekanata. Rekel je: „Čestiti gospodje, dragi bratje! Radosti največje igra srce moje, ko zrem prekrasno čestitko Vašo in čitam iz duše Vaše izvira-joče besede; to mi je dokaz, da me v resnici ljubite kot brat svojega brata ljubiti zamore ; a uverjeni bodite, da je tudi srce moje gorelo vedno ljubezni do Vas in gori in bode gorelo z neugasljivim plamenom. Prosim Vas, dragi bratje! stanovitne ljubezni tudi v prihodnje tem bolj, ker je ljubezen prava, najtrdneja podlaga in najboljši izvor vspešnega đelovanja sploh, Jzlasti pa na polji stvari svete, kateri smo se posvetili. Čestitka Vaša bode mi vedno posebno v trenotkih tužnih, bolestnih vir tolažbe in moči". Sedaj poljubi gospod dekan sle-hrnega navzočih duhovnikov ter izreče vsakemu posebej srčno toplo zahvalo za svedočilo ljubezni.
Iz Ljubljane. (Klub narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora) objavlja danes po svojem izvrševalnem
odboru sklepe, katerih smo svoj čas omenili. Iz teli
sklepov prepriča se lahko slovenski svet, da rečnega povoda za razdvojenje med národními poslanci nika-koršnega ni, ako nekateri gospodje vendar-le neprene-homa „delajo" razburjenost (n. pr. ljubljanski dopisnik v zadnji št. „Soče" itd.) bi se po tem dalo bolj prav soditi, da oni gospodje razburjenosti potrebujejo. — Mi upamo, da bode delovanje narodnega kluba na poti, po kateri je hodil do zdaj in držéč se svojih v „Izjavi" navedenih načel, za ves naš narod in gledé gospodarskih vprašanj za vso deželo Kranjsko vspešno in ko-ristno. Glasi pa se omenjena
Izjava.
I.
Gledé na to, da so slovenski poslanci zdanjo vlado, odkar je nastopila, v vseh zastopih zvesto in lojalno pod-pirali ter brez ugovora glasovali za vse vladne predloge ;
gledé na to, da so vse to storili, ker je vlada pri svojem nastopu narodno ravnopravnost proglasila za svoj program in so torej slovenski poslanci za trdno nadejali se, da bode vlada načela narodne ravnopravnosti dejansko izvršila nasproti vsem Slovencem;
gledé dalje na to, da vladinih namenov v tej smeri ni soditi samo po tem, kar vlada stori za Kranjsko, ampak tudi po tem, kakor ona postopa v drugih deže-lah, kjer se Slovenci še vedno brezvspešno potezajo za svoje narodne pravice in v tem jim usiljenem boji svoje moči trošé — sebi, v s em u slovenskemu narodu in državi na škodo;
gledé na vse to in zlasti z ozirom na poslednje zasedanje kranjskega deželnega zbora, v katerem je slovenska večina s svojim zmernim postopanjem dejansko dokazala svojo pravičnost in spravljivost :
Klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora za gotovo pričakaje, da bode visoka vlada resao in brez odloga izvršila národno ravnopravnost za vse Slovence.
II.
Gledé na to, da je vlada obljubila, svojo posebno skrb obračati v zboljšanje materijalnih razmer dežel in v povzdigo poljedelstva, obrtništva in trgovine;
da je v tem obziru res uže mnogo koristnega sto-rila za vso državo, kakor tudi za posamezne dežele, zlasti z gradnjo raznih železnic, zboljšanjem cest, urav-navanjem rek, pospeševanjem obrtniškega in poljedel-skega poduka ;	■ >
da se je pa v vseh teh obzirih za Kranjsko došlé primeroma premalo storilo;
klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora nujno prosi, visoka vlada naj se blagovoljno ozira tudi na raznovrstne potrebe in opravičene želje dežele Kranjske.	fi
Klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega
zbora.
Grasselli; dr. vitez Bleiweis; dr. Vošnjak; J. Murnik; dr. Poklukar ; Klun; prof. Fr. Šuklje; dr. Alf. Mosché; dr. Papež; dr. Makso Samec; Luka Svetec; Jožef vitez Schneid-Treuenfeldski ; Bl. Mohar; Janko Krsnik; Edv. Dev; Matěj Lavrenčič; Primož Pakiž ; dr. Jurij Ster-benc; Oton Detela; dr. Dolenec; Luka Robič; Vilj.
Pfeifer; Karol Rudež.
To izjavo je klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora poslal prevzvišenemu gospodu c. k. ministerskému predsedniku, tištim svojim članom pa, ki so ob enem državni poslanci, naložil, naj ustno visocemu ministerstvu podrobneje naložé potrebe slovenskega naroda in kranjske dežele.
Vseh 23 slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora je podpisalo izjavo. To je dokaz, da ni nobenega razpora niti razkola med njimi, nego da so v političnih načelih popolnem složni med seboj in solidarni, in da se vsi verno drže starega narodnega programa, katerega dejansko uresničiti je vsem enaka skrb, čeravno so v posameznih slučajih kedaj različnega mnenja. Zatorej klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora po pravici sme pričakovati, da bode slovensko in pošteno misleče nemško novinarstvo opustilo vse očitanje in hujskanje zoper klubove člane, pa skupno s poslanci dělalo za blagost slovenskega naroda in mile domovine.
Le v slogi je moč! V Ljubljani 31. dan decembra 1883.
Stalni eksekutivni komité klubu slovenskih
poslancev kranjskega dež. zbora.
—	(Močvirski odbor) zboruje dne 7. t. m. v dvorani c. k. kmetijske družbe in obravnava sledeče predmete: 1. Branje zapisnika zadnje seje; 2. poročilo prvomest-nikovo; račun preteklega leta; 4. proračun za 1. 1884.; 5. obravnava o konečnem izplačevanji zahtev inženirja Podhayskega; 6. posamesni nasveti.
—	(Knezoskof ljubljanski đr. Pogačar) obolel je pred
prazniki in kakór čujemo, nevarnost še ni prestana, akoravno je bilo videti včasih nekoliko zboljšanja. — Zdravnik baje trdi; da zdaj ne preti smrtna nevarnost. — Upajmo, da se stan bolnikov kmalu zboljša.
—	(Pravnik slovenski), katerega je do zdaj vredoval g. dr. Moše, nehal je izhajati z novim letom.
—	(Gospod vod/ja slapské vinorejske sole R. Dolenec)
pričel je z današnjim dnem zopet svoje redno in stalno sodelovanje pri gospodarskem delu „Novic".
—	{Potres) bil je čutiti v Ljubljani přetekli pon-
deljek zjutraj ob pol 3. uri.
(Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava
bode 6. dan t. m. Predstavljala se bode „Marijana", slika iz ljudskega življenja v 5 dejanjih. Francoski spi-
sala Dennery in Mallian, poslovenil Dav. Hostnik.
. #
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Za novo leto prejel je odlikovanje
od cesarja minister vnanjih zaclev, grof Kal noky, vé-liki križ Štefanovega reda, skupni denarni in pa
bosenski minister Kalay véliki križ Leopoldovega reda kot priznanje njunega poslovanja.
—	Mestiii odbornik in- državni poslanec izračunal je, koliko novega bremena se ima naložiti dunajskému mestu po novi pristojbinski postavi, zato se je osnovala huda agitacija zoper njo. — Kolikor znano, obeta nova pristojbinska postava več polajšav manj premožnim, več pa bremen bogatim, zato se „bogati" Dunaj po pravici brani nove postave.
—	Přetekli teden umri je tukaj ogerski honvedski (brambovski) minister grof Ra day, še le 42 let star, za vratno boleznijo, slovesen pogreb bil je v Budapeštu.
—	Preteklo nedeljo večer nastal je v farni cerkvi X. okraja „Favoriten" velikansk škandal zato, ker je v cerkvi nekaj potepuhov sikalo in kamenje metalo proti prižnici, konečno čul se je krik „gori!" in pri hudi gnječi bilo je 7 ljudi lahko poškodovanih.
—	Dnevni red za prihodnjo sejo državnega zbora je baje določen in „ubogi" Nemci, posebno iz Českega, imeli bodo priliko, dunajskim časnikom in drugemu str-mečemu svetu razkladati svoje „nezaslišano zatiranje".
Gotovo je, da bo pri tem vprašacji vlada branila državnega temeljnega zakona člen XIX., po katerem je iz-ključena predpravica katerega koli državnega jezika.
Štajerska. — Namestilna volitev za umrlega državnega poslanca Miha Herman-a razpisana je za 31. dan tekočega meseca, čujemo, da se namerava priporočiti za kandidata znani narodnjak župnik B o zidar Rajč. — Kakor „Tribune" poroča, premeščen je konečno vendar veliki agitator nemškega „Schulvereina", mariborski prof. Nage le.
Moravska. — Dunajski levičarski listi trdijo, da pride na Moravsko na mesto sedanjega cesarskega na-
mestnika oni s Šleske.
Hrvatska. — Predsednik in podpredsednik zbornice sta zopet izvoljena; srbski klub se je ustanovil;
— budgetni odsek predlaga vladi privoliti sredstva za državno gospodarstvo za prvo polovico leta 1884., toda z dostavkom, da se zahteva, naj vlada predloži se za letos re den proračun za vse kraljestvo.
Iz Nemškega. — „Reichsanzeiger" naznanja: Po sklepu državnega ministerstva zaukazano je za škofije Culm, Ermeland in Hildesheim, zopet uvrstiti pred ustavljene državne podpore za katoliške škofije in duhovnike, počenši s 1. oktobrom. — To kaže, da se znajo polagoma tudi nemškim katoličanom povrniti časi miru in prostejega gibanja.
Francoska. — Od zadnje zmage v Tonkinu po-stopa Francoska nekaj bolj odločno izrekoma ugovarja odločno, da bi bila Angleška kedaj prosila za posredovanje pri vladi Kitajski. — V Tonkin pošilja se še vojakov, ker bo tam vkljub zboljšanemu položaju — gotovo še nekolikokrat govoriti treba puškám. Volil-nega reda sprememba, katero je vlada obljubila, namerava zopet vpeljati tako imenovan listen skrutinij in pa odpraviti dosmrtno senatorje. — Gosposka francoska zbornica sklenila je pustiti pariškemu nadškofu dosedajno plačo, pa tudi seminiščem neprikrajšane podpore, po priporočilu vlade sprejela je zdaj tudi zbornica
poslancev te sklepe.
Laska. — Umri je kardinal de Luc a. štiri politične volitve Rimskega mesta zvršile so se vladi povoljno.
Bosna. — Videti je, da bosenski minister Kalay
ni brez nasprotnikov, pa tudi njegovo vladanje v Bosni ne. Ravno zdaj k praznikom objavil je nemški ogerski
časnik „Pester Lloyd" článek o Bosni, v katerem se bosenske razmere opisujejo sila temno. — Roparstvo, piše se, je tam v najlepšem cvetji, v dokaz tega navede se več roparskih napadov iz zadnjega časa. Pa tudi pri domaćem bosenskem vojaštvu baje še ni nikakoršne zanesljivosti, ker izmed 100 nabranih novincev Mostar-skega okraja pobegnilo jih ie 19 itd.
Uradni listi popravljajo vsa ta poročila s tem, da jih sicer ne zanikavajo sp'loh, ampak samogledé časa,
namreč, da so vse dogodbe iz leta 1881.
Nam se zdi ,da čudežev nihče ne bo znal delati v
Bosni, toda po vsem, kar čujemo, zdi se nam vendar, da se tamošnje razmere zboljšavajo polagoma.
Žitna cena
v Ljubljani 29. decembra 1883.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr. — banaške 8 gold. 69 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold. 50 kr. — rži 5 gold. 20 kr. — ječmena 4 gold. 23 kr. —
prosa 5 gold. 20 kr. — ajde 5 gold. 20 kr. — ovsa 2 gold. 90 kr. — Krompir 3 gold. 12 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.