PRIMORSKI DNEVNIK 'Hm,,j, Abb,l>J?a®!“1' v 8o*ovmi Z'1'____________orr 1* j gruppo - t-ena oo lir Leto XVm. • Št. 85 (5169) Francozi množično odobrili evianski sporazum !L hkrati odločno obsodili fašistične zločince Nad 90 odstotkov udeleženih volivcev je odgovorilo z «da» - Dehre ponudil ostavko vlade? - Ugibanja o možnosti novih volitev - Izjave alžirskega ministra za informacije in komentarji pariškega tiska odobril?’ — Ogromna večina Francozov je včeraj Na ref,-evianski sporazum z Alžirci in obsodila OAS. vlli 0k -i^ndumu, katerega neuradne podatke so obja-<*v pot-lT? danes, je 90.70 odstotka udeleženih voliv-'"‘oleženiv.1 0 sP°razum- Proti pa se je izreklo 9.3 odst. Vpisni volivcev. *kUDno ih volivcev je bilo Pa 26.983.275, glasovalo 75.6, n 3e 20.402.503, to je Jlasov Odstotka. Veljavnih Velj ' bilo 19.300.026, ne-^iotka glasovnic pa 5.41 '° 1750^ .? *das’ glasova" ^94 553 volivcev’ z h, le hf,erendumu leta 1961. za odobritev samo-%tk. 'f Alžirijo, je 75.3 * *da» V0Hvcev odgovorilo j'1 de Gaulle je vo- >. rin,0.ombeV-les-Deux-Egli- ji, SP 1P vrnil xr T^o- se je vrnil v Pa-se je popoldne se- h * s pupuiune s>e- r*brej Predsednikom vlade M°v!m 1............. razgovor je poldrugo uro. A Srej"** svet se bo sestal b*l>llov. PoPoldne pod de V E Predsedstvom Političnih krogih 1. °stav°w da ie °ehre ponu- 11 ir, ,v*0 generalu Ho Cnirl. rn Ha . Eeneralu de Gaul-orli I1 * *. -'e de Gaulle pri-tw9akuiB0^ltev- Vendar pa ne »Jbditv J0 nobene uradne be8a Pred sejo ministr-Jav (j, ela. ki bo v sredo. jNe rl° I5? treba čakati do ,? sov& ?eP tega odbo-V6%kin Jftski predstavnik % £ »Javil, da so še j.V ^ hirtvi točki. Jlhlji9 * dele?? P.dboru je itali-!b(. 9rr> izjgvtCl’a predlagala se Podlagi ka- V,’ 1. v-h ®lUje naslednia Sllf^e obiitrzati se ie tre-?• Sovr..?,e hujskanja na ha?StV° in Prevrat. X>U volSe ,te°ri.ia O np- ’*Uj- dt>o . Ide. 3. Spodbujati Pijavo ljudi m '^ati mednarod i*1*! n ažnjh ln ne širiti na S >rni „ nt>vic. 4. Na last- obfli, Se ne spod' S|> Jd Posameznikov, kakor določa člen 19 izjave 'o človeških pravicah. 5. Z vsemi sredstvi naj se uvajajo prijateljski odnosi med državami v skiadu s smotri in načeli listi-ne Združenih narodov. Ameriški delegat je s svoje strani predložil izjavo v sedmih točkah, ki v glavnem povzema točko izjave, ki jo je predlagala italijanska delegaci. ja. Ameriški delegat je izjavil, da je namen prvih štirih točk, predvsem ukiniti slabe informacije, iz katerih izhaja vojna propaganda. Peta točka obsoja načelo neizbežnosti vojne, šesta pa obvezuje vlade in odgovorne ljudi na zmernost in nadzorstvo. Sedma točka poziva države, nai sprejemajo vse u-krepe za razvoj informacij in spoznavanje med narodi. Ameriška izjava pa vsebuje tudi nov element, ki je v ukrepu, ki naj bi spodbujal na ukinitev vojnih tekstov in propagande v javnih šolah. Sovjetski in češkoslovaški delegat sta izjavila, da predlog glede svobode izmenjave ljudi in idej predstavlja element. s katerim hočejo ZDA širiti y drugih državah svoje. prevratne ideje. Med današnjo razpravo ni prišel do izraza noben nov element. Obe strani sta ostali vsaka na svojem stališču. Sovjetska zveza in države njene skupine zahtevajo obsodbo vojne propagande z zakonodajnimi ukrepi, zahodne države pa trdijo, da se zadeva ne da rešiti z zakoni, in se sklicujejo na «svobodo tiska in idej». Nevezane države zahtevajo, naj se sprejme izjava o načelih, ki obsoja vojno propagando. Po dolgi debati je odbor sklenil poveriti predsednikoma nalogo, da zberejo pisane predloge in dodatke posameznih delegacij in skušata po možnosti sestaviti enotno besedilo in ga spet predložiti odboru. Seja je bila s tem zaključena, ne da bi bil določen dan prihodnje seje. V londonskih poučenih krogih napovedujejo, da bosta predsednik Kennedy in Mac Millan še ta teden poslala Hruščevu nov poziv, naj v najkrajšem času podpiše pogodbo za ustavitev jedrskih poizkusov pod mednarodnim nadzorstvom. Kakor je znano, so ZDA in Velika Britanija napovedale za konec aprila obnovitev jedrskih poizkusov in so že enkrat poslale Sovjetski zvezi tako ultimativno zahtevo, naj sprejme njihove pogoje za sporazum. Sedaj nameravajo baje ta ultimat ponoviti. Vendar pa teh novic uradno še ne potrjujejo. pet Alžircev, dva pa ranili. Do 17.39 je bilo med raznimi atentati ubitih sedem Alžircev, sedem pa ranjenih. Fašisti so znova skušali izzvati alžirsko prebivalstvo, da bi reagiralo z demonstracijami. Toda to jim ni uspelo. V Oranu pa so fašisti da- nes Vdrli v tiskarno, kjer se tiskata lista «L’Echo» in «Oran Republicainii, ter prisilili tiskarje, da so stiskali drugih sto tisoč izvodov s spremenjeno zadnjo stranjo, kjer so poročila o Severni Afriki. Stran je imela čez osem stolpcev naslov: «Kljub de Gaullu in njegovim plačancem, Alžirija, ki ni bila vprašana za mnenje, pravi' ,ne’.» Pod tem naslovom pa je bilo natiskano: «Dolgo življenje pravi Franciji. OAS bo zmagala. Na strani je bila tudi slika Sa-lana. Danes so prepovedali nadaljnje izhajanje teh dveh časopisov, dokler ne izvedejo preiskave. Medtem pa nadaljujejo v gorovju Ouarsenis vojaški oddelki iskanje ostale skupine oasovcev, ki so pred dvema tednoma napadli tri vojaške postojanke. Do sedaj so ujeli nad 50 oasovcev. V poučenih krogih pravijo, da vsak teden zapusti Alžirijo okoli tisoč ljudi. Y dveh tednih je v prejšnjem mesecu zapustilo Oran 655 ljudi. Med temi je bilo 545 Francozov, 34 Spancev, 9 Italijanov in 67 Marokancev. V Parizu so danes javili, da bo proces proti bivšemu generalu Jouhaudu v sredo ali četrtek pred vrhovnim vojaškim sodiščem. Thompson odpotoval v Moskvo WASHINGTON, 9. — Ameriški poslanik v Moskvi Thompson je včeraj odpotoval iz Wa-šhingtona v Moskvo, kamor bo prispel v sredo popoldne. Zatrjuje se, da odhaja v Moskvo z novimi navodili za nadaljevanje sovjetsko-ameri. ških pogajanj o Berlinu. Dean Rusk pa se pripravlja na nove razgovore o istem vprašanju z novim sovjetskim poslanikom v Washingtonu Dobrininom. izreklo francosko ljudstvo pri včerajšnjem referendumu: »Z množičnim in pozitivnim glasovanjem — piše »Le Populai-re» (SFIO) so Francozi odgovorili »da« za mir v Alžiriji in »ne« za OAS«. »Liberation« ima naslov: »Evianski sporazumi odobreni z ogromno večino, narod je obsodil OAS, 90 odstotkov »da* za mir«. Komunistično glasilo »Huma-nite« piše v naslovu: »Množičen »da« za mir«, v podnaslovu pa: »Sedaj je treba izvajati evianske sporazume in likvidirati OAS«. »Le Figaro« piše. da je pozitiven odgovor pri včerajšnjem referendumu predvsem pozitiven za evianske sporazume, za ponovno francosko-alžirsko spravo in prav tako važen »ne« za OAS. Bernard Lefort piše v uvodniku v »Pariš Jour«. da referendum »omogoča predsedniku republike, zadati nov pre-okret notranji politiki: vprašati se je treba, ali se bo ta preokret izrazil v novih volitvah maja, ali v temeljiti spremembi vlade«. Socialistično glasilo »Le Po-pulaire« piše med drugim, da so Francozi, ki so se izrekli za de Gaullovo politiko v Alžiriji, končno pokazali predsedniku republike, da so bila njegova obotavljanja in njegove nejasnosti povsem odveč. »Liberation« poudarja, da je prvi pomen velikega števila »da« izolacija OAS in da se volivci niso dali varati po nejasnosti vprašanja, ki jim ga je postavil de Gaulle. Tudi kqmunistično glasilo »Humanite« piše, da rezultat referenduma »potrjuje šibkost OAS«, in ugotavlja, da sedaj »ne bi smelo biti nobenih o-vir za lojalno izvajanje e-vianskih sporazumov in za naglo likvidacijo OAS; nobenih ovir razen narave osebne oblasti, ki je bila prisiljena priti do miru, in pod katero fašistični banditi in njihovi navdihovalci še vedno u-živajo neverjetno tolerantnost«. Varnostni svet obsodil Izrael NEW YORK, 9. — Varnostni svet je nadaljeval danes razpravo o sirsko-izraelskih spopadih na področju Galilejskega jezera. Soglasno in ob vzdrževanju Francije so delegati sprejeli skupno resolucijo Velike Britanije in ZDA, ki obsoja izraelski napad od 16. in 17. marca na sirske postojanke ob omenjenem jezeru. Resolucija poudarja, da je omenjeni napad pomenil očitno kršitev sklepov Varnostnega sveta, ter poziva Izrael, naj se v prihodnje izogiba takih dejanj. Varnostni svet je pozval Izrael in Sirijo, naj ne pošljeta svojih čet na demilitarizirano' področje. Mattei v Maroku RlABAT, 9. — Enrico Mattei, predsednik ENI. je prispel danes v Rabat, da bi se sestal s kraljem Hasanom II. ia ((številnimi maroškimi prijatelji« — kakor je izjavil ob prihodu na letališče Šale. Njegov obisk je povezan z nekaterimi vprašanji sodelovanja med ENI in maroškim uradom za proučevanje in industrijske udeležbe, ki se plodno razvija že pet let. Mattei in njegovi sodelavci so imeli sestanek z ministrom za gospodarstvo in ministrom za finance. Jutri bo Mattei obiskal čistilnico petroleja v Mo-hamediji, blizu Casablance, ki bo že v tem tednu proizvajala tudi lahki bencin. ---«»---- BEJRUT, 9. — V poučenih krogih pravijo, da bodo v Siriji kmalu sestavili začasno civilno vlado, ki jo bodo sestavljali samo tehniki. »Naloge vlade bi morale biti: izvajanje zakonodajne in izvršilne oblasti, priprava demokratičnega režima, revizija gospodarske in finančne zakonodaje in določitev politike, ki naj se vodi, da se doseže arabska enotnost. _____________________TRST, torek 10. aprila 1962 Zborovanje PSI o avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina Nenni: Dežela bo ustanovljena še v sedanji zakonodajni dobi Nenni je zavrnil hujskaška natolcevanja desničarjev in poudaril, da je s slovensko manjšino v deželi že ustvarjen prijateljski stik na podlagi narodne enakopravnosti - 0 nalogah vlade levega centra Vprašanje dežele Furlanija-Julijska krajina, ukrepi socialno-gospodarskega značaja, preobrazba državnega ustroja, zagotovitev svobode ter moralizacija življenja v državi, na teh štirih točkah je slonel govor generalnega tajnika Italijanske socialistične stranke, Pie-tra Nennija, ki ga je imel v nedeljo ob 10. uri v Verdijevem gledališču v Pordenonu, kjer se je zbralo okoli 2000 ljudi iz najrazličnejših krajev naše dežele, predvsem pa iz krajev, ki so r a desnem bregu Tagliamenti. Nenni se je po štirih letih vrnil v to mesto, kjer ntu je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem. Zborovanje je potekalo znamenju gesla: »70 let bor PSI, da bi delavci prišli ni vodstvo države». Napis je bi1 napet vzdolž dolge predsedni; ške mize, za katero so takoj po prihodu Nennija na odei posedli vsi najvišji deželni1 strankini voditelji, med ka« terimi naj omenimo poslance Marangona, Bettolija, senaton. ja Tolloyja, Pittonija, pokn-jinskega tajnika iz Trsta S<-molo. pokrajinskega tajnika iz Goriške, videmske predstavo -ke itd. Med poslušalci so bi i tudi pripadniki slovensKe manjšine iz vseh treh pokrajin, dalje predstavniki Neodvisne socialistične zveze iz Trsta, številni predstavniki ti- ska, televizije itd. Ustanovitev dežele spada po Nennijevi izjavi med obveznosti vlade; to vprašanje bo rešeno še v sedanji zakonodajni dobi parlamenta, ker liiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiitiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiifiimiiiiiimiiiiiiiiiiiuimimmHiiiiimiHiiiiimiiiiimiiimiiHiiiiiiHii Novi higienski predpisi za proizvodnjo in prodajo živil 2. maja bo parlament izvolil novega predsednika^ republike Segni vrnil obisk v Oslu • Kongres PLI potrdil z ogromno večino stališče Malagodija - Togliatti jutri na televiziji: ^Komunisti, odločujoča sila za preobrat na levo* - MSI predlaga 12 igralnic v Italiji (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Poslanska zbornica in senat se bosta sestala na skupno zasedanje 2. maja ob 10.30, da bi izvolila novega predsednika republike. Predsednik poslanske zbornice Leone bo jutri razposlal ustrezna vabila poslancem in senatorjem. Tako so sklenili na današnjem sestanku med Leone jem in Merzagoro. Izvolitve državnega poglavarja se bo udeležilo tudi deset delegatov avtonomnih dežel s posebnim statutom: Sardinija, Sicilija in Tren-tinska-Gornje Poadižje bodo izvolile vsaka po tri delegate, Dolina Aosta pa enega. Od treh delegatov moreta le dva pripadati večini v deželnem svetu, eden pa mora predstavljati manjšino. Zunanji minister Segni je prispel danes zjutraj v Oslo, da br vrnil obisk norveškega zunanjegi ministra Langeja, ki je aprila lani obiskal Rim, Po krajšem razgovoru s kra- iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Skupščina LRS je odobrila zakon o manjšinskih šolah Podaljšala je tvojo mandatno dobo še za eno leto LJUBLJANA, 5. — Ljud- | poročilo o delu republiške- ska skupščina Slovenije je sprejela danes predlog komisije za pripravo republiške ustave in podaljšala mandat skupščine za sprejem ustave največ za eno leto. V obrazložitvi predloga je predsednik komisije za pripravo republiške u-slave Miha Marinko poudaril, da je priprava republiške ustave tesno povezana s pripravo zvezne ustave. Na isti seji republiške skupščine je bilo sprejeto Člani alžirske izvršilne oblasti, k; so se prvikrat zbrali v so-bofo ob svečanosti za ustoličenje. Od leve proti desni: Ben Tafiifa, Briund, Mohames Hamed, Sentuf, Manoni, visoki komisar Fouchet in Abderahman Fares ga izvršnega sveta za leto 1961 in predlog zakona o dvojezičnih šolah in manjšinskih šolah. «Ta zakon, je poudaril član republiškega sveta Slovenije Vlado Majhen, se ne sprejema samo zato, da bi se uredil ta del šolstua, temveč tudi zato, da se uzakoni tisto, kar se v praksi že izvaja. Zakon predpisuje pouk v manjšinskih šolah samo v jeziku manjšim, v dvojezičnih šolah pa pouk v jeziku narodne manjšine in v slovenščini.* Obsojeni v Havani ujeti napadalci Včeraj HAVANA. 9. vojaško sodišče v Havani reklo proti 1179 ujetnikom, ki so jih ujeli aprila 1960 ob napadu na Kubo. Vsi obtoženci so bili obsojeni na plačilo odškodnine za skupen znesek 62 milijonov dolarjev (okoli 33 milijard lir). Vsak obtoženec, ki bo plačal odškodnino, bo lahko takoj izpuščen. V nasprotnem primeru bo ostal v zaporu in bo moral delati proti plačilu, dokler ne bo zaslužil zneska, ki je potreben, da plača odškodnino za napad. Zaporna kazen lahko doseže tudi trideset let. Iz New Yorka javljajo, da je odbor, ki predstavlja družine obsojenih Kubancev, sporočil, da je kubanska vlada dovolila, da pride v Havano delegacija štirih oseb na pogajanja za izpustitev 1179 obsojenih. Delegacija bo odpotovala v torek. Ijem Olafom V. je bil Segni na vljudnostnem obisku pri predsedniku vlade Gerhardse-nu, popoldne pa je imel razgovor z zunanjim ministrom Langejem. Iz Osla bo odpotoval v domovino jutri. Kancler Adenauer je danes zapustil Griante Cadenabbio in se vrnil v Bonn, na počitnice v Italijo pa se bo ponov-no vrnil 14. t.m.. kjer bo o-stal do konca meseca. Včeraj zvečer se je zaključil IX. kongres liberalne stran, ke, na katerem je z ogromno večino zmagala politična Unija Malagodija: za zaključno resolucijo večine je glasovalo 632 delegatov, 9 jih je glasovalo proti, 53 pa se jih je vzdržalo; med vzdržanimi so bili delegati levega krila (Coccu Ortu) in desnice (Zin-cone), ki sicer ne nasprotuje-j ) sedanji politični liniji, kritizirajo pa dosedanje zadržanje vodstva stranke. Proti levici, ki zagovarja posredniško vlogo PLI med katoličani in socialisti, je Malagodi skušal uveljaviti argument, da se danes to vprašanje ne postavlja, ker »danes socializem ni de- mokratičen; danes se postav- lja vprašanje trde borbe«. Malagodi se zaveda, da ta borba i.e bo niti lahko niti kratkotrajna: ((Liberalna alternativa mora biti usmerjena k srednjim slojem, k delavcem, h kmetom, k vsem onim, ki se iz proletariata dvigajo k meščanstvu. Komunizem zajema stoletne proteste in mrž- nje. Naše delo bo dolgo, mor- da izredno dolgotrajno. Mora- li bomo biti predvsem žilavo vztrajni.« Cilj in perspektiva: politična okrepitev PLI in u-speh na volitvah, da bi PLI postal tretja najmočnejša stranka v Italiji, s čimer bi se uresničili pogoji za novo centristično politiko, ki pa ne more biti ponovna izdaja preteklih vladnih koalicij med KD. PLI, F«DI in PRI. Komisija poslanske zbornice za higieno in zdravstvo bo prihodnjo sredo začela proučevati zakonski osnutek o novih higienskih predpisih za proizvodnjo in prodajo živil, ki ga je senat že odobril. O-snutek predvideva globe od 10 do 500 tisoč lir v primeru, di se proizvajalci in trgovci z živili ne bi držali teh novih predpisov. Vse osebje, ki je zaposleno v proizvodnji, pripravljanju, manipulaciji in prodaji živil, bo moralo ime-t posebno zdravstveno spričevalo. V roku šestih mesecev po objavi tega zakona bo mi-n.ster za zdravstvo, sporazumni z višjim svetom za zdravstvo, ministrom za kmetijstvo in ministrom za industrijo in trgovino, objavil dekret s seznamom kemičnih dodatkov, katerih uporaba je dovoljena v pripravljanju in konservira-nju živil, v roku enega leta pj bo objavil seznam uradnih metod za analizo živil. Jutri se sestane centralna kontrolna komisija KPI, kateri bo Li Causi poročal o temi »Demokracija v stranki«. Diskusija in proučevanje tega vprašanja se bo nadaljevalo in zaključilo naslednji dan. Frihndnjo sredo bo na televizijski oddaji »Politična tribuna« nastopil voditelj KPI Togliatti, ki bo govoril o ((komunistih — odločujoči sili za preobrat na levo«, hkrati pa odgovarjal na vprašanja novinarjev. Calabro in še nekateri drugi misovski poslanci so predložili poslanski zbornici za-kohski osnutek, na podlagi katerega bi v italijanskih zdraviliščih in turističnih krajih mogli odpreti največ 12 igralnic (4 v severni Italiji, 4 v srednji in 4 v južni Italiji). Za vstop v igralnico naj bi uvedli posebno izkaznico, mladoletniki in prebivalci kraja, kjer bi bila igralnica, pa ne bi imeli dostopa vanjo. Začetna taksa bi znašala 5 milijonov lir, v naslednjih letih pa bi znašala od enega do tri milijone lir. 1Q odst. dobička bi šlo v korist države, 75 odst. v korist občine, ki bi izdala koncesijo, ostalih 15 odst. pa v korist občine, na katere czemlju bi se nahajala igralnica. ga podpira tudi PSI. Osnutek deželnega statuta, ki ga je predložila stranka, je še vedno veljaven in ga je stranka pripravljena proučevati z o-stalimi strankami, da se uresniči ustavno načelo ter ohrani ugled države. Zavrnil je trditve desničarskih krogov, da se bo pri nas z deželo ponovilo to. kar se dogaja v Južnem Tiroiu. «To ni res, je poudaril Nenni, ker med slovensko manjšino ni rasizma. Predvsem pa se ne bo ponovil primer iz Južnega Tirola zaradi različnega ozračja, v katerem živi slovenska manjšina in s katero ie bil ustvarjen prijateljski stik na podlagi enakopravnosti«. Dejal je, da so pripadniki slovenske manjšine predvsem v vrstah levičarskih strank. Ce pa bi krkšen nesrečnež hotel v teh krajih ustvariti razmere, kakršne so v Poadižju ali Alžiriji, tedaj to ne bo delo levičarjev, ?mpak strank, v katerih domujejo ljudje, ki so sposobni s plastičnimi bombami izvrševati atentate na demokrate kot so Schiffrer in ho. čejo s tem ustvariti prepad med prebivalstvom. Za socialiste Je Trst glavno mesto dežele, ker ima pred seboj važno poslanstvo. V deželi na) se odpravijo prefekture in pokrajine, ker je nesmiselno ustvarjati nove organe, če se ne eodsrkajo stare nekoristne veje.« Ker pa n| potrebne ve čine za dosego tega predloga naj s« ustanovi še četrta po krajina — pordenonska. Sartori Dežela ni samo element decentralizacije. ampak je člen med državo in ljudstvom. Rim je predaleč že za samo rimsko predmestje, njegova birokracija pa duši vsak razvoj. V deželi naj se uvede načrtovanje gospodarstva, odpravijo naj se socialne razlike, ki ne obstajajo samo med Severom in Jugom, ampak tudi med mestom in podeželjem. Ko je Nenni govoril o nujnih ukrepih za nekatere kategorije, je zahteval, naj se tudi za nekatera obdelovalce, spolovinarje in kolone takoj povišajo minimalne pokojnine. kot so jih zvišali za upokojence, delovanje vseh socialnih zavodov pa naj se poenostavi z združitvijo v en sam zavod, katerega blagajna bo krila potrebe vseh državljanov. Po vzgledu Švedske naj se tudi pri nas zagotovi človeku materialna podlaga od rojstva pa do smrti. »Mi hočemo takšen red, čeprav naj bi bil po mnenju nekaterih .dolgočasen’ in .ubijajoč’«. (Ploskanje.) Nenni sodi, da so razmere v državi dozorele za nekatere reforme ustroja italijanske družbe. Najprej naj se nacionalizirajo viri električne energije, kot so že toliko let poprej to izvršili na Angleškem, v Franciji, Belgiji, SZ in na Kitajskem. Nacionalizacija, ki mora biti izvršena do polovice junija, bo pospešila industrializacijo. Omenil je reforme v spolovinarstvu in kolo-natu. da bi tudi na tem področju dosegli tolikšne uspehe kot v industriji. Prikazal je pomanjkljivosti šolstva ter zahteval, naj se jo specializira in izpopolni s poučevanjem tehničnih ved, ki so podlaga uspešnega tekmovanja med SZ in Združenimi drž. Amerike. Nova vladna večina se je sporazumela, da (Nadaljevanje na 2. strani) ........... DA NE S Ce se je torej samo 9,3 od stotka volivcev Francije izreklo proti neodvisni Alžiriji, potem je bilo v nedeljo še enkrat dokazano, da so oasovski dumu bi namreč alžirske oblasti brez dvoma bolj temeljito poskrbele, da se prenehajo oasovski zločini, kakršni so bili tudi v zadnjih dveh dneh na ------|-----* * U»t|| U licu 114 zločinci petinjeni do kraja ob dnevnem redu: fašisti so po- zid, kajti vedeti je treba, da je dober del med nasprotniki neodvisnosti hkrati nasproten tudi oasovskim zločinom. Ves svetovni tisk pa poudarja, da izid nedeljskega referenduma presega vsa pričakovanja. Sedaj torej ne bi smelo biti nobenih ovir več za resnično izvajanje evianskih sporazumov in za naglo likvidacijo OAS, katere pripadniki še vedno uži. vajo precejšnjo tolerantnost. Verjetno pa Je, da bo de Gaulle že v maju razpisal nove volitve, in da bo sedanji predsednik Debre odstopil. V zvezi z vsem tem se precej govori o možnosti poizkusa odprtja na levo, češ da je izid referenduma tako možnost znat. no okrepil. Ugledni «Le Monden dodaja k temu. da ni izključeno, da bo de Gaulle spričo svoje muhavosti izbral ravna nasprotno pot, kljub temu, da Ima sedaj levica večjo težo kakor desnica. Medtem Je postalo pereče vprašanje referenduma v Alžiriji, o čemer sta baje različnega mnenja francoski visoki komisar Fouchet, ki misli, da je treba čakad, in predsednik alžirske začasne izvršilne oblasti Fares, ki bi hotel, da pride do referenduma o samoodločbi čimprej. Po referen- bili včeraj do večera sedem Alžircev, sedem pa so jih ranili. Med včerajšnjo tretjo sejo posebnega odbora na razorožitve™ konferenci v Ženevi ni prišel do izraza noben nov element, ker sta predstavnika obeh blokov ostala pri svojih stališčih. Predstavniki vzhodnega bloka zahtevajo obsodbo vojne propagande z zakonodajnimi sredstvi, predslavniki zahodnega bloka trdijo, da se zadeva ne da rešiti z zakoni, in se sklicujejo na »svobodo tiska in idej « Nevezane države pa zahtevajo, naj se sprejme izjava o načelih, ki obsoja vojno propagando. Končno so skle. nili, naj oba predsednika iz dosedanjih predlogov sestavita novo besedilo in ga vnovič predložita odboru. Včeraj se Je seslai tudi tristranski pododbor za prepoved jedrskih poskusov — prav tako brez rezultata. Iz Argentine, Zahodnega Irla-na in Sirije ni posebnih novic. Le v Bejrutu, ki ni daleč od Damaska, trdijo, da bo v Siriji kmalu sestavljena začasna civilna vlada iz strokovnjakov; kaže da se vojaško poveljstvo čuti nekoliko krepkejše, ker Je dovolilo odprtje sirskih letališč za promet, toda samo podnevi. PRIMORSKI DNEVNIK 10. apr ila 19« So alarmantne vesti upravičene? CIGARETE IN RAK Kraljevski college zdravnikov Je objavil v Londonu pred kratkim knjigo, v kateri devet vodilnih britanskih medicinskih strokovnjakov poroča o rezultatih 30-mesečnega proučevanja zdravstvenega učinka kajenja. Številni pcdak RIM, 9. — Film ««", fi jaj« (Non uccidere), o. je režiral Claude Anton j ra, je dobil danes odobritev od cenzurne « sije, da se ga sme Pr jati- « ih a*V' Kot znano, je družbo ((, bra film» predložila ,i stvu za turizem i" !„ predstave novo izdajo sinhroniziranega v ščini, s katero so bili " fr votni verziji izvršeni ni popravki. fiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuttitiiimmmMiiitiiiMimifiMHiM1111 0*^ Rezultat loterije v Agnanu Bivša «miss Genove zadela 150 milijono i Sedaj je poročena in mož delt v tovarni «Ansaldo» GENOVA, 9. — Potem ko so ustrezni finančni organi opravili svoja poizvedovanja, je bilo ugotovljeno, da je srečka št. 41672 zadela 150 milijonov, ki so bili namenjeni zmagovalcu loterije v Agnanu. Omenjena srečka je bila prodana v prodajalnici srečk, ki jo vodi gospa Donati Co-rinna. Zmagovalka je Mirto Liliana, stara 22 let, poročena z Giuliom Bicchierijem, delavcem v tovarni Ansaldo. Za srečni listek ie plačala 30 lir. Sava narašča Zaradi stalnega naraščanja Save, ki je ponoči dosegla 600 cm in Drave, ki je popoldne dosegla 650 cm, so v Beogradu sprejeli izredne ukrepe. Na poti Beograd-Obrenovac je bil danes prekinjen avtobusni in tovorni promet, na delu ceste Beograd-Umka je bil prekinjen promet težkih tovornikov. Liliana Mirto in Giulio Bic-chieri sta danes zjutraj odpotovala v neznano smer. Doma je ostala samo mati zmagovalke, ki dela kot blagajničarka v kinu »Supercinema«. dela od časa do ča"a Prvi, ki je mlado ženo opo- gajničarka v kinu f stavil,, pa sem izgubil’; tft nenada rekel Bicchi«21^ j*1 kaži mi številko sreč»e ^i1 je odvrnil Doniacquio, ^0 sta ugotovila, da j® zadela. . 9*f Liliana Mirto in Giu' jji* chieri imata sinčka, k* nuje Giulio kot oče. Zmagovito srečko -- u * , jonov loterije v A8n* jgi" Giulio Bicchieri dane5 . položil pri notarju, 1(1 go',i-zatem predložil v predpisanem roku b0%i). bi dvignil dobljeno vS Mati Liliane Mirto )'f0 narjem povedala, kako ,<1* pili srečko. 2e lanskljo pravi, smo zadeli tr°; jf! 'A grado, toda smo srečk^ijgj1 bili. Moja hčerka, zoril, da je zmagala na loteriji, je bil njen stric Amlefo Doniacquio, brat njene matere. Ta je na domu svoje sestre prisostvoval televizijski predstavi skupno z Giuliom Bicchierijem, možem Liliane Mirto. Prav v tistem trenutku so na ekranu prikazovali konjske dirke. «Tudl jaz sem V nedeljo Je umrla v Rimu Anita Garibaldi, druga hčerka generala Ricciottijsk Garibaldija ir. vnukinja Garibaldija. Stara Je bila 84 let in Je živela v zelo težkih prilikah nema», pri čemer sPr„a„rtl |jl, . 'i n Nismo bogati, toda Giuiio najrevnejši. Liliana in ------ , sta se seznanila P*'e štirimi leti. Ona je ts,jen* la 17 let, bila je tj« • miss Genovo«, Pa .j9 1 , tem svoistvu udel® tekmovanja za «mi5S „jL !t0 r\v. ._____:lll.; ea ie l Ob tej priliki se je , #»„ ljubil Giulio Bicchi«2" ^ sta se kmalu zatem ^ejji On je le dve leti staot d* nje, zaposlen pa Je , ,0, % vec v tovarni «Ansa j" , gova edina zabava ^ jV športna panoga, ki najbolj navdušuje. ^ bližini mesta. Toda k<‘MN pričakovalo, sta se »■' je j nila v svoje stan® j(tl, VJ malega sinčka Giul>a* jigj j ju takoj obkrožili ” st j biq vinarji in fotografi. 5 !*i zakonca le kratko c gtL P8 $r. zala doma, zatem il8* 2 avtu znova pobeg® ) dovana od številnih 8 gt*^ lov. Na nekem kri*18^ j"^ morala ustaviti, P8 j*j*J sledovalci dohiteli* r»,• sta jim: »Sodiva h1 'f i kt; vn kh Sj 'k! kr! ‘iki 1 7 o •ist '•ji !n Ho, 'ilo l — je na ameriški Postalo že ritualno geslo. d. A y: S*"- te «svobode» in «demo- h »men« dopuščeno vse: *tacije# U »svobode« in »demo-%ed _ bil izvršen oborožen •o; Kub N *nu »svobode« in »demo- Vrk. - reakcionarni vojaški ,€^hika°2.stranili izvoljenega pred-’■ ^uadr. i, ittip arosa'. ,r,cij6)) nu «svobode» in »demo- LteJ ta?vP!?dsednik Frondizi naj-.,<>i zm.' e lavi regularne volitve !a niti «v interesu« ZDA. Se več Odkar je prišla na oblast nova uprava, je Washington kazal resne namene, stabilizirati razmere v Latinski Ameriki, namen, da bi izboljšal svoje odnose z njo. Vidni politiki in komentatorji so poudarjali, da ZDA ne smejo svojo politiko vezati na interese roparskih diktatur, pač pa morajo svoje zavezništvo temeljiti na širših osnovah ih sicer s podpiranjem zakonitih in naprednih stremljenj osiromašenih množic. Vprav s tem namenom je bila tudi ustanovljena ((Zveza za napredek«, t. j. načrt za finančno porhoč nerazvitim deželam Latinske Amerike, Toda, kot so dogodki pokazali, vprav na tej liniji ustvarjanja širših temeljev za zavezništvo z lati,nsko-ameriškimi narodi, na liniji ustvarjanja večjega prostora za ((demokratski« manever na južnoameriški celini, je načrt ZDA doživel celo vrsto neuspehov. Ameriška politika, ki so jo dogodki v mnogih primerih potisnili ponovno na njene začetne pozicije, je prisiljena, da se ponovno povezuje izključno z najbolj reakcionarnimi in z najbolj izoliranimi vojaško-latifundističnimi vrhovi, ki nasprotujejo vsakemu napredku vsaki demokraciji. Nikakega dvoma ni, da bi v '•in h -----ij.scv, uu uic«.- normalnih okoliščinah bilo eno 8uv. e*avcev, pre.ro izvolje- ‘ samo leto prekratek rok za oceno ta.ršnega načrta in njegovih mo- li) zatern . , ------ -------- 'l Vrh. . lst®ga Frondizija voja-j,v imen 1 zaPfeio; v cije„ U v enem samem letu! la. govorijo predvsem 1 'n,Lodatki ‘ia. i.: Parlamentarna demokra- '!teit)a ^ ločenega političnega k‘. io k ‘naš --a bze| ,a »- ‘n tiranije, ta demokraci- s- vror ^ tako radi postavljajo H,«-’ kot i.V°b|>cle »conditio sine qua dob,aŠnje nlvllizacije, kot me- eSa i,n zla, kot merilo IS h.,-'c| bi ~"“JC toliko, dokler Msk^biin SU^ei? tako, kot ustreza Privilegiranim krogom. i Sov . Dl tpfTo r-;^*-- ( in ' t.e.®a sistema, teh od-(^1 odijj.jP/ina vladanja, vedno Pada v oči na vsej ji- '• od . tii/nib Hz®zznmljašev, do brez- IZ ČUDOVITEGA IN PESTREGA SVETA ŽIVLJENJA Človeški možgani popolnejši od vsakega računskega stroja Najbolj slavni računski fenomeni, ki so sicer povsem nerazvite osebe Najboljši francoski kalkulator Daggber, ki je hkrati odličen violinist 1^° Wat!erifv 'n predsednikov kg'* P**? Slreeta- fel'0kvit1?i'es niti ne skušajo s listo, niti *o ,™cetj -"Stom« zakriti tvoje t/tet p' Tako je agencija As-v. ss’ ko je komentirala 'C! 0flkr1tntlnske dogodke, po-llCj'ro11,]°-ipriznala: «Težko ip 'klnk'’ da lzijeve motive, ko je le sodBi,.Pe.ronisti na volitvah Je sode, ■v°n vPiw 1® ista Le mal° P°zne’ i«1"« Je agencija saušala po-p Američanu pojasniti v'ado °.I'd*zija takole: «Ame- H^ha.zi kila prepričana, da •etj-PPijatelnj®nih najbolj- Q v Amerik i.... * Toda V|V'‘0vek, ^aVlja vprašanje, ali ;1j| llj/sti, ^ 1 Je odprl vrata ne-W,Per0//0zi Argentini v o-*etJIst*čhe lcn° " komunistično- ySU 2o^,ZVeze postopal v in- -*1* hkrati vidna hinav- ‘ini bi, j/god^č-kot tu<^* opazoval- -6. *a hi*L način, ka- ^ 'eitlakterje^aVŠČina Prikriva’ Ta- NaT Posehn "a ameriški celi- l>1C0 ^sno h V zadniem letu *'«v0 6 «izva’ž da demokracije ni 8» / kak* atl>> ln da je vsak *SC>alcnega k0‘i politične-ash. vzPostavljanje tuje do -aT dejstvo, da so do-Niti‘ najgi„K,kne mere izkrista-‘‘"i prlblje motive in način ''ra- bam n kse na ameriški Ji6f,>'ortr*rug°S'pit^UJe drugo medalje in si- vei Uveljav^j>-* • takšni Politiki. ipp st° let Janie vojaških klik, ■l "i U: UlCn ___i ; i _U____ Zadtuj. ki pa niso vodile nobene uZir,;* ac N e v’ Jaada>je odkrito po-NV^iboiT01***« diktature in b /baijo - °dkrito odraža ra-Sh et°v in poloienja delavcev V ! s>tow ihtercaVkSt 0 lastnih pra-S kltl slc::"esilt' ki so dozoreli demokratične ^av- * v‘'=‘»uKraticne jav-miti , b® da „_n}erike. Odpor teh <(n°rm^eČ za3ezitb niti zlo- i lau’. °ziro»,re^0 zavreti edinole VN e/a tanki. *** bil dogodkov vseka- niti v «iinijl želja«, rebitnih uspehov. "Toda mnogi odgovorni javni delavci Latinske A-merike so že v trenutku, ko so ZDA svoj načrt objavile, napovedali, da je to že prepozno. In njihove napovedi so se pokazale kot točne. ZDA zelo naglo izgubljajo svojo tekmo s časom. Politični napori reakcionarnih sil v Ameriki so danes povečini usmerjeni k izoliranju in likvidiranju male Kube. Kljub temu monopolistični, vojaški in podobni eksponenti iz dneva v dan vedno pogosteje opozarjajo na vedno nove in nove »kastristične« sile in «zarote» v deželah Lat. Amerike. V precepu med cilji in metodami — med pobijanjem gibanja za neodvisnost, ki iz dneva v dan zavzema vedno širši obseg, in med napori, da se to uresniči z gospodarsko pomočjo in z angažiranjem liberalnih in naprednih krogov — so reakcionarni krogi postavljeni pred usodne sklepe. Tudi dogodki v posameznih deželah dokazujejo, da je bilo sklenjeno, da je treba metodo žrtvovati cilju. Od tod metoda, ki ne izbira več sredstev. Toda do kdaj bo sila mogla preprečevati uresničenje teženj širokih množic? Kajti geslo o «svobodi in demokraciji svobodnega sveta« je v deželah Latinske Amerike ostalo le spomin in opomin. Spomin na zapozneli poskus preusmeritve določene politike in opomin, da demokracija ni blago za izvoz. Z. K. Sicer ne pogosto, toda dobe se danes med ljudmi osebe, ki je njihova sposobnost, da v najkrajšem času opravijo na pamet tudi zelo zahtevne računske operacije, naravnost čudežna. Časopisi s posebno hvaležnostjo od časa do časa prinašajo, oziroma objavljajo članke, ki se v njih obravnavajo takile posamezni primeri matematičnih genijev, Torej, tisk je že prinesel bolj ali manj senzacionalne vesti zdaj o tem, potem spet o kakem drugem posebno zanimivem primeru iz vrst teh posebnežev. Med njimi, lahko rečemo, da sodi med elito teh »matematikov« tudi Francoz Morice Daggber, Eden najbolj proslavljenih računarjev, ali kalkulatorjev, kot jih tudi imenujejo, je bil Anglež Baxton. Ta je povsod videl same številke. Ko je nekoč prisostvoval gledališki predstavi ((Riharda III.», je potem, ko se je končala, brez napake izračunal, koliko gledalcev ji je prisostvovalo, zatem, koliko besed je spregovoril vsak igralec, pa še vsi igralci skupaj, nadalje, koliko korakov so napravili plesalci itd. Sicer ga tudi nič drugega ni zanimalo, saj je bil nepismem. Podoben mu je bil sicilijanski frančiškan Vito Magiamele, ki je v Parizu zaprl sapo največjim matematikom. Svojčas je bil ne-prekosljiv kalkulator, sicer pa povsem neinteligenten. In nič drugačen ni bil tudi Francoz Henry Monde, drvarski sin. Američan Fouller iz Virgi-. mje, ki je kot črnec bil suženj, se niikolt ni bil naučil ne čita-ti ne pisati. Belgijec Wefgege je v nekaj sekundah izračunal kvadrat petnajstštevilčnega števila, toda je še v svojem sedemnajstem letu govoril kak dveletni otrok. Japonec Osaka, ki se je naravnost poigraval s številkami, se prav tako do svojega dvajse- ■>' leta ni naučil pisati in čitati. Francoz Louis Fleurit, ki je z bliskovito naglico potegnil peti koren desetštevilčnega števila, je bil najdenček, vzgojen v siroti- šču, vrhu tega slep in v takem stanju zaostalosti, da v svojem desetem letu ni znal še hoditi, pa celo opraviti se ni znal. Vsi ti primeri človeka ne samo presenečajo, marveč ga tudi navajajo na vprašanje, kakšni so IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Grubissa v Rossoni » Pred dnevi je pričel razstavljati v pasaži galerije Rossoni trza-čanom dobro znani krajinar Grubissa. Odkar se je doselil iz Pulja, si je tekom zadnjih petnajstih let med ljubitelji slik naše okolice in morja pridobil (eden sloves slikarja, ki z občutkom prenaša v svoja platna vsakomur dostopno lepoto narave. Zato mu ne manjka občudovalcev, ki v svoji nestrpnosti ne morejo dočakati zaključka razstave da bi šele tedaj postali dokončni lastniki zaželene slike. In tako se potem dogaja, da je moral Grubissa že prve dni po otvoritvi nadomestiti mnoge razstavljene slike, kar nam seveda otežkoča pravilno ocenjevanje razstave v celoti in navajanje posameznih slik, zlasti pa še ker oddano sliko ni moči vedno nadomestiti z enakovrednim delom. ' Kdor je torej videl lani tu-le Grubissove podobe, spozna, da je slikar medtem spremenil o-bliko in barvitost slik. Namesto podolgovatih široko zajetih pokrajin, prevladujejo sedaj pokončni formati, to pa zaradi tega, ker podajajo večinoma raz- ne kotičke našega starega mesta, kjer silijo v breg vegaste ulice med ozkimi soteskami starinskih hiš. Vse to daje Gru-bissi možnost kontrastne obdelave slik, kjer barvo mračnih sten sli/ ovite dopolnjuje jarkost neba in sončne svetlobe ob strešnih žlebooih. Barva pa je bila lani prijetno pastelno motna, a je sedaj stekleno bleščeča in ponekod ne uspe ponazoriti vlažnosti starih ometov. Zato pa ista prihaja do boljše veljave v zračnih in širokih razgledih raznih istrskih niestec in ladij, čolnov in jadrnic na od sonca ožarjenem temnomodrem morju. Grubissa ljubi opojnost žtuo-pestrih barv, ki ga tokrat včasih preveč omami, da ga zapelje v presilno barvno izražanje. Morda pa je to le hoteno, ker poleg takih slik visi tudi temno uglašena podoba, iz katere mračnosti zre v nas obraz slikarja, namigujoč da se pač Grubissa sedaj nahaja v novem ustvarjalnem obdobju, kar tudi kažejo tihožitja dobre izdelave, ki jih sicer na prejšnjih razstavah nismo srečavali. MILKO BAMBIČ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Seznaniti se boste z osebo, ki vam bo prinesla srečo. V miru si boste prišli na Jasno s samim seboj. Zdravje dobro. BIK (od 214. do 20 5.) Prelahki uspehi v delu, bi utegnili biti za vas nekoristni. Ne bodite preveč ponosni in ljubosumni, Odpočljte se. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Okre. pite vaš finančni položaj In bodite previdni. Prejeli boste darilo, ki vas bo zelo razveselilo. Zdravje odlično AK (od 33.6. do 22.7.) Zahvaljujoč nekemu novemu prijateljstvu, boste razširili vaSo poslovno dejavnost. Zadovoljstvo z družino In otroki. Zdravje nespremenjeno. LEV (od 23.7. do 22 8.) Ohranite vaše načrte v največji tajnosti in bo-dite realistični. Srečne urt z drago osebo. Zdravje izboljšano. DEVICA (Od 23 8. do 22.9.) Premagali boste vse zapreke s pomočjo vplivne osebnosti. Upoštevajte nasvete dobrega in zvestega prijatelja. Zdravje izvrstno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izgubljajte časa z drobnarijami ter na vsak način skušajte dati izraza vašim dobrim lastnostim. Novo prijateljstvo. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Ne zanesite se na osebe, ki kažejo površnost. Posvetite večer dobremu branju. Zdravje se b0 Izboljšalo. STRELEC (Od 23.11 do 20.12.) Po- sebno v bolj zapletenih poslih, bodi. te zelo previdni. Z opreznim postopanjem si boste v družini zagotovili mir. Lotila se vas bo nervoznost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne. ki posel, ki nanj niti niste več računali, vam bo prinesel odličen rezultat V čustvenem pogledu, če hočete uspeti, ne bodite neodločni. Zdravje dobro. VODNAR (Od 21.1. do 19 2.) Trenutek odličnih poslovnih pogojev, po. sebno za trgovce. Nepričakovan zaslužek. Obvladujte vašo preveliko občutljivost. Zdravje In blagostanje. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Vaše o-dlične zamisli čimprej uresničite v p-aksi. Ne bodite potrti vsled nekaterih drobnih nevšečnosti. Zdravje dobro. neki ti možgani, ki naravnost suvereno obvladujejo vse, kar se tiče računanja in številk, za vse ostalo pa so malone neobčutljivi. Številni psihologi in psihiatri so se ukvarjali s tem vprašanjem, toda niso prišli do zadovoljivega rezultata. Ta raziskovanja precej otežkočajo tudi kalkulatorji sami, ki niso nikoli znali • kolikor toliko jasno odgovoriti, kako prihajajo do svojih rezultatov. Inaudi na to vprašanje na primer odgovarja: «Cujem neki glas v meni, ki mi daje odgovore.« Navedli smo nekaj primerov najbolj slavnih kalkulatorjev, ki so sicer bili podpovprečno inteligentni, nekateri celo degeneriki. Toda med niimi so tudi primeri, ko gre za osebe nadpovprečne, ali vsaj povprečne inteligence, oziroma za normalne ljudi. Takšen je Morice Daggber. 2e v osnovni šoli se je v računstvu odlikoval pred vsemi drugimi. Njegov talent pa mu je spočetka povzročil tudi nekaj nevšečnosti. Učitelj mu je ob neki priliki dejal: «No, Daggber, reši mi sledečo halogo: dva vlaka odpeljeta proti Parizu, eden iz Avignona, drugi iz Montlimara. Prvi vozi s hitrostjo 92, drugi pa 68 kilometrov na uro. Obe mesti sta drugo od drugega oddaljeni 78 kilometrov. Koliko časa bo potreboval prvi vlak, da bo dohitel drugega, in na kateri razdalji od Avignona se bo to zgodilo?... Kako to, Daggber, da ne pišeš?« »Mi ni potrebno, sem že izračunal,« je odgovoril mali Daggber, »rezultat jp: v treh urah in 15 minutah, 299 kilometrov od Avignona.« Učitelj se Je čudil. Dal je Dagg-berju še eno, toda precej težjo nalogo, ki mu jo je tudi rešil. Takrat se je učitelj ujezil: ((Tako, Daggber! Ti si navaden goljuf! Povej mi, kje si si kupil knjigo nalog, ki so v njej tudi rešitve, katere si se zatem naučil na pamet?« Mali Daggber je zaman skušal prepričati učitelja, da si takšne knjige sploh ni kupil, Ta pa ga je imel za lažnivca in mu dal iz računstva negativno oceno. Sicer se niti sam ni zavedal, da je nekakšen fenomen, mislil je, da lahko vsi tako računajo, kot on. Z enajstimi leti je zapustil šolo, ker ga oče, delavec v neki tovarni, ni mogel šolati. Z dvanajstimi pa je kot za šalo lahko v nekaj sekundah potegnil kubični koren devetštevilčnega števila. Kasneje se je začel ukvarjati z raznimi kalkulacijami v zvezi s koledarjem. Tako je na primer mogel mimogrede povedati, da je 9 junija 1884, bil ponedeljek, ali pa, da je 3. maja 1613 bil petek. Ce mu je nekdo povedal leto, dan in uro rojstva, mu je v nekaj sekundah natančno izračunal, koliko let, dni in ur že živi. Precej se je tudi ukvarjal z Mesečevimi menami. Tako je, deni-mi, z največjo lahkoto izračunal na kateri mesec in dan bo padla velika noč 1.5.702.285. Da bi se mogel preživljati, se je zaposlil v neki sladkorni tovarni, vtem pa se je naučil igrati na violino, nakar je našel mesto v gledališkem orkestru mesta Calais. Tudi tistega dne, ko je na odru tega gledališča nastopil fenomenalni kalkulator Inaudi, je nastopil v orkestru, ki je med posameznimi točkami igral. Med odmorom je ves razburjen od- šel za oder k Inaudijo in mu rekel: «Vse naloge, ki ste jih vi na odru reševali, sem jih hkrati z vami v istem času rešil tudi jaz, vse one, ki so v zvezi s koledarjem, pa sem rešili še hitreje od vas.« Inaudi je najprej mislil, da se šali, potem pa ga je preizkusil. Postavil mu je sledečo nalogo: Koliko sekund znese 24 let, upoštevajoč tudi prestopna leta, če predpostavimo, da ima ura 37 in pol minute, vsaka minuta pa 96 sekund? Mladi Daggber se je trenutek zamislil, nakar se je odrezal: 757.382.400 sekund. Kasneje je Daggber postal še slavnejši od Inaudija. Na vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja v njegovih možganih, vtem ko z največjo lahkoto operira z naravnost fantastičnimi števili, odgovarja, da on reagira na številke kot reagira slikar na barve. Številke so moje življenje, pravi. Zraven poudarja, da ni najtežje, kot so mnogi prepričani, dvigniti na osmo potenco, ali pomnožiti število z dvajsetimi številkami, marveč da je od tega daleč težje seštevanje števil, kar zahteva izredno koncentracijo. Sicer pa, pravi, da bi • se ohranil v dobri kondiciji, je kalkulatorju prav tako potrebno nekaj ur vaje na dan, kot je to potrebno violinistu ali športniku. Njegova največja želja je, da bi odšel v Ameriko in se tam spoprijel z elektronskimmi kalkulatorji. Kdo bo v tem primeru zmagovalec? 2eleti bi vendarle bilo, da bi bil to človek, v našem primeru Morice Daggber. »Vem, da ste iz Kamnika.« »Pravzaprav iz Tunjic pri Kamniku«, me ljubeznivo popravi. «No, rad bi vedel, če je bilo že v vaši rodbini kakršno koli zanimanje za umetnost, morda celo za umetnostno zgodovino?« »Sorodstvo je bilo pravzaprav zelo zgodovinarsko razpoloženo. Občinski tajnik Jožko Stele jie zbiral v Kamniku starine in u-metnine tako kot pokojni Sadnikar. Drugi je bil France Stele, ki je bil svojčas učitelj petja na Krasu in med leti 1890 in 1900 tudi v Trstu, kjer je vodil razne pevske zbore. Bil je sam odličen pevec in — morda vas bo to zanimalo — med prvimi posnet na gramofonske plošče. Marsikdo, ki jih je slišal, je mislil, da sem to jaz, čeprav me je sicer poznal kot nepevca. Iz tega vidite, da je bil milje že taK, da me je navajal k umetnjakar-stvu in njegovi zgodovini. Sicer pa me je že od otroških let zanimalo vse, kar je bilo v zvezi z zgodovino. Moj prvi spis je prikazoval popotovanje psa, ki je ves svet prerajžal; ta spis so kazali kot posebnost po šoli in med žlahto. Takrat sem bil še v ljudski šoli v Kamniku, biti je moralo tam okrog leta 1897. Ne bo težko uganiti, da je bil ta spis po svoje prirejen po Cigler-jevi Sreči v nesreči, iz katere sem dobil zanj navdih. Moj stric, svečar Ivan Stele, je bil velik ljubitelj knjige, bil je tudi poverjenik Slovenske Matice. Med svojimi knjigami je imel »Se kar dobro jo berem « »Potemtakem ste gotovo prišli tudi v stik s poljskimi pisatelji.« Profesor Stele kar oživi. »Ko sem študiral v Lwowu, so takrat Poljaki najbolj oboževali Wy-9ipianiskega — Stanislava Wys-pianskega, tako. denimo, kot pri nas Cankarja, Bil je resnično velik pesnik, pa tudi dramatik. Ljudi je omamljala že sama me-lodioznost njegovega jezika — ne glede na vsebino. Bil je vsestranski umetnik, tudi slikar, ki je zlasti veliko slikal na okna. N e-gova popularnost je bila izredna, vse večja kakor na primer Kakega Przybyszewskega, ki je bil cenjen predvsem v literarnih krogih. Wyspianski je bil izrazit pojav svoje dobe. Za ženo si je izbral preprosto dekle, poiskal ;o je kar na vasi in si jo vzg jil po svoji zamisli. Pa on ni bil v tem pogledu edini. Dejal bi. da je bil to nekakšen tipološki pojav dobe. Vzemite na primer na-še študente iz tis:ega časa, ki so študirali v Gradcu, pa tudi drugod. Koliko jih je, ki so se oženili s preprostimi dekleti, z natakaricami, služkinjami in tako dalie.« Prof. Stele se ob teh spominih nasmehne in dopolni: «Pa le nt bilo povsod tako. Na Dunaju bi rekel je bilo rajši obratno. Tam so študente, tudi naše, slovenske, radi vaoili v meščanske hiše. Kakšen kaiserli-cher Rat, ki na Dunaju ni nič pomenil, našemu študentu pa je ta naslov imponiral, je rad povabil našega študenta, ki se je ilustrirano izdajo Sienkwiewicze- | spoznal na piesn.h vajah z njeno-ga romana Z ognjen in mečem. vo v hišo; take naše štu- Ne rečem preveč, če trdim, da dente s0 tU(jj podpirali in potem je ta knjiga naredila name tako močan vtis, da me je pozneje gnalo na Poljsko«. Pri naslednjem obisku sem ta-kaj vprašal prof. Steleta, kdaj je bil potemtakem prvič na Poljskem. »Po maturi, ko sem šel služit vojaški rok. Takrat smo si študentje lahko sami izbrali garnizijo in jaz sem si izbral Lwow, ki je pripadal v tistih časih Avstriji. Mislil sem namreč, da govorijo tam knjižno ruščino. Tako sem prišel leta 1906 v Lwow da bi se ruščine naučil. Toda o knjižni ruščini ni bilo tam :ie duha ne sluha. Pač pa sem se je že prej privatno učil pri prof. Josipu Debevcu. Učil sem se že v Kranju, kjer sem obiskoval gimnazijo, tudi češčine in poljščine. Lwow je bil za Poljake nekako to, kar je za Slovence Trst. Krog in krog je obdan od Ukrajincev, v mestu samem pa ukrajinščine skoraj nisi slišal. Pač, tam je stara rusinska cerkvena organizacija, a ta je gojila predvsem staro cerkveno ruščino. Pač pa sem se v Lwowu naučil poljščine in nekaj ukrajinščine in to me je pozneje vodilo naprej po slovanskem svetu. V Krakovu sem imel zvezo s Feliksom Konecznim, ki je bil urednik Slovanskega sveta, v katerem sem tudi sam sodeloval. Sin F. Konecznega Stanislav je prihajal na počitnice k nam, jaz pa sem zahajal k njim. Posledica tega in podobnih poznanstev je bila, da so me leta 1935 postavili celo za poljskega konzula v Ljubljani. Takrat je bil v Beogradu veleposlanik Poljske Schwarzbur — Guenther, s katerim sem se bil seznanil že pred letom 1914. Takrat je igral precejšnjo vlogo v Krakovu med literarnimi kritiki.« «Kako je z vašo ukrajinščino?« je kaj rada sledila poroka — med absolviranim slovenskim študentom in domačo hčerko. To pa je pogosto pomenilo zanj coklo za celo življenje.« Pri tej priložnosti sem povprašal prof. Steleta o začetkih njegovega konservatorskega dela. «Prof. M. Dvorak me je spravil tja. Toda to ni bila tako lahka služba. Potovati je bilo treba okrog po vaseh, zvez še ni bilo takih, kot jih imamo dandanes, prišli ste v kraje, kjer ni bilo zlepa dobiti kaj za pod zob. Tako je ostal človek velikokrat brez kosila in marsikdaj je bila moja prva in edina jed šele večerja.« «Clovek bi pričakoval, da je tako naporno in neurejeno življenje moralo zapustiti vendarle v organizmu kakšne posledice.« »Ne. Nikoli nisem čutil nobenih. Iz lastne izkušnje bi vam dejal, da so na primer redni o-broki hrane gola navada. Tudi danes ostajam pri svojem delu pogostoma kar preko kosila in grem potem kosit in večerjat obenem, a zaradi tega še nisem čutil nikoli nobenih posledic. Konservatorstvo pa mi je postalo vir dragocenih užitkov, zaradi katerih sem se z lahkoto marsičemu odrekel.« (Nadaljevanje sledi) PRKJKLI SMO OBZORNIK 62. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba, St. 4. Ljubljana. 1962. NASA SODOBNOST. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto X. Številka 4. Ljubljana. 1962. PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno priirodoznanstvo. Izdaja ga Prirodoslovno društvo Slovenije v Ljubljani. Letnik XXIV. Leto 1961-1962. Številka 8. n!7 Radio Trst A Torek, IO. n pri In l»»2 Nacionalni program Izberite melodijo tedna; 11.00: Kvintet bratov Avsenik; 11.15: Na-6.30: Vrem* na ital morjih: 8.30: predujte v angleščini; 11.30: V sta- 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas- ___ ____ , — -------. ______ . ba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; Omnibus; 10.30: Radijska šola, na- ri Ljubljani; 12.05: Beneški fantje .................— to nadaljevanje Omnibus; 12.00: .-viUVCtiaBMI JJCMIII, 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra ansambel Glanni Safred; 17.20: Sem in tja PO lahki glasbi; Rotondo In njegov orkester; 15.30: in Trlo Avgusta Stanka; 12.15: Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.30: Veliki klub; 15.15: Nunzio 13.15: Obvestila In zabavna glasba: 18.00: Sola In vzgoja; 18.15: Umet- TeiaJ angleškega jezika; 15.55: Vre-nost, književnost in prireditve; 18.30: Iz italijanskega glasbenega 13.30: Slovenske narodne; 13.50: Dve >pe'etni uverturi; 14.05: Radijska ustvarjanja; 19.00: Pisani balončki; ’a Inocenzla; 17.40: Zanimivosti od 19.30: Od godal do harmonike; vsepovsod; 18.00: Poje Vanda Ro- me na ital. morjih; 16.00: Program šola; 14.35: S češkim skladateljem za najmlajše; 17.20; Spomin na Car- Bedrichom Smetano; 15.20: Glasbe- uu lldl IIHJIIIKC, •—r-'jv«, '“.v«. rvje v fliiua l 20.00: Šport; 20.30: Večer z VVebron. manelli; 18.30: Enotni razred; 19.00: na medigra; 15.25: Štafeta mladosti; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Izbor iz Čajkovskega; 18.00: Ak. Calvertom in Tillotaxonom; 21.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske tualnosti doma In v svetu; 18 10: Ilustrirano predavanje: »Balkanski *‘n gledališke novosti; 20.00: Glas- Za mlade ljubitelje glasbe- 18.45: ples«; 21.30: Koncert tenorista Mit- bem album; 21.00: Stiridejanka Gu- s knjižnega trga; 19.05: Trovajoll: Nočni preludij; 20 00: Zbor in RTV je Gregorača; pri klavirju Pavel stava Moserja: «KnJižničar»; 23.00: Sivk; 22.00: »Pascoli ob 50-letnlci Dogodki doma in Po svetu. smrti«; 22.15: Vabilo na ples; 23.00: Jazz galerija. II. program Beograd im RTV Zagreb; 20 30: Radijska igra; 2130: Tri violinske sonate VVieniavvskega; 21.45: Zabavni 9.00: Jutranle vesti; 10.00: Varle- orkester Rose; 22 15: Uvod v glas-tejski program; 11.00: Glasba za vas, bo 20. stoletja (24); 23.05: Mladim 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno u- lLdelate; 14 9°: ,Na5‘ 15 ro v diskoteki: 15.20: Pesmi brez besed; 15.40: Glasbene šole in dirigenti. Album pe^ml; 15.45: Najnovejše plošče; 20.30: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45; Večerna glasba. ljubiteljem ritmov; 23.45: Melodije za lahko r.oč. Koper III. program Ital. televizija 8.30, 14.00 in 15.30: TV Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV 17.00: 'Simfonije 18. stoletja; 18.00: dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepoz- 6.15: Jutranja glasba- 7.00: Pre ' “,n'r<)l,lJe >»■ stoletja; 18.00: >s RL; 7.15: Glasba za dobro lu- Novoafrlškl pripovedniki; 18.30: no; 19.15: Slikar Giovanni Segan. Filmski pregled; 18 45: Na pro- tirni; 20.20: Šport: 20.30: Dnevnik; nos RL; 7.15: Glasba za dobro Ju tro; 11 00: Otroški kotiček; 11.30: Iz opere «Arležanka»- 12.00: Glasi ®ramu skladbe Petrassija In Beria; 21.05: Film: »Človek z vzhoda«; ba po željah; 13.40- Mali ansambli- sP<»nini grofa Greppija; 22.35: Knjige za vse; 23.05: TV . . r-r- rm _ . ... ’ jUI (lil* Vcnlz/svočarn I Irnn«« et • Tl 9A* sinil. 14.00: Zabavne popevke- 14.30- Soi i?00: Vsal«>večernl koncert; 21.30: unevnlk. . .... . ’ * lita.ll .bingl/n innHnnlni, 1 (It K l(li4R> la' in življenja; 14.50: Trije' mladi; it,aJ1nJ.an^ka «0*) S N • ItnlMi.manl e ei i ..1 Irvvot tro i DRUGI KANAL 16.00: Melodije iz filmov; 16.30; Tretja stran- 16.45: Romantični o- za vsalt0 teno»" der; 17.40: Na programu; Yvolne in Kenton; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Cristina Jorlo; 19.30: Prenos RL; 22.15- Orkester Woody Her- ler; 22.55: Dokumenta rij »Umotvor Slovenija 5.00: Dobro J ut not; 8.05: Planinski oktet; 8.25: Naš kaleidoskop; 21.10: Carosone pripoveduje; 21 50: TV dnevnik; 22.10: Znanost pripoveduje; 22.30: Deset minut z Gian. nijem Bonaguro; 22.40; Komorni koncert. man; 22.35: Glasba za lahko noč; 8.55: Radijska šola; 9.25: Ansambli 23.00: Prenos RIL. In Instrumentalni odlomki; 10.15: Jug. televizija NI SPOREDA k. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 Vreme včeraj: naj višja temperatura 14.6, najnižja 9.7, ob 19. uri 9.7; zračni tlak 1015.7 narašča, veter 13 km severozahodnik, vlage 88 odst., padavin 9 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19. aprila Marko - Sonce vzide ob 5,30 in zatone « 18.44. Dolžina dneva 13.14. Lu vzide ob 9.39 i.n zatone ob o. Jutri, SREDA, 11. aprila Filip -* Seja tržaškega občinskega sveta Odložitev sklepov o zvišanju tarif na avtobusnih progah Če bi prišlo do glasovanja, bi predlagane poviške zavrniliker bi bila tokrat «večina» v manjšini 0 pomolu VII razpravljajo v državnem svetu Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so posvetili največ časa razpravljanju o sedmih sklepih o zvišanju prevoznih tarif na zasebnih avtobusnih progah v mestu in med mestom in okolico. Na kompromisni predlog odvetnikov Putcherja in Simčiča je običajna večina izglasovala sklep, da se razprava odloži, tako da bo občina lahko dobila od inšpektorata za motorizacijo natančnejše podatke o bilanci prevoznih podjetij, ki so zaprosila, naj jim občina dovoli zvišanje cene voznih listkov. V bistvu je pri tem odv. Puecher rešil položaj, saj je pretila nevarnost, da predlog občinskega odbora ne bi dobil večine in bi ga zavrnili. Kot smo že podrobneje pisali bi prišli poviški v poštev za 7 prog, in sicer Trg Stare mitnice-Spodnje Rovte (»Cam-panelle»); Trg Stare mitmce-Kolonkovec; Trg Stare mitni-ce-gostilna «Gloria»-Rovte; Trg Stare mitnice-Lonjer; Barkov-lje-Miramar; Trg Oberdan-Prosek in Trst-Trebče. Sklepe je obrazložil odbornik dr. Verza, ki je dejal, da daje koncesije za proge župan in ie zato tudi pristojen na določanje tarif. Pri tem pa se mora ravnati po določbah ministrstva za prevoze ter na podlagi nasvetov inšpektorata za civilno motorizacijo. Družbe, ki imajo v zakupu te avtobusne proge, so 23. avgusta lani zaprosile, da bi jim dovolili zvišanje cene vozovnic v okviru meja, ki jih dopušča ministrstvo za prevoze. Zahtevo po teh poviških so utemeljile s povišanjem plač osebju. Inšpektorat za motorizacijo se le izrekel za te poviške, občina pa se ie pogajala z družbami in ni sprejela zahtevanih poviškov v celoti, ker je pač hotela zaščititi interese mestne skupnosti. Odbornik je dejal, da je občina znižala predlagane poviške na polovico ter da je treba s takšnimi poviški računati, saj so nastala za družbe nova bremena, ki jih ni mogoče zanikali. Poleg tega je treba tudi amortizirati stara vozila in sicer predvsem zaradi varnosti za potnike. Končno je občina pristala na povišek, s pogojem da se ukine višja cena za vozovnice ob praznikih ter da se uvedejo snopiči 12 listkov po znižani ceni za delavce in uslužbence, ki se vozijo na delo. Proti poviškom so se izrekli svetovalci KPI, PSI, MSI in celo Tolloy, Puecher in Simčič pa sta dejala, da ne moreta glasovati zanje, če ne bo občina spopolnila svojega proučevanja bilance družb, ki zahtevajo poviške. Ugotoviti je namreč treba prej, ali bodo družbe prisiljene ukiniti proge, če jim ne dovolijo poviškov. Svetovalec Tonel (KPI) je dejal, da bo njegova skupina glasovala proti sklepom tudi zato, ker se že širijo glasovi, da bodo zvišali tudi tarife na prevoznih sredstvih Acegata. Sedaj pa zahtevajo zasebni prevozniki še enkrat več za prevoze kot Acegat. Dejal je nadalje, da je večkrat zahteval, naj sprejme občina v svojo upravo Trst-Lonjer. Sploh pa služijo zasebni prevozniki že sedaj cele kupe denarja. Svetovalec Muslin pa je med drugim omenil, da zlasti ni upravičena zahteva po zvišanju cene vozovnic na progi Barkovlje-Miramar, saj avtobusi vedno natrpani ka. Tudi za to progo je večkrat zahteval, naj jo prevzame v upravljanje Acegat. Po odgovoru odbornika Verze je sledilo glasovanje z omenjenim rezultatom. Svetovalci pa so odobrili razne druge sklepe. Tako so odobrili sklep, s katerim so sprejeli volilo pokojnega ljubitelja umetnosti Socrata Sta-vropulosa tržaški občini; sklep o izvolitvi treh predstavnikov občine v upravni svet šolskega patronata, in sicer svetovalke KD Della Rocca, svetovalca KPI inž. Brauna in prof. Claudie delFAntonio; sklep o izvolitvi Laure Eu-Iambio v upravni svet dobrodelne ustanove Scaramanga; sklep o 16 milijonih izdatka za nakup stavbišča za šolo na Gornji Carboli itd. V začetku seje je župan dr. Franzil sporočil, da mu je ALUT, to je Združenje pro-movirancev tržaške univerze, poslalo resolucijo, v kateri je obsodilo atentat na profesorja Schiffrerja. Nadalje je sporočil, da je poslal ministrstvu za zdravstvo pismo, v katerem je posredoval, da bi se rešil spor med INAM in tržaškimi zasebnimi lekarnarji, češ da ne bi bilo to le v interesu lekarnarjev marveč tudi zavarovancev. Dejal je, da upa. da ni zapora lekarn' prejudicirala ugodne rešitve spora. Končno je sporočil, da je pred nedavnim posredoval, da bi se zopet pričela dela za gradnjo pomola št. VII. ter je sedaj stvar pred državnim svetom. Minister javnih del mu je sporočil, da se bo vsa zadeva premaknila z mrtve točke, ko se bo državni svet izrekel o predloženih novih načrtih. Zatem je svetovalec doktor Pincherle počastil spomin tržaškega slikarja Marcella Du-dovicha, ki je umrl pred kratkim v Milanu. Sledila so vprašanja svetovalcev, o Katerih pa bomo pisali drugič. --------------«»---- Redni občni zbor Tržaške kreditne banke V nedeljo dopoldne je bil v poslovnih prostorih tretji redni občni zbor Tržaške kreditne banke, na katerem je upravni svet v svojem poro- čilu ugotovil, da je bil uspeh poslovnega leta tokrat še boljši. Delničarji so v živahni diskusiji podčrtali nujnost, da razširi Tržaška kreditna banka svoje poslovanje in zlasti nujnost, da dobi dovoljenje za poslovanje z inozemstvom. V razpravi je upravni svet tudi navedel vrsto podatkov, ki dokazujejo, kako narašča zaupanje tržaških Slovencev v ta denarni zavod ter kako narašča število depozitov. Delničarji so ob zaključku toplo pozdravili dosedanje delovanje upravnega sveta in mu soglasno potrdili zaupnico. Počastitev spomina na Opčinah ustreljenih 71 talcev Protifašistične sile se morajo združiti v borbi proti poskusu oživljanja fašizma V slovenščini je govoril Karel-Mitko Šiškovič, v italijanščini pa Nino Gregorič ■ Zakaj se predstavniki oblasti ne udeležujejo komemoracij teh žrtev, ki so padle v borbi proti nacizmu m fašizmu? * V veliki dvorani Kulturne, ga in umetniškega krožka v Ul. S. Carlo 1 bo v sredo, 11. t. m., predaval kulturni ataše pri veleposlaništvu ZDA v Rimu prof. John L. Brown o temi ((Poklon Hemingwaju». Na openskem strelišču, nedaleč od kraja, kjer so fašisti ustrelili Pinka Tomažiča in tovariše, so tri leta kasneje — 3. aprila 1944. leta — nacistični zločinci pobili 71 talcev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki so jih na morišče pripeljali iz koronejskih zaporov. Na mestu ustrelitve je bil po osvoboditvi postavljen spomenik nedolžnim žrtvam nacističnega terorja in ob tem spomeniku se demokratično prebivalstvo Trsta zbere vsako leto, da počasti njih spomin. Letošnje spominske svečanosti, ki je bila v nedeljo popoldne, so se udeležili številni demokrati in antifašisti iz Trsta in okolice ter predstavniki političnih strank in partizanskih organizacij. Najprej so na spomenik položili vence predstavniki openskih antifašistov, Zveze bivših partizanov, tržaške federacije K Pl, Slovenske kulturno-gospo- Dej udeležencev spominske svečanosti ob spomeniku 71 talcev na Opčinah darske zveze in Neodvisne | zacij partizanov in bivših po-socialistične zveze, potem pa litičnih preganjancev sprego-je v imenu krajevnih organi-1 vorili tov. Danilo Stubelj in niiHiiiiiiimitiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitmiiMiiiiimtiiiiimmiiHiiiitiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiitniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiitniii Policija je že položila roke na atentatorje na prof. Schiffrerja? Priprt znani fašistični razgrajač ki je skrival bombo in razstrelivo? Med preiskavo v zvezi z atentatom, so karabinjerji izsledili tatova - provokatorja svetilke in črk s «fojbe» pri Bazovici, ki pripadata fašistični organizaciji Funkcionarji političnega od. dclka kvesture in karabinjerji pod vodstvom kapetana Paz. zaglie nadaljujejo s preiskavo, da bi odkrili krivce fašističnega atentata na stanovanje prof. Schiffrerja. Čeprav je od tega že dober teden, nismo dobili še nobenega uradnega sporočila o izidu preiskave; na dan pa prihajajo zelo zanimive stvari, ki bodo marsikoga presenetile. Izvedeli smo, da so agenti političnega oddelka kvesture te dni z dovoljenjem sodnih oblasti napravili več hišnih preiskav in prj tem našli t. stanovanju nekega znanega fašističnega pobalina, ki ga bi lahko imenovali, a njegovo ime ne moremo še objaviti, neka.) razstreliva in bombo. Pobalina je policija pridržala, nadaljuje pa z zasliševanji in soočenjem, da bi zadevi prišla do dna. Zdi se, da Je razstrelivo, ki so ga našli v tem stanovanju, podobno razstrelivu, iz katerega je bila napravljena bomba za a-tentat na prof. Schiffrerja. Vse kaže da so se po začetku preiskave nekateri osumljenci, ali taki, ki so se bali, da jih bo policija obiskala, pravočasno «rešili» nevarnega materiala in orožja. Tako bi sj lahko tudi tolmačili najdbo dveh bomb pri Oberdanovem spomeniku in nove pištole, ki so jo te dni našli ob robu Ul. Cisternone. Prav gotovo bi policija našla marsikaj ,če bi take preiskave napravila še pred zadnjim atentatom, saj je javna tajnost, s katere strani prihajajo taki atentati, ki jih je bilo v našem mestu že cela iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po oprostitvi mesarjev zaradi pomanjkanja dokazov Priziv proti razsodbi proti „pomlaievalcem“ Priziv je vložilo državno pravdništvo ■ Na prvi razpravi je tožilec zahteval za vsakega obtoženca 50.000 Ur globe Včeraj zjutral Je državno I v našem mestu, temveč v vsej pravdništvo vložilo v pisarni -r—J------1 ----1 preture priziv proti razsodbi sodnika Brenclja, ki Je preteklega petka oprostil štiri tržaške mesarje, ki so bili obtoženi, da so »pomlajevali« meso s tem, da so mu dodajali natri. Jev sulfit. Pretorjeva razsodba je povzročila v vsem mestu precejšnje negodovanje, ker je afera »pomlajevanja« mesa s preparatom «Raviveur», ki ga izdeluje tvrdka PUMA iz Riccione, in močno prizadela množice potrošnikov ne samo in ie proga sorazmerno krat- ii 111 n i m n i n............................................ Po obisku vladnega komisarja dr. Mazze Razpravljanje o načrtu za prenovitev bolnišnice Predsednik upravnega sveta bolnišnice odv. Morgera se bo v Rimu razgovarjal z ministrom za zdravstvo Prejšnji četrtek je vladni generalni komisar dr. Mazza obiskal splošno bolnišnico na povabilo predsednika upravnega sveta odv. Morgere in ostalih svetovalcev. Med obiskom ki je trajal skoraj dve uri, se je vladni komisar prepričal na lastne oči o potrebi, da se čimprej sprejmejo učinkoviti ukrepi v korist splošne bolnišnice. Ko je zapuščal poslopje, je izjavil, da je splošna bolnišnica nevredna mesta Trsta. Pri tem pa je poudaril, da se zaveda, da je upravni svet storil zelo mnogo, da bi se to stanje spremenilo. Splošna bolnišnica, ki je bila zgrajena že pred toliko leti, ne ustreza več potrebam današnjega časa. Najboljša rešitev bi bila seveda ta. da bi zgradili novo poslopje, in sicer po najsodobnejših načelih. Ker pa ni mogoče pričakovati, da bi se to zgodilo v doglednem času, je treba pomisliti na izboljšanje starega poslopja in vseh naprav. Ena izmed najhujših pomanjkljivosti je v tem, da bolnišnica ne razpolaga z dvigali za prevoz bolnikov in raznega materiala. Edino dvigalo, ki obstaja, je tudi pomanjkljivo, ker ne doseže kletnih prostorov. Nadalje bo treba korenito rešiti vprašanje pralnice, čene spremembe bo treba izvesti v kuhinji. V zvezi z obiskom vladnega komisarja je bila včeraj na sedežu predsedništva splošne bolnišnice tiskovna konferenca, na kateri je predsednik upravnega sveta odv. Morgera predstavil novinarje članom upravnega sveta. Ta se je namreč sestal, kot običajno vsak ponedeljek, da bi proučil razna tehnična vprašanja. Predsednik Morgera je izkoristil to priložnost ter poudaril še enkrat, da je vladni komisar pokazal veliko zanimanje za vprašanja, ki tarejo splošno bolnišnico. 2e dan po obisku je pismeno zahteval od predsedništva naj mu čimprej dostavi tehnični načrt rekonstrukcije splošne bolnišnice. O tem načrtu so prav sinoči razpravljali člani upravnega sveta; ni pa znano do kakšnih zaključkov so prišli Odv. Morgera je še poudaril, da je dr. Mazza imel v Milanu priložnost, da se je seznanil s perečimi vprašanji, ki zadevajo javno zdravstvo ter da je zato upati, da se bo učinkovito zavzel za rešitev vprašanj sp\ošne bolnišnice. Končno je odv. Morgera sporočil, da se bo pojutrišnjem sestal v Rimu z ministrom za zdravstvo s katerim se bo pogovoril posebno o vprašanjih, ki zadevajo delovanje nove ki je docela preživela. Dolo-Jšole za bolničarke. Italiji. Negodovanje je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da bi ta razsodba morala biti nekakšen pravdorek za vse druge obravnave, ki se bodo prej ali slej vršile v najrazličnejših italijanskih mestih. Zgodilo pa se je, da je pretor Brenči oprostil štiri prijavljene mesarje zaradi po-manjkanja dokazov v trenutku, ko so na primer v Rimu zaprli celo vrsto mesnic, ker so v njih «pomlajevali» meso. Pa ne samo v Rimu! Podobne primere precej strogih ukrepov proti brezvestnim mesarjem smo zabeležili tudi po drugih italijanskih mestih. Pričakovati je bilo torej, da bo tržaško sodišče prvo dalo zgled, kako ravnati s kršitelji zakona o zaščiti zdravja širokih plasti potrošnikov. To pričakovanje se ni izpolnilo, ker je pretor Brenči menil, da ne obstajajo zadostni dokazi o krivdi obtožencev. Včerajšnji korak državnega pravdništva skuša torej zadostiti vsaj deloma zahtevam in pričakovanjem potrošnikov. U-pati je, da bo kazensko sodišče, ki bo sodilo mesarjem v prizivni stopnji, drugače ocenilo prekrške obtoženih mesarjev ter sprejelo sklepe, ki bodo zadostili tako črki kakor duhu zakonskih predpisov in ki bodo predvsem opozorilo za v bodoče. Skupščina uslužbencev posebnega staleža Jutri ob 18.30 bo v Ulici Pondares skupščina državnih uslužbencev posebnega staleža. Na njej bodo člani tajništva pokrajinskega sindikata CGIL obrazložili korake, ki so jih storili za uveljavljanje zakona št. 1600, ter sprejeli sklepe o prihodnji akciji. ----«»—*— Referendum o povišanju cene skodelici kave Združenje trgovcev in lastnikov javnih lokalov je med člani razpisalo referendum o povišanju cene skodelici kave. Člani bodo morali odgovoriti z da ali ne, če so za podražitev kave od 40 na 45 lir. Prevladuje mnenje, da bo večina odgovorila z «da», kar žila še pred ali najkasneje po velikonočnih praznikih. ----«»--- V četrtek ponovno stavka v Taurusu Včeraj zjutraj so se delavci podjetja Taurus zopet zbrali na skupščini. Ker niso delodajalci še nič popustili, so na skupščini sklenili, da bodo v četrtek zopet stavkali celih 24 ur. Gre že za tretjo celodnevno stavko teh delavcev poleg številnih krajših stavk. V petek ob 17.30 pa se bodo delavci zopet sestali na skupščini. -----«»---- vrsta, a jih policija do sedaj ni še razčistila. Še nekaj prostorov za izlet v Dalmacijo Citatelje obveščamo, da Je na razpolago še nekaj prostorov za naš izlet v Dalmacijo, kj bo od 28. aprila) do 1. maja letos. Zaradi odpovedi nekaterih prijavljencev je na razpolago še nekaj mest v luksuznih kabinah ter nekaj ležalnih stolov. Kdor se želi prijaviti, lahko io stori še danes in jutri v uredništvu našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. ----«»---- Avtomobil povozil priletnega upokojenca pomeni, da bi se kava podra-1 gresa. Ko je sinoči 80-letni kmetijski inšpektor v pokoju Ernest Klavžar iz Ul. Giulia 13 prečkal Trg Libertš, da bi prišel na prometni otok, ga je z avtom povozil Giulio Ser-ravalle iz Ul. Aleardi 6, ki je prihajal iz Miramarskega drevoreda in je bil namenjen v Ul. Ghega. Klavžar si je pri padcu zlomil desno nogo in je dobil rahel pretres možgan. Avtomobilist mu je takoj priskočil na pomoč in ga je s svojim vozilom odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Gospodu Klavžarju želimo, da bi čimprej okreval. ---o----- # Danes dopoldne bo iz našega pristanišča odplula motorna ladja «Europa» na redni progi proti Afriki. Ladja je polno zasedena, na njej pa so tudi člani Skal clubov, ki so se udeležili tržaškega kon- Druga zanimiva zadeva, ki je prišla na dan v zvezi s preiskavo glede atentata na prof. Schiffrerja, je dejstvo, da so karabinjerji pod vodstvom kap. Pazzaglie pri hišnih preiskavah našli pri dveh mladih o-sumljencih svetilko in nekaj črk napisa, ki so meseca januarja izginile s plošče nad tako imenovano fojbo pri Bazovici. Pobalina sta priznala svojo krivdo in povedala, kako sta izvršila svoj posel. Nismo mogli še točno ugotoviti kateri organizaciji pripadata ta dva pobalina, gotovo pa je, da pripadata skrajno desničarskim, oziroma neofašističnim skupinam. Kakor je znano, so neofaši-sti in šovinistični tisk v januarju ščuvali proti Slovencem javno mnenje in jih obtoževali, da so onečastili ((fojbo« pri Bazovici. No, resnica polagoma prihaja na dan. Fašistični elementi sami počenjajo take stvari, da bi napihovali sovraštvo proti Slovencem in naščuvali italijansko mladino proti slovenskemu življu. Zahtevamo in pričakujemo, da bodo preiskovalni organi, nato pa sodišče, vso zadevo temeljito razčistili in obsodili krivce. Najnovejša odkritja pvi hišnih preiskavah dokazujejo, da ie v ozdaju organizacija, ki pripravlja in skriva razstrelivo ter orožje, ki organizira atentate ter provokacije, ki napada napredne ustanove in posameznike, ki je pripravila atentate na slovenske kulturne ustanove in ki je pripravljala šovinistične in revanši-st.ične demonstracije po tržaških ulicah. Funkcionarji političnega oddelka policije in karabinjerji iščejo krivce atentata na prof. Schiffrerja med pripadniki in simpatizerji skrajno desničarskih, neofašističnih organizacij in prav med to preiskavo so našli svetilko in črke ter bombo in razstrelivo. Preiskovalni organi prihajajo vedno bolj do prepričanja, da se za vsemi temi atentati skriva nekdo, ki vse to vodi. Zaradi tega je nujno potrebno, da organi javne varnosti končno očistijo skrite kotičke in greznico v neofašističnih krogih. Prav tako pričakujejo, da bodo vsaj ob tej priliki končno le odkrili tudi krivce vseh prejšnjih atentatov. Razen vsega tega pa je te dni prišlo na dan še nekaj drugega. Zvedelo se je namreč, da je bil ob koncu februarja v sejni dvorani neofašistične organizacije «Giova-ne Italia« sestanek, na katerem je predsedoval neki univerzitetni študent, ki se je predstavil kot voditelj skupine OAS iz Milana. Na sestanku so proučevali geograf-so karto Italije in zaznamovali mesta, v katerih so bili izvršeni atentati proti komunističnim in demokratičnim pozval vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin talcev. Po vzkliku »Slava padlim* je v slovenščini povzel besedo tov. Karel šiškovič»Mitko, ki je po obuditvi spomina na dan ko so bili talci ustreljeni, poudaril pomen njihove žrtve. Njihova usmrtitev je bila dokaz več, da ni pomirjenja med fašizmom in človeštvom, med zatiranjem in demokracijo, med suženjstvom in svobodo. Potem je govornik prikazal delovanje ostankov fašizma in poskuse utrditve novih fašističnih pojavov ter poudaril, da je antifašizem še danes sila, ki združuje in mora združevati ljudi v boju proti atentatom OA51 in fašističnih zločincev od Alžirije do Trsta. Antifašizem mora zatorej zdru. zevati vse svobodoljubne ljudi, ki si želijo miru doma in v svetu, ki se borijo preti vsakemu nasilju imperialistične, ga, reakcionarnega in kolonialističnega tipa, saj je prav iz teh krogov zraslo pred leti fašistično trinoštvo. Govornik ie nato podrobno omenil fašistične provokacije v Trstu ter zahteval, da oblasti kaznujejo vse fašistične krivce in onemogočijo njihovo delovanje. Toda to ni dovolj, je dejal govornik, kajti iz lastnih izkušenj vemo, da se nič ne more doseči brez napora in delovanja množic. Zato je nujno potrebno, da se antifašistične množice znaku preteklega boja in doseženih uspehov združijo in da s svojim nastopom izolirajo, onemogočijo in v kali zatrejo vsakršen poskus oživljanja fažizma. V italijanščini je nato govoril tov. Nino Gregorič, ki je v uvodu poudaril žrtve naših ljudi v borbi proti -naci- organizacijam. Razen tega so , fašizmu, žrtve, ki so nemalo tudi določili mesta za svoje doprinesle za nadaljnje podvige. Zanimivo I g0 in poraz fašizma. Toda je tudi dejstvo, da so pred časom na -tržaški univerzi našli s kredo napise OAS. Prav gotovo ima ta organizacija tesne vezi s francosko OAS, čeprav pripadniki milanske, oziroma tržaške OAS pravijo, da pomeni sigla «Organizzazione Autonoma Študenti«. Predavanje o aplikaciji ilal.-jug. sporazumov V okviru Študentovskega gi- banja za mednarodno organizacijo bo nocoj ob 21. uri v palači Artelli v Ul. Universi-tž 5- predavanje o ((Aplikaciji italijansko-jugoslovanskih sporazumov«. Predaval bo sodirektor revije «Trieste» dr. Giorgio Cesare. «lllllllllllllllllllllllllllllllllHlllMllllllllllllllmllllllllllllllHllllll(^ll^l(M•l•■^^*^|u•u•n|,|I|,ll,l, Smrtna nesreča pri gradnji nove stavbe Pri paden v globino si je zlomil tilnik Kmalu po prevozu v bolnišnico je nesrečni delavec izdihnil Včeraj pozno popoldne se je pri gradnji nove stavbe v Ul. Valmaura smrtno ponesrečil na delu 48-letni Karlo Grižon, po rodu iz Šmarij pri Kopru, ki je stanoval v Štramarju št. 890. Grižon je delal na podstrešju nove stavbe, pa je padel z višine 7 m in si pri tem zlomil tilnik. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek. Vsa zdravniška oskrba je bila zaman in revež je čez dobro uro podle-gel hudim poškodbam. Policija Je uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzroke nesreče. Domnevajo, da se je vdrl zidak, na katerem je Grižon stal, ali pa, da mu je nenado- ma postalo slabo in je zgubil •>b ravnotežje ter padel v globino. -«»------------------ Polomil si je rebra Na II. kirurški oddelek so sinoči sprejeli 52-letnega Maria Škerlja s Kontovela št. 210, ki se bo moral zdraviti od 15 do 30 dni. Škerlj se je predvčerajšnjim zvečer peljal z vespo s Proseka v Križ, pa mu je nenadoma počila sprednja guma in je zaradi tega zgubil nadzorstvo nad vozilom ter padel. Pri tem si je polomil rebra, a se mu je zdelo, da ne bo hudega. Vče- raj pa so bile bolečine tal^o hude, da jih ni mogel več prenašati in je zaprosil za sprejem v bolnišnico. Zdraviti se bo moral od 15 do 30 dni. ----«»---- Nezgoda na delu Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil na ladji ((Suvaš«, ki je v popravilu v ladjedelnici Sv. Roka 56-letni Marcello Fait iz Milj Ul. Fon-tanella 105. Pobil in ranil se je po čelu ter rokah, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Prav tako se je ponesrečil včeraj opoldne na delu pri centru za usposobi j anie delavcev v Miljah 18-letni Gianfran-co Gori, ki si je poškodoval s cirkularko dva prsta na desni roki Na delu pred Trgom pri železniški postaji pri Sv. Andreju pa sta se včeraj dopoldne ponesrečila 40-letni Giordano Ronzani iz Nabrežine — Postaje št. 40 in Renato Ortolani z Nabrežja Avgusto št. 20. Popravljala sta električno kabino, pa sta padla z lestve in se pobila ter ranila po nogah in rokah Včeraj v prvih jutranjih urah so sprejeli na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo 27-letnega Bruna Sartija z Ro-cola 1146, ki se je hudo ponesrečil z motorjem. Sarti se je peljal po cesti domov, pa je na ovinku zaradi mokre ceste zgubil nadzorstvo nad vozilom in si pri padcu verejtno zlomil tilnik. Slovensko gledališče v Trstu priredi v sredo 11. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah komedijo Dario Fo ARHANGELI IN AVTOMATI Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lelja Rehar-Sancin Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Ružič« Fanelll Qlasba: Plorenzo Carpi Režiser: Anton Marti, k. gost Ponovitev v nedeljo 15. a-prila ob 17. url v Presvet, nem domu na Opčinah. immtmmmmmmfTnnTmni GLASBENA MATICA ----- T H S T --- V soboto, 14. aprila ob 20.30 v Avditoriju akademija glasbene šole Sodelujejo; solisti pevski zbor p.d. Prosek-Kon-toval združeni mladinski pevski zbori orkester Glasbene Matice nnnnmTTmrnimrmmnTmTTi VERDI V četrtek ob 21. uri otvoritev Spomladanske simfonične sezone 1962. s koncertom Tržaškega filharmoničnega orkestra' pod vodstvom dirigenta Ferdinanda Pre. v Italija. Na programu: BoccherlnLSlm-fonija op. 16 (nova za Trst); Mendelssobn-Simfonija št. 3 op. 56 ((Škotska«; Rusonl-«Turandot», simfonična suita (nova za Trst); Franck-«Eros in Psihe«; Stravvin. sky-«Ognleni ptič« — baletna suita. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prevzemanje abonmajev za sezono, jutri pa se začne prodaja vstopnic za prvi koncert. TEATRO NUOVO Jutri v sredo 11. aprila ob 21. uri za abonente reda A uprizori Tržaško stalno gledališče tro. dejanko Giuseppa Giacose ((Žalostne ljubezni«. Režija Sandro Bolchi, v glavnih vlogah nastopijo Ottorino Guerrinl, Marisa Fabbri, Carlo Bagno, Guido Laz. zarini, Omero Antonutti. kljub temu se na ostankih poraženega fašizma gradi nov fašizem, ki prihaja do izraza zlasti pri nas z atentati in provokacijami, ki označujejo kriminalni in teroristični značaj izvrševalcev. Zato bi bila nujna enotna akcija vseh strank, ki se sklicujejo na odporniško gibanje, da bi tako pri lokalnih oblasteh kot v parlamentu dosegli konec Kriminalne dejavnosti teh zločincev. Govornik je nato omenil tudi težaven položaj na gospodarskem področju ter poudaril nujnost enotne borbe za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, tako da bi lahko njeno prebivalstvo zaživelo novo življenje, svoj govor pa je zaključil s pozivom na nadaljevanje boja za uresničitev onih idealov, za katere je dalo življenje toliko ljudi. Zaključno besedo je spet imel tov. Danilo Stubelj, k| je ugotovil, da žal tudi ob letošnji proslavi ni nobenega zastopnika oblasti, potem pa Je pozval vse, da krepijo bratstvo med tu živečima narodoma in da se borijo za mir v svetu. (V nedeljski objavi nam je tiskarski škrat popačil priimek Šiškovič. Neljubo napako s tem popravljamo.) Nazionale 16.00 «Sesti Juna*°'» - ----- Tony CurtJJ" sesto eroe). mes Francisous. (u» Fenice 15.30 «Pasj-| svet« , do cane). Technicolor. Ja tijev velefilm. prepo' mladini. Excelsior 15.30 »Sedem grehov« (I 7 peccatl ca. Marina Vlady, Laurent zieff. Grattacielo 16.00 «Ena, a (Uno due tre). Nova komedija B!llyja VViMeta1. Arcobaleno 16.00 ((Štirje Apokalipse« (I quattro 1 S lieri (jelPApocalisse).^ ^ lor. Glen Ford, Ingrid Supercinema 16.00 ((Sams* novanje« (L’a-ppartamei™t| lo scapolo). Barve de ( Tuesday Weld, RioMr° mer. Alabarda 16.00 «Jessi«»-nieolor. Angie Dickins^1 v« Koscina, Gabriele Prepovedano mladini. Aurora 16.30 ((Kitajska na« (Storia Cinese). Cristallo 16.00 ((Razporo«> talijansko« (Dlvorzi°,1jj1iit|H I na). Marcello Mastrol Prepovedano mladini . Garibaldi 15.30 «Titanic *irinp» '* ipinj severne širine« ^ Latitiudine 41 nord) Moore. Capitol 16.30 «Nežna je (Tenera č la notte).- Jones, Joan Fontaine. 16.30 ((Pogled 1 Impero (Uno sguardo dal Ponifris Italia 16.00 ((Prestol za (Un trono per Christin'^ Kaufo"T nlcolor. Cristina Kam Angel Aranda. Massimo 16.00 «Meč IslaSi> spada dellTslam). Tee Folco Lulli Moderno 16 30 Cece poti* evi)‘‘' Carmen De Silva v č ke» (Favole). Na Plat -21 rilec« OlVassassino). ,|n| dan. Prepovedano 1,1 , ,,,plj< Astoria 16 00 «Vsi za J (Tutti innnamoratii ' Mastroianni, Jacaueim sard. jio< Astra 16.30 ((Zločin J* Vittorio Veneto 16 0° vem hrbtu« (A cava tigre). Ideale 16.00 »Ne izgubljaJ^stj ve» (Non perdiamo Ugo Tognazzi. iarconi 16.00 «Strast ni« (Furia d’amare). lor. Errol Flynn. (S>“ Abbazia 16.00 ((Sabotaža« ^ tagglo). Prepovedano ' f V soboto, 14. aprila bo v kino dvorani v SV. KRIŽU ob 20.30 gostoval priznani moški PEVSKI ZROR «LIRA» iz KAMNIKA. Pester spored bo zajemal skladbe zna, nih skladateljev Gallusa Mozarta, Dvoraka. Volariča Prelovca, Venturinija, Ada miča, Simonitija, Marolta Vrabca ter črnske duhovne ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi. Slovenska prosvetna zveza vabi k polni udeležbi. GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU priredijo v nedeljo, 15. aprila ob 16,30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« Vrdelska cesta št. 7 dramo v treh dejanjih JEZUSOVI APOSTOLI Po motivu iz romana Leonharda Franka napisal J. J. Režiser: Stane Starešinič Scenograf: Ivo Kufersin Godi se v nemškem mestu Wiirzburg tik po drugi svetovni vojni. RcilpM Odeon 16.00 »SaJambo«- " color. Edmund Pur dom t.hy Malone. p6. Skedenj 16.00 «Tri leta Ji'-(Tre anni dMnferno). C abot. 'Ie, ROJSTVA, SMHT1 IN - „ Dne 9. aprila 1962 se j p stiu rodilo 14 otrok, utm 17 oseb. liti1 UMRLI SO: 70-letnl ^ S,,, Toncetti, 77-letm Danil<> 45-letni Fran-cesco 60-’letni Raffaele Novaf“’(«" ce nalbollših vrst m nalntžlih cenah. jjpea VESPAGENZIA. TrSt- tji Francesco 44. tel. 2*7' 'd*1 nja Izroči Lev VE15!?,, V St % š > Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi v sredo 11. aprila ob 20.30 v dvorani v Ul. Mon-teccht 6 zanimivo predavanje Maria Magajne, k| bo pokazal bogato zbirko diapozitivov iz svojega potovanja po Španiji. _^M<*!sSšS0I!a v sredo 11. aprila priredi SAK Jadran v dvorani v Ul. Machia. velll 22-11. ob 20.30 v okviru ciklusa političnih predavan) predavanje o temi «NSZ In problematika Slovencev na Tržaškem«. Predaval bo dr. Jože Dekleva. Vabljeni vsi Slovenci. # # # Predavanje SPDT 9PDT priredi v četrtek 12. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvo. rani v Ul. Geppa 9 planinsko predavanje, predava dr. Dorče Sardoč o «Gorah in hribih«. OsO©BO Izlet v Cankarjev slovenski paradiž Ker odpade Izlet na PMtvIčka Jezera, rrtredi SPDT enodnevni izlet v ponedeljek dne 23. t.m. v Cankarjev slovenski paradiž: od Logatca Pod Rovtami v Žiri In Škofjo Loko. Povratek skozi Ljubljano, Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah. V počastitev spomina pok. 1-vana Lisjaka daruje družina Ur-dih 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Julije Škabar darujejo Draškovt 3000 lir za sklad Sergija Tonči. ča. V počastitev spomina pok. Ivana Maria Milič daruje Dora Cok 2000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob pok. Marije Pertot daruje Karleto Cok iz Lonjerja 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Angela Renko 500 lir. ŠPORT MODEL 19*2 rezervnim Kolesom ta }eic\ in 150 z dvoprostornlm dpi: Na obrose In orez v w Velika izbira SCOTE« ' 0)i rabljene z izrednimi v" čevanja H oa PRI VAŠIH NAKUP'" Al , »magliabeev. trgovino Korzu Garibaldi H „)t)iiS|l(<(|il nekaj korakov od *vt%| staje. Prt nas boste "'t ,p ' i izbiro pletenin, nošaV j0 «'(* la za dame, gospode s|« ,(i po najnižjib cenah v |e’(i Streženi boste v vaS..5j j Proti Izrezku lega og'J ((ii 500 llf . koncert"1 kup najmanj ZAMENJAM av'V znamke EHHBAT za -?ru» -i»' 1960. Interesen^) 6100 tip stijo svoj naslov na morskega dnevnika«- t 8| h V 8 , Bani, 10.4.1962. in ostalo sorodstvo * IJS JlMORSKl DNEVNIK — s — Za počastitev materinskega dne Lepa prireditev otrok venske šole v Rojanu 10. aprila 196] or iško "beneški dnevnik Ha včerajšnji^ seji občinskega sveta r Cotiči .el'"" i sž Tlžf $ Ic t?as°f v.r°arama. Naj-= Številen šol- I1*- t( ,e*bor, ki je Zavel ihn?°)tu *n?nava*, «Momi- '•5 < ^:.lež} * K %s„„ #e*fcirl fcBe,c,Sedri '"UH 10 .V IV , f % 4 "S To •ter '*b j V"? *i> i “tfOciKt so i° Prt-®°Ie tarnkajinje osnov-materinski dan. V Dva posnetka s Šolske prireditve otrok v Rojanu *o&riji»el ^Poldne je bila Sledile so razne deklamacije firiva.i..°mu v Rojanu in recitacije, ki so jih podati ' ' otroci iz I. in II. razreda. Pa- trizia Vran je deklamirala «Kuharica, mamina pomočni-ca», W_eea Ferluga pa •Vlako. Prizorček »Lisica in miška* sta dobro podali Nadja Ambrožič in Mirjam Mikolj. Nato smo slišali solospev male Nadje Ambrožičeve ki je prav lepo zapela pesmico »V šoli*, medtem ko je več otrok vz l. razreda prikazalo prizorček «Mamici za god*. •rnZi sk°T<*j vsi učen-ban,mi točkami. Pe-' °nat spored, ki je ,l je otv°- , Kante, učenka V. t'ei'0, točko l£ tUdi najavila le katehet osnov Da je prireditev uspela je predvsem zasluga učiteljev, ki so s požrtvovalnim delom pripravili otroke za nastop. Starši in vsi prisotni so jim za njihov trud iz srca hvaležni z upanjem, da bi se po-i,l||ii(i • • -- »- j-------- ■'*•”- dobne prireditve še ponovile. ....*„„...................................m,........................... Učenci iz III. razreda so podali enodejanko «Siromak* ter prizorček 'Štirje bratci*. . —il je še prizor 'Kokošji matere. | rod*, ki so ga prikazali otro- ci iz IV. razreda. Rajanje po pesmi 'Večer za našo vasjo* in *Sarajan* so podale učenke s V. razreda, vsi učenci iz istega razreda pa so zaigrali enodejanko 'Jutri bodo boljše*. Za zaključek tega lepega sporeda je nastopil še pevski zbor, ki je zapel »Ob večeru lihem*, «0 moj dom*, 'Pesem o Žili* in 'Slovenska deca*. Z običajno večino glasov sprejet občinski proračun Zanj so glasovali svetovalci KD, PSDI in SDZ, proti pa svetovalci KPI, PSI in MSI vata A ®b i«%** 10- *• m-‘»•30 tiim: 2^tovi» 8I?io: (1 ladri) RALLI, ltl Joto?0 calvo Iz tržaških sodnih dvoran Zaradi prijave Vanoni dvakrat pred sodiščem Včeraj zvečer so na seji ob činskega sveta v Gorici izglasovali proračun za leto 1962. Zanj je oddalo svoj glas Ul svetovalcev, ki pripadajo KD, FSDI in SDZ. Proti je glasovalo 9 svetovalcev Kipi, PSI in MSI. Noben svetovalec se ni vzdržal. Po glasovanju so prešli na obravnavo posameznih proračunskih postavk, v zvezi s katerimi so svetovalci postavili svoje predloge in pomisleke. Odbornik za finance dr Gal-larotti je takoj v začetku seje odgovoril posameznim svetovalcem. V svoji izjavi je dejal, da odbor deluje približno eno leto in da proračun že vsebuje programske opredelitve. Novost v sedanji občinski u-pravi so tudi novi ljudje in nove metode dela. Novost je dalje imenovanje komisije za ureditev mestnega avtobusnega prometa in pa dejstvo, da so svetovalci dobili izvod proračuna precej časa pred sejo, da so ga lahko proučili. Po govoru odbornika za finance je župan zaprosil svetovalce, naj podajo glasovalne izjave. Najprej se je priglasil k besedi dr. Battello, ki je dejal, da ne gre za noben pre-okret v občinski politiki, ampak za uresničevanje demo-kristjanskega integralizma. Od-vetnik Sfiligoj je v glavnem zadovoljen s proračunsko politiko, medtem ko je svetovalec Tripani dejal, da mora občinska uprava izvršiti s čim manjšimi stroški svoje navadne obveznosti ter poiskati možnosti za gospodarski in socialni napredek s povečanjem uslug in krajevnih dohodkov. Dr. Tripani je dejal, da mora biti navadni proračun za vsako ceno uravnovešen, da se omogoči investicijska politika, ki predvideva v našem proračunu potrošnjo okoli pol milijarde lir. Svetovalec Sancin je v zvezi z Gallarottijevo izjavo dejal, da odbornik sploh ni odgovoril na predloge, ki jih je svetovalec podal v svojem govoru, kar enostavno pomeni, da teh predlogov ni razumel. Prof. Zuccalt se je strinjal s proračunom ter nasprotoval posojilom za kritje primanjkljaja. Fašist Musin pa je nasprotoval proračunu, ker temelji na političnih namesto na u-pravnih načelih. Sledile so volitve, na katerih je bilo poročilo k proračunu sprejeto z običajno večino. ni nihče «preštel». Na podlagi tega so prišli do zaključka, la z Bertolissijem nekaj ni v redu, Ker ni bila njihova naloga, da raziskujejo, kaj je moža pripravilo do tega, da je odšel na pregled v bolnišnico, so ga poslali domov. -----«»---- Predavanja na Goriškem danes 10. aprila Danes 10. aprila bodo na Goriškem naslednja predavanja: GORICA: s pričetkom ob 20.30 bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoll 1 predaval prof. Tone Penko o ponarejanju živil. DOBERDOB: s pričetkom ob 20. uri bo v prosvetni dvorani predvajal Srečko Merlak svoja barvna filma o lepotah Plitvič. kih Jezer in o (kmečki ofcetiu v Bohinju. SOVODNJE: s pričetkom ob 20.30 bo v prosvetni dvorani predaval Drago Pahor o temi «Mladina in narodno-obrambno delo.» Vabljeni! Ceste v sovodenjski občini Nekdaj važna «velika pot» le v lelo slabem stanju Najslabša je na področju goričke občine blizu Štan-dreža - Spulmobit je primeren za vaške ceste in poti " .."• “j ------- Iv' V nedeljo, 15. aprila bo ob 16.30 gostoval v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13 PEVSKI ZBOR «LIRA» iz KAMNIKA (Slovenija) (Velika pot« — cesta ali hudoumrk? Na sporedu so skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Kuharja, Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi. Vstopnice se prodajajo od torka dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Že od nekdaj so bile ceste kamen spotike, ne samo v prenešenem pomenu besede, saj menda ni nikogar, da bi se kdaj ne spodtaknii in padel ravno na cesti. Pri nas imamo tri vr3te cest: državne, pokrajinske in občinske. Prve in druge so povečini asfaltirane, občinske Cene: sedeži 400, 300, stojišča 200, dijaki 100 lir. ..................... Z zadnje občinske seje v Gorici S sosednjo republiko iskati vedno tesnejše in vsestranske stike Zakaj se govori samo o lepih željah, kadar gre za stike z Novo Gorico Manjkajo napisi na slovenskih šolah Prijavo je sicer izpolnil, a je ni oddal, ker se je izgubila - Notarji namesto stavkajočih kanclistov Kljub stavki kanclistov, ki jo je državno združenje kanclistov proglasilo po vsej Italiji in ki bi morala trajati do prihodnje sobote, je bilo včeraj v sodnijski palači nekaj procesov. Sodišče je namreč pozvalo notarje ter jim ukazalo, naj opravljajo službo kanclistov. Na preturi je nekaj časa vršii to službo celo neki policijski podčastnik. Najzanimivejši proces je bil morda na prizivnem sodišču, kjer se je moral zagovarjati dr. Mario Carlutti, pooblaščeni svetovalec družbe CISA (hi- dravlične gradnje in asfaltira nje cest), ki je bil obtožen da ni do 31. marca 1957 dostavil videmski finančni upravi davčne prijave o družbenih dohodkih za 1. 1956. Pozneje so se družbeni in finančni sv/ at uiutuciii u* predstavniki sporazumeli o višini teh dohodkov v znesku 40 milijonov lir. Ko je finančna uprava ugotovila, da družba ni dostavila prijave, jo je prijavila sodi- '■'Nice “S fe‘iaiiniPlRHI biaij^zveselite Ul •,** Knjigarna Pirhe Ug0'ini ceni. šču na podlagi ustreznega za kona Vanoni, ki so ga dopolnili z zakonom 6. januarja 1956 in ki predvideva za kršitelje priporno kazen. Carlutti se je moral zato zagovarjati pred videmskim sodnikom. V svojem zagovoru je trdil, da se je tedaj moral začasno preseliti v Rovigo in potem v Padovo. Pred svojim odhodom iz Vidma je naročil knjigovodji naj pripravi prijave, ki jih je sam lastnoročno podpisa). Knjigovodja pa je povedal, da je prijave sicer iz- „ '®S| Nj*,:, Narcejac *LAhl c^1I'Uo"0,nab,a01 s«,____________ Predvaja danes 10. t. m. začetkom ob 18. uri Metro barvni film: UMOR NA 45 KROGOV (Assassinio a 45 giri) polnil, a jih je po nesreči izgubil. Našli so jih pri nekem pregledu družbenih pisarn po desetih mesecih. Videmski sodnik je spoznal Carluttija za krivega ter ga obsodil na 5 dni zapora ter na 30.P00 lir denarne kazni. Prizivni sodniki pa so ga včeraj oprostili vsake krivde, ker dejanje ni kaznivo. Predsednik Nardi, tožilec Meyer, zapisnikar notar Mo-dugno, obramba Sartoretti (Videm) in Foillucci. * # # Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 54-letni Matteo Stefani od Domja 74, ki je bil obtožen, da je po krivem obdolžil neko Veronico Stoco-vaz por. Bonin. da je ponaredila dve menici za 50.000 lir. Prvo prijavo državnemu pravdništvu je napravil Stefani. Med sodno preiskavo pa so ugotovili, da je on sam podpisal lastnoročno obe menici. Zato so njega prijavili sodišču, in sicer zaradi klevetanja. V juliju lani je kazensko sodišče obsodilo Štefanija na 1 leto in 4 mesece zapora ter na plačilo 120.000 lir odškodnine. Poleg tega je moral plačati tudi 35.000 lir zastopniku zasebne stranke. Prizivni sodniki so potrdili prvotno razsodbo. # # # Pred pretorjem Vulsichem se je zagovarjal 25-letni fi-nancar Antimo Russo, ki je bil obtožen, da je okoli poldneva 6. avgusta 1060 podrl z vespo v Miramarskem drevoredu 60-letnega Stefana Fer-foljo, ki si je pri padcu zlomil desno nogo. Sodnik je financarja spoznal za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 30.000 lir globe. O odškodnini bodo razpravljali na civilnem sodišču. Namišljena žrtev pretepa pred Nanutovo gostilno V začetku svojega govora, v katerem je analiziral proračun goriške občine za leto 1960, je svetovalec Peter Sancin poudaril, da smo v Gorici poklicani izvrševati funkcijo, ki je značilna za obmejna mesta. Vedno bolj smo odrezani od komunikacij z ostalim delom države in je zaradi tega naravno, da moramo iskati vedno tesnejše stike s sosedno republiko. Ta ugotovitev je bila potrjena leta 1955 z ustanovitvijo obmejnega prometa, ko se je mesto, posebno pa trgovski krogi, dvignilo iz kritičnega položaja zaradi prihoda oseb iz jugoslovanskega obmejnega pasu. V nedeljo nekaj pred pol-nočjo se je zglasil v oddelku za prvo pomoč v civilni bolnišnici v Gorici 37-letm Gior-gio Bertolissi iz Ul. Formica št. 2 v Gorici. Prišel je peš in zaprosil bolničarje, naj ga pregledajo, češ da so ga neznanci ranili v pretepu, ki Koper brez vode zaradi okvare vodovoda Zaradi okvar na rižanskem vodovodu je bil Koper v nedeljo brez vode. Javne lokale in ustanove so morali o-skrbovatl /. vodo, ki so jo dovažali v cisternah, medtem ko je skupina delavcev skoraj 48 ur nenehno popravljala okvare. Včeraj zjutraj je bilo delo končano in Koper je spet nor. -dno oskrbovan s pitno vodo. pred gostilno Nanut na Tržaški cesti. Bolničarji so ga sumljivo pogledali, ker na prvi pogled niso opazili na njem nobenih poškodb, predvsem pa jih niso videli na glavi, ki je v takšnih primerih prvi čili napadalčeve pesti. Kljub temu so ga položili na bolniško posteljo in ga pregledali. Nikjer pa niso našli sledu udarcev; glavo je imel celo pa tudi rebra, kar pomeni, da mu jih V odgovoru na interpelacijo (ki so jo predložili socialisti in komunisti op. ur.) se ugotavlja, da niso bile sprejete pobude, ki bi težile po izboljšanju odnosov. Vse skupaj ostaja samo pri željah, katere kritiziramo. Ne moremo dopustiti, da se še vedno nočejo premagati predsodki, ki so navlaka preteklosti, in stopiti na novo pot. Med na šo in trgovinskimi zbornica mi z onstran meje obstajajo I številni cm>n i < s primernimi pobudami odpravila to pomanjkljivost. I-mamo ustanovo za manifestacije. Kaj je napravila? Predlagali smo odboru naj organizira ciklus predavanj, na katerih bi meščane, predvsem pa mlado generacijo, seznanili z italijansko zgodovino zadnjih let in s posledicami, ki jib je fašizem prinesel Italijanom in Slovencem. Takšno pobudo so z uspehom uresničili v Trstu. radnih stikih z Jugoslavijo in Avstrijo tako na kulturnem, gospodarskem kakor tudi drugih področjih. V poročilu se ugotavlja, da se manjša število prebivalstva. Ko govorimo o tem pojavu, nujno pridemo na gospodarski položaj Gorice, o katerem smo obsežno razpravljali v diskusiji o prosti coni. V tej diskusiji smo spoznali potrebo načr- tovanja industrijskega razvo-ija, ustanavljanja novih delov-V zvezi s kulturnim življe- nih mest; če je pri nas brez-njem v Gorici, ki naj bi se poselnost manjša, je tudi res obogatilo z medsebojnimi sti- da naša mladina po končanih ki, je svetovalec omenil slo- univerzitetnih in visokih teh-venske kulturne man.festac.je, ničnih študijah lšče zaposlitve ki so zaradi koncertov ljub-i . .. _ ljanskih opernih solistov, Slo- ™ nase pokrajine. Prav go- lovo se vsi zavedamo, kakšna "«w •*»»»»M »•»~i sss stvo, da trgovci zaradi zasluž ka že dalj časa vzdržujejo stike z bližnjo republiko, medtem ko nimamo poguma, da bi te stike ustvarili tudi na drugih področjih. Svetovalec je nadalje vprašal, če je bil ,vzpostavljen u-radni stik kulturnega značaja med občinskima upravama v Gorici in Novi Gorici. Znano je, da je kulturno življe nje v Gorici slabo v Gorici slabo razvito. Zakaj ne bi občinska uprava """".......................................................... Včeraj ponoči v Gradiški Motociklista povozila in hudo ranila pešca venskega okteta in drugih bile na izredni višini. Kakšen odmev bi imele takšne manifestacije, če bi občinska uprava poskrbela, da bi se z njimi seznanilo čimvečje število občanov. Vse kaže, da nova občinska uprava noče sprejeti v tej smeri nobene pobude. V proračunu je določenih samo 3.000.000 lir za mestno knjižnico, s katerimi ni mogoče naročiti niti časopisov iz naše dežele. Gorica je bila svoj čas zelo znana zaradi športnega delovanja. Po voj-ni se je ta dejavnost precej porazgubila. Ali ne bi športni krogi organizirali športna srečanja z ekipami iz bližnje republike? Vanj sta se zaletela od zadaj motociklista v bolnišnici Tudi Sinoči ob 23.45 se je v Ulici Papalina v Gradiški pripetila prometna nesreča, pri kateri so so poškodovale tri osebe, in sicer 21-letni Riccardo Can-ciani, po poklicu zidar, stanujoč v Pierisu, 41-letni Giuiia-no Luisa, zidar, doma iz Gra-diske, ter električar 20-letni Serglo Raiz, prav tako iz Gradiške. Luisa je po Ul. Papalina vozil na zadnjem sedežu motocikla Riccarda Cancianija. Namenjena sta bila v Romans na Cancianijev dom. Ker ni pločnikov, je v isti smeri hodil po cesti Sergio Raiz. Doslej še ni pojasnjeno, zakaj sta se motociklista od zadaj zaletela v pešca in ga prevrnila. Po trčenju so vse tri odpeljali z rešilnim avtom v gori-ško civilno bolnišnico, kjer so jih pridržali na zdravljenju. Cnnvianiju so ugotovili uda-lec v glavo, rano nad desnim očesom in šok. Zdraviti se bo moral 10 dni, Luisa se je prav tako udaril v glavo, poško-doval po raznih delih telesa in dobil šok ter se bo moral zdraviti- 8 dni. Pešec Raiz pa se bo zdravil 30 dni, ker si je zlomil levo ramo in si je ranil levi prstanec. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Gradiške. Vsakdo izmed nas sodi, da moramo v lastnem interesu premostiti to mejo. Svetovalec je s tem v zvezi vprašal župana in odbornike, da bi bilo odprtje obmejnega prehoda v Ul. sv. Gabrijela velikega pomena. Nadalje obstaja vprašanje podvoza na mednarodnem prehodu Rdeča hiša, ki je prenizek, da bi lahko skozi njega šla vsa vozila z visokimi tovori. Naša občinska uprava bi morala predlagati oblastem v sosedni republiki, da bi se ta pomanjkljivost odpravila čimprej. Pogostoma se je na sejah našega občinskega sveta razpravljalo o razširitvi obmejnega pasu. Toda kaj je občinska uprava napravila, da bi se to uresničilo? Pri nabiranju zelišč je padla v jamo Ob 16. uri so sprejeli na ortopedski oddelek v Gorici 63-ietno Ido Paolini iz Ul. Lungo Isonzo 39 v Gorici, kjer ji je dežurni zdravnik ugotovil zlom leve rame. Ženica je povedala, da je šla iskat želišča k Soči, Nenadoma pa so ji zmanjkala tla pod nogami ;n je padla v jamo. • Želimo odgovor — je rekel Peter Sancin — toda ne odgovor, v katerem bodo nanizane lepe želje, ampak odgovor, kaj hočete dejansko napraviti. Ali se boste omejili, kot se je na žalost dogajalo do sedaj, na to, da boste korakali na repu dogodkov, kar je sicer zelo lagodno, toda nečastno za upravo, ki se hvali, da predstavlja težnje svojih občanov in da jih tudi rešuje«. Ne bi smeli imeti strahu, ker je tudi občinska uprava v Vidmu, ki ni na obmejnem področju in kjer nimajo maloobmejnega prometa, v u- bo bodočnost našega mesta, če bo šel razvoj po tej poti. Nadalje je svetovalec vprašal odbornike, če so že kdaj razmišljali, da bi v Gorici postavili spomenik odporniškemu gibanju, da bi s tem po-! častili spomin najboljših si-1 nov, ki so se žrtvoval* za našo državo. In če se nadalje spomnimo, da naša uprava deluje na jezikovno mešanem o-zemlju, kakšna opravičila je mogoče navesti proti dejstvu, da se na zgradbe, v katerih so nastanjene slovenske šole, niso postavili napisi, da bi vsakdo lahko vedel, kaj predstavlja to poslopje. V nadaljnji analizi proračuna je svetovalec ugotovil, da ni v njem jasnosti in celovitosti. Tako se na primer ni napravil noben načrt, po katerem bi se reševali problemi Standreža in ostalih predmestij. Pred časom smo prikazali nujnost, da se čimprej uredi Ul. Tabaj, vendar se od takrat sem ni nič napravilo. Občinski tehnični urad je vprašanje sicer proučil ter odločil asfaltiranje in ureditev le 240 m te ceste, to je do križišča v nivoju z železnico. Na takšen način bo Ul. Tabaj urejena, ko bo ves luknjast njen začetni del. pa so še vedno precej po starem ter nikakor ne odgovarjajo sodobnim zahtevam povečanega motoriziranega prometa. Njihovo makadamsko cestišče je podvrženo razdiralnemu delu deževja in zmrzline in prav ob takih prilikah nudijo te ceste kaj žalostno sliko. Ne moremo pričakovati, da bi občinska uprava uredila take ceste takoj in dokončno, saj je znano, kako se tu uprava s težavo prebija iz leta v leto s svojo bilanco. Sicer pa tudi pri državnih cestah v tem pogledu ni dosti bolje, raj je znano, da na splošno cesto ne odgovarjajo zahtevam današnjega prometa. Pred dobrimi tremi leti so prevlekli sovodenjsko cesto od »kamna« do Rubij z neko bitumensko mešanico »spalmo-bitom«. Ta način protipra.šne obdelave cestišča ni niti pretirano drag, ker ceste ni treba posebej pripraviti, ampak zadostuje namazati omenjeno zmes naravnost na cesto ln jo nato pokriti z grobim peskom. Ta način je tudi uspešen, saj smo pri kopanju jar. kov za vodovod lahko ugotovili, da se je omenjena zmes dobro prilagodila in po večletnemu razmeroma močnem prometu se cesta še ne Kruši. Po teh razmišljanjih in ugotovitvah bi pričakovali, da, ko se bo utrdilo za napeljavo vodovoda prekopano cestišče, se bo pričelo misliti tuli na res pomanjkljivo vaška ka-nalizacijo in ureditev nekaj ozkih grl ter nepreglednih ovinkov po okoliških vaseh. Spalmobit bi bil priporočljiv zlasti na bolj strmih vaških noteh, kjer se občuti vsak naliv. Naši vaščani so sicer, kar se cest tiče,.še dokaj pot-pe?- oiHiiiiiitiMiiiiiiintMMiitmuiiiHmmtinmiif ljivi, vendar včasih le godrnjajo. Tako godrnjanje je povsem upravičeno, kadar morajo na primer po »veliki poti« v Standrež, mimo letališča in železniške proge. To cesto so popravili takoj po prvi svetovni vojni, ker je bila razkopana celo s strelskimi jarki. Zamišljena je bila tudi kot * bližnjica za Kraševce, ki so vozili v Gorico. Se nekaj let po prvi svetovni vojni je bil v Gabrjah lesen most čez Vipavo, ki pa je propadel zaradi osebnih ko-risti tedanjih trgovcev in gostilničarjev v Mirnu, ki so že občutili škodo zaradi preusmeritve prometa. Od bivšega gabrskega mosta do prehoda preko železni, ce v Standrežu ni niti 3.5 km. Zamisel je bila torej upravičena, saj so pozneje res speljali državno cesto kakšnih 500 m više čez Vipavo, v Rupi, in pustili Miren ob strani, »Velika pot« je bila za tedanje pojme še kar solidno zgrajena in štiri metre široka. Pozneje so kmetje zaorali vanjo svoje njive in jo močno sožili. Najslabša je ta ce-sta na zadnjih 800 metrih, ko pride na območje goriške občine. Tu je že več desetletij sploh ne popravljajo. Grmičevje in robida se bohotita ob njej. Ovinek blizu železnice je poglavje zase. Cesta se je tu zožila na malo več kol dva metra in grmičevje na obeh straneh ovira pregled. Bilo je že več nesreč in tako je pred dvema letoma kamion ubil nekega Rupenca. Od ce-s' ) do železnice je groblja, K 1 M O CORSO. 17.(X); ((Čudovita trata« (Splendore neiFerba), N. Wood m W. Beatty. Ameriški barvni film v cinema-scopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Angeli s samokresom« (Angeli con ia pištola), G. Ford in B. Davis. Ameriški barvni film v cinemasccpu. VITTORiA 17.00: «Pusti me sanjarit'« (Lasciami sogna. re), F. S natra in F. VViniers. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 17.15: «Deveti krog«, D. Zegarac in B. Dvornik. Črnobeli jugoslovanski film. K!)-— DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči 1® odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE. Korzo Italia št. 89. tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišio temperaturo 13 sto-pinj ob 11. uri, najnižjo 3 stopinje ob 20. uri. Povprečne I dnevne vlage je bilo 85 odst. Dežja je padlo 1,8 mm. jarki iz prve svetovne vojne, kupi odpadnega gradbenega materiala in druga navlaka. Na desni strani je letališče in gosto grmičevje. Na dolži, ni 20 do 30 metrov zastaja voda in v deževju skoro ni mogoče naprej. Človek se čudi, kako da goriška občina pusti cesto v takem stanju, saj je na njej precej prometa. Poleg Pečanov in Rupencev, ki vozijo tod svoje pridelke v Standrež in Gorico, jo upa rahljajo tudi Standrežci, ki gredo tod na svoja polja ori Rupi in Peči ter celo na Gabrskem. Tudi pokrajinska u-mobolnica ima tu več hektarov obdelane površine. Dva obložena voza se tu sploh ne moreta srečati in se mora eden vrniti ritensko. Pomudili smo se nekaj več oj tej cesti v upanju, da se bo morda 'e našel kak občinski svetovalec v Gorici, ki it bo potrudil ter si ogledal dejanski položaj na njej in se na pristojnem mestu zavzel za njeno ureditev. S kakšnimi desetimi kamioni tolčenca, ki bi ga lahko dobili kar ob cesti, bi cesta .postala zopet prehodna, z buldozerom pa |bi lahko zravnali cestne to-Ibove. M. Citajlp in širi/p PRIMORSKI DNEVNIK Nekateri izmed Članov odbora Slovenskega glaniotkega društva v Gorici i. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — ■■■p us i i i »s jVjjV I§T ■ jf. AMIil IZIDI ‘Bologna-Sarapdoria Inter-*Catania Udinese-* Juventus ‘L. Vicenza Palermo •Lecco-Fiorentina ♦Mantova-Spal *Milan-Torin0 •Padova-Venezia •Roma-Atalanta 2-1 2-8 3-2 2-2 3- 2 2» 4- 2 1-1 3-1 LESTVICA Milan 33 23 5 5 80 36 51 Florent. 33 19 8 ( 57 31 46 Inler 33 18 10 5 56 31 40 Bologna 33 19 6 8 56 40 44 Roma 33 17 8 8 50 35 42 Atalanta 33 12 12 9 39 38 36 Palermo 33 13 9 11 30 32 35 Torino 33 11 12 10 39 40 34 Mantova 33 12 8 13 *\ 40 32 Juventus 33 JO 9 14 48 53 29 Catania 33 8 12 13 28 44 28 Snmndoria 33 8 12 13 29 40 28 Venezia 33 7 13 13 32 41 27 Soal 31 9 9 15 30 47 27 Viren7a 33 8 11 14 79 40 27 Radova 33 7 9 17 46 23 I eeco 33 6 11 16 30 50 23 Udinere 33 6 4 23 36 62 16 Prihodnje teUire (15.4.1962) F;orentina Atalanta. Udinese. Bologna, Venezia - Juventus. Sampdoria. L.R Vioenza, Inter-Lecro, Catanla-Mantova, Spal-Milan, Torino-Palermo. Pado-va-Roma. M IZIDI •Bari-Lazio •Como-Catanzaro *Cosenza-S. Monza •Genoa-Prato •Uucchese-Novara •Messina-Alrssandria Modena-*Samben. Ret>giana-*Napoli Pro Patria-*Verona •Parma-Brescia LESTVICA 0.0 4-0 3- 1 4- 1 3-0 2-0 0-0 1-0 1-0 1-0 Genoa 30 19 7 4 50 19 45 Verona 30 13 9 8 32 17 35 Lazlo 30 9 14 7 30 19 32 P. Patria 30 11 10 9 30 27 32 Napoli 30 11 10 9 33 29 32 Modena 30 11 10 9 27 27 32 Brescia 30 12 7 11 21 37 31 Messina 30 10 11 9 43 36 31 Lucchese 30 13 4 13 40 42 30 Prato 30 8 13 9 27 34 29 Samben. 30 8 13 9 21 28 29 S. Monza 30 9 H 10 30 36 29 Parma 30 6 16 8 18 25 28 Alessand. iu 9 9 12 34 34 27 Reggiana 30 8 U 11 $1 33 27 Catanzaro 30 6 14 10 28 42 26 Novara 30 8 9 13 21 39 25 Como 30 7 11 12 26 34 25 Cosenza 30 8 9 13 20 35 25 Bari 30 10 10 10 33 29 25 Prihodnje tekme (15.4.1962) Prato-Bari, Alessandria-Ca-tanzaro, Como.Cosenza, Napoli-Genoa, Reggiana-Lurchese, Bre-scia-Modena, Lazio-Parma, Pro Patri a-Sambenedettese, Messi-na-S. Monza, Novara-Verona. V Športne stave WML P == i Bologna-Sampdoria (2-1) 1 Catarla-lrter (0-2) 2 Juventus-lidinese (2-3) 2 L.R. Vlcenza-Palermo (2-2) X L,ccco-Fiorentina (3-2) 1 Mantova-Spal (2-0) 1 MSIan-Torino (4-2) 1 Padova-Venezia (1-1) X Homa Atalanta (3-1) ) Bari-Lazio (0-0) X Verona.Pro Patria (0-1) 2 Fanfulla-Biellese (2-1) 1 Lecce-Salernitana (1-0) 1 KVOTE: 13 — 14.184.000 Ur Predzadnje kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige Milančani so potrdili da so vredni naslova Padova, Lecco in Udinese dokončno obsojeni na izpad Letošnjemu najvišjemu italijanskemu nogometnemu prvenstvu manjka sicer do konca še eno kolo, toda vse je že z matematično gotovostjo zaključeno. Znano je že ime novega državnega prvaka, Milana, in ravno tako so že znana imena moštev, ki se bodo morala preseliti za prihodnjo sezono v nižjo skupino: Udinese, Lecco in Padova. Spričo tega ima preostalo neodigrano kolo le čisto platonski značaj, saj se ne more zgoditi nič več bistvenega. Res, da se navadno zgodi, da zasede mesto prvaka resnično najboljše moštvo, toda to, kar je letos pokazal Milan presega običajne meje. Pomislimo samo na težave z muhastim Angležem Greave-som, ki je zmanjkal ravno tedaj, ko je moštvo iskalo svojo pravo fiziognomijo, svoj način igre in ustrezno taktiko. Toda milansko moštvo je šila svoje navijače. Nekaj podobnega je bilo v Rimu, kjer je domača Roma obračunala z Atalanto. Igralcem se ni zdelo vredno po nepotrebnem zapravljati sil. Zato so igrali brez slehernega poleta. To je bilo opaziti posebno v drugem polčasu, ko so domači, o-pogumljeni zaradi brezbrižnosti gostov, malo pritisnili in dosegli zmagovita gola. Doma je bila uspešno tudi Mantova nad Spalom in to s klasičnim rezultatom. Isto bi veljalo tudi za Palermo, ki je pokazal še eno pozitivno tekmo. To pot pa mu je bila pod trdo roko trenerja Roc- naloga precej olajšana, ker je ca vendarle znalo ubrati pra- | jj0 Lanerossiju predvsem — vo pot, ki ga je končno pripeljala že pred koncem na prvo mesto z veliko razliko v točkah. Njegovo preteklo srečanje s Torinom je bila ponovna prilika, da pokaže vse svoje ogromno tehnično znanje, svojo rutiniranost in ne-prekosljivo tehniko. Mlado gostujoče moštvo je sicer prikazalo kot vedno zrelo igro, toda proti novemu prvaku res ni bilo mogoče narediti več, kakor ukloniti se premoči. B LIGA Ce je bila v nekem smislu naša naloga zapeti Milanu slavospev za dosežene lovorike, pa se moramo na tem mestu tudi posloviti od ekip, ki niso imele sreče, da bi se mogle obdržati v elitni družbi. Me rjjge (jruga "liga, saj je temi je gotovo najvecja j obratov vsako nedeljo ni to, da doseže točko, ki bi ga spravila dokončno na varno. In končno Inter. Sel je po zmago v vročo Catanio, toda navdušil ni nikogar. Po igri, kjer bi o pravem nogometu težko govorili, so prišli še nepotrebni izgredi na igrišču, ki so vse skupaj zavili v ten-čico kriminalnega romana, kar bi sicer z nogometom ne smelo imeti nobene zveze. Zal to se prepogosto dogaja na italijanskih nogometnih igriščih, kar daje precej misliti na kategorijo sodnikov. najuglednejša žrtev Padova, j ]iko ’ ■ imela za to kolo se i „nrv%, saj Namesto prve serije, ki lazi v zaton, prihaja na pozo- j---- s,— --j ■ pre. nič ko- ugodno priliko, da bi bil sam lastnik tretjega mesta. Le malo bolje te šlo Modeni, ki je proti Sambenedettese dosegla točko ter Laziu, ki je uspel prinesti dragoceno točko iz Barija. V bližini Barija, pa čeprav le točko više, stojita Cosenza in Como, ki sta uspela doseči visoki zmagi nad Simmenthalom odnosno Ca-tanzarom. Dobro je šlo tudi Lucchese, ki je odpravil No-varo ter Messini, ki je enako storila z Alessandrio, medtem ko je Parmo stalo mnogo truda preden je spravila na kolena trdno in žilavo Brescio Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah Jugoslovansko nogometno prvenstvo Portugalska prva V beograjskem derbyfr Italiji drugo mesto Srečanje med Portugalsko in Španijo se je končalo neodločeno SANTIAGO, 9. — Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah se je končalo z zmago Portugalske, ki si je že devetič osvojila naslov. Tudi Italija je dosegla izreden uspeh in je zasedla nadvse častno dru- go mesto. Razočarala pa je Španija, ki se je po neodločenem izidu s Portugalsko v zad. njem srečanju prvenstva, morala zadovoljiti s tretjim stolčkom. V tekmah zadnjega dne sta se Portugalska in Španija raz-šlj brez gola, Italija je brez težkoč odpravila Čile 4:1, Švica je premagala Urugvaj 4:3, medtem ko je morala Nemčija še enkrat prepustiti obe toč- ki brazilskim tekmecem. Končna lestvica svetovnega prvenstva je sledeča: Portugalska 9 7 2 0 60 9 16 9 6 3 0 28 16 15 9 7 1 1 33 8 15 9 4 2 3 30 34 10 9 5 0 4 22 27 10 9 3 1 5 16 30 7 9 2 2 5 21 30 6 9 2 1 6 25 30 5 9 1 1 7 21 49 3 9 1 1 7 15 38 3 Italija Španija Švica A-rgentina Urugvaj Holandska Čile Brazilija Zah. Nemčija iiiiiuiiiiiimimiiiiimiimiiuiiiimiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiliiiiiiiiiHMiiimii Partizan - C. zvezda 1:11 Prepričljiva zmaga novogoriških nogometašev v SCL Nedeljsko kolo I. jugoslovanske nogometne zvezne lige je bilo prav gotovo eno najbolj zanimivih v zadnjem času. Predvsem zaradi beograjskega derbyja med Partizanom in Crveno zvezdo, to je med dvema favoritoma za častni naslov prvaka. Sicer je položaj Partizana v lestvici dovolj trden, da bi bilo njegov končni uspeh v dvomu. Lahko pa Lahka, toda pomembna zmaga na domačem igrišču Triestina brez posebnih težav trikrat zatresla mrežo Bolzana Strelca golov: Trevisan in Santelli (2) prvem polčasu v 23’ Trevisan; v 5’ in STRELCI: v v 24’ Santelli. TRIESTINA: Toros; Frigeri, Brach; Sadar, Mercusa, Roceo: Mantovani, Trevisan, Santelli, Szoke, Risos. BOLZANO: Sartin; Pollastri, Mongora; Brandini, Benin, Bacher; Pariš, Pisetta, Perini, Bottazzi, Dagliana. SODNIK: Mariotti iz Firenc, Gledalcev 8.000. Koti: „„ ki bodo ljubitelje no- ki je imela za to koio gometa še bolj pritegnili. Sa-nekaj upanja za °“l'°J’ 1 j mo preteklo kolo jih je dalo se je pomerila z direktn m 1,,^^ kj s0 vse postavili na morebitnim tekmecem ! glavo. Tako sta bila poraže- zio. Toda od samega začetka ; na doma Napoli in Verona, ki je bilo vidno, da ne bo mog- j se potegujeta za napredova- la doseči mnogo pozitivnega, nje> Modena pa ni mogla preša) so se gostje dobro pazili | ko neodločenega izida s Sam- 12 — 373.090 » v m i. — 1. Tornese 2. Elise Hanover X. Nevvstar 2. Crevalcore 1. Ouick Song 2. Guiglia 1. Slerni 2. Polito 1. Aernen 2. Masaccio 1. Carpe Diera — 2. Rarissime KVOTE: 12 — 107.717 lir 11 — 7.352 ,, 10 — 1.056 n J. — 6. — pred napakami, ki bi jim u- , benedettese, kar pomeni, da tegnile položaj omajati ter so bo borba za obe preostali se pretežno branili, medtem , mesti (Genoa je praktično že ko domači niso bili videti do- ! z]ezja v višjo ligo) zelo ogor-volj moralno pripravljeni za čena in trda ter bi bilo za borbo, ki je imela prvenstve- sedaj vsako napovedovanje no živčni značaj. Zgodilo se (preuranjeno. Nič manj zani-je tako, da se je tekma kon- j m;vo ni na dnu, kjer prak-čala neodločeno, kar je pome- j tično še ni nihče obsojen na nilo rešitev za goste in izpad j iZpacj in bo treba na imena brez priziva za domače. [čakati prav do samega kon-Nekoliko drugače se je po- 1 ca. slovil od najboljših Lecco, ki j Preteklo kolo je bilo v glav-si je privoščil zmago nad vi- nem Ug0dno za domača moš-soko kvotirano Fiorentino, ki [ jva sa) s0 povečini zmagala. ] Poadižja je do nedavnega še lahko u- [ ]yied temi je Genoa široko ”* ’ pala na višji plasma. Domači j odpravila Prato in povečala so prikazali letos gotovo naj- n«skck na deset točk, kar je boljšo igro, kar dokazuje da menda pravi rekord. K temu se gostov niso niti najmanj je mnogo pripomogel domači ustrašili. Gostje iz Toskane poraz Verone po Pro Patrii, sicer niso igrali slabo, toda k; j; je uspelo vsidrati se na zaradi nekaterih odsotnih ste- drugo mesto skupno z Laziom, ~ ----- —„11 Morteno in Napolijem. Ta je tudi izgubil doma z Reggia-no, s čimer je izgubil tudi brov se niso mogli dolgo u-spešno upirati. Preostane nam še Udinese, ki je bila obsojena na izpad že dolgo tega, ki pa je po- ! slednja kola igrala kot v svojih najboljših časih, saj je dosegla zmage celo tam, kjer niso uspela niti moštva, ki se ponašajo z visokim plasmajem. Njegova zadnja žrtev po vrsti je bil ravno bivši prvak Juventus, kj zadnje čase doživlja same poraze. Čeprav Turinčani nikakor niso igrali slabo, so naleteli v Furlanih na takega nasprotnika, preko katerega pot ni bila niti najmanj lahka. Ni treba izgubljati mnogo besed o tem. da je bilo o-zračje na drugih terenih precej »počitniško«, saj pri tem ni šlo za kakšne bojazni v zvezi z lestvico. Tako je Bologna s posebno lahkoto odpravilo Sampdorio, potem ko je sicer ves čas imela vajeti 6: 1 za Tnestino. Včerajšnje kolo nogometnega prvenstva C lige v A skupini je bilo naklonjeno Trieslini kot bi bolj ne moglo biti. Vodilna Biellese je izgubila v Lodiju proti Fan-fulli, Mestrina je morala doma oddati točko Savoni, Triestina sama pa je na svojem igrišču gladko odpravila poslednjega z lestvice Bolzano. Tako se je na vrhu formiral triumvirat Triestina - Mestrina - Biellese, le dve točni za njim pa se je vsidrala Fan-fulla, ki utegne igrati še zelo pomembno vlogo v nadaljnji borbi za osvojitev edinega razpoložljivega mesta za napredovanje v B ligo. Srečanje med Triestino ih Bolzanom je razkrilo vso šibkost gostov iz Zgornjega ki razen dobre volje in kolikor toliko oobrega vratarja niso pokazali ničesar. Verjetno je bila prav ta šibkost gostov kriva, da je tudi Triestina zaigrala le s polovično zmogljivostjo in da so posebno nekateri posamezniki pokazali mnogo manj kot običajno. To velja predvsem za Szokeja, za obe krili pa tudi za oba stranska krilca. Tekma se zaradi tega dolgo ni mogla pravilno razviti in šele ko je Trevisanu uspelo v sredini polčasa iz gneče poslati žogo v mrežo, je prišla premoč domače enajstori-ce polno do izraza. V drugem polčasu je bila ta premoč Triestine še očitnejša. ne samo zaradi dveh že doseženih golov, temveč predvsem zaradi neštetih u-stvarjenih priložnosti ter tudi zaradi dejstva, da je bil vratar Toros in z njim vred tudi vsa obramba praktično brez dela. kim skokom prestregel žogo, ki jo je streljal Brach in jo poslal poleg presenečenega Sartina v vrata. Minuto kasneje je nezanesljivi sodnik Mariotti razveljavil Santelli-jev gol. Vsi so pričakovali, da bo sodnik zaradi prekrška nad Mantovanijem dosodil namesto gola enajstmetrovko zaradi prekrška nad Mantovanijem, vendar pa je odredil samo kazenski strel izven kazenskega prostora. V 24’ je postavil končni rezultat Santelli, ko je prejel žogo od Szokeja. bi tudi bil, če bi uspelo Črve-ni zvezdi zmagati. Toda der-by se je končal kot skoraj vse podobne tekme z neodločenim izidom in z delitvijo točk. To je seveda bolj razveselilo igralce Partizana, katerim se je tako posrečilo ohraniti nespremenjeno razdaljo. Crvena zvezda pa je v nedeljo izgubila zadnjo priložnost, zaradi česar se bo morala zadovoljiti z drugim mestom. In še za tega se bo morala pošteno boriti. Z delitvijo točk se Je zaključila tudi tekma v Sarajevu. kjer se je posrečilo Hajduku, pa čeprav je imel v prvem polčasu dve žogi v mreži, dohiteti gostitelje. Največje presenečenje pa je pripravila Rijeka, ki je na gostovanju v Zagrebu priklenila domači Dinamo na 0:0. V ostalih tekmah so zmage pripadle domačim moštvom: tako je Beograd odpravil Vardar po zelo razburljivem srečanju s tesnim izidom. Gostje so bili v prvem delu igre v vodstvu z 2:0, toda Beograjčani so v drugem napeli vse sile in ne samo izenačili, temveč so gostom zadali tudi tretji gol, s katerim so prišli do težko priborjene zmage. V Mostarju je Vojvodina u-trpela poraz, ki bi jo lahko tudi drago stal. Na srečo je prišel Dinamo le do polovičnega izkupička, zaradi česar je ostal položaj v tem delu lestvice nespremenjen. V Novem Sadu pa je domača enaj-storica zadala Borcu še en- po- raz in tako goste obsodila na gotov izpad v nižjo nogometno kategorijo. # # # V drugi zvezni ligi se Mariboru ni bilo treba dosti truditi, da je prišel do zmage. Gostujoča Lokomotiva mu je nudila samo v začetku prvega polčasa nekaj odpora, kasneje pa je morala pod težo dveh golov kloniti in zapustiti s porazom v žepu mariborsko igrišče. * # * Olimpija nemoteno nadaljuje svojo pot proti končni zmagi v slovenski conski ligi. Ena najbolj zanimivih tekem 14. kola pa je bila v Novi Gorici, kjer je gostoval mariborski Kovinar. Domačini so kaj hitro pometli z gosti. Ze takoj so navalili na vrata Mariborčanov. Na srečo so imeli ti odličnega vratarja, ki dolgo ni klonil. Končno pa so Novogoričani le prišli do go- sledi! la in temu je ----- jmsui drugem delu so bili “<> , še dvakrat uspešni, ®. J ko so tudi gostje častnega dosežka. V četrtek zvečer Prijateljsko srečanje Bor-Partizan (Sežana) V četrtek bo na stadionu »Prvi maj» z začetkom ob 20. uri prijateljsko srečanje v odbojki med ekipami športnega združenja Bor in TVD Partizana iz Sežane. Nastopili bosta moški in ženski ekipi obeh društev. Vodstvo odbojkarskega odseka vabi članice ženske ekipe Bora, da se udeleže treninga, ki bo nocoj v dvorani na stadionu «Prvi majo. I. LIGA Beograd-Vardar Dinamo-Rijeka Sarajevo-Hajduk Velež-Vojvodlna Novi Sad-Borac Partizan-Crv. zvez. LESTVICA 5 3» \\ (jJ 2*< i' V tl <*'' »ti vit Partizan 18 C. zvezda 18 Vojvodina 18 Dinamo 18 Hajduk 18 Sarajevo 18 Velet 18 Rijeka 18 Novi Sad 18 Beograd 18 Vardar 18 Borac 18 9 6 0 5 5 4 6 7 5 * 5 « 3 10 6 4 4 7 !§! IS}- 7 »-5 ’ 5 8 S* II. LIGA (Zah^ Proleter-Karlovac (I1 Maribor-Lokomotiva *' (P Sloboda-Zeljezničar (0» Split-Trešnjevka \\ (k Borovo-Varteks Celik-SIbenik S i' SCL Ilirija-Olimplja Rudar-Celje Triglav-Slovan O.-Krlm-LJublJana Gorica-Kovinar Kladlvar-Sobota LESTVICA »J n 5 t: Olimpija Slovan Rudar Ljubljana Gorica Klavidar Celje Ilirija Triglav O.-Krim Sobota Kovinar 14 13 1 * *tllj 14 0 4 ‘i J? iS! 7 3 • y 83 J s* 81 S 34J31 6» J £3 4 3 l U Itfl I 5! $ V,i> llllIlIlllIllillilllllllllIllIllllliIllIlllIlllllllIHliimiilililiiiliilllllillllllillllllllllllllllllllllllllHIIIliiltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllHl Prvenstvo C lige v odbojki $ Jlu !f! ‘Za »ic, »i *»t »o tlod 'tv, t>a Razen tega, da je sam do- segel dva lepa gola, je tudi sicer Santelli' potrdil, da mu igre v svojih rokah, ne da bi pri tem bogvekako navdu- m tfi/ttf iiiiii V S C i = I IZIDI ♦TRIESTINA-Rolzano •Cremonese-Varese •Fanfulla.Biellese •Marzotto-Ivrea •Mestrlna-Savona •Saronno-Pordenone -Sanremese-Casale •Trevlso-Legnano •Vittorio V.-P. Vercelll LESTVICA 3-0 3-2 2-1 3-2 2-2 1-1 2-1 1-0 2-1 * * * Triestina Mestrina Biellese Fantulla Savona Vittorio V. Varese Sanrem. Marzotto Casale Cremon. Prihodnje tekme (15.4.1962) Blellese-Cremonese, Varese. Pordenone Marzotto, Ivrea-Mestrina, Bol- Treviso zano-Pordenone, Legnano-San- P• Vercelll remese, Fanfulla-Saronno, Sa- Legnano vona-Treviso, Pro Vercelll- Ivrea TRIESTINA, Casale-Vittorlo Saronno Veneto. Bolzano 27 13 10 4 35 19 36 27 13 10 4 43 24 36 27 13 10 4 40 26 36 27 10 14 3 28 18 34 27 10 11 6 31 2) 31 27 11 9 7 33 24 31 27 10 10 7 32 22 30 27 8 14 5 24 28 30 27 7 15 5 26 27 29 27 9 8 10 28 27 26 27 10 5 12 35 32 25 27 9 7 11 31 29 25 6 11 10 16 23 23 8 6 13 30 40 22 7 7 13 24 30 21 5 11 11 18 29 21 5 10 12 15 27 20 1 8 18 12 46 10 27 27 27 27 27 27 mesto srednjega napadalca prija, pa čeprav sam nikakor ni klasični tip vodje napada. Do veljave prihaja Bor-PAV 3:1 Moška odbojkarska ekipa Bora je tudi v nedeljo prišla do zmage. Uspeh mora vsako-gar zadovoljiti, toda tokrat je treba prip •militi, da so domačini zaigrali zelo slabo. Na predvsem njegova spretnost, , sre^° so im^}i pred seboj sla-„ 1...4-- : „ 4..j: .i___j.... ho rt nsnirnlniko iz Vidma, ki katero je tudi dosegel dru- : t>e nasprotnike iz Vidma, _„_i i - •- i i I rinonhvKi '.trnih n no h vi gi gol, ki je do kraja demoraliziral nasprotnike. Nekaj kronike: Prvi napad so izvedli gostje preko Perinija, ki je streti,' ■ ~ Ijal pol metra od Torosovega droga. Tako nato je prevzela pobudo Triestina in Sadar je poskušal srečo s strelom iz daljave. Kmalu nato se je napad Triestine razvodenil zaradi nesporazuma med Tre-visanom in Santellijem. Igra se je razvila pretežno na polovici gostov in akcija Roc-co — Risos — Szoke — Man-tnvanj se 'je zaključila s strelom poslednjega tik čez prečko. Sledil je zopet poskus Sadarja, na kar se je pred vrati Bolzana ustvarila gneča, v kateri je eden izmed branilcev gostujočega moštva udaril žogo z roko. Toda Trevisan ie skoraj istočasno s prisebnim strelom posebno v prvih dveh setih sploh niso prišli do izraza. V prvi igri so igralci PAV ostali na i, v drugi pa na 8. Popolnoma drugače pa se je zavrtelo v tretjem setu, ko so se Videmčani zbudili in celo 'vodili H:0, Zakaj tak preobrat? Ni izključeno, da so igralci Bora vzeli prelahko zadevo v roko in misleč, da bodo lahko brez težkoč odpravili tekmece tudi v tretjem setu so popustili. Toda ti so pokazali svoje zobe in tokrat so oni pustili gostitelje na 5. Jasno je, da je živčnost pre-vzela vase domače igralce, ki so se sicer popravili, toda v odločilnem setu so se morali potruditi do skrajnosti, da so si zagotovili zmago s 3:1. Skoda je pač, ker Borovi i-gralci niso izkoristili priložnosti in zmagali s čistini 3:0, kar bi jim lahko v prihodnosti tudi koristilo. Izid tekme, poslal žogo v mrežo. Do kon- | katero si je ogledalo precejš-ea polčasa so imeli Manto- vje število mladine, je sledeč: vam, Risos in celo Brach še[/30R-PAV (Videm) 3-1, (15-5 nekaj možnosti za povečanje rezultata. kakor Vsako možno presenečenje je odpadlo v 5’ drugega polčasa, ko je £>antelli z 15-8. 5-15, 15-11). Moštvi sta nastopili sledi: BOR — Jurkič, Šušteršič, viso- | Mijot, Klabjan, Cej, Veljak S., Veljak W., Orel Drasič in Vitez. PAV — Travaglnni, Puccio, Paronetto, Braidolti, Uella .Longa, Turco, Virgilio, Arrigo-ni, Aliprandi. Nedeljska tekma Polisporti- va Fnuli-ONOG je iz tehničnih razlogov odpadla, medtem ko se je gorički derbi/ AGI-Gasilci, končal z zmago slednjih s 3:2 (15:13, 15:13, 10:15, 15:17, 15:12). EP v namiznem tel Markovič in Tn zmagovali v doublu BERLIN, 9. — p0 ekipnem tekmovanju pjt skem namiznoteniški stvu, kjer st je Juf J* cvniiln 7.1 ato kolajn0, svvjua o0iP' Slovani dosegli noV V uspeh in z njim Pry (F tekmovanju :no*'{1*9 0°^ Markovič in Teran st8jn » ,, z vsemi nasprotnik' Vifj ;n 0r4 koli terjal svojo pravico. Res je, da°se ni "streznil, niti ni bilo treba, kajti čaršija je prevzela njegovo s Ko je kadija odločno odklonil, da bi pijancu sedo vrnil ženo, je čaršija planila. Dolgo pričakovan" (Ut našla naposled svoj vzrok, lahko je odkrito buhnii8.^n j; moteno razvila. In res je izbruhnila, čeprav zimsk1 0jj K primerni za take stvari, ki se dogajajo navadno Polf“vsefj N Nih^O iimioH t-llinou Di tvinrrnl K” Nihče izmed tujcev si ni mogel predstavljati, p i>. koliko lahko zajame napad skupne blaznosti, ki _vCaiLed J it! prebivalstvo teh krajev, izgubljenih In stisnjenih 1 V-planine. Tudi za Davno, ki je poznal Vznod, n® tu je bilo to novo in ga je vsaj v trenutkih zaskrbele- j V se je z družino zaprl v konzulat, pričakujoč najhu)s” je ,; ^ V tem zimskem dnevu, eno uro pred poldnem. ‘\aji ^ J, nevidno tajno znamenje zaprla čaršija. Zarope nje i ^ penki, vrata in zapahi, odjeknil je hrup kakor boo ^ menje poletnih neviht s točo in grmenjem, ka 7DV1 Vomonin irolo n /4 ni-nVi pfvntii nn t"T 3, V * ^ . .ftl, zovi kamenja bobneč vale od vseh strani po travm __ 4-1 ___ i 3. x:.,«rra V nah in pretijo zasuti mesto in vse, kar je živega v (NaaMleva r, celoletna 6400 lir - FLRJ. v tednu ZU din, mesečno atu um .'leur j.«.«. y «...... .----------- m) fmanAna-unravni 120. osmrtnice 100 lir. - Mali nelasi 30 lir beseda. - Vsi mri**, naročaj« 9 J UREDNIŠTVO: TRST — UL. Stritarjeva v širini enega stolpca: trgovski 80, tinančno-upravni 120, osmrtnice 100 Ur. STANISLAV HKNKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo J N h i* j i $> t' ‘li S hNi 5» & h> i.15, N -■"t hi S Sl s >» % S! t S v* l ti s? h $ s