1CT Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstv Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Štev. 37 (340) . Leto VIL NOVO MESTO, 13. SEPTEMBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo raeato 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Za zmago napredne misli Predsedstvo Sveta zveze $vobod in prosvetnih društev Slovenije je na zadnji seji tklenilo, da svetuje vsem društvom, članom zveze, naj skli-čejo letošnje redne občne zbore v času od 15. septembra do 25. oktobra. Predsedstvo se je odločilo svetovati ta rok za sklicanje občnih zborov zato, ker so vse dosedanje izktišnje pokazale, da je najboljše, če društva sklicujejo letne občne zbore v začetku sezone, ko je najugodnejši čas za dejansko plodno presojo dejavnosti društva v pretekli sezoni in za izdelavo društvenega načrta dela za bodoče leto. Za plodno analizo, presojo in oceno izvršenega dela, kakor tudi za napravo načrta dela za prihodnjo sezono je izredne važnosti, da društva ugotovijo, v kakšni meri je ljudskoprosvetna dejavnost prispevala za večje razumevanje naše socialistične stvarnosti, kako je vplivala na preobrazbo človeške notranjosti in človeške miselnosti ter kako se je odražala neposredna korist te dejavnosti v našem socialističnem gospodarstvu. V trdi in neizprosni narodnoosvobodilni borbi je delavski razred z ZKJ na čelu iz-polnil'tsvojo zgodovinsko nalogo. Razbil je meščanski družbeni red, ki je temeljil na zasebni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi in na izkoriščanju delovne sile delavcev * tem, da je spremenil to zasebno lastnino v družbeno lastnino. Uresničuje višji tip družbene organizacije dela kakor ga je imel meščanski razred s tem, da ustvarja pogoje za brezrazredno družbo. Vsak ideološko politični pokret, v katerega okvir sodi tudi kulturno/prosvetno delo, icdfcor tudi vsaka resnična Razmišljanja o ljudskoprosvetnem delu pred občnimi zbori Svobod in prosvetnih društev našega okraja umetnost, ima svoje korenine in utemeljitev v gospodarstvu. Razloge in utemeljitev, zakaj je nastalo to ali ono gibanje, zakaj je nekaj napredno, drugo pa zopet ne, je treba iskati v gospodarstvu. Odgovor na vprašanja, kdo in zakaj je vlekel in vleče voz naprednih misli in idej naprej in kdo ter zakaj se je temu upiral in se upira ter zavira razvoj, moramo iskati in najti v gospodarskih razlogih in ga utemeljiti le z gospodarskimi razlogi. Oblike družbene zavesti kot so politika, pravo, morala, religija, umetnost, znanost in filozofija, imajo svoje korenine in utemeljitev v gospodarskih razlogih in so nastale v določenih zgodovinskih razdobjih, kakor in kadar so to pač narekovali gospodarski razlogi v danem načinu proizvodnje. Pravičnost in enakopravnost sta osnovna stebra, na katera je nameraval meščan 18. stoletja zgraditi svoio družbeno zgradbo na ruševinah fevdalne nepravičnosti, neenakosti in privilegijev. Določanje vrednosti blaga z delom, kakor tudi svobodna menjava proizvodov dela. ki se vrši po meri vrednosti blaga z delom med enakopravnimi lastniki blaga, to je, kot je dokazal Marx, tista stvarna podlana, na kateri je zgrajena celokupna politična, pravna in filozofska ideologija . meščan-skena razreda. »Če so naše juridične (pravne), filozofske in verske predstave bližji ali bolj oddaljeni poganjki ekonomskih (gospo- darskih) razmer, ki vladajo v dani družbi, tedaj se te predstave« — kot dokazuje F. En-gels »ne morejo trajno držati, potem ko so se ekonomske razmere popolnoma spremenile.« Tako so se tudi pri nas ekonomske razmere popolnoma spremenile. Za družbene razmere pri nas sta v prvi vrsti pomembni dve značilnosti, ogromna večina proizvajalnih sredstev je v družbeni lasti in delovni ljudje neposredno upravljajo vsa področja družbenega udejstvovanja. To je doslej najnaprednejša oblika organizacije družbenega sožitja, v katerem je deloma odpravljeno, deloma pa se odpravlja vsakršno izkoriščanje človeka po človeku. Mali kmet je kakor mali obrtnik delavec, ki se od tovarniškega delavca razlikuje v tem.' da še ima svoja delovna sredstva-zemlio, ki jo mora sam s svojo družino redno obdelovati in se z nio preživljati, ne da. bi izkoriščal tujo delovno silo. Kot merilo pravilnega kul-turnoprosvetnega dela na vasi morajo kulturno-prosvetni delavci zato upoštevati gospodarsko politično smer, ki jo zasleduje vaše gospodarsko politično vodstvo. To smer je kratko in jedrnato naznačil K Kardelj, ko pravi: »Ne moremo govoriti o socialistični preobrazbi na vasi brez stalnih naporov za kre-ptt.$v in razvoj socialističnega sektorja v kmetijstvu samem. Socialistično smer razvoja na vasi pa lahko zagotovijo samo take gospodarske in orga- Uspehi II. mednarodne razstave vin v Ljubljani 1 Pred kratkim je b-la v Ljubljani zaključena II. mednarodna razstava vim, ki je prinesla na-Bim domaćim pridelovalcem kvalitetnega naravnega vina najvišje priznanje, saj smo odnesli vse zlate kolajne za naravna vina, medtem ko so tuji razstavljalci dobili zlate kolajne le za desertna vina. Na II. mednarodni razstavi Vin je sodelovalo 19 držav s ekupno nekaj več kakor 450 vzorci vina. Jugoslovanski raz-6tavljalci so predložili 282 vinskih vzorcev ter zanje prejeli od skupno podeljenih 40 zlatih, 240 srebrnih in 42 bronastih kar 24 zlatih, 162 srebrnih in 32 bronastih kolajn. Tudi mred obiskovalci te raz-etaje je bilo mnogo večje zanimanje, saj se je število obiskovalcev mednarodnih razstav vlila dvignilo od 40.000 lani na B3.215 obiskovalcev letos. Med obiskovalci so bili najvidnejši predstavniki naše ljudske obla-Bti, gospodarstva in javnega življenja, pa tudi številni izseljenci in tujci, kakor tudi'kon-Bularnl zbor oficielnih pred-»tavnikov tujih držav v FLRJ. Razumljivo je, da je bil komercialni uspeh razstave vidno boljši kakor lani, saj se je dvignil od lanskih 1.5 milijona din na 2,2 milijona din. Največje komercialne uspehe so dosegla podjetja: »Slovenija vino« v Ljubljani, »Istra vino« iz Reke, »Jugavino« iz Novega Sada, »Vi-nooksport« iz Umaga, Kmetijsko posestvo »Coka« iz Banata, »Vinalko« iz Splita, »TikveŠ« iz Kavadarcev v Makedoniji ter »Vino Koper« iz Kopra. Med manjšimi in manj znanimi podjetji pa je zlasti destilacija »Dana« iz Mirne na Dolenjskem dosegla prav lepe komercialne uspehe. Tudi podijetja, ki proizvajajo oz. prodajajo vinogradniške in kletarske stroje ter" druge potrebščine so dosegle lepe komercialne uspehe na razstavi. II. mednarodna razstava vin v Ljubljani je torej v vseh ozi-rih lepo uspela. Hkrati je pokazala, da je Ljubljana kaj primerno mesto za prirejanje mednarodnih razstav, ker ima vse potrebne pogoje za to. Vsekakor bi bilo dobro, dia b; v prihodnje pridelovalci vin še v večjem obsegu sodelovali na teh razstavah, saj se tukaj v ostri mednarodni konkurenci najboljših vin lahko najlepše in najuspešnejše uveljavijo naša visokokvalitetna naravna vina tuđina mednarodnih tržiščih. nizacijske oblike, ki bodo jamčile napredek in povečanje kmetijske proizvodnje s pogojem istočasne krepitve družbenih proizvodnih sredstev v kmetijstvu in z gospodarskim povezovanjem indivi-dualnega kmetijskega proizvajalca z družbenim sektorjem na uasi.« Kulturno-prosvetni delavci morajo imeti neprestano pred očmi cilj in namen svojega dela — preobraziti človeško notranjost in človeško miselnost v skladu z našim socialističnim gospodarstvom, ki temelji na družbeni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi in na iz tega nujno izvirajočih človeških neizkoriščevalskih odnosih med ljudmi, temelječih na sodelovanju in medsebojni pomoči. Pri tem pa se morajo kultumoprosvetni delavci zavedati, da mora resnično in pravo kulturnopro-svetno delo pospeševati in oplemenjevati naše socialistično gospodarstvo in obratno. Pri izpolnjevanju te velike naloge morajo prosvetni delavci aktivneje in odločneje posegati v nasprotja in konflikte (svore), ki se pojavljajo v življenju med ljudmi, za zmago socializma in navred.ne misli v borbi proti ostankom stare miselnosti. Tudi za naše družbene razmere veljajo besede, ki jih je napisal veliki ruski pisatelj Maksim Gorki p0 zmagi ruske revolucije: »V naših dneh je Človek izpostavljen najrazličnejšim učinkom bujne in viharne resničnosti: preživlja sam v sebi boj individualista zoper socialista, boj nepomirljivih nasprotij, »popade lastnosti, ki jih je podedoval pod pritiskom stoletnega nasilja meščanstva zoper odločne in stroge zahteve zgodovine, zoper zahteve delavskega razreda, ki ga je zgodovina določila, za začetnika novega človeštva ...« V tem boju pa morajo naša društi>a odigrati svojo vlogo za zmago napredne misli. Zato je potrebno, da občni zbori Svobod in prosvetnih društev analizirajo in ocenijo izvršeno delo v pretekli sezoni, kot tudi izdelavo načrtov za prihodnjo sezono s stališča gornjih razglabljanj. Za zmago socializma in socialističnih odnosov med ljudmi! Tone Bele Ko ajda cveti, gre pri nas jesen v deželo. Letos, tako pravijo kmetje vzdolž Krke, po Mirenski dolini in drugod po Dolenjskem, ajdovih žgancev pozimi ne bo manjkalo ... Glavna proslava na Grmu bo 21. oktobra Pripravljalni odbor za proslavitev 70-letniCe delovanja kmetijske šole na Grmu je pretekli teden sklenil, da bo osrednja prireditev tega slavja v nedeljo 21. oktobra v Novem mestu. Dopoldne bo otvoritev proslave in ogled obnovljene šole ter njenih učil, nato zborovanje absolventov Grma, popoldan pa družabna prireditev za udeležence. Od ponedeljka do petka po 21. oktobru pa bodo na Grmu in v Novem mestu različna kmetijska predavanja in zborovanja. Najprej se bodo sestali na Grmu predavatelji kmetijskih šol iz Slovenije, nato pa bo v Novem mestu republiško zborovanje živinorejcev sivorjavega področja. Pravtako bo v Novem mestu dvodnevno zborovanje slovenskih sadjarjev. 26. oktobra popoldne bosta plenuma republiških zborov vinogradnikov In sadjarjev. Z zborovanjem mladih zadružnikov novomeškega okraja in z obiskom učencev dolenjskih šol na Grmu bodo prireditve ob 70-let-nici grmske šole zaključene. Vodstvo kmetijske šole na Grmu vabi vse absolvente šole, da do konca septembra prijavijo svojo udeležbo, da jim bo lahko zagotovilo prehrano in morebitna prenočišča, ko bodo prišli na proslavo. PRED SLAVJEM V KRANJU Živahne priprave na proslavo 20. obletnice velike tekstilne stavke Na jptrosls.vo velike tekstilne sitavke Slovenije, ki bo 16. sept. v Kranju, se vneto pripravljajo Q?)ovni ljudje Iz vse Slovenije. Deiovni kolektivi podjetij, ki so v letu 1336 stavkala, odkrivajo v tem času spominske plašče, da se bo ohranil še poznim rodovom Bpotmin na ta vaižni in revolucionarni datum v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja, ko so delavci skupno z vsemi sloji delovnega ljudstva enetmo nastopili iprotd izkoriščevalcem — kapitalistom. Največ dela ima Pripravljalni odbor v Kranju. Zgodovinska komisija odbora je pravkar zaključila dokončno redakcijo Zbornika, ki bo predvidoma izšel 12. septembra. Zbornik bo precej obrežen — zajemal bo približno 170 strani zanimivega gradiva Iz časa velike tefeptilne stavke In bo bogato iiliusitriran. Kljub iprecejšnje-tnu obsegu in trobarvnemu ovitku bo stal Zbornik le 100 dinarjev in je zato zanj že veliko zanimanja. Gospo daTsko-|ebn.W!nl odbor ima prav tako polne roke posla. Pravkar ureja prireditveni pro- stor pod vasje Rupa, nekako četrt ure iz Kranja, ob prijetnem potoku Rurpensctoi. Za napajanje celotnega električnega omrežja, ki bo v ta namen razpredeno po vsemi prireditvenem prostoru, $o mora Ki iz,rraoX'tii posebni transformator, prav tako »o dodobra razširili in p-otsuli s peskom vse dohodne ceste. Posamezna podjetja so na prireditvenem prostoru že začela postavljati svoje paviljone, prav tako pa delavci podjetja za vodovod in kanalizacijo iz Kranja z vso naglico napeljujejo po prireditvenem prostoru vodovod. DOLENJSKI F0T0 AMATERJI! Okraijni odbor Ljudske tehnike Novo mesto poziva vse foto. amaterje, ki žele sodelovati na razstavi fotografij, da pošljejo svoje fotografije najpozneje do sobote, 15. septembra pripravljalnemu odboru. Pozneje dostavljenih fotografdj ne bo mogoče sprejeti na razstavo. Vsi smo odgovorni Ob prlčetku novega Šolskega leta za reševanje šolskih vprašanj Fočltr.ie je konec in samo lepi -spomini na prijetne dneve, preživete pod šotori, v počitniških domovih, kolonijah, na planinah In drugje bodo ostali. Pa zdravje, ki se ga Je letos naužila mladina ob morju in n.i Gorenjskem, ob Savinji in drugod po naših lepih krajih. ZANIMIVI PODATKI IZ RAZGOVORA NAŠEGA SODELAVCA Z NAČELNIKOM OKRAJNEGA TAJNIŠTVA ZA PROSVETO IN KULTURO SLAVKOM KASTELCEM Zaradi pojava otroške paralize se bodo šolska vrata v našem okraju odprla nekoliko pozneje kot druga leta. Hkratd s pričetkom pouka na vseh šolah pa je treba ponovno opozoriti na vrsto perečih vprašanj šolstva v okraju, suni izobraževanje in vzgoja mladine nj stvar samo sveta za šolstvo, tajništva za prosveto in kulturo In nekaj sto ljudi, kil jim je izobraževanje in vzgoja otrok poklic, pač pa odgovorna skru celotne družbe. Ce smo doslej v glavnem prepuščali reševanje problemov šolstva samo tem organizacijam, leKa v bodoče ne smemo več. Močan korak za večje sodelovanJe družbe pri vzgoji in izobraževanju mladine so šolski odbori, ki se dobro uveljavljajo, treba pa Jim bo đati Se večje pravice. V okraju je 91 osnovnih šol, 13 nižjih gimnazij, dve popolni gimnaziji, ena trgovska šola, učiteljišče, 3 vajenske šole, ena glasbena šola, pomožna šola za defektne otroke to dopolnilna šola za otroke padlih borcev. Poleg tega so še tri kmetijsko gospodinjske šole, 4 otroški vrtci (v kratkem ga bodo ustanovili še v Kostanjevici), 2 internata (ostale so razpustili, ker so svojo vlogo v glavnem zaključili), na novo pa dobimo letos še enoletno bolničarsko šolo. Vpis na šole je v porastu. Zlasti je razveseljivo, da je letos veliko več zanimanja za Izobraževanje v kmetijskih šolah. Skupno prizadevanje prosvetnih organov in kmetijskega zadružništva ni bilo brezuspešno- Za kmetijsko gospodinjsko šolo na Malj Loki je toliko prijav, da vseh deklet ne bodo mogli sprejeti. Zanimivo je.^ da Je še vedno več prijav iz drugih okrajev kot iz domačega, vendar je letos tudi glede tega veliko boljše Čedalje več se prijavlja domačih deklet. To velja tudi za kmetijsko šolo na Grmu, ki bo letos polno zasedena In predvsem z domačimi učenci. ŠOLSKE STAVBE IN PROSTORI Z njim je težava, ki jo bomo še dolgo reševali. Po vojljevarJe na 4. strani) Tam bodo za razvedrilo delovnih ljudii skrbeli visi priznani zabavni orkestri sJoverorije, med njimi tudi Av senikov kviJntet. Na prireditev v Kranju bo vozilo po dosedanjih podatnih 6 po-sebniiih vlalkov. Na železnici bo predvidoma odobren 73% popust za vožnjo z vyeh postaj Slovenije v Kranj in nazaj. Kamioni za prevažanje ljudi so oproščeni vseh taks, vendar j% morajo piej pregledati organi prometne var- II O -ti. I Odbor za kulturne prireditve je v tednu od 8. do 16. tsepternlbra pripravil pester knlturno-prosvetna spored. V tem tednu biodio gostovali najbolj poznani kulturni in umetniški ansambli po vseh krajih Gorenjske; v Kranju p« bo gostovala mariborska drama • Patrtckovo »Vročo krvjo«. Kako veliko je zanimanje ljudi za proslavo, najbolje pitiB* prodaja spominskih značk.' tli prav ni poteklo niti 14 dni, odkar je pri-sio v prodajo 30.000 značk, so dO danes že vse razprodane, mnogi, ki bd j h radi kupili, pa so ostaJt brez njih. Zato je moral popravljalni odbor naročiti še 17.00« značk, ki so že vse v naprej naročene. Po dosedanjih prijavah se bo slovesnosti v Kranju udeležilo 40.000 delovnih ljudii iz vse Slovenije. Iz kranjske občine predvidevajo, da bo na proslavi 15.00» ljudi, z Jesenic 5.0O0, iz Tržiča 2.000, iz Ljubljane se je je doslej prijavilo okoli 5.000 ljudi, iz Maribora nad 2.000, te Celja 1-000, Trbovelj 1.000, te Novega ttieis,ta 500 vid. PTOsaava. 20-letnlce velike za samostojno nima pogojev. V bodoče bodo uvedli poslovanje v zadrugi za člane z obračunskimi knjižicami, kar bo sicer povečalo administrativno delo, vendar bodo od tega imeli zadružniki korist in bo možno v znatni meri uvesti brezgotovinski promet. Pohvalno je, da se občftnski ljudski odbor Semič zanima za delo zadruge, Čeprav j.i spričo slabe kadrovske zasedbe v občinski administraciji ne more veliko pomagati. Vprašanje strokovnega kadra je tudi v zadrugi pereče, pri uslužbencih pa tu in tam še šepa zavest in čut odgovornosti do družbene lastnine. Toda tudi to vprašanje se polagoma izboljšuje, še hitreje pa se bo, ko bodo pri tem pomagali vsi zadružniki. KMEČKA KNJIGA za kmetovalca Pred kratikim je prizadevna založba KMEČKA KNJIGA v Ljubljani izdala dve novi knjigi, važni za delo zadružnikov in kmetov. »Priročnik za delo nadzornih odborov v kmetijskih zadrugah« je napisal Franc Je-celj, namenjen pa je članom nadzornih odborov naših KZ m jim svatuje, kako naj večkrat pregledajo materialno in denarno poslovanje zadru*. Kvr" bo prav gotovo pomagala nadzornim odborom, da bodo spoznali praktično plat izvrševanja dolžnosti, ki so jim zaupane. Ing. Jože Rihar pa je napisal zanimivo čebelarsko učno knjigo »Praktično čebelarjenje«. Knjiga obsega čez 300 strani in je bogato opremljena s podobami, vsebuje pa med drugim kratko zgodovino čebelarstva, pomen čebelarstva za narodno gospodarstvo, zanimivosti Iz žiivljenja čebel, govori o čebelni paši. oprem1 ^ebeln.iak^ -oskrbovanju čebel, o njihovih boleznih dn škodljivcih, pa seveda tudi o čebeljih proizvodih in pod. Začetniku kot Izkušenemu čebelarju bo dragocena pomoč, rad pa Jo bo vzel v roke *tMi "«akdo, k! za življenje In dielo čebel, čeprav morda ni čebelar. Morilec gvardijana <»oIoba bo ustreljen Pohlep po denarju je spravil Janeza Mohorka, strežaja v ptujskem mlnorit-skem samostanu, do gnusnega zločina 3. septembra se je pred marl-norston sodiščem (zaključila raz. prava ptroti 22-letnem u Janezu vrnil od sebe sunj. Povedal je, Mohorttu, Iti je letos 2. avgusta da ga je kmalu nate, ko jjB pri- čavnlco, katere ključ Jfc odpiral po denarju, saj je grozil svoj čas zvečer s sekiro razIMtl glavo g var- ni dri gvarđ'ijanovo sobo, da bi od- celo lastni s«stri, ker mu ni mogla v (/2doti 'topiacatil očetove de diščftne v znesku 60.000 dta. Po govorih branilca in javnega Semiški motiv jpovzroča slabšo kvaliteto sftra. Ko so poslali mlečnega kontrolorja nadzirat zbiranje mleka, se je stanje nekoliko izboljšalo. Mlekarna je vseskozi aktivna, Baposluje pa stalno tri ljudi. Čevljarska delavnica zaposluje 6 uslužbencev, pekarija pa dva. Po zaslugi zadruge, ki je Jabolk dovolj, kupca nobenega V Metliki in okolici, pa tudi V drugih krajih, imajo tudi letos sadjarji prav lep pridelek, ki je kvalitetnejši kot druga leta. Po sadovnjakih je na tleh polno sadja, a lastniki ne vedo, kam z njim. Zlasti za zgodnje sadje nimajo drugega izhoda, ko da it njega kuhajo žganje ali pa ga pokladajo prašičem. Naša potrošna središča prav gotovo niso preveč založena z dobrim sadjem, vsaj °e po primernih cenah, zato bi bilo prav, da si trgovska podjetja, zlasti pa kmetijske zadruge več prizadevajo, da bi odkupili sadje, ki propada, in omogočili potrošnikom nakup Po primerni ceni. Orkan povzročil veliko škodo V občim* tJMfc *o 23. »vgusta Iflopaldne dc&ivelii izreden vihar, Dci Je ipavzrofii Iveilko ž.kode, koder j? divjal. Vihar J« bili tako močan, ua Je ruval in lotnil drevesa, detoela do TO cm, podiral stavbe im jiilh raokrivsi. TeLe na. pz&i> je odnesel več ko ktoorrtefc&r daleč. N«ko vaSćanko d'z Novoga gela Je odnesel 500 metrov daleč, Nalcega mota je v/nami virtunec egir#bil n* dnM in ga vrgel preko potolca Sepčina. Pni tenn eii Je mozaik •poictruvl 6 reber. Hrast, diebel v premeru 90 cm, Je vi.lhair odlomili v vitfini 75 cm od tal, prav tako 36 cm d«ibel Jesen, katerega Je še odtnesel 20 metrov daleč. CloveSkih žrtev na erečo ni bilo, j>ač pa Je Skoda velika, Ob-<-in*k* cenu.'ma kom-Ur'J« de po površnem pregledu ocenila na naj-tnuTj W milijonov dua. Poleg po-rušemili in razkriitdn ateivb je veli)'*© Škode n* «ad>nem drevju in V goadovih, pa tud* na polju. šel v samostan kot poljski dela dajjanu mimoriitsikega samostana v vec pater Golob nekoč omamil z Ptuju Ailiojizu Golobu in mu nato žgamjem dm začel % nJim uganjati posvetovanje ter spcp*a,lo Mo ukraofct 160.000 din samostaiiRkega jffurine nečednosti Za talka vedno herka krivega zahrbtnega nm<>ra denarja. čeiča ljttbkovamja mu $0 gvardl- Gnusni umor Je v začetku av- jan dajal ipo 509 do 1008 dinarjev, gusta razburi vso iP'tujsko okoli- Čeprav je imel Mchorko tako ,iJ:SOEe3 J~j nTf, c*> «aito Je bilo zamamanje javno- precej denarja (po vrnitvi od vo- zemljlšče za strojno obdelavo stj za proces proti mlademu zlo- jakov se Je spet vrnši v samo- zvišujeta strotške obdeleve. Čtaicu M.Uo več'jiei. Btej«/ve Mo- stan in doibival 3500 din me^Ane aktivno, letos pa je vprašanje, ker je grozdja malo. Razkosa- torilca se je sodišče umaknilo na koriatoirjiubja. Obsortjlo ga je na smrtno kazen z ustrditvijo. Za prevoze dma zadruga to- hoika in CokPfzi, ki so ji>h zbrali plače kdt tt/amŠtU/U sitrežniik vornii avto in traktor Unirnog. Slednji ni dovolj izkoriščen, ker nimajo potrebnih priključn'-h organi) kriirrlnsitlsiifjne službe o poleg hrane im stanovanja) in s) umoru i,n veUki' tatrviJnd, pa so tudi je kupili] radii o i ozadje« In da bo na5a ženskami in ga Je tudi smvt tr-Navzlic dekajšnji zasebni kon- oblast zamolčala krivce umom. da prijema! zavoljo samostan- kurenci, je zadružna mlatilnica obratovala pri mlačvi belih žit nad 180 ur. Zadružnikom so mLatili 100 din ceneje na uro kot nečlanom. Lep napredek živinoreje Od pospeševalnih odsekov je Velika množica ljudi Je slišali skega reda, tako da sta se baje najbolj delaven živinorejski. Na priznan isn n*to natanko opiisai. Prometna nesreča , v Novem mestu V nedeljo je kmalu po 13. uri Jože Šulc odpelijal z gasilskim avtomobilom skupino gasilcev iz Prečne v Smihel pri Novem mestu. Ko je pripeljal do stavbe Industrije periila v Novem mestu, je začel na ostrem ovin-rad) tega n* «fh«e prtijemal al) bu Pr'3^ pravilom cestnega pro-gumničll. Končno qn je Mohorko meta prehitevatti kolesarko K. nu, razen časa, ko jo služil vo- odločil, da gre iz samaositama, še R., pri čemer pa se ni mogel več izogniti nasproti prihajajočemu vojaškemu vozu 3 parom konj, ki je vozil pravilno po desni strani ceste komandanta Staneta. Ker je Sulc pripeljal z avtomobilom v ovinek s precejšno hitrostjo, je zadel s ponovno priznanje obtoženca in l?o celodnevna razpravi pozdravi-la pravično obsodbo. 22-iein.l Janez Mohorko je zadnjih j |at let preživel v sami os ta tu=!i večkrat f^orekia. Gvardijanu jo Mohorko večkrat tudi zjmaknil kakšen bankovec, vendar ga za jaški rok. Ko ga je na raizprav) prej pa se Je hotel oskrbeti z dejavni tožilec obdolžil težkega zlo- narjem, ki ga Je videl v gvar čina in tatvine, je obe dejanj) diJamovi mlznici, 2. avgurta zvečer se je skri! stroške zadruge so organizirali kata» je zločin izvršil, mesec pod gva.rd,IJa.nOTo podijo in po- pregled živine, in vpisali v ro- -n*ff*? umorom je kup.l sekiro, £ak2.li da Je GoUtXi Xli-m na,kar dovnik 60 glav. Se to Jesen Lt^tT t JSL ^ard^ana' 24 Je okno in mn s jpetinl tmajo v načrtu razstavo plemen- TT&mSPmX *T 3? ^ elav°" Iz Eke živine, ki naj poveča za- tih svog« sobe Je zamenjal kiju »2e spet ta dimnikar!« Ko dimnikar obvešča po hi- oCtp-rl okno frn zaklenil za seboj ci Ueo, sekiro pa Je skril v m;?.- r či samostanske siprejcmni'fe. 40 tiaučaikov je nato v svoji so- bicd spravil v svoj suknjič, 120 T„m„j. * , ... - , tigoBakov pa je z žebljički pri- Zaradi^ tega lastnik hiše ni trdlQ po6 pTetlal svcje mltie ^ lrhnlce Je pograbil Sop tisočakov, sprednjim delom avtomobila naravnost v oje in levega konja, ki je na mestu obležal. Ob trčenju »je voznik zavil takoj močno v des.n,o stran in bi bil verjetno povozil še kolesarko, Šah kdaj bo prišel čistit ku- upravičen zahtevati, naj dim- slednje jutro je 4potn»eal« o'đkri- rilne naprave, marsikatera nikarske usluge plačujejo n or«a- ie dimnikar dolžan po predpi- Dimnikarska služba je tež- &&8$£^S& S£tis&£ s\h o opravljanju dimnikarske ka in odgovorna. Dimnikarji zaprt. Pod te*o doka/ov je svojo , službe (Uradni list štev. 21/50 so izpostavljeni vsem vremen- dejanje prianak izgovarjal se Je predpisi nat0 šele vse ostalo z dne 20. VIII. 1950) redno skim nevšečnostim; tudi saje da J« rlooin |i odpora čistiti kurilne naprave in skr- s0 zdravju Škodljive in le via- ^.°u "^*d»o»Wm, kj jih Je z beti za preprečevalno službo iokateri dimnikar dočaka »t- JTS, SS , soko starost. Kako pa nekatc- verjeti. Dokazano Je namreč, da 4- septembra je v nočnih urah rt ljudje spoštujejo dimnikar- je «nel Mohorko izreden pohlep nastal požar v Repčah pri Treb- da ni pravočasno skočila s kolesa in se umaknila v drevored. Posledice nepravilne vožnje: ubit konj, vreden 60.000 jegov račun zabavala. Če je nezakonska mati Še taka vlaču^a tn če je udi očeta sama zapeljevala, mora oče vseeno plačevati. Tak je pač predpis. So pa seveda tudi košati fantje, ki mislijo, da ni častno priznati očetovstva brez pravde, kar pa tudi ni pametno, dasi je to ponekod skoraj narodni običaj. Glede testamenta je raašinjenjh tudi precej pravnih zmot. Nekateri mislijo, da je treba oooroko shraniti pri sodišču, Če naj velja, kar pa ne drži. Drugi mislijo, da je treba oporoko obnavljati ^sa-ko leto. kar tudi ni točno. Nekateri spet trdijo, da mora bitj de-d;č kmečkega posestva najstarejši srtn, kar pa ni res. Ta zmota pa danes ie ni več posebno razširjena. Zelo raršrjena »mota je ta, da več kot 30 let stare ski/nosti velja io, Čeorav so še tako nepotrebne. T.ikih pravd »e precej in so dokaii trdovratne. Zgodi **• da nekdo vozi gnojnico na svoj travnik oreko sosedovesa dvorišča, čeprav bi lahko vozni preko svo-iei?a travnika, kier bi bilo celo bliže. Ker pa je vozil že od pacn-tiveka, mJ.i, da je U> njegova praitka, češ »ali mar ne drze vej »tare postave«. V resnici pa se rudi služnost, ki obstoiji že več ko 30 let, lahko odpravi, in je upravičenec ni več upravičen izvrševati, če nj potrebna. Tudi pravde zaradi razžaljenja časti so dostikrat tako zagrizene dn trdovratne zaradi tega, ker stranke ne poznajo predpisov, ali kar je še slabše, žive v zmotnem prepričanju. Ponekod na primer Še vedno mislijo, da mož ženu lahko zmerja in tud.j udari, samo »čez tarifo« jo ne sme. Drugi mislijo, da je samo prva klofuta prepovedana, druga pa _ dovoljena. To je sicer narodni izrek, toda kazenski zakonik pravi drugače. Pač pa so ponekod zelo tankovestni in mis'ijo, da se lahko toži že zaradi laži, čeprav ni laž žaljiva. To pa tudi ne drži in si tak tožnik nap>ravi samo stroške. Či'mo napačno je tudi, Če kdo mi-*H, da ne bo obsojen, če bo rekel komu: »Goljuf bi ti rekel, pa ne smem — besedo nazaj.« In vendar marsikdo živi v takem zmotnem mnenju. Marsikdo tudi še vedno ne more razumeti ra-kaj morn plačati v pravdi, ki jo je Izgubil, tudi stroške nasprotnega odvetnika. Mnogi namreč mislijo, da mora plačati odvetnika tisti, ki ca ie najel. Zato se še vedno zgodi, da na odvftAlBn* ooomin odgovori nasnro'n'k: »Zakaj naj plačujem osebo, ki je ni«enr najel in ki je delala samo proti meni?« nakar mora seveda plačati svoje neznanje s tem, da nosi poleg prejšnjih stroškov ie rubežne stroške. V zadnjem času je rudi doka) pravd, ki Izvirajo iz zmotnega pojmovanja, da navadna pismena pogodba glede prodaje zemlje, ki ni bila delana pri notarju, odvetniku ali na sodišču in ki nima slovesnejŠe oblike, še ni dokončna, in velja pogodba šele teda|, ko je narejen prepis v zemljiški knjigi. Tako zmotno naziranje je posebno simpatično marsikomu, ki se pozneje premisli, ko vidi, da j« prepoceni prodal. Navadno je posledica takega naziranja ta, da proda Še ceneje, ker mora odšteti še nekaj za pravdne stro&ke. To so različna napačna pravna naziranja, ki so razširjena med ljudmi in ki včasih napravijo precej škode. So pa tudi napačna pravna mnenja, ki so koristna. Tako na primer marsikdo misli, da znašajo takse za raz.vczne pravde 36 tisoč dinarjev, ker ie v obtožbi rečeno, da se oceni vrednost srpora na 36 tisoč dinarjev, s čimer pa je seveda mišljeno samo to, da se odmerjajo takse po lestvici, ki velja za spore pri katerih ie vrednost 36 tisoč dinarjev. Ta pravna zmota P;* nihi n| škodljiva, ker morebiti le koga odvrne od tega. da začne raz\--'no pravdo, ki je navadno žkodlijiva za oba zakonca. S. M. PRIJATELJSKI OBISK Obisk predsednika republike Indonezije Afecneda Sukar-na v Jugoslaviji je izraz podobnih poti, po katerih hodita Indonezija in Jugoslavija v mednarodnih odnosih^ Tako Jugoslavija kakor Indonezija sta pristaša aktivne koevsistence in po načelih le-te sta se ravnali, še preden so jih javno zapisali kot najvažnejša načela sodobnega mednarodnega življenja. Ravnanje po teh načelih je za ti dve dežeh' življenjska nuja, kajti njun razvoj zahteva mir — toda mir, ki ni sad kapitulacije pred nasilnim tujcem. Republika Indonezija obsega otočje, ki šteje okrog 300J> otokov, razsutih po treh oceanih: Tihem, Indijskem in južnem Kitajskem morju. Indonezija živi pod VTočim ekvatorialnim podnebjem, prek nje vodi pot od Azije do Avstralije. Otočje zavzema prostor blizu pet milijonov kvadratnih kilometrov in od enega konca do drugega je tako daleč kakor od Španije do azijskega dela Turčije. Glavni otoki tega otočja so Sumatra (12 milijonov prebivalcev), Java (45 milijonov), Borneo, drugi no velikosti, štirikrat večji od Jave (3 milijone), Celehes (6 milijonov); Zahodna Nova Gvineja, ki je po velikosti na prvem mestu, šteje dva milijona prebivalcev, toda je še pod nizozemsko kolonialno upravo. Evropski kolonialisti so se kaj kmalu polakomnili tega bogatega področja. Prvi so se ga polastili Portugalci, toda Nizozemci so jih kmalu izpodrinili in že 1602. leta ustanovili družbo za izkoriščanje te dežele na otokih. Nizozemska je brezobzirno izkoriščala Indonezijo, bogato s petrolejem, kositrom, zlatom, kavčukom, čajem, tobakom, kininovim lubjem itd. Samo tako imenovana Vzhodnokidijska družba je dobila 36-krat več kot je znašal njen vloženi kapital. Takšno neusmiljeno izrabljanje je razumljivo zbudilo upor, (Osvobodilno gibanje za strmoglavljen je tujega jarma se je hitro širilo. Toda indonezijsko ljudstvo je moralo pred proglasitvijo neodvisnosti prestati še najhujšo preizkušnjo: tri An pol leta trajajočo japonsko okupacijo. Takoj po kapitulaciji Japonske je Sukamo 17. avgusta 1945 proglasil neodvisnost dežele. Britanske čete, ki so se Izkrcale v Indoneziji šest tednov po japonski kapitulaciji, so našle tam vlado, ki je bila deležna znatne podpore ljudstva in ki je lahko zagotovila varnost na svojem ozemlju. Toda cd Japoncev pregnani nizozemski kolonialisti se niso hoteli sorijazniti s tem. Nizozemska je poslala na otoke svoje čete. Kmalu je prišlo do spopadov s prišieci, 1946. pa so se začela pogajanja med Indonezijo in Nizozemsko. Naposled je bila indonezijska suverenost pripoznana, toda samo nad otoki Javo, Sumatro in Madurcro, Mir pa ni trajal dolgo. Nizozemska je hotela po vsej sili spraviti mlado republiko na tla. Spor je prišel pred Varnostni svet OZN. Sklenjeno je bilo premirje, toda Nizozemska ga je prekršila. Boji so se nadaljevali. Vmes je posegla Indija, ki je 194? sklicala v New Delhiju konferenco dvanajstih azijskih držav. Te so zahtevale takojšen umik 'nizozemskih čet in pripo-znanje republike Indonezije. Nizozemska je morala popustiti. 17. avgusta 1950 je bila proglašena enotna republika Indonezija, ki je obsegala vse nizozemske kolonialne posesti z izjemo Zahodne Nove Gvineje, ki je še zdaj v holand-« skih rokah. Zgodovina Indonezije, njen boj za svobodo in neodvLsnoat kažeta, da ni prav nič čudnega, da je bila znana konferenca aziisko-afriških dežel ravno v Indoneziji, v Bandungu na Javi. Indonezija je namreč eden glavnih činifeljev novih poti, po kateri hodijo nove države Azije in Afrike, ki so> odvrgle kolonialni jarem. In ker je Jugoslovanska zunanja politika bila vedno na strani osvobojenih narodov, a proti kolcnializmu. ni prav nič čudno, da je predsednik indonezijske republike Sukamo prispel na prijateljski obisk v našo deželo. 0 Poslanstvo zahodnega odbora petih v Kairu, ki je predsedniku Naserju sporočil predloge 18 dežel na londonski konferenci o Suezu, se je končalo z neuspehom. Eg.pt ne more ska vlada predvsem s tem prestreči očitke opozicije, ki ji očita, da sploh ne verjame več v možnost združitve .Nemčije/* @ V Pekingu se bo 15. t. m. začel VIII. kongres Kcmunlstič- sprejeti predloga o mednarodni na_ partije Kutaj.ske. Jsi bo vell- uprav; nad Suezom, kar b; ta jCCg3 pomena okrnila njegovo suverenost. Tega predloga še 'zlasti ni mo^ol sprejeti zdaj, ko Velika Britanija še nadalje in še močneje rožlja z orožjem, ko se na Cipru zbirajo .tudi francoske čete itd. Zdaj se posvetujejo, kaj je treba storiti v prihodnjo. Tako sla se sestala v Londonu britanski mihisterskl predsednik Eden in predsednik francoske vlade Guy Mollet, kakor tudi zunanja ministra ,obeh dežel, o tem razpravlja britanski parlament Itd. © Spomenica zahodnonemške vlade, poslana vladam štirih velesil, v kateri so objavljeni nekateri predlogi o združitvi Naracije, ie prišla po splošnem mnenju dokaj pozno in ob neprimernem -času, ko je pozornost vlad in svetovne javnosti obrnjena drugam — proti Suezu-Zato sodijo, da je hotela bonn- a nadaljnjo izgradnjo socializma v tej velikanski deželi, ki š'eje nad 600 milijonov ljudi. Zadnji lon^rfts KP Kivajske je bil pred enajstimi leti. (jj Dva poskusa z jadrskim orožjem so napravili v Sovjetski zvezi 2. in 10. septembra. TAS.S poroča, da so zaradi varnosti prebivalstva eksplozija povzročili v veliki višini in daleč od naselij. Q Madžarska vlada je izdala naredbo, nia podlagi katere se bodo lahko ljudje, ki ao buli evojčas izseljeni s področja pro-tj Jugoslaviji, vrni'li v domače kraje. Zagotovljena jim bo pomoč in vrnili jim bodo vs« odvzete nepremičnine. Ta naredba je predvsem pomembna za našo narodnostno manjšino na Madžarskem, ki s.o jo 7a časa informbirojevske gonje preganjali. Zagrebški veksejem — V petek so v Zagrebu v navzočnosti predsednika repubLike Josiipa Broza Trta in njegoveso-proga Jovanke odprli 51. mednarodni velesejem, na katerem razstavlja kakih 1500 razstav-Ijalcev iz 26 dežel Evrope, Azije, Afn:lke in ZDA. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je v uvodnem govoru ob otvoritvi poudaril, da postaja' Zagrebški velesejem vsako leto čedalje zgovomejSa manifestacija dveh stalnih teženj nase politika: teženj po gospodarskem napredku Jugoslavije in po čim Širšem sodelovanju med nami in drugimi deželami. Letošnji Zagrebški velesejem Je Se enkrat večji od lanskega, saj obsega z novim sejmiščem južno od Save že kar 63.500kv. m. Letos razstavlja 7C8 domačih razstavljalcev iz vseh republik, od teh 179 iiz Slovenije. Najveft prostora odpade na strojegradnjo in kovinsko industrijo, osta- lo pa na tekstilna, kemiijsko, elektroindustrijo, na lesno stroko itd. Izmed tujih paviljonov vzbujajo posebno pozornost kitajski, ^ovjetski. čehoslovaški, italijanski, poljski, romunski in madžarski paviljon. Za velesejem vlada izredno zanimanje. t Po kofevskem okraju ' Zivmorc^ka razstava plemenske živine bo 15. seotembra pri Gregorju v velikolaški občini. Priredi jo KZ Gregor. Najbo-ijšl živinorejci bodo prejeli praktične nagrade (krmila in podobno). Pripadniki predvojaSke vzgoje so v Kočevju zaključili enomesečno taborjenje. V dveh izmenah je taborilo 400 mladincev iz vsega okraja, predvsem tistih, k; jim je otežkočeno obiskovanje predvojaške vzgoje. Pokazalo se je, da bo treba s kmečko mladino delati poslej temeljiteje, zlasti na političnem področju. (°) V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet jesenske rese (100 din), rdeče deteljice (100 din). List volčjo češnje — beladone (150 din), melise (150 din), ozko-Istnega trpotca (80 din), pekoče koprive (40 din), vinogradniškega lapuha (60 din), oroha (40 dinarjev). Kastlino žcnlklja (140 din), zlato rozg6 (80 din). Korenine trobonticr* (150 din), maloga divjega janeža (300 din), velikega divjega janeža (220 dinarjev), gladeža (65 din), bodeče nežo — konipave (1°0 din), baldrljana (260 din), volčje čeS-nje — beladone (120 din), haba-ta — smrdljivi bezeg (33 din). Plodove jerebike (100 din), gloga (40 din), špika celega (50 dinarjev), sipek luščine brez se<-mena (220 din), punčkovna lepe rdeče barve brez zelenih In zdrobljenih jagod (1M0 din). Opozorilo: Nabiralte samo zgoraj navedena zelišča, ker ostalih ne ođkupirjemo več! Cvet rese nnb rajte samo toliko ^asa, dokler no bo porjavel. Pohitite z nabiranjem! &ev. 37 (340) »DOLENJSKI LIST« 1 Stran 8 Le tako naprej, dobrniške zadružnice! ' Kako in kaj delajo dolenjske kadraižnice za pospeševanje gospodinjstva, nam lepo kaže sejni zapisnik, ki ga je iz Dobrniča iposlal tov. Kirm iz tamkajšnje kmetijsike zadruge. Delo zadružnic in navodila okrajnega zavoda fca pospeševanje gospodinjstva »dajejo čedalje več lepih uspehov. Poglejmo kaj so dosegle dobrniške zadružnice pri konzerviranju sadja in zelenjave, kjer so med prvimi v okraju. Zapisnik pravi: 1. Tovarisica Milka Čerček poroča o tečaju za vkuhavanje sadja in zelenjave, ki je bil v Novem mestu v soboto in nedeljo 25. in 26. avgusta. Iz 'nase zadruge sta bili na tem tečaju dve tova rišic i, ki bosta zdaj prevzeli vodstvo podobnih tečajev po na-Jih viseli. Na tečaju sta precej ■dopolnili svoje praktično znanje, ki ga bosta z voljo in uspehi prenagli na ostala dekleta- Tečaje organizirajmo po vaseh takoj. Vlagale bi: . paradižnike, srbsko solato, papriko, kumarice-, peso, gobe, fižol, bezgove jagode, sadje, marmelado in sadne sokove. Zadružnice menijo, da je v tem tečaji: a, na Po d liscu pri tov. Kužnikovi v četrtek in petek 30. in 31. avgusta. b) n a Kalu pri tov. Kožarjev! v nedtijo in ponedeljek 2. in 3. septembra. c) na Dobravi pri tov. Anj Zupančič v torek in sredo 4. in 5. septembra. c) v Gor. K a m n j u pri tov. Noscnu. Datum določimo pozneje. Zadružnice menijo, da je v tem okolišu tečaj najbolj potreben, ker je v teh vaseh vlaganje po-vrtnine in sadja najmanj razširjeno. Zadružnice so se nato pomenile, da bodo v nedeljo obvestile svoje znanke ter jih nagovorile za udeležbo na tečajih. Pri tem naj pomagajo tudi dekleta, ki so lani obiskovala gospodinjski tečaj v Dobrniču. 30 - literski lonec in pripravo za preilačenje bo dala za J ruga, kar bo ostalo v lasti zadružnic, ostajo posodo pa 6i bodo tečajnice izposodile. Za vlaganje bo na Kal prinesla slive julka Pucelj, hrulke za kompote pa Novakova. Kožarjeva ima dovolj kumaric in jabolk rudi fca druge, ki tega nimajo. Začeia »e je tudi doba jesenskih jurčkov. Voditeljice sklenejo tudi, da bodo udeleženkam tečajev priporočale knjigi »Preprosta kosila m malice« in »Več zelenjave - več zdravja«. Tov. Čerčkova in Pie-skovičeva priporočata vsem navzočim tudi revijo »Sodobno gospodinjstvo«. Zadružnice so zelo pohvalile mesne izdelke, ki so jih konzervirale lani v decembru na tečaju žena - zadružnic. Nato se pomenijo še o tem, kaj bodo svetovale dekletom - tečajnicam, da naj prinesejo s seboj. 2. Na repi in zelju se je pojavilo ogromno gosenic, ki so ponekod uničile posevke na celih površinah. Kmetijska zadruga ima na zalogi Lindan olje in Lindan. prah, zanesljivi razkužili, Zadružnice naj priporočajo *sem sosedam, da s kemičnim sredstvom uničujejo gosenice. 3. Spomladi smo dobili 200 piščancev štajerske pasme. Navzoče so povedale, da je bila sorta mešana, ne pa čistokrvna. Veliko piščancev je že pobral kragulj, pa tudi lisica. Treba bo obnove. 4. Sklenile smo, da bo spomladi vsaka posejala čimveč zele-n jadnih semen v tople grede in jih dala za sajenje tudi sosedom. Tak je bil zapisnik. Kmalu za njim pa je prišlo na okrajno zvezo žena zadružnic iz Dobrniča tudi poročilo o uspehih teh tečajev, ki pravi: »30. in 31. avgusta je bil tečaj na Podliscu pri tov. Kužnikovi; udeležba 10 deklet; 2. in 3. septembra je bil tečaj na Kalu pri tov. Kožarjevi; udeležilo se ga je 13 deklet. 4. in 5. septembra je bil tečaj pri tov. Zupančiču na Dobravi, 6. in 7. septembra pa v Gor. Kamenju pri tov. Nosetu. Tudi za ta dva tečaja je bilo dovolj prijav.« Včasih vsega tega po naših vaseh ni bilo. Danes pa giremo ■ duhom časa in izobraževanjem žena naprej. M. C. Aloiz More Mariji Obiakovi-Bradačevi v slovo i Največji praznik Grabrovca O življenju In delu Grabrov-čanov smo pred kratkim obširneje pisali v našem (listu. Devetega septembra letos pa so imeli Grabrovčani največji praznik: svečano otvoritev vodovoda in odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Grabrovčani so se za ta pomemben praznik temeljito pripravili. To je bilo vidno na vsakem koraku po vasi, o tem so govorili s cvetjem in zastavicami okrašeni domovi, počiščena dvorišča, pometene poti in ceste ter radostno razpoloženje vseh prebivalcev. Seveda ta dan n:so bili sami. K njim so prihiteli prebivalci sosednih vasi, iz Metlike in iz drugih krajev. Nad tisoč lijudi se je zbralo sredi vasi na okrašenem prostoru, kjer so nato odkril; spomenik in odprli vodovodno pipo. Slavje je pričel predsednik krajevnega odbora ZB Stanko Nemanič, ki je pozdravil vse udeležence in orisal žrtve, ki jih je dala vas za osvoboditev in napore za gospodarski napredek Po vojni. Spomenik je odkril predsednik občinskega odbora ZB Frenk Molek, v varstvo pa ga je sprejel odbornik občinskega ljudskega odbora domačin Anton Urbas. Ta se je v imenu cele vasi toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgraditvi vodovoda in postavitvi spomenika. V imenu okrajnega odbora Zveza borcev ie čestital ©1 o ž ni m in deilovn'm i'ju-dem Grabrovca Janez Grašič ter uspehe te vasi postavil za zgled, ostalim- Svečanosti so prisostvovali tudi tajnik OLO Zvone Pere, predsednik občinskega ljudskega odbora Metlika Franc Jakljevič z večino odbornikov in uslužbencev, narodni heroj Semič - Daki in številni predstavniki množičnih organizacij in društev. Pri slavnosti sta ves ča9 sodelovala godba na pihala in moški pevski zbor ii Metlike. Grabrovčani so 'lahko ponosni na dosedanje uspehe v prizadevanju za gospodarski napredek vasi. Največja pridobitev pa je gotovo vodovod, ki so ga posvetili spominu tistih, k: so dali življenja za lepšo bodočnost nas vseh. Smrt Je spet posegla v vrste novomeških obrtnikov. V 75. letu starosti Je prejšnji teden umrl novomeški sodavičar Alojz More. Dolgo je bolehal na težki bolezni in ji nazadnje podlegel. Pokojni More je bil na Dolenjskem dobro poznan obrtnik sodavičar. V bivšem novomeškem okraju je bil zadnje Čase edini legalni obrtnik te vrste. Rad se je družil z obrtniki In Je znal biti kljub svoji zelo mirni naravi tudi zelo zabaven in duhovit, tako da so ga obrtniki imeli radi. Svojo obrt Je v Novem mestu pričel leta 1926. V sedanji Muzejski ulici si je kupil hišo in en đel preuredil za sodavfčarsko delavnico. Kot človek je pok. More pazljivo spremljal vse politične in svetovne dogodke sploh, čeravno javno in aktivno ni sodeloval na vodilnih mestih, kljub temu, da je bil član vseh novomeških naprednih organizncij in jih podpiral. Zlasti se je to nokazalo v narodnoosvobodilni volni, ko je bil simpatizer in podpornik celotnega pokreta; vsi trije sinovi so bili v NOV. Bil Je pravi partizanski oče. Nemško bombardi-rnnie Noveea mesta Iet^ 1943 mu Je zelo poškodovalo hišo in 7'3-stl delavnico. Zavratn-* in tež'-a bolezen mu Je preprečila nadaljnje delo. Da Je hit pokojni More resnično zelo priljubljen in unoštevan. Je pokazal njegov posmeh 8. septembra, ko se Je od zavedn^sra Nnvo-meš'ana naslovil* množica ljudi od blizu In daleč. Mnogo prezgodaj si odšla od nas, draga touarišica Marija. Vsi, ki smo Te cenili in Te imeli radi, smo Te spremljali na zadnji poti. Potrti in žalostni smo dojemali, da izgubljamo s Teboj borbeno in pošteno ženo, ki je v svoji zavednosti in neutrudljivosti žrtvovala vse moči za našo osvoboditev in za boljše življenje delovnega človeka. Osuobodilni boj Te je zatekel kot srečno mlado ženo ob strani zavednega moža, ki je že v letu 1942 postal žrtev zahrbtnih izdajalcev. Močno Te je to prizadelo, ni pa zrušilo v Tebi volje in poleta do dela za našo stvar. Dvignilo Te je na nadpovprečno stopnjo razumevanja idej in ciljev narodnoosvobodilne borbe. Povsod si sodelovala in Tvoj dom je bil pravo zatočišče naših hrabrih borcev. Zato si morala v letu 1943 bežati pred nemško drhaljo s partizani v Belo krajine. Tudi tu si delala in z vso vnemo zasledovala potek naših akqij in borb. Svoj dom si našla ob vrnitvi domov do tal požgan. Po osvoboditvi si dom s pridnostjo zopet postavila in se vključila povsod, kjer sta bila Tvoja pomoč in nasvet potrebna. Bila si mAd prvimi, ki so vstovili v Kmetijsko obdelovalno zadrugo, sodelovala si v množičnih organi zacijah in se zlasti na zadružnem polhi udej-stvovala kot delavna in zavedna zadrv.?nica. Biln si članica republiškega in okrajnega odbora Zveze zadružnic ter delegatka neštetih konferenc naprednega ženskega gibanja. Tudi v upravnem odboru kmetijske zadruge Dolenjske Toplice je bilo Tvoje delovno področje. Kjerkoli si bila, povsod je bilo Tvoje delo plodno. Zaradi bolezni, ki Ti je zadnja leta začela rahljati zdravje, si se morala umakniti iz javnega življenja. Bolezen Te je premagala in Te iztrgala iz naših vrst. Ob težkem slovesu Ti kot zavedni socialistični afctjtnstki in agilni zadružnici izrekamo toplo zahvalo! Spomin na Tebe ne bo v naših srcih nikolt potemnel, vedno boš ostala naš vzor! Okrajni odbor Zveze za-« družnic, Novo mesto. To in ono iz Gabrja Zadnje čase se nekateri Gabr-čani pritožujejo, da ponoči ne morejo spati. Njihove nespečnosti pa je kriva le - voda. Gabrje ima vodovod, poleg tega pa še lep studenec. Mimogrede naj omenim, da higiena okrog studenca vasi ni v čast. Voda teče in zelo dobra je, le vodovod dela vaŠčanom preglavice. Voda teče ves dan le pri enem koritu, zato je ves dan okoli velika gneča. Živina je žejna, ljudje morajo kuhati, vsakemu se naudi in na vodo čakati je res neprijetna stvai. Pa so ženske pogruntale, da ponoči teče voda tudi pri drugih koritih in so jo začele ločili ponoči. Tako te ljube ženske, ki hočejo vsem le dobro, nehote in morda tudi nevede ne dajo nekaterim spati. Mislim ca, da bi tudi one rade ponoči spale. Zato bi morali pregledati vodovodno napeljavo in popraviti kar je narobe, da bo tekla voda tudi čez dan. V Gabrju je vedno živo. Vreme je ugodno in ljudje spravljajo otavo domov. Pridnejši so se spravili že nad krompir. Pridelek Ispeta živinorejska razstava Nad 500 ljudi Se je udeležilo v nedeljo dopoldne prve občinske živinorejske razstave v Kostanjevici na Krki, ki so jo organizirale kmetijske zadruge Prekopa, Kostanjevica, Pod-bečje in kmetijsko gospodarstvo v Kostanjevici. Za razstavo je vladalo med zadružniki vel ko zanimanje, saij je od takih prireditev v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj živinoreje in zlasti še prašičereje črnopasaste krškopoljske pa srne, za katero je čedalje več zanimanja tako v domačem okraju kot izven njega. Razstava, ki jo je pripravil poseben odbor, v katerem so delalj veterinar Franc Bučar, SPORT IN mtSNAVZGODA Zmaga topliškihkegljačev V nedeljo 2. septembra so imeli topliški kegljači v gosteh keglja, če lz Rakeka. Domačini so tokrat zelo dobro kegljali In premagali goste z rezultatom 385:343, n, iv/.llko 42 kegljev. Gostom se Je poznala utrujenost od dolge po-Iti, imajo pa nekaj izvrstnih keg_ IJačev. Najboljši je bil Pregelj, ki Je s svojo Igro navdušil gledalce, nič slabši pa ni bil Vidrin. Prj domačinLh so posebno dobri kegljači popustili, sicer bi lahko podrli vsaj 400 kegljev. Za KK Toplice sta bila najboljša Sebe-nik in MIlan Zupane. Kegljali so v mednarodnem slogu z novim načinom sojenja. S. F. Topliski in rakeški kegljači REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA: GLADKA, TODA TEŽAVNA ZMAGA NOVOMEŠČANOV PARTIZAN (N. m.) : OK KAM-JSIK — MOŠKI -\ : 0 (18:16, 15:13, 16:14) Kamniški odbojkarjl so že od nekdaj zelo nevarni nasprotniki novomeškim. Pravijo celo, da znajo Kamnlčanl ravno proti Novomeščanom najbolje zaigrati. Tako je bilo tudi to pot. Novo-ir.eščanl so bili tavoriti, toda naleteli so na veliko večji odpor kot so pričakovali. Imeli so precej težav, preden so uspeli uklonili žilave ln borbene domačine. Moštvo je tudi tokrat nastopilo V postavi, ki le bila uspešna že prati Iliriji. Ekipa Je v glavnem zadovoljila, čeprav nI Igrala nabolje. Med vsemi se Je najrjoij KEGLJANJE Kegljaška podzveza za Dolenjih o ima v Novem mestu se vedno nagradno kegljanje, ki bo zaključijo v nedeljo. 16. sept.. ob ID. url. " , H so ketllači podrli 12 krat 17 lesov. Tudi dobremu kegllaču pa so cloaedal nt posrečilo podreti več kot 27 lesov. Kegljači si prizadevalo, da bt podrli čimveč ke-gUev In tako dosegli čim lepic nagrade — radio, kolo, obl*ko Itd Prav tiko Je pri ke^llačicah. Izmed katerih Je tov. Berta dosegla do^edni nalbollšl rezultat 21 lesov. Ketfljačl In kefljicio« ll Ncvepa me«ta. Dol Tonl'e. SenMerneja. pridite nn kenMISče na Breg In pokažite svote znanle. saj so nagrade vredne nad 100.000 din! Kegllnnle Je vsak delavnik ln Ob nedeljah od 14. do 23. ure. l/kazal Dolenc, pa tudi Golež Je bil med boljšimi. Pred številnimi gledalci Je tekmo dobro sodil Šinkovec iz LJubljane. Torej to Je bila spet ena od tistih »3:0«, na katere bi se morali Novomeščanl kar aboniratl, ker bodo morda ravno razlike v nizih odločale o končnem zmagovalcu. Do sedaj so Novomeščani na najboljši poti. Le tako naprej! Glavna bitka za zmagovalca se odvija med našim Partizanom in ravenskim Fužlnarjem. Tokrat so Fu-tlnarjl odpravili (na domačem Igrišču!) nevarnega nasprotni.« IJubllnntkn Olvmpljo s 3:1. Čeprav Je bilo določeno, da v Kamniku nastopijo tudi novomeške odbojkarice Je bilo to srečanje preloženo m poznejši termin. Prihodnjo nedeljo bosta obe novomeški vrsti potovali v Ljubljano. Stenska pravzaprav v Vevče. Tom se bodo pom*rlll ■ 7.0K Ljubljano oziroma a Paplrntčarjem. PARTIZAN (Kočevje) : ELAN (Novo mesto) 2:1 (2:0) V nedeljo. 9. septembra, popoldne )e bilo odprto novo nogo metno igrišče Športnega društva .Elan- s prvenstveno tekmo meri I. molitvom Partizana Iz KočevJn In domačim »Elanom«. Pred tekmo Je tov. Vnlentlnčlč v imenu ObLO nred zbranim! moVvl Partliana. »Elana« in stare garde • Kandllnmjiiev« s k»-atk;m nagovorom odprl igrišče, pou tarll pomembne prisoevke ljud«ke oblasti, JLA, mladinske brigade ter delovnih kolektivov k dograditvi igrišča ter ga predal mladini v uporabo. Moštvi sta pokazali lepo, ostro Igro, v kateri so prednjačili gostje s povezanejšo igro, domačini pa z borbenostjo. V I. polčasu so prevladovali gostje, v drugem domači igralci in bi neodločen rezultat bolj ustrezal poteku igre, ki pa jo je močno oviral težak, še ne utrjen teren. V predtekml stare garde »Kan-dijanarjev« so »Zeleni« premagali »Plave« z rezultatom 4:3. V. M. Atleti na državnem atlelskem prvenstvu Nekaj atletov TVD Partizan iz Novega mesta Je nastopilo na državnem atletskem prvenstvu, ki Je bilo preteklo nedeljo v Zagrebu. Najboljši uspeh je dosegla Kožarjeva, saj je s skokom 140 cm v višino zasedla peto mesto. Upoštevati moramo, da Je 6e mladinka in da so bile na startu zbrane vse naše najboljše skakalke. Manj sreče Je imel Potrč, kateremu tokrat nI šlo po sreči in Je skočil le 170 cm. Gotovo bo itmel na mladinskem državnem prvenstvu v Sisku več sreče. V Zagrebu je tekmoval tudi Doki v teku na 800 m. Čeprav Je izboljšal svoj ln društveni rekord, v tako močni konkurenci ni mogel uspeti. J. G. KOŠARKA JESENICE : PARTIZAN (N. m.) 106 : 68 Tudi drugo kolo Jesenskega dela področne košarkarske lige se Je končalo s porazom novomeških košarkarjev. V prvem polčasu so domači še nekako dohajali goste, nato pa so popustili in izgubili tekmo s skoraj 40 točkami razlike. Igrali so raztrgano: pozna se jim, da nimajo pravih rcalizatorjev, kajti kakor hitro Je posla sapa Petriču, so Jeseničani naskok povečali. Start novomeških košarkarjev nas nt zadovoljil. Ker se bodo v prihodnlih tekmah pomerili le Se z močnejšimi nasprotniki, ne kaže, da bt popravili plasman. Seveda pa zato še nI treba vreči puSko v koruzo. Z vestnim treningom in v tekmah i boljSim! nasprotniki se izpopolnjule z.nanie !n se pridobivajo potrebne izkušnje. V nedeljo bomo v Novem mestu gledali košarkarje ljubljanske Olvmpl.le b, ki sodijo med nsibnljše ekipe v tej ligi. Tekma bo kot navadno ob 10. url na Loki KEOLJACI IN KEGLJAClOE IZ ZAGREBA IN DOI„ TOPLIC V NOVEM MESTU Kegljaško društvo Gorjanci Je Imelo v nedeljo v gosteh kegljače ln kf-rljačice lz Zagreba ln Dol Toplic. KeglJaSkl krožek Luknja 1e premagat kegljače iz Dol Toplic z rezultatom 171 proti 253 podrtih kegljev. Najboljši pri Luknll Je bil tov VencelJ. pri Toplicah pa Domini Hrovat. Kegllaskl krotek Vseh devetih 1e bil oremap.rm ■ >d OT.I (Omladinska Tvornica ,Te-ilnstvo Zagrebi 27b nroti 9^2 /a Zn'greb. Nliboljli kegfjiČ pri VseJi levi * le bU nllhov ore's^-'n'V Frane Zupančič, pri OT.T pn Vinko Mlhevc. Kfg1jB*kl krožek Mnjolka Je premagal žemkl krožek OTJ z 241 proti 195 podrtih kegljev. Pri Majolki pa je biia najboljša ke-gljačica Slavka Jerman, pri OTJ pa Mandica Asič. Vse igre so bile odigrane na novem kegljišču pri Vrhovniku; za srečanje je bilo veliko zanimanja. Takih srečanj si kegljači v Novemu mestu še želUjo. M. B. v Kostanjevici Franc Grubič, Anton F.ilipčič, Karel Lenčič, Jože Jenčkovec, Milan Colarič mL, Karel Kerin, Pavel Majcen in Karel Kunta-rič, je dobro uspela, komisije za ocenjevanrje pa so imele zaradi odlične organizacije naravnost lahko delo. Razstavo so si ogledali tudi ljudski poslanci ing. Jože Levstik - Vid. France Dragan, France Kerin in kmetijski, strokovnjaki iz Ljubljane, Novega mesta in Krškega, med njimi dekan fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino tov. Zavrnik. kj so pohvalili dobro pripravljeno in skrbno izvedeno prireditev. Kmetije zadružniki kostanj e-viško- podboške občine so pripeljali na razstavo 44 krav, 27 telic, 7 bikov, nekaj govej.h družin in nad 40 plemenskih &vinj, plemenk mladic, tekačev, odstavljencev in merjascev kr-škopaVjske pasme. Najboljše ži-vaili so dobile diplome okrajne zadružne zveze in republ. odbora za živinorejo pri GZZ Slo- venije, posamezni rejci pa še posebne nagrade, medtem ko je bil dogon živali na razstavo povrnjen vsem udeležencem. Za najboljše bike sta dobila 1. in 2- nagrado Alojz Colarič iz Podbo&ja ter Franc Sivec iz Grobelj, nagrade za najboljše ocenjene krave so dobili rejci Angela Bučar iz Kostanjevice, Anton Zorko iz KZ Prekopa in Martin Cvetko n Dobrave. Poleg tega je odbor nagradil še 7 nadaljnjih rejcev pasemskih krav. za telice pa je podelil prve tri nagrade rejcem Francu Turku iz Ostroga, Kmetijskemu gospodarstvu iz Kostanjevice in Aloj-ziji Divjak iz Dol. Prekope. Za telice &o bile izplačane še poseb&j 3 nagrade. Razstava je bila uspel Pregled triletnega dela živinorejskih odsekov 3 kmetijskih zadrug v občini, ki so z uspehi v napredku živinoreje pokazali pot. po kateri bo šV> kmetijstvo v občini naprej. Udeleženci so dobiili tudi tokrat od kmetijskih strokovnjakov obilo dobrih napotkov zlasti za nadalrjnje izboljšanje govedoreje in prašičereje. je povprečen. Tisti, ki so imeli dobra semena in so negovali rastline, so več pridelali. Zgodilo se je pa tudi, da je bil nekje iz nemarnosti krompir okopan šele takrat, ko je bil že za ogrebanjer prevelik. Otroci si bodo večinoma samd zaslutili denair za šolske potrebščine. Pridno so nabirali zdravilna zelišča, borovnice, maline ia robidnice, katere je odkupila kmetijska zadruga. Le ko bi imelt malo več časa za nabiranje! Pasti morajo živino. Tisbi, ki vei dan pasejo v Gorjancih, se kar pohvalijo. Všeč jim je tam, vsaj ni treba živine vedno zavračati. Nerodno je le, da morajo z živino vsak večer domov. Morda se bo tudi to čez čas spremenilo ia izboljšalo v korist pasfir;env Vaščan I i fz Rosalnic Nedavno smo imeli v Kosal* nicah lepo uspelo gasilsko veselico in sploh je pri nas kar živahno življenje. Stari in mladi gas.ilci se pridno udejstvujejo v svojem društvu, zlasti sedaj, ko imamo motorno brizgamo. Do lani smo imeli le ročno, pa še ta je bila v slabem stanju. Gasilski dom, starega so nam uničili Italijani, smo si tudt zgradili. In kako je koristen za vse nas. Mladina ima v njem svoje sestanke, včasih pride kdo pa nam predava o kmetijstvu in drugih potrebnih rečeh. V domu šahiramo, tam so razne prireditve dn igre, tudi od drugod pridejo včasih gostovat. Zene že sedaj obljubljajo, da bodo priredile v domu prav tako lero proslavo 8. marca kot je bila letošnja, če ne bo še lepša. Tako je naš gasiLski dom res središče kulturnega in družbenega življenja v Rosalnicah, in vsi, stari in mladi radii zahajamo vanj. K. S. • Iz Velikih Lašč Občinski praznik velikolaške občine bo 19. septembra, spomin na dogodke septembra 1943 leta, ko so par.izanske enote uničile belogardistično postojanko na Turjaku. Kot vsako leto, se tudi letos občani vneto pripravljajo na ta dan. Praznovanje bodo povezali s prikazom gospodarstva. V Velikih Laščah bo velika razstava rodovniške in ostale živine. Razstavili bodo nad 500 glav govedi. ŠAH NOVOMESCANI so pobrali VSA prva MESTA NA okrajNEM BRZOPOTEZNEM PRVENSTVU V straži Preteklo nedeljo so v Straži priredili okrajno brzopotezno prvenstvo za moštva m posameznike, organizirano v sklopu proslav občinskega praznika Straže. Na prvenstvu, ki je bilo prav dobro organizirano, Je sodelovalo 24 ša-histov iz Trebnjega, Novega mesta in iz Straže, medtem ko se prvenstva niso udeležili CrnomalJ-ci iz neznanih vzrokov. V tekmovanju moštev so imeli glavno besedo Novomeščani, ki so nastopili v postavi: Prime, Gajskl, Fink, Avsec in Picek. Vse dvoboje razen proti straški Svobodi so odločili v svojo korist z najvišjim možnim izidom 5:0 in tako zasluženo osvojili naslov okrajnega moštvenega prvaka. — Drugo mesto so osvojili stražanl, ki so premagali obe moštvi Trebnjega s 3:2, Novomeščanom pa so edini uspeli odvzeti točko (Kregar, ki je bil najboljSi v moštvu Svobode Je premagal Av-sca (N. m.). Prav razveseljivo je, da so trebanjski šahisti končno začeli nastopati. Tokrat so sodelovali kar z dvema ekipama, ki sta bili skoraj popolnoma izenačeni, vendar pa jim še manjka Izkušenj. v finalu Je bil nalboljSl Ivan GaJskt (N. m.), kt je premagal vse nasorotnlke razen Avsca in lica. S točko In pol prednosti pred drugoplasiranim Primcem Je osvojil naslov okrajnega brzopoteznoga prvaka. Tretji je bil s pol točjte manj Ferdo Avsec. Po R In pol točke sta imela Barbič (S) in Fink (N. m.), ki sta delila' 4.-5. mesto, sledili so še Trebanj-cl Tlc. Cvtr In JaDolj s 5 točkami. M'belln tn Pavlin (oba S.) 4 točke Itd. v tolažllnl skupini sta zmagala Je^ko (n m.) In Bnnčlna fT) s 7 točkam' pred Staniekovo. Kregar-Jem (oba S.). Oodnjnvoem (T) ln tako dalje. NajboUša moštva !n posamezniki so nrejell snomlnske dlolome Okralnega Šahovskega odbora Novo mesto ln lepe praktične nagrade. NA BRZOPOTEZNEM PRVENSTVU 8đ novo MESTO Kot pripravo za okrajno prvenstvo Je SD Novo mesto organiziralo brzoturnlr, na katerem je med 10 udeleženci presenetljivo zmagal Samo Medic s pol točke prednosti pred glavnim favoritom Sitarjem" Tretje mesto le osvo-llm Pr 'ne. pol točke za nI i m pn |(> bil Cnjskl Dok! jc osvojil peto mesto, Fink šesio. Picek sedmo. Avsec osmo Itd. Konkurenca na tem brzoturnlrlu le bila velika, 7.8to niso Postala številna presenečenja. Plcek" le premaual Gal-skega ln Finka, Doki Sitarja, medtem ko 1e 7mflPr,v?!cu MMIcu tadal edini poraz Sitar. F. M. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO ■KRKA« NOVO MESTO; od 14. dO 17 IX.: angleški film »Purpurna dolina«. Od 1U. do 20. IX.; ameriški film »Strah«.t DOM JLA — NOVO MESTO: od 14 do 16. IX. francoski film »In-trlgantke«. Od 18. do 20. IX.: angleški film »Vitez iz Kartona«. ČRNOMELJ; od 13, dO 16. IX.: ameriški film »jKapetan Keri«. 18. in 19. IX.: ameriški barvni film »Nežna pesem«. METLIKA; 15. In 16. IX. nemški film »Dežela smehljaja«. 19. IX.: »Oženjem samec«. KOČEVJE: od 14. do lft. IX.: Indijski bairvnl fiim »Mangala hči Indije«. Od 18. do 20. IX.: ameriški barvni film »Ju2no od Sahare«. ŠENTJERNEJ: 15. ln 16. IX.: ameriški film »Poženi Joe«. TREBNJE: 15. in 16. IX.: amern. ški film »Begunci iz Faita«. Predstava v nedeljo ob 15. in 20. url. KOSTANJEVICA 16. IX.: »Tri korake do vešat«. GRADAC; 14. IX.; italijanski film »Kako sem odkril Ameriko«. DOL TOPLICE; 15. ln 16. IX. angleaki film »Kruto morje«. 19. IX,: Jugoslovanski film »Šolaj a«. moki?ONOG: 15. m 16. IX.: francoski film »Trenutek resnice«. Potujoči kino Novo mesto bo predvajal film »Mr. Hobson v škripcih«; v četrtek. 13.9. ob 19 unl v Birčni vasi; v petek, 14. IX., ob 19 ut\ na Otočcu v šoli, v soboto 15 IX., ob 19. uri v Stopicati v šoli in v nedeljo. 16. IX. ob 15. uri v dvorani n« Dvoru ln ob 18. ur\ v dvorani v Straži. MALI OGLASI Kupim omaro, dobro ohranjeno, za obleko ln perilo. Ponudbo z navedbo cene pošljite upravi Dolenjskega lista pod »Dobro ohranjena«. Prodam violo, lepo ohranjeno, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista." Prodam srednje težak voz: Ivan Kastelic, Dobrava, p. Dobrnič. Prodam bišo t gospodarskim poslopjem In 4 ha zemlje, deset minut od Kostnnjevlce. Knmpleino poMltVf za spalnico v starejšem slogu, vendar .dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za les Ponudbe pod »Takoj« na upravo Dolenjskega lista (400-56). Prodam travnik, primeren za stnvbišče, v Izmeri 50 a tik železniške postale Novo mesto: Alojz Gerdenc. Gor. Karteljevo 11, p. Mirna peč. . Industrija čevljev v Dol. Toplicah sprejme takoj knjigovodjo. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo. Prodam hišo z ■gospodarskim poslopjem in ysem inventarjem, 8« a vinograda, 1.04 ha sadovnjaka in orne zemlje, bukov in kostanjev gozd za drva in kolje. Posestvo je v Globočdolu štev. 9, nedaleč stran od nove avtoceste Zagreb— Ljubljana. Ogled in podatki do 15. oktobra na posestvu pri Alojzu Mervarju, pozneje v Zagrebu, Medvedgrajska 47-b pri Martinu Pirkoviču pismeno ali osebno. Sredi avgusta sem našla na cesti od Mokronoga proti Lakencu pleteno Jopico. Kdor jo Je izgubil, naj se zglasi pri Ivanki Jordan, Gor. Lakenc pri Mokronogu. KDOR JE IZGUBIL moški pulover, brezrokavnik sive barve, od Gospodične do Gabrja, ga lahko dobi pri upravi Dolenjskega lista v Novem mestu. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike meril (podjetja, kmetijske in obdelovalne zadruge, trgovine, obrtna in gostinska podjetja kakor tudi privatnike), ki s svojimi meril*, ku- pujejo in prodajajo lastni pridelek ali uporabljajo katero koli merilo v javnem prometu, da bo od 21. septembra dopoldne do 2. oktobra popoldne redni periodični pregled in žigosanje pri podjetju »Kovinar« v Novem mestu. Lastniki meril naj prineso s seboj merila očiščena. Merila morajo predložiti v preizkus tudi oni lastniki meril, katerim niso bila izročena vabila. Občinski ljudski odbor Novo mesto ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža ln očeta ALOJZIJA MORETA iz Novega mesta se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetja in vence ter spremili pokojnika na njegovi zadnji po|l. Posebno se zahvaljujemo oblastem, družbenim in političnim organizacijam za izkazano čast in pozornost, posebno pa govornikoma za poslovilne besede, kakor tudi pevcem in godbi. Vsem iskrena hvalal Družina Moretova IZ MATIČNIH URADOV Ncvo mesto V času od 1. do 9. septembra Je bilo rojenih 12 dečkov ln 9 deklic. Poročili so se; CimermančiČ Mihael, kmetovalec s Hriba, in Kastrevec Frančiška, hči kmetovalca iz Hrušice Umrli so: Trlep Jože, kmečki delavec, 45 let, iz Bogneče vasi. Bokavšek Jakob, upokojenec, 64 let, lz Novega mesta. More Alojz, sodavičar 74 let, :z Novega mesta. Oblak Marija, 47 let, kmetovalka, iz Podhoste. Novak Metod, zasebnik 33 let. iz Žabje vasi. Kek Jože, otrok, 3 mesece, s Studenca. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNIC? Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Lokar iz Dol. Straže — dečka, Cecilija Cabec iz Orehov-ca — dečka, Fani Novosel s Cika-ve — deklico, Marija Opalk iz Podgore — dečka, Marija Volf 1z Soteske — deklico, Dragica Butina lz Kočevja — deklico, Marija Košir Iz Semlča — deklico, Matilda Zupančič iz Smlhela — dečka, Rozalija Petrič s Tuševega dola — deklico, Karlina Petan iz 1'odturna — deklico, Lidija Seni-ea lz Menlške vasi — dečka. Angela ZuDevec lz Gor. Ajdovca — dečka, Kristina Kambič iz Črnomlja — deklico, Jožefa Dlmic b Trebanjskega vrha — dečka, Ivan- ka Zavrl s Hudih Raven — deklico, Ljudmila Rus iz Ljubljane — dečka, Kristina Zeletelj iz Zago-rice — dečka, Marija Strmec s Sela Sumberka — deklico, Ljudmila Beguš iz Radovljice — dečka, Fani Plaveč z Dobličke gore —deklico, Angelca Campa iz Gabrja pri Semiču — dečka, Angela Vidic iz Drašče vasi — deklico, Tončka Barbič Jz Vlašičev — — deklico. Kronika nesreč Pretedtii teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeškj bolnišnici: Barle Avgust, vojni invalid iz Gor. Podboršta, sc Je s sekiro usekal v levo nogo. KajpaT. Ja Matijo, upokojenca lz Novega mesta, ie sosedov pes ugriznij v brado ln levo stran hrbta Mavsar Ivan, sin posestnika z Vel. Slatni-ka. je padel z voza m si poškodoval levo nogo. Heidlerju Štefanu zidarju iz Salke vasi, so na desno nogo padla železna vrata. Kuzma Anton. sin rudarja z Dragatu-6a, j9 doma padel s sflcedinja in si poškodoval levo roko Lumbar Gabrijel, uslužbenec iz Črnomlja, Je padel z motorjem ob voz ln s; Poškodoval levo nogo. Suteju Rudolfu, sinu posestnika iz Za-gozdaca, je v gozdu padel na levo nogo hlod. Metriko Ivan, vodla montaže [x Sentjernda. si 1e porezal dva prsta na levj nogi. Turk Stane, delavec iz Brusni«, Je padei z droga in Bl po&kodovai glavo. " aDOtENJSKI fclST« ^ Stev. 8T (3j*8$ Ob novem šolskem letu Pogovori o jeziku {Nadaljevanje s 1. strani) KADRI Lani je bilo na vseh osnovnih šolah 353 oddelkov, letos pa jih bo nemara celo 3fil. Za vse te oddelke je na razpolago 298 učnih moči. Od teh ima popolno izobrazbo 118 učiteljic, 152 je učiteljskih pripravnikov, 20 učiteljev - tečajnikov (ti se sedaj na tečaju pripravljajo za izpit za diplomo), 5 upokojenih učiteljev in trije strokovni. Na vseh osnovnih šolah manjka 68 učnih moči, na novo pa smo jih dobili le 16. Se bolj porazno je vprašanje učnega kadra na nižjih gimnazijah. Na teh manjka 48 učnih moči. Na nižjih gimnazijah poučujejo: 2 profesorja, 12 predmetnih učiteljev, 32 učitelj ev-pripravnikov, 37 učiteljev, en itrokovni učitelj, 3 strokov, pripravniki, 6 absolventov višje pedagoške šole in 5 honorarnih moči iz vrst upokojencev. Na vseh nižjih gimnazijah je 70 oddelkov. Da so pri takem pomanjkanju učnih moči ostali prezaposleni, ni treba poudarjati." To pa nujno vpliva na kvaliteto poutca. Navzlic vsemu temu so bili učni Uspehi na šolah lani dobri. STALNOST KADRA Za dosego vzgojno izobraževalnega uspeha je potrebno daljše bivanje prosvetnega delavca v kraju. 'Iz prakse je znano, da doseže največ uspeha in zaupam j a pri prebivalcih, kar Je predpogoj za uspeh, učiteljska družina, ki ostane dlje časa v kraju. Prav takih učiteljskih družin pa najbolj manjka. Mlada učiteljica, ki pride na šolo v vas, si težko pridobi spoštovanje pri vaščanih, zlasti ker zaradi težkih življenjskih pogojev hoče čimprej stran- Vendar imamo dckaj mladih učnih moči, ki se uveljavljajo v šoli in šolskem okolišu. Takim mladim močem pa je še toliko bel j potrebna pomoč ljudskih in šolskih odborov. POMOŽNE SOLE Lani je bil ustanovljen po sporazumu s starši v Novem mestu oddelek za defektne otroke. Po poročilu republiške inšpekcije so bili doseženi na tem oddelku zelo dobri uspehi. Svet za šolstvo pri OLO je mnenja, da bi bilo potrebno ustanoviti take oddelke pri vseh večjih šolah. Z njim; bi veliko pomagali otrokom, ki zaradi defekt-nosti teže dojemajo učn0 snov, Tečaj za učiteljske pripravnike v Novem mestu Od začetka septembra teče na novomeškem učiteljišču poseben tečaj za 18 u&itelj-kih pripravnikov, ki bodo te dni polagali maturo in dob ili potrebno kvalifikacijo za svoj poklic. To je zadtoji tečaj take vrste. večkrat pa so tudi predmet spedtikanja zdravih otrok. V Smihelu pri Novem mestu obstaja že dve leti tudi dopolnilna šola za partizanske otroke. Lani so bili v njej otroci iz novomeškega in kočevskega okraja. Sola bo tudi letos, za SKUPNE NALOGE — SKUPNA tudi občinski ljudski odbori mo-ODGOVORNOST rali skrbeti, za prosvetni nara-Gradnja novih šolskih stavb ščaj. Podjetja štipendirajo stroje slej ko prej najtežja, pa tudi kovnjake, ker jih potrebujejo v najdražja in najdaljša naloga, proizvodnji, ljudski odbori Pa Ce bi zgradili vsak^ leto deset bodo morali skrbeti za prosvet-šolskih stavb, bi v desetih letih ni kader. Na mnogih občinah komaj ustregli sedanji potrebi, nimajo niti referentov za šol- naslednja leta pa je vprašanje, Letos ne bomo zgradili niti ene; stvo in so to nalogo naprtili že ker verjetno ne bo več otrok, kako bo prihodrnje leto, še ne. ki imajo pogoje za to šolo. vemo. V nedogled teh gradenj Zdravko Mestnik (L d — novomeška gimnazija) — NA CESTI. Tak je svet v otrokovih očeh: odprt, nezamotan, preprost in jasen, kakršno je tudi otrokovo podoživljanje. Razstava ob koncu šolskega leta je pokazala prav posebno sproščenost mladih risarjev novomeške gimnazije. DRUŽBENO UPRAVI.TANJE V ŠOLAH TERJA VEC PRAVIC .Šolski odbori, ki &o izvoljeni pri vseh šolah, so koristma oblika družbenega upravljanja v šolstvu. Večina šolskih odborov v našem okraju je pravilno razumela nalogo, ki jim jo je zaupala družba. Z njihovim pravilnim delom postopoma raste pri- ljudeh zavest, da je šola pravzaprav njihova, odnos do nje se spreminja. Res so se šolski odbori spočetka zanimali največ samo za materialno oskrbo šole, sedaj pa se njihovo zanimanje razširja tudi na vsebino šolskega dela. Zanimajo se za učne uspehe, skrbe za obisk, proučujejo socialna vprašanja posameznih učencev in podobno. Vsekakor bi morali dati šolskim odborom tudi pravico soodločanja pri upravljanju šolskega proračuna. Najboljši šolski odbori v okraju so v Šentjerneju, na Dvoru, v Drašičah in še nekateri. Vsi šolski odbori so ekupno z učiteljstvom preštudirali načrt o reformi šolstva. Primerna oblika družbenega sodelovanja pri upravljanju šole so roditeljski sestanki. Razprava na njih se je prenesla iz prejšnjega izpraševanja o redih tega ali onega učenca na mnogo širše področje, postali so šola za starše in stična točka med učiteljem-vzgojiteljem in starši-- Tako skupno obravnavanje uspehov v šoli in učne snovi ter izmenjava misli o celotnem izobraževanju otrok rodi samo dobre posledice in odpravlja prepad med domom in šolo, ki ponekod še obstaja. takoipreobremenjenim tajnikom, V takih krajih je sodelovanje med prosvetnimi delavci in občinskim ljudskim odborom slabo. S skupnimi napori je laže rešiti težavne probleme, in prav teh je v šolstvu in izobraževanju izredno veliko. In če le kaj, je vzgoja in izobraževanje splošna družbena naloga. Predsednik vlade šele na petem mestu Po tradicionalni položajni listi v Anglitji pride za kraljem in njegovo družino kanterburvj-skt nadškof kot vodja anglikanske cerkve. Na tretjem mestu je Lord kancelar, najvišji uradnik angleškega pravosodja. Na četrtem mestu je yorški škof in šele po vseh teh, na petem mestu, 3e predsednik vlade. Zgodovinska- lopata Kmet Vicko Antičević z otoka Pelješca čuva lopato, s katero Drugo vprašanje so učne mo- je njegov ded delal pri kopangu či. Doslej je bila skrb za uči- sueškega prekopa. Vsekakor za-teljski naraščaj prepuščena pred- nimiva lopata, zlasti danes, ko vsem okrajnemu ljudskemu od- je sueški prekop tako v boru, v bodoče pa bodo nujno »ospredju«. »Pometi najprej pred svojim pragom!« Tako bi nam lahko zabrusil kdo, ki je prebral naš prejšnji sestavek. In prav oi imel. Vanj se je namreč — pa ne po naši krivdi — prikradlo več napak. Naj jih kar takoj popravimo! V četrtem stolpcu je tiskarski škrat besedi pomanjkljivo izmaknil en j, pa sta v resnici potrebna dva, kakor je zapisano danes. V peti koloni je treba brati: »Ne bom navajal, od kod so primeri vzeti ,..« in ne: od kot. V šestem stolpcu hi bilo kajpada prav: »Stavim, da nalogi (ne naloge) ne bo kos.« Tako. Upajmo, da je domači prag pometen, zdaj pa si oglejmo nekaj stvari, ki so nam ostale še od zadnjič ali pa so se nabrale na novo! 1. Ta odlok jo bil v gotovih točkah nekoliko pomanjkljiv, kar se je pri izvajanju gotovih nalog v praksi pokazalo, da je prišlo do nekaterih nesoglasij med prejšnjo in novo upravo. — Pisec je kar dvakrat napačno rabil pridevnik gotov. Le-ta namreč pomeni: prepričan sem, ne dvomim, n. pr.: Gotov sem (prepričan sem), da bo Janez prišel. V našem primeru bi bilo treba reči: V nekaterih točkah, nekaterih nalog. Dalje: izvajanje nalog in praksa pomeni isto, zato eno lahko brez škode odpa- ne bomo mogli odlagati, kajti potrebe rastejo iz leta v leto. Dolenjski vajenci, ki so preživeli počitnice v koloniji Društva prijateljev mladine v Poljanski dolini, pred Prešernovo rojstno hišo na Vrbi... 4. V noči od preteklega četrtka na petek je nenadoma izbruhnil v gospodarskem poslopju Tomo Strela v Mokronogu požar.— V slovenščini sklanjamo oboje: ime in priimek, torej: pesmi Simona Gregorčiča, življenje Josipa Jurčiča. Stavek naj bi se glasil: V četrtek ponoči je v Mokronogu nenadoma nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Toma Strela. 5. Imenovana komisija še ni uspela v tem času pripraviti dopolnitve odloka, zato predlaga« da bi okoli (!) teh problemov šo nadalje delala.— Lepa reči Če bo komisija delala, kakor obljublja, še naprej okoli problemov, potem bomo najbrž dolgo čakali, da se stvar premakne, samo okoli bo premalo ... Sicer nimam vzroka, da bi dvomil v pošteno voljo komisije, toda izrazila se je res sila nerodno; Zupančič hi rekel, kakor smo slišali zadnjič: preklada besede kakor polena. Slovenci delamo kako stvar, pri kakšni stvari ali na kakšni stvari. Jezikoslovec že dolgo dela za novo slovnico, na novi slovnici itd.— Potemtakem bi bilo v našem primeru treba reči: Omenjeni komisiji se doslej še ni posrečilo izpolniti odloka, zato predlaga, naj bi smela še nadalje delati na tej stvari. 6. Potrebno odkazovanje gozdnega drevja iz varstvenih ukrepov ... lahko odkazujejo pristojni operativni organi,___Podobna čobodra, kakor smo jo Imeli zadnjič pri »prenašanjuj Preločani bodo gostovali v Portorožu Počitnice! Res hotel sem si jih privoščiti v Beli krajini. Prišel sem, kakor prihajam že več let, v revno, skoraj se mi zdi od vseh pozabljeno Belo krajino. Počitnic pa tu ne poznajo, tu je teba delati. Poleg vsakdanjega dela je. treba pripraviti domačo folklorno in tamburaško skupino za nastop v Portorožu, kamor so povabljeni. Adi jo počitniice! Dve uri programa je treba spravita skupaj. Prejšnja leta smo v počitnicah naštu-dira'i 17 starih kol in mnogo domačih pesmi. Letos se bo treba naučiti še 5 novih folklornih plesov. Začeli smo s koroškimi: »Vi-soči rej«, »Svatbeni rej« in »Svatbena polka«, nato pa Še hrvaško »Stara baba« in predgrajsko «■ Most« in »Naša mlada nevesta«. Vse to se bomo na novo naučili, kar pa že znamo, ponavljamo. Odprava mnogoženstva Predsednik Tuniške vlade Ha. bib Burgiba je izdal odlok o odpravi mnogoženstva v Tuniziji. Poslej si bodo tudi Tu-nižanke lahko svobodno izbirale može, možje pa bodo smeli imeti samo po eno ženo. Prav tako pesmi, kajti folklore brez pesmi ni. Mnogo truda je treba, preden se kmečka mladina nauči .dobro plesati 22 kol in plesov. Kot rečeno, prišel sem na počitn:ce, ki sem jih zelo potreben. Moje delo v tržaškem SNG ni lahko. Malo nas je, zelo sem utrujen, toda ker ni v domačem kraju nikogar, ki bi z mladino kaj več delal, sem poprijel, ker vidim, da je mladina že^na folklore. Večer! Nad Belo krajino j"e legla pozno poletna noč. Kmalu bo OTROŠKA PARALIZA JE STARA BOLEZEN Otroška paraliza ni novejša bolezen. Mučila je ljudi že pred tisočletji, Siarei egipčanske freske kažejo ljudi s tipičnimi znamenj« te hude bolezni. V neki egipčanski grobnici iz 37. stoletja pred našim štetjem, so našli okostnjak moškega m na kosteh okvare, ki jih more povzročiti le otroška paraliza. Vendar učenjak: še niso odkrili, aH je ta bolezen takrat tudi razsajala kot epkie-mia. Prva epidemija otroške paralize je izbruhnila leta 1835 v Londonu, zapel čriček in črnina bo zorela. V šoli je vaja. Skozi tišino ipolet-ne noči odmevajo vesele, nato pu žalostne melodije, ki plavajo nad strehami, nad okni in se prelivajo med ljudi, utrujene od dela. Vaja se je pričela, šolski razred je oživel. Tam vodi kolo lepa Anka, tam se vrsti v hitrem domačem kolu četvorica mladih ljudi Tako se je zvrstilo ta večer nad dvajset plesov in zadonelo mnogo veselih pesemi. Stoj! Ne gre! Ponovimo. Vsak večer, vsak večer... Iz mladih teles teče pot. Naša skupina je prejšnja leta nastopala v Celju, Novem mes>ru in v Trebnjem, po vsej Beli krajini in drugod po Sloveniji ter žela lepe u?oehe, zato se moramo za nastop v Portorožu še bolj pripraviti. 2e gre na polnoč. Zjutraj bo treba vstati in trdo delali na polju, zato moirsmo končali. Vas spi, sanja in kmalu se zgubi zadnji plesalec skozi vrata preločke hiše. Nad strehami bdijo zvezde in se počasi pomikajo proti zatonu. Nehote se spomnim Zupančiča: »O rodni dom, o hiše očetove streha bi...« Stanislav Srarcšinič t /nnJiuaž 145. Brazgotine« je takoj zaslišal ropot prihajajočega avtomobila. Požvižgal je tovarišem v znamenje, da ie morajo umakniti, ker je dečkoma p^fšla pomoč. Toda mešanec, ki ga je rana od Rokove puščice vedno huje skelela, ni mogel tako hitro za njima-Kot puščica Je pridrvel Dovganov avto na jaso. 146. Mešanec se Je hotel skriti, toda Se preden se Je avtomobil cvileč ustavil, je počilo več strelov in zločinec se je zgrudil sredi jase mrtev na tla. Vrata avtomobila so se naglo odprla in prvi je skočil ven Dovgan ter s puško v roki stekel proti koči. 147. Klical j« Roka |n Vllčeta, toda nihče se ni oglasil. Nenadoma pa se je iz ognja in dima opotekla črna, okajena postava, noseč v naročju človeka. Po nekaj korakih se je zgrudila. Ko sta se fanta spet osvestila, je Vilče najprej lamrmral: »Ali dobimo kladaro?« 148. Se lst| večer, ko so se vrnili v mesto, so ljudje hoteli videti Vilčeta in Roka. V mestni dvorani ju je Dovgan predstavil: »Ta dva dečka, tabornika, sta izvršila, kar še nismo slišali o kaki drugi d v o. Jjci deotcoV. /motil sem se. Pokazala sta, da je ta y*£»ja pravilna... 149. ... da človek marsikaj premaga, če je pogumen in vztrajen. Tud| kupčljski del nafte pogodbe sta dobro izpolnila- In za dvojno ceno, ki jo plačam za ta biser, bomo poslali Roka, ki nima staršev, v iolo. Poleg tega pa dobita še nagrado, ki Je bila raspisan« na člani Braegotkicevo tolp«..« .. medtem ko je bilo ostalih 48 dolenjskih vajencev 17 dni na morju v prijaznem taboru v Medveji, ki ga vidite na sliki j 150. ... In kot sem obljubil, bom njuni taborniški organizaciji postavil v bližini mesta lepo koč>>. Zraven pa pridani še 50 hektarov gozda, najlepšega daleč naokoli. Tam naj si njihovi mladi vrstniki krepijo zdravje In duha. se učijo vztrajnosti, poguma in tovari.'.'vat« K O N K O de. Napačno pa je rabljen tudi veznik da; namesto njega bi moral biti, ko. Če odpravimo naštete napake, bomo zapisali: Ta odlok je bil v nekaterih točkah pomanjkljiv. To se je pokazalo, ko je pri izvajanju nalog prišlo med prejšnjo in novo upravo do nesoglasja. 2. Na požar je bilo poklicano tudi novomeško gasilsko društvo, ki je pet minut po alarmu že drvelo proti požarištu.— Gasilce kličemo na pomoč, ne na požar, to je eno. Po gornjem stavku pa bi lahko rekli, da je bil poziv čisto odveč, saj so klicali društvo, »ki je že drvelo proti požarišču« — to je drugo. In tretje: beseda požarišče je nerodna skovanka. Po domače bomo gornjo misel povedali nekako takole: Na pomoč so poklicali tudi novomeške gasilce. Pet minut po alarmu so možje že drveli na kraj požara. 3. V tem tednu nabiramo: cvet jesenske rese 100 din, rmana 50 din, rdeče deteljice 100 din. Pravijo, da naglica ni nikjer dobra. Četudi pregovor najbrž ne drži vedno, v našem primeru prav gotovo. Oglaševalec je hotel povedati dve misli hkrati: da v tem tednu nabiramo te ln te rastline in da je njih cena laka in taka. Seveda bo treba to povedati tako, da bo smisel jasen: Odkupne cene zelišč, ki jih nabiramo v tem tednu, so: za cvet jesenske rese 100 din, rmana 50 din itd. Mačke v Berlinu V Berlinu tudi 11 let po končani vojni še niso odstranjene ruševine strahovitega- bombardiranja med drugo svetovno vojno. V teh razvalinah so se na veliko zaredile mačke in monijo, da Jih j6 vsaj 80.000. Veliko J:h j« že na pol podivjanih. Sedaj so jih pričeli pobijati, ker prenašajo nalezljive bolezni. Zanimiva Številka Dolžina vseh krvnih žil in žilte v telesu odraslega človeka znaša nič manj kot 19.000 kilometrov I Zvezdni dež Meteorji - utrinki - venomer dežujejo na zemljo iz daljnih med/vezdnih prostorov. Zvezda se je utrnila pravimo, ko tak košček vsemirske snovi pride v naše ozračje, se vname in zab-lisnc, Zvczdoslovci so izračunali, da vsak dan, torej vsakih 24 ur, pade v zemeljsko ozračje 100 do 200 milijonov^ meteorjev. So pa tako majhni, da se zaranJi toplote, ki jo povzroči trenje z ozračjem, saj padajo z velikansko brzino, stalijo prej ko padejo na zemljo-Nekateri pa vendar celi prilelc n* naša tla. Teh meteoritov dobimo vsak dan okrog 100- Največ jih pade v morje aH na nenaseljena področja, vendar je bilo ntkaj primerov, ko je tak meteoru ubil človeka. prenosa kompeitenc«! Pisec sredi stavka že ni več vedel, kaj je povedal na začetku, sicer no bi mogel pletemičiti, da pristojni operativni organi (le čemu toliko tujk?) odkazujejo odkazovanje drevja. Če bomo v jeziku šli po (tej poti, peki ne bodo več prodajali kruha, marveč prodajo kruha, čevljarji pa popravljali popravilo čevljev! Kako je ža zapisal Zupančič? »Naše žene in dekleta se pražnje oblečejo, kadar gredo pšenico žet. In tako ima naš človek iz ljudstva—posebno pa še žene in dekleta — živ čut za čedno, pravilno ubrano slovenščino. .. Zaveda se, da se je treba tudi materinega jezika učiti...« Mi bi temu dodali samo še: Nekoliko več spoštovanja do jezika, več obzirnosti do bralcev! Eler OKROGLE ^^■^ OBEH* ■BHHBBBBBH USPEH PASJIH DNI »Le kaj si počela, da se j« Peregrin tako zaljubil vate?« »Veš, hladna sem bila do njega.« SPREMEMBA »Zlodja vendar, ie spet rineš v oštartjo?« »Ne, moja ljuba stara; danes grem v bife!* IZ STARIH OGLASOV Svoja dobro izprana čreva za debele klobase in salame, širokemu občinstvu dobro znane, imam stalno na prodaj, Julka Spe/i, klobasičarka. Iščemo več sposobnih rala« dih šivilj za belo perilo. Pred* nost imajo tiste, ki so dobr« v srajcah. Izdelovalnica perila »Srajca«. JE SPASNO, PA RESNIČNO V Poiarevcu (Srbija) je trgovina z napisom BODOČNOST, pod tem imenom P« piše: »Prodajamo vseh vrst krste, mrliške vence, trakov in podobno.« Zanimiva »bodočnost . . .€ DOMISELNI RIBIC Mali Tonček s sestrico lovi ribe. Nekaj repkov je res ž« ujel, pa ga pobara sprehajalec: »Dobro loviš, fantek; kj« imaš pa črve spravljene?« »Ančica jih drži v ustih,.'« pone nadebudni ribič. Ce slona boli zob...