Štev. 52.
Iifoeja rak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*a celo leto K 240*— m pol leta K 120 —
V Lfublfani, sobota, 4. marca 1922.
Poltnlna platana v gatotrtnlr
Leto II.
VfidnHtn « (pravniitn * to> Brtarievi ulici <tt». 6 — telefon •retfntštve itn 30 — t*i#foo ■=» »Drs»nlžt*a itn TO car
c E PO POŠTI:
za četrt leta K 60*— ca en mesec K 20*—
v upravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1-40
Socialisti »taneenirl-rajo“.
(Izvirno poročilo 'Novemu času« iz Pariza)
Pariz, 28. febr. Po dolgih hudih notranjih bojih se je razletela soc. strokovna Zveza (C. G. T.) v dva kosa — kakor vedno, v komuniste in >anisterdamovce€. Manjšina je priglasila svoj vstop v moskovsko internacionalo, ve-cina je ostala v amsterdamski zvezi. Svoje dni je bila C. G. T. ponos francoskega materialističnega socializma (1918 je štela nad 2 mil. članov), danes oba kosa ne presegata
550.000.	>Delavsskega ministrstva v rue-Grande-aux-Belles ni več«, so pisali listi na dan, ko je bila proglašena separacija. Kar mogla storiti vlada, ki je proglasila lani ~ G. T. za ilegalno in jo oficielno razpustila, to so sindikalisti sami udejstvili in v ten» leži tragika njihove doktrine.
, Kakšne posledice bo imel ta novi razkol? v notranjosti države bo silno opomogel razvoju krščanskih sindikatov, ampak rePerkusija je važnejša v mednarodnem Pogledu. Do danes so si sindikalisti pridržali zase pravico zastopati delavstvo na mednarodnih konferencah dela, katere je Ustanovil verzajski mir. Katoliški delavci niso prišli v poštev pri izbiranju delegatov. Danes bi bilo smešno, ako bi socialistični sindikati, ki obsegajo samo nekaj odstotkov celokupnega francoskega delavstva, hoteli še govoriti v imenu vsega zasužnjenega proletarijata. Zato upravičeno lahko Upamo, da bo med francoskimi odposlanci na prihodnji delavski konferenci sedel tudi delegat mlade in sijajno se razvijajoče krščanske strokovne zveze.
Politična socialistična organizacija je tekom 1921 razpadla v 3 oddelke, ki so vstopili ali v Moskvo, ali v London ali pa v dunajsko internacijonalo. Komunisti imajo seboj večino. Dne 25. do 31. decembra 1.1921 so imeli komunisti svoj prvi držav-ni kongres v Marseille, s da zedinijo vse razpršene moči proletariata za zadnji na-, 8kok na kapitalistični družabni red«. Kongres v Marseille je bil kongres konfuzije ln skrajnega sovraštva. Po enem letu občanka se je komunistična politična stranka že začela cepiti v čiste boljševike ali Uloskovitarje, ki pravijo, da mora komunist zapreti oči in brezpogojno slediti vsakemu ' ®igljaju iz Moskve. Ako se je Moskva izrekla to je tako, kakor pravi oni drugi pregovor: Roma locuta causa finiti. Druga grupa je navdana z velikim spoštovanjem do Moskve in goji neomajano ljubezen do Lenina, toda ostane mnenja, da se morajo ^ske instrukcije prilagoditi političnim in ®pcialnim razmeram v zahodnih državah. Tretja skupina pa je postala napram Mo-®kvi malo skeptična in zahteva za franco-8ke komuniste široko avtonomijo. Ni rav-Uo potrebno ponoviti tukaj vseh dovtipov, so se na tem kongresu slišali, vendar si dovoljujemo pristaviti, da nikakor ni mogoče priti po tej poti do univerzalnega bratca, katerega pridigujejo. Pri volitvi pred-8edništva je sredina dobila večino. Ena iz-med sklenjenih točk pa je zelo važna: komunisti namreč hočejo iztrgati nekomuni-fihcnim socialistom konsumna društva, ker ? Konsumi izvijejo kapitalizmu važno orod-je 12 rok in ga obrnejo proti njemu. Poleg tega pa bi dobro razviti konsumi seveda ?Vrgli« precej propagandnega denarja, >3 *ateriin se goltijo sedaj socialpatriotic. Za-® nalaga kongres svojim članom, da mora . vsak član soc. konsuma v svojem okra-illj tam vse kupovati in gledati, da se po-asi vrinejo v upravo in v vodstvo. Koinu-istov je 180.000 v Franciji in ako se ti vsi .e® vržejo na konsume, potem utegnemo °ziveti kaj novega v socialističnem zaupnem gibanju v Franciji, j, . Dejstvo pa le ostane, da sodrugi dvi-ka • k°*e drug Pr°t* drugemu sin pustijo jih^alistu, da sedi oblastno na njih hrb-uživa sad proletarskega dela.«
Bfag;nlsfee doklade za Psslzasnce.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Dnevnice p s*ancem se ne bodo zvišale, pač pa se ^ava zak. odbora predložiti načrt, žino-e Poslanc‘ ?d zunaj, ki imajo dru-i*eia *n 8 8edanjimi dnevnicami ne model« lzhajati’ draginjske doklade. (Kaj pa l«vci, uradniki in železničarji? Ur.)
Cena picaid se dvignite.
Spekulacila oderuhov.
Osjek, 4. marca. (Izv.) Danes je poskočila na žitnem trgu cena pšenici na 2000 kron pri meterskem stotu. Ta skok
v ceni je posledica špekulacij oderuhov, ki izkoriščajo bedo v svojo korist.
Volifee parlamentarnega prsdsedstos.
S?ovensi brez precSsedstva.
Belgrad, 3. marca. Danes je narodna skupščina na temelju prejšn/ih dogovorov med klubi izvolila novo predsedstvo. Za predsednika je bil s 149 proti 41 izvoljen dosedanji predsednik dr. Ivan Ribar (hrvatski demokrat), za podpredsednika pa radikalec Milorad Vujičič s 152 in musliman Halil beg Hrasnica s 124 glasovi; ostali glasovi so bili razcepljeni. Za tajnike so bili izvoljeni radikalec dr. Vojislav Janjič, slovenski samosto)*než Janko Rajar, musliman Husein Alič in demokrat Radi-slav Agatonovič.
V	predidočih pogajanjih so večinske stranke Jugoslovanskemu klubu odrekle mesto podpredsednika, ki bi mu kot tretji najmočnejši parlamentarni skupini in največji slovenski stranki po vsej pravici šlo; ponudili so mu le mesto tajnika, ki ga je pa s primerno kretnjo odklonil.
Podpredsednik Ribar je v svojem govoru naglašal, da bo po novem poslovniku parlamentarna abstinenca onemogočena.
Skupščina je nato izvolila parlamentarne odbore.
FaSfstousfel pač oa Re&t.
uiet! — SSalijanske volne ladje pomagsla fašistom.
Bakar, 3. marca. Včeraj so reški fašisti izvedli že dolgo pripravljeni napad na avtonomistično reško vlado. Napad se je začel ob 5. uri z/utraj, ko so fašisti dobro organizirani in oboroženi obkolili vladno palačo in napadli mestno stražo. Metali so ročne granate in streljali s strojnicami, puškami in revolverji. Imeli so tudi en top.
V	boj so se vmešale tudi tri izmed italijanskih vojnih ladij, ki so bile vsidrane v luki ter so streljale na vladno palačo. Oddale so 50 strelov. Krogle so palačo in hiše v bližini znatno poškodovale. En strel je padel tudi na Sušak. Vlada dobro organiziranemu napadu ni bila kos in je malo pred eno uro popoldne dala izobesiti belo zastavo.
Boj je nato za nekaj časa ponehal, a se je po ulicah kmalu znova razpletel. Ves
dan so pokali streli.
Fašisti slave zmago in izjavljajo, da je prišla ura, ko Italija Reko anektira. Meščanstvo, ki je avtonomističnega mišljenja, je skrajno ogorčeno. Sešlo se na zborovanje in soglasno sprejelo resolucijo, da se mora nad Reko brezpogojno izvršiti ra-pallska pogodba. Isto zahtevajo Jugoslovani.
Na Sušaku se boje, da napadejo fašisti tudi Sušak.
Značilno je, da italijanske čete, ki so še od preje na Reki, niso niti z mezincem ganile v pomoč Zanellovi vladi.
Budimpešta, 3. marca. (Izv.) Iz Zagreba poročajo, da se je moral predsednik rešite vlade dr. Zanella po šestumem hudem boju danes popoldne udati in da je sedaj v ujetništvu fašistov.
Prl&mm male enfente za G&naga.
Praga, 3. marca. (Izv.) >Čas« izjavlja, da more na podlagi natančnih informacij najkategoričneje ugotoviti, da govorice, ki so se zadnje dni pojavile in ki govore o nesoglasju med državami male entente, absolutno ne odgovarjajo resnici. Države male entente se strinjajo v vprašanju postavitve gospodarskih odnošajev do Rusije in pa kar se tiče mednarodne konference v Genovi ter glede priprav za to konferenco. Porazgovori v Bukarešti in Bratislavi dokazujejo dovolj, da se prijat. lisko razmerje med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo in vsled tega enotnost male entente vedno bolj poglablja.
Praga, 3. marca. (Izv.) Kakor piše >Prager Presse«, odpotuje danes češkoslovaška delegacija k predkonferenci strokovnjakov v Belgrad. Na čelu delegacije je češkoslovaški poslanik v Jugoslaviji, Kalina. Delegacija potuje čez Budirr^eatd.
Pri njej se nahaja tudi jugoslovanski minister za zunanje stvari, dr. Ninčic.
Belgrad, 3. marca. (Izv.) Ožji odbor za pripravo za konferenco finančnih in gospodarskih strokovnjakov male entente je razpravljal v ministrstvu za zunanje posle
o	programu konference, ki se sestane dne 5. marca. Za predsednika je določen bivši minister dr. Velizar Jankovič. V c. ’.ega-ciji so še gg. Ratimir Miletič, Todorovič, Milan Stojanovič in dr. A. Jakovijevič. Za načelnika prometne sekcije je določen Branislav Avramovič in za vojaška vprašanja polkovnik Milovanovič. Podrobnosti programa se bodo izdelale sporazumno 3 češkoslovaško, poljsko in rumunsko vlado.
Bukarešta, 3. marca. (Izv.) Češkoslovaška vlada predlaga, naj se konferenca strokovnjakov male entente v Belgradu odgodi do 15. marca.
&Hxa gi® Angleškem,
London, 3. marca. (Izvirno.) Ministrski predsednik Lloyd George je stavil unionistom rok enega tedna, tekom katerega naj se odločijo, ako hočejo ostati v koaliciji pod dosedanjimi pogoji. Pri tem je dal razumeti, da lx> v sredo predložil kralju svojo demisijo, ako se položaj v določenem roku ne razčisti v njegovo zadovoljnost.
London, 3. marca. (Izvirno.) Kakor javlja »Daily Chronicle«, se je notranjepolitična napetost nekoliko polegla. Vsi liberalni ministri zagotavljajo predsedniku Lloyd Georgu, da bodo z njim vred odstopili, ako se bo odločil za demisijo.
RevoEuclonarna stavka na Porfcugaisftem.
Madrid, 3. marca. (Izvirno.) Listi poročajo iz Viga: Potniki, ki so dospeli iz Portugalske zatrjujejo, da so začele stavkati vse posadke trgovinskih ladij s častniki vred. Pri tem jih podpirajo delavci v ladjedelnicah. Zatrjujejo, da je splošna stavka, ki ima revolucionaren značaj, že izbruhnila, ali pu bo v krutkejn prišlo do
tega. V Lizboni podpira republikanska garda stavkajoče. Oficielni krogi v Madridu doslej še niso dobili nikakega obvestila o teh dogodkih.
pr@dborza.
Čarih, 4. marca. (Izv.) Berlin 2.15, Holandsko 195, New-York 512, London 22.50, Pariz 46.50, Italija 26.70, Praga 8.45, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, n.-a. krone 0.085.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Danes noti-rajo v Belgradu: London 325, Pariz 645 do 660, Zurich 1470, Italija 350-390, Praga 132—135, Berlin 35.5, Dunaj 1.30, Buka-rešt 62.5, Pešta 0.62, Newyork 72.
ŠVICA PRIZNALA ALBANIJO.
Bern, 3. marca. (Izvirno.) Švicarski zvezni svet je sklenil de jure priznati Albanijo.
nnmnimnnminimnnnimniiminHnniniiniininiiniiinnnninuiminii
Orlovski telovadni teden od 5. do 12. marca.
škandal
Zgodil se je nov škandal, ki prekaša vse svoje prednike. Zapro se na Slovenskem sledeče bolnišnice: v Murski Soboti, Ptuju, v Brežicah in v Slov. Gradcu. Obenem se razglaša, da bo ljubljanska do-želna bolnica omejila sprejem bolnikov, na najnujnejše slučaje. Zakaj? Zato, ken v državnih blagajnah ni kredita za bolnišnice. Finančni minister za bolnike nima denarja! To pove vse!
Da ni denarja za invalide, da ga ni za vdove, upokojence, uradnike, delavce, železničarje — to vemo in čutimo. Beremo in slišimo, da je denarja za luksusna vagone in za razne komisije. Vemo tudi, da špekulanti pri državi še vedno dovolj zaslužijo. Za take stvari je še denarja. In če ga ni, ga je treba vzeti bolnikom.
Tako bodo državljani te nesrečne, od brezsrčnih špekulantov upravljane države, s svojim življenjem in zdravjem morali plačati gospodarstvo, ki se vodi pri nas brez ozira na potrebe revnih in slabih, pač pa v korist velikih in močnih.
Naša deželna bolnica v Ljubljani, ki je bila sezidana in upravljana z denarjem domačega prebivalstva, sedaj ne dobi od vseh naših davkov niti toliko podpore, da bi mogla kot doslej služiti ubogim bolnim sodeželanom. Bolnica v Novem mestu je brez prave podpore od strani države. Bolniki v Kandiji so po zimi zmrzovali v bolniških posteljah, ker ni bilo premoga in za premog ni bilo denarja. Medtem pa se na Štajerskem morajo zapreti kar štiri bolnice.
Ali mar ni to škandal? Tako se gospodari z našim denarjem! Od delavca iztiskajo deseti, da celo sedmi del njegovega skromnega zaslužka, male obrtnike uničujejo davčni vijaki, naši ljudje plačujejo, do skrajnih mej pritiskam, —1 za naše bolnike pa ni denarja! Ne bili bi si mislili, da bodo posledice centralizma tako strašne in obupne. Ali tudi žrtve naših bolnikov ne bodo zmodrile slepcev, da ne bi spregledali, kam nas tira centralizem v službi kapitalistične buržuazije?
Naših žrtev bodi dovolj!
Za tabačns deSaastao.
Belgrad, 1. marca 1922.
Poslanec Gostinčar je na finančnega ministra v zadevi tobačnega delavstva in vpokojencev naslovil naslednji upit:
Vedno rastoča draginja, povzročena po divji in neomejeni špekulaciji, katero povzroča neomejeni izvoz življenskih potrebščin, je privedlo tobačno delavstvo v naši državi v naravnost obupno stanje.
Z ozirom na to je nujno potrebno, det se zvišajo za vse delavstvo, brez razlike^ v enaki meri draginjske doklade in da se zenačijo temeljne plače v dinarjih, na ta način, da bi znašale toliko dinarjev, kakor do sedaj kron.
Tobačno delavstvo, in to osobito vh Ljubljani, je že sedaj navezano skoro nai prosjačenje. Zato je nujna pomoč potrebna. Istotako se nahajajo v veliki stiski tobačni delavci-provizionisti, katerim je tudi potrebna nujna pomoč.
Dovoljujem si Vas, gospod minister, vprašati:
Ali so Vam poznane te neznosne raz« mere tobač. delavstva in provizionistov?
Ali hočete ukreniti vse potrebno, da se financielno odpomore tem ljudem? —> Prosim pismenega odgovora.
Upravi monopolov pa je izročil naslednjo spomenico:
Z ozirom na vedno rastočo draginjo življenskih potrebščin in stanovanja, kakor tudi oblačila, si dovoljujem, cenjeno upravo monopola zaprositi, da ob priliki regulacije uradniških dodatkov na draginjo prizna tobačnemu delavstvu primeren povišek dodatkov na draginjo in z enačen ja temeljne plače v dinarjih. To je: da doba delavci namesto sedanjih kron, isto števila dinarjev kot temeljno plačo.
Istotako si dovoljujem prositi, da sa reši tudi vprašanje zvišanja dodatkov pra« vizionistom tobačnih tovarn čimprej.
Obenem si dovoljujem pripomniti, dn b1 bila .cardinalna pogreška, ako bi sa dodatki na draginjo diferencirali. Draginja Je za vse enaka, in zbog tega naj bodo enake tudi doklade na plače.
Upam, da bo uprava monopola qpa-itevala oanačeno Drosnia
Ostra kritika ».stilnega sisteess.
Krivka delavstvu pri davkih. — Usodne poslerfke.
Neusmiljeno ostro in trdo je prijel v seji parlamenta dne 21. februarja poslanec dr. Gosar vladajočo nesposobno kapitalistično kliko. Njegove besedo so padalo kakor jekleni udarci. Del njegovih izvajanj smo prinesli zadnjo soboto. Izvajal je še naslednje:
Ako stopi vlada pred parlament in rahteva od njega dvanajstine, pomeni to, da notranji položaj v državi onemogočuje ali vsaj ovira reden proračun, to je, da vladajo v nji izredne in izjemno razmere. Vsaka vlada je za take razmere odgovorna; zato je prav, da se takrat, kadar zahteva od parlamenta dvanajstine, kriti-kuje tudi njeno politično delo.
NAPET POLOŽAJ.
Mi imamo dvanajstine že od početka naše države in po sprejetju ustave tudi nismo še prišli do rednega budgeta. Že to samo na sebi dokazuje dovolj jasno, da mora biti položaj v naši državi res v obilni meri izreden. Toda ta dokaz navajam za svojo trditev samo iz formalnih razlogov, kajti mnenja sem, da sploh ni treba še posebnega dokaza za dejstvo, ki je vsakemu jasno, da so razmere v naši državi nenormalne. Naša politična atmosfera je polna elektrike in vsak moment more rriti do katastrofe. Mislim, da je potrebno naglasiti zlasti to, da se v naši državi množe simptomi, ki jih dobro poznamo izza dobe, ko je šla svetovna vojna h koncu. Oni pomenijo ali bližnji konec ali pa vsaj vele-resen opomin, da je treba preokreniti in iti po drugi poti. (Poslanec Blaško Rajič: »Tako je!« — Stjepo Kobasica: j Vi ste protiv države i želite raspad ove države.« Burni ugovori na desnici. — Predsednik zvoni: »Molim Vas, gospodo, da se smirite. Inače sam prinuden, da kaznim gospodu, koji smetaju govornika.« — Hrup in nemir se nadaljuje. — Predsednik dr. Ivan Ribar: »Molim Vas, gospodo, da ne izazl-vate. Gospodine poslaniče Kobasica, nedopustno je reči svome poslaničkome drugu, da je protiv države i da želi propast državi Ja sam čuo, da ste Vi to rekli. Tako ne smete govoriti o ni jednom poslaniku ove kuče i ja Vas zbog Vaših reči pozivam na red.« — Ploskanje na desnici.)
DVA PROBLEMA. a, V glavnem imamo pri nas dva važna problema v našem javnem življenju. Prvi je ,pretežno gospodarske in socialne, drugi pa čisto politične prirode. Težišče prvega problema obstoji v katastrofalnem padcu našega denarja in iz tega izvirajoče draginje. Bistvo drugega problema pa tvori vpn.ča-nje notranje ureditve naše države in s tem v zvezi stoječe revizije ustave. Naj govorim najprej o prvem problemu. Vzroki padanja našega denarja in draginje v naši državi so dvojne vrste. Prvi vzrok je slabo gospodarstvo v naši državi, nered v financah, nered v prometu, slaba trgovinska in carinska politika itd. Drugi — in morebiti važnejši — vzrok našega slabega ekonomskega stanja pa so naše razrvane poli lične razmere.
SLABO GOSPODARSTVO.
Kar se tiče prvega vzroka prav rad priznam, da je bilo takoj po razpadu Avstrije in po ustanovitvi naše nove države nemogoče urediti naše gospodarske razmere. Vsi vemo, da so imele po koncu svetovne vojne tudi vse druge države ogromne težkoče prav tako kakor naša. Toda mi imamo svojo državo že tri leta. In ako danes vprašamo g. finančnega ministra, ali ima kak pregled o našem gospodarstvu, ali ima kako točno statistiko o njem, bo moral odkrito odgovoriti: Nimam. Tukaj tiči največje zlo. Prvi predpogoj rednega gospodarstva je točen pregled o tem, kaj imamo, in dalje, kaj rabimo in koliko rabimo. Dokler nimamo te statistike, je popolnoma nemogoče urediti naše gospodar-ske razmere, je nemogoče zboljšati naš gospodarski položaj.
Po treh letih državnega gospodarstva brez proračuna prihaja finančni minister z novim budgetom, o katerem priznava, da je neresničen. 0 našem prometu, mislim, sploh ni treba govorili. To, kar je danes povedal gospod vojni minister, je najhujša obsodba naših prometnih razmer. Tako približno stoji tudi z našo carinsko in trgovsko politiko. Ako dovolite, bi liotel reci samo to, da absolutno ne drži v izrednih razmorah, v katerih živimo, ona znana teorija o aktivni trgovski bilanci. Zato pomeni vse naše izvažanje na debelo islo, kakor razprodaja pred konkur-Eom. Vi veste, da nepošten trgovec, preden pride v konkurz, prodaja na levo in na desno vse, kar more, samo da reši sebi kolikor mogoče veliko denarja, četudi druge oškoduje. (Ivan Majcen: »Govorite
o	izvoznicah!«) Kajne, zaradi izvoznic sto Vi tako silili v vlado!
VLADNA POLITIKA.
Kar se tiče drugega razlona našega slabega ekonomskega položaja, noj rečem to-le: Neureiene politične razmere vplivajo
! zelo močno na stanje valute. Tudi tu je treba pribiti, da v pogledu valutnega kurza zlasti v izrednih razmerah kvantitativna teorija nikakor ne drži, ampak da igrajo tudi tukaj važno vlogo politični mementi.
V	inozemstvu ne vpraša nikdo, koliko imamo denarja in koliko ta denar pri nas velja, ampak predvsem to, koliko se dobi zanj na svetovnem trgu. Zato vidimo, da se kupna vrednost denarja v notranjosti države ravna po kurzu na svetovnem trgu in ne obratno.
Zato je popolnoma jasno, da bi morala biti ena prvih nalog vlade, da se pobriga, da uredi politične razmere v državi, kolikor je to sploh mogoče. Toda kaj smo žalibog doživeli? Naša vlada ne s.—;o da ni poskušala tega, ampak da je šla popolnoma brez ozira na težnje in zahteve velikih delov našega naroda na svoj dnevni red in hitela uvajati centralizem.
Dokler nismo imeli ustave, se je vedno reklo: treba je počakati in najprej izdelati ustavo, potem bo vse dobro. (Veselost.) No. gospodje, takrat, ko st3 spre-J jeli ustavo, je veljal dolar približno 150 K,
i	danes po dobrih osmih mesecih pa velja nekaj nad 300 K. To jo vsekakor jasen dokaz, da ono mišljenje — ako smem tako reči, — da bo sprejetje ustave izboljšalo našo valuto, ni držalo. Rad odkrito priznam, da bi moglo biti tako mnenje v neki meri opravičeno, če bi bila... (Medklic: »... ustava sprejeta po Vašem pojmovanju.«) Da, če ne popolnoma po našem pojmovanju, gospod tovariš, pa vsaj tako, da bi mogla biti večin*, vseh treh plemen v naši državi z njo zadovoljna. (Odobravanje na desnici.)
Vsakdo dobro ve, ako misli količkaj pametno, da zahteve, ki se stavijo v politični borbi, ne pomenijo — ako se to izrecno ne poudari — točke, preko katere se absolutno ne bi moglo priti. Vsakdo licitira, to je jasno. Toda, ker niste hoteli licitirati navzdol, bomo prišli do tega, da bodete morali licitirati navzgor. (Odobravanje na desnici.)
POLOŽAJ DELOVNIH SLOJEV.
Mislim, da ni treba govoriti o tem, kaj pomeni ta katastrofalni padec našega denarja za naše delovne sloje. Opozorim naj samo na to, da se je tem slojem že prej ob prevratu godilo zelo slabo, da so zelo, zelo težko živeli. Padec naše valute pomeni torej poslabšanje že itak slabega stanja. Tako vidimo, da naši delavci in uradniki zlasti v prečanskih pokrajinah dejansko stradajo. Pred pol leta je n. pr. v Ljubljani zadoščalo za najbolj skromne tekoče izdatke — izvzemši obleko in podobne stvari — za srednje veliko družino 8000 do 3500 K mesečno. Danes je treba za to najmanj 6000 K. Gospodje, uradniške plače se ta čas sploh niso zvišale, delavske pa le deloma in neznatno.
Vlada je nastopila proti temu zlu z glasovitim zakonom o pobijanju draginje. Ta zakon, gospodje, pomeni likvidacijo stanja, ki ga je uvela vojna v vseh državah. Zopet moram priznati: v rednih ekonomskih razmerah bi mogla taka likvidacija biti v nekem oziru tudi koristna. Toda mi ne smemo pri tem pozabiti — to se pravi: naša vlada je pri tem pozabila — da so ekonomske razmere pri nas popolnoma neurejene, da nimamo nele nikakega pregleda o svojem imetju in o svojih potrebah, marveč da zlasti nimamo nikake enotne organizacije našega narodnega gospodarstva. Zato pomeni likvidacija popolno svobodo tistim, ki hočejo delovno ljudstvo izkoriščati z veriženjem in navijanjem cen. (Ivan Majcen kliče: »Izvoznice!«) Vam so izvoznice strašno všeč! Samo o tem govorite.
KRIVDA VLADE.
Če vse to premislim, nastane vprašanje: ali dela naša vlada to namenoma, ali pa ravna tako radi tega, ker je nesposobna? Nočem reči, da hoče naša vlada namenoma povzročiti draginjo. Prepričan sem, da bi vlada draginjo prav rada odpravila, ako bi bilo mogoče to storiti v zvezi z velikim dobičkom za izvozničarje, veletrgovce in bankirje. Toda jedro vsake socialne reforme, ki hoče poseči globoko v socialno življenje, je, da se mora ne samo produkcija povečati, ampak da so morajo tudi produkti in delo samo pravično porazdeliti med ljudstvo. To pa ni mogoče tam, kjer hoče eden zaslužiti na račun množice ne samo, kolikor rabi sam zase, marveč desetkrat, stokrat, tisočkrat več. —
Ako torej nr.ša vlada ne dela namenoma na to, da nastaja draginja, je pa čisto sigurno, da vodi vse naše ekonomsko in politično življenje v smeri, ki mora z nujnostjo dovesti do tega. Treba je pogledati samo naš davčni sistem. Gospodje f Mi prav za prav davčnega sistema nimamo. (Medklic: »Nismo ga još izradili.«) Davčni sistem vendar ni stvar, ki se mora delati tri leta! V prakso uvesti ga, to je druga stvar. (Medklic: »U Subotici su se izgubil« knjige!« Dr. Secerov: »Ja U i za to odizo-
voran ministar finansija?«) Gospod Šeče-rov, jaz vem, da leži v finančnem ministrstvu izdelan prav dober načrt davčnega sistema, a vem tudi, da tega načrta ne marate sprejeti. (Valerijan Pribičevič: »Tre-ba, da Srbi sve plačaju!«) Tudi o tem hočem govoriti, gospod Pribičevič!
Pri tem vprašanju bi želel omeniti samo še eno: Pri nas sa zahtevajo vedno večje žrtve, davki od delovnih slojev, in to ne toliko v obliki direktnih kakor v obliki indirektnih davkov. Imamo trošarino, imamo carino, takse, monopol na vse mogoče stvari, davek na poslovni promet itd. Glavni del vseh teh davkov plačajo delovni sloji. Če trdi g. finančni minister v svojem ekspozeju, da zn... a ti-L-rina samo nekaj nad 6 odstotkov davkov in hoče s tem reči, da to ni preveč, je to samo na prvi pogled točno. Toda, če pregledamo vse posredne davke, ki jih naši ljudje pla-čujejo, je čisto sigurno, da so ti davki mnogo previsoki in da bi bilo treba misliti na pameten in pravičen način direktnih davkov. (Medklic: »Na to se misli.«) A samo misliti še ni dosti, to je baš tisto. (Veselost.)
DAVKI NA DELAVSKE MEZDE.
Kako globoko posega naš sedanji davčni sistem že pri direktnih davkih v življenje delavnih slojev, bodete razvideli iz primera, ki ga Vam hočem navesti in o katerem se je, ne sicer konkretno, pač ; pa na splošno govorilo tudi v finančnem : odboru, kjer je bil tozadevni naš predlog | odklonjen. Gre za dohodarino in plačarino,
i	ki jo plačujejo delavci. Tu imam, gospodje, j plačilne liste o mezdah, katere zaslužijo ! rudarji v Trbovljah. Vzamem izmed njih samo en slučaj. Delavec, čigar plačilni list imam v rokah, ima rodbino osmih članov: ženo in 6 malih otrok. On je zaslužil „d 15. do 28. januarja t. 1. 1977 kron. Od tega zneska se mu je predpisal davek na štiri tedne (za dobo od 1. do 28. januarja) v znesku 406 kron, to pomeni na d 10% od vsega, kar je zaslužil. In pazite, ta delavec zasluži mesečno nekaj manj nego 4000 K (kakih 3940 K). S tem mora preživljati osem oseb. Povejte mi, gospodje, kako bi Vi živeli s tem denarjem? In od tega Vam vzame država nad 10% na direktnih davkih. (Medklic: »Tudi, če bi mu država ne vzela teh 10%, bi itak ne mogel živeti s tako nizko plačo.«) Poleg tega pa plačuje tak siromak še vse indirektne davke, trošarino in carino, davek na poslovni promet itd. (Dr. Momčilo Ivanič: »Pa onda se čudite, ako je stanovni-štvo u našoj državi nezadovoljno.«)
Iz tega razvidite, gospodje, kako potrebno bi bilo, da se eksistenčni minimum poviša, in sicer ne samo za par tisoč kron, ampak znatno, ker morajo ljudje, ki imajo veliko rodbino in dobe na ta način nekaj več plače (delavec, ki j sem ga navedel, dobiva eno najvišjih tam običajnih plač), plačati državi strašne procente.
Prav tako slišimo dan na dan pritožbe o težkem položaju železničarje v. ^ Jaz vem iz lastne izkušnje, da je železničarska zlasti prometna služba zelo težka in zelo odgovorna, zato bi morala biti tudi primerno plačana. Mi stojimo pred neodložljivim vprašanjem, kako bi se povečale plače železničarjem toliko, da bi mogli živeli. Toda — kakor vse kaže
—	do tega ne bomo in ne bomo prišli. (Medklic: »Vi tražite uvele: manje poreza i više platek) Jaz nisem rekel: manj davkov, ampak samo: ne jemajte davkov tam, kjer ljudje že itak ne morejo živeti! Že poprej sem rekel: Vi bi hoteli socialne reforme, Vi bi hoteli vse, samo če bi Vi pri tem profi-tirali Toda oboje se pač ne da združili.
Tako, gospodje, pomeni tudi vsa naša zakonodaja^ na socialnem polju samo hladilen obliž in nič drugega. V celoti je vredna ravno toliko kakor zakon o pobijanju draginje: ona pomeni likvidacijo zaščite delavcev. Ako si je dal bivši minister za socialno politiko dr. Kukovec radi lepe socialne zakonodaje, ki jo je uvel v naši državi, čestitati — mislim — iz Švice, je to zanj prav lepo, a naši delavci ne bodo od tega imeli ničesar. Jaz rečem še več: Bolje bi bilo, da nimamo takih zakonov, nego da jih imamo, pa se ne izvajajo, kajti posledica tega bo, da bo še tista socialna zaščita, ki smo jo dosedaj imeli, polagoma prenehala. Mi smo tu stavili pameten predlog, naj se socialna zakonodaja uredi za celo državo v principih, v obiiki okvirnih zakonov enako, in naj se dovoli posameznim pokrajinam, da si uredijo v podrobnosti vso stvar tako, kakor je zanje dobro. To ste odklonili. Sedaj pa imamo na primer takozvani za-kon o osemurnem delavniku (medklic: »žalibože!«), ki se celo tu pred očmi ministrstva za socialno nolitiko ne izvaja. Enako se tudi ne izvajajo vsi drugi zakoni za zaščito delavcev. Bilo bi mnogo pametneje in mnogo koristneje, če bi imeli samo take zakone, kakršne moremo povsod iz-
vajati. (Medklic: »A tko če finansirati administraciji! toliko pokrajina?«) Kdo bo to financiral? Gospod poslanec, jaz rečem samo to: lažje bi bilo financirati upravo šestih ali ne vem koliko pokrajin, nego bo financirati 26 oblasti. (Odobravanje) Gospodje! Če bi mi hoteli biti zlobni, bi Vam samo pomagali, da izvedete svoj načrt o razdelitvi države na 26 oblasti, pa bi so pokazal ves absurdum, do katerega to vodi. Potem bi lahko prišli do avtonomije, samo, če ne bi bilo prepozno. (Valerij-in Pribičevič: »Mi čemo podelu države na oblasti izvršiti i uprkos Vašoj zlobi.«) Vem, da bodete izvedi i.
VPRAŠAJTE LJUDSTVO.
Če pregledamo vso to politiko na g°* spodarskem in socialnem polju, moram0 priti do zaključka, da je naša vlada, ne dela namenoma tako, kakor dela, V°" polnoma nesposobna. Nočem razvijati ! podrobnostih, ali je bolj verjetna prv* ali druga možnost Želel bi samo — in & bi bil sam v tem položaju, bi zahteval isto —: Vprašajmo ljudstvo! Kflko sodi o tem narod? Čo pravi: Vi delate lo-bro, Vi delate prav, potem morete nad» Ijevati to politiko.
^rofsst si&ttiuss&efja
eto£BSfs9g.
Celokupno delavstvo Stavbne družb« v Ljubljani je na svojem sestanku dne 3. marca z ozirem na nameravano odtegovfl' nje davkov od zaslužka sklenilo naslednjo resolucijo:
1. Ogorčeni protestiramo najodločneje proti nameri, da se nam od našega &a' služka šiloma odteguje dohodninski dave* v objavljeni višini.
2. Kako si je zamislila pristojna obla®1 vegetiranje družine z ekstistenčnim mini' mom od 4800 K, nam ni znano, vidimo pa iz lega, da dotična oblast niti najmanj ni upoštevala sedanje življenske razmer®) kajti s to vsoto se da sicer shajati en mesec, nikakor pa eno leto.
3. Dohodninski davek naj bi se odmeril na podlagi mezdnega zaslužka pr1 osemurnem delavniku. Da se pa nam obdavči zaslužek izven osemurnega delavnika, kakor čezure, akord in vse druge doklade — za in izven Ljubljane, je naravnost nezaslišano, kajti tak zaslužek si j® delavec pridobil v potu svojega obraz«, ker ga sili k temu neznosna draginja ker brez tega postranskega zaslužka ne bi mogel preživljati samega sobe in svojce.
4. Zavedamo se naše državljanske dolžnosti, da je treba plačati davke, le-ti pa naj bodo odmerjeni v taki višini, da jih bomo zamogli piačati tako, da pri tem ne bomo izpostavljeni popolni revščini« Odmerjeni davek v sedanji višini pa absolutno ne moremo plačati, ker z zaslužkom komaj izhajamo.
Poživljamo splošno delavstvo Slov®1 nije, da se nam pridruži.
A. Cvikelj:
Pegoj.
Delavstvo bi bilo danes brez strokovnih organizacij to, kar ,e človek brez nog-
V	tem bi si bila popolnoma enaka: kakof ne more ohromeli človek nikamor, tako bi tudi delavec brez strokovne organizacije ostal na istem mestu. Kalccr se hromega vozi z vozičkom, tako bi kapitalizem delavca pač porinil včasih malo naprej, to pa vsled tega, cla mu prehitro ne vzame n/egovih delovnih sil in da ga lažje izrablja.
Razmere po vojni v letih 1918—19 a® gnale delavstvo kar trumoma v strokovno organizacijo, ki jim je nudila trenutno pomoč v raznih mezdnih sporih, drugega ji®* pa ni mogla, ker so bile vse brez iz.eme preobložene s tem delom. Tako moram® žalibog pripoznali, da se je veliko premalo storilo za vzgojo članov strokovnih organi' zacij.
Danes, v četrtem letu povojne dobe, y četrtem letu razmaha delavskih strokovnih organizacij na Slovenskem moram0 ugotoviti, da je padlo zanimanje zanje skoro za 50 odstotkov. Ne bomo dolg® iskali vzroka ker glavni je že navede« zgoraj, namreč poman kanje vzgoje; na-Slo pa bi se jih še. Toda namen tega članka ni, da bi iskali vzroke, temveč kako bi temu odpomogli.
Sedaj velja: Če ima delavec delo, tedaj je, če se mu zljubi, član strokovne or; ganizacije. Moralo bi pa veljati: Če ** član strokovne organizacije, dobiš delo, zaslužek in šele teda si pravi član človešk« družbe, delovnega razreda.
Strokovna organizacija ne sme biti samo suho sredstvo v dosego goto* vega namena, temveč mora biti pogoj, da delavec sploh dobi delo ker potem se bo šele zavedal, da ne živi samo za sebe, temveč tvori s svojimi stanovskimi tovariši eno celoto, od katere je odvisen, kakor tudi ona od njega.
Imamo obrate, v katerih j* organizira* na mogoče tretjina delavstva ali pa i«
in mora tista tretjina voditi ves boi, v tem ko se dve tretjini rogata, češ sai ravno lako dobimo kot oni.
Zaradi tega mora veljati: Vsak delavec mora biti organiziran! Strokovre organizacije morajo brezpogojno doseči, da bo podjetnik pri sprejemu delavstva moral vprašati, če je prosilec organiziran. Če je organiziran, ga lahko sprejme, ako ni, ga ne sme popre, sprejeti, dokler se ne izkaže s člansko izkaznico tc ali one organizacije.
Kadar bo strokovna organizacija tako daleč izvedena, bo še-le mogla v polni meri vplivati na zboljšanje delavskih razmer.
Podjetniki bodo mogoče videli v tem neko strašilo. Mora se pa reči, da podjetje, v katerem je brez izjeme organizirano vse delavstvo, bolje napredu/e, je bolj gibčno in ni nikdar tistega nasprotstva med delavstvom in podjetjem kot ga moramo v sedanjih razmerah opažati v marsikaterem podjetju, ki pa končno škoduje ravnotoliko podjetniku kot delavcu. Koliko lažje je podjetniku občevati s svo.im delavstvom kot celoto kot pa z vsakim posameznim.
Vsled tega pri pametnih podjetnikih tozadevno ne bo nobenih ovir, če hočejo svojim obratom dobro. Treba je pač zadeti brez začetka ni dela in tudi ne more biti konca. Če pa se uveljavi enkrat to načelo: Strokovna organizacija je P*1 e d p o g o j vsemu drugemu, potem vrste strokovnih organizacij ne bodo močne samo Po številu, temveč tudi po duhu. Še-!e potem se bo mogla v celem obsegu uvel aviti Vzgoja delavstva v stanovski zavesti, ki je danes najbolj manjka.
Pozi« ialezničneinn koaiici snesra odbora.
Prejeli smo in na željo objavl.amo:
Čudno se nam zdi, kako da železničarski koalicijski odbor tako mirno gleda splošno nezadovoljnost in ogorčenje med železničarji in tako hladnokrvno objavlja Poročila o izjavah ministrstva saobračaja, Katere so pravo brezvestno izzivanje osebja in delavstva.
Do sedaj smo imeli upanje, da je še dovolj iskrenosti in dobre volje v koalicijskem odboru, posebno še ker smo videlt res iskreno brezobzirno in nepristransko postopan/e nekaterih zastopnikov. Ne moremo pa razumeti, kako da je postal koalicijski odbor na zadnje iz ave in poročila g. ministra saobračaja tako hladen, da prav nič ne1 ukrene. Namesto, da bi se takoj po prihodu sklical javen shod kjer bi se železničarjem poročalo in pojasnilo stanje, ter sklepalo o nadaljftih korakih, se, kakor RttK> izvedeli, niti seja pokra,inskega odbo-ra ni sklicala.
Povemo odločno: Železničarji imamo Pravico zahtevati od svojih zastopnikov v koaliciji račun in pojasnilo o naših zahtevah. Zato poživljamo koalicijski odbor, da takoj skliče javen shod, kjer se naf sklepa
o	nadal.nih korakih, ker uslužbenstvo in delavci ne morejo več prenašati takih brezvestnih izzivanj od železniške uprave, pa tudi ne pustiti, da bi koalicijski odbor, tako hladno in skoraj s premalo vnemo zastopal naše koristi. Menda imamo tudi pravico zahtevati da se nam pove, kaj !e s pragmatiko, ali je že izdelan načrt in kakšen /e, saj gre tu za naše eksistenčne koris*i.
Upamo, da bo koalicijski odbor tej °a5i upravičeni zahtevi ugodil, ka^ti sicer smo prisiljeni sami javno nastopiti. — Nezadovoljni železničarji južne in drž. žel.
kupčija z valutami in devizami.
Zagreb, 3. marca. (Izv.) — Dan-Snja *Riječ« objavlja poročilo svojega belgraj-skega dopisnika, da bo finančno ministrovo povodom resolucije zveze denarnih *avodov, ki jo je sprejela na svoji seji v *agrebu, nastopilo proti vsem bankam in
odvzelo pravico do nakupovanja deviz, Jj* so jo imele doslej. Od sedaj bodo dobile dovoljenje za nakup le one banke, ki za to Prosijo v smislu novega pravilnika o prometu z devizami in valutami. Dokler ee to vprašanje definitivno ne razčisti, bo vse Posle vršila Narodna banka.
politični dogodki.
.	+ Zborovanje Hrvatske pučke stran-
▼ Dalmaciji. Dne 2. t. m. se je vršilo v ,P*itu zborovanje krajevnih ljudskih sve-°v HPS za Dalmacijo. Udeležba je bila elika. Poročali so poslanci Stepan Barič, f- šimrak in Milanovič, nakar se je vršila bs*žna debata. Zbor je stališče in taktiko . ra«ke soglasno odobril in poslal brzo-»vHo zaupnico Jugoslovanskemu klubu in P°2drav dr. Korošcu in dr. Dulibiču. Zbor ,e sprejel še več drugih važnih sklepov.
, . + Kdo hoče moratorij. Na dan pri-*i&. da so potrebovale moratorij le neka-,Cre demokratske in radikalne banke, ki **»<> posebno velike obveznosti na Če-poslovaškem. Moratorij pride prihodnji ®den pred parlament.
Širite ..HUM £HS“
^Dnevni dogodki.
— Naročnike, ki so prejeli te dni v istu položnice, vljudno prosimo, da hitro odpošljejo zaostalo naročnino za pretekli mesec, ker jim sicer list s 15. marcem ustavimo.
— Naš novi roman, ki prične izhajati v nekaj dneh, bo nudil čitateljem obilo zabave in duševnega razvedrila. Roman popisuje bo' med človekom in materijo na eni ter boj med delom in kapitalom na drugi strani. Roman je povest bodočnosti, polna napetosti vrši se v Evropi in Ameriki, v bogatih mestih, bornih delavskih kočah in 4000 m pod morjem v osrč/u zemlje. Zato naj se vsakdo hitro naroči na »Novi Čas«, da bo mogel zasledovati potek te povesti zmaterializiranega človeka.
— Prepoved uvoza luksuznega blaga. Sedaj, ko je krava že iz hleva, je vlada izdala prepoved uvoza luksuznega blaga,
'ci je stopila z današnjim dnem v veljavo, tfed prepovedanim blagom so: južno sad-e, konjak, likerji, slaščice, siri, sveče, jarfumi, lepotila, rakete, razni ženski >kraski in drobnjarije, drago kamenje, covinske umetnine, razkošne ure itd., itd.
— Novice iz Tržiča. Iz Tržiča. 0 razvoju komedije je predaval zadnji ponede-jek mnogobrojnemu občinstvu g. strokovni učitelj Pečjak. Na poljudnih zgledih je razjasnil poučno vsebino, ki jo podajajo comedije, n. pr. Revizor i. dr. — V ponedeljek predava ob 8. zvečer župnik Matej Ahačič iz Leš. — V Nišu je umrl vojak Jože Papler iz Bistrice za legarjem. O žalostnih razmerah ondotnih vojašnic so pisali že mnogi listi. — Poročena sta bila zadnjo soboto Franc Jagodic, čevljar in Antonija Osebek, šivilja ter Janez Stegnar z Amalijo Ferlan. Obema paroma želimo mnogo sreče! — Pustna 40 urna pobožnost je bila dobro obiskana. Cerkvene govore sc imeli: katehet P. Metod Valjavec iz Ljubljane, g. župnik Ahačič iz Leš in g. kaplan Kajdiž iz Šmartna pri Kranju.
— Revežem od ust. Z Javornika nam pišejo: Stiska nas sili, da glasno zakličemo na pomoč, ker se nam godi vnebovpijoča crivica. Delavski provizionisti, vdove in sirote dobivajo v teh dragoletnih časih po 200 K oziroma 100 K letne podpore! Ni čuda, da vsak delavec gara, dokler ga drže noge, ker kljub mali plači vendar zasluži v treh dneh več, nego bi dobil pokojnine celo leto. Pač imamo naredbo deželne vlade za Sloveni o z dne 10. sept.
1920.,	glasom katere dobijo provizionisti bratovskih skladnic ter njih vdove in sirote mesečno po 240, 180 in 84 K oziroma več ali manj, kakor je določeno po posebni tabeli. Toda pri nas so le redko sejani tisti srečniki, ki bi bili deležni dobrot te naredbe. Pretežna večina dobiva svojih 200 ali 100 K na leto. Ako se reveži vsled tega pritožijo na bratovski skladnici, jim tam pravijo: »Mi ne moremo pomagati, občina je tako naredila.« Ako pa potem potrkajo na občini, ,ih tam zavrnejo, češ: »O tem odločajo gospodje na bratovski skladnici, to ni naša stvar.« Revež sedaj ne ve, pri čem je in kdo iz ni^ga brije norce. Stvar je pa taka, da je komisija ki je preiskovala gmotne razmere prizadetih, za večino n ih navedla, da imajo vse mogoče dohodke, brezplačno stanovanje, dve kravi in bogve kaj še vse. Osebno pa mi je znano, da niti eden penzionist nima takega imetja, ogromna večina ne posedu/e niti dveh kokoši. Ali gospode, ki imajo gotovo po 8000 kron plače na mesec, ni bilo strah, odjedati s takimi neresničnimi podatki vdovam in sirotam ter starim, zgaranim delavcem tisto pomoč, ki jim je tako nujno potrebna in ki znaša le neznaten drobec tistega, kar dobivajo oni? Ali misli o, da uradno lagati ni greh? Mi vemo, da tovarna znatno prispeva za pokojnine po gori navedeni naredbi deželne vlade, namreč po 2 K od vsakega met. stota premoga za konzum. Delavstvo pa vsled naklonjenosti preiskovalne komisije od tega dobi prav malo. Prosimo vse, ki ima/o pri tem kako besedo, naj se potegnejo za pravice vdov in sirot!
— Kako se vozi Ribničan po državni ieIeznici. Danes zjutraj ie počila v Ortneku pri lokomotivi cev kočevskega vlaka. Nato je prišla na pomoč lokomotiva tovornega vlaka iz Kočevca, ki je potegnila osebni vlak do Grosuplja. Iz Grosuplja se je tovorna lokomotiva vrnila v Kočevje, iz Ljubljane pa je pr šla na pomoč nova lokomotiva, ki je potegnila Kočevarja z Grosuplja v Ljubljano, kamor je prišel vlak ob pol enajstih, namesto ob osmih dopoldne. Nekemu Ribničanu je bilo počenih in pomožnih cevi dovolj. Mahnil jo je z Grosuplja peš in je prej prišel v Ljublano kot vlak. Tako se vozimo danes na SHS železnicah!
— Vesti o umorjenem železniškim, aspirantu Perku v Mariboru so se Izkazale za netočne. Perkota pogrešajo od usodnega dne, toda doslej ga še niso našli. Vsled tega se ne ve, se je li^ ponesrečil ali izvršil samoumor, ali pa je res postal žrtev napada.
— Umrl je v Kranju g. Anton Berce, upokojeni župnik in bivši tajnik C. M. Družbe. Rojen je bil 20. maja 1C30 v Kamni aoricL R. i p.1
— I* Dola pod Ljubljano nam poročajo: Zaradi narasle Save je ukinjena poštna zveza med Dolom in Lazi in dobivamo vso pošto preko Domžal.
— Promet po Savi se oživlja. Mraz je minil. Toplo solnce taja sneg. Vode naraščajo. Splavi hite proti Belgradu. Pred-včerajšnjim se je pričel redni brzoparniški promet na Savi med Belgradom in Bosenskim Brodom in v bližnjih dneh se vzpostavi redna vsakdanja odprava z vlačilci med Belgradom in Siskom,
— Parobrodni promet na Savi. Pred nekoliko dnevi se je začel promet prve ladje na Savi med Beogradom in Šabcem. Radi goste megle, da se ni videlo niti pol metra naprej, je rabil parnik za to pot 48 ur. K sreči je bila ladja preskrbljena s hrano, sicer bi bili potniki, ki so bili kar natrpani na ladjo, trpeli glad.
— Premog za državne železnice. Direkcija državnih železnic je poslala na Bolgarsko posebno komisijo, ki bo kupila iz premogovnika Pemika 200 vagonov premoga. Ta premog bodo uporabili za ureditev železniškega prometa po južnih delih Srbije. Kontingent premoga v Trbovljah bo povečan od 240 na 300 vagonov dnevno.
— Atentator Aliagič bo pomiloščen? Aliagičeva smrtna obsodba ni potrjena, piše »Slobodna Tribuna« v 123. številki, ter trdi, da je ministr. svet samo razpravljal o tej zadevi ter da ni izrabil kral eve odsotnosti v kako potrditev smrtne obsodbe, ki bi bila celo za naše razmere nekaj neverjetnega. Nadalje še poroča, da se je za to stvar zavzelo nekaj narodnih poslancev, ki gredo celo v avdijenco na dvor, da kralja prosijo za Aliagiča. To se stori iz človečanstva in iz pricipijelnih načel v vprašan u smrtne kazni sploh in posebej še za politične delinkvente zlasti, če so take moralne in intelektualne vrste, kot je Alifagič.
— Z apanažo Karin ne bo nič. Posla-niška konferenca v Parizu je vsled odpora nasledstvenih držav odklonila načrt za Karlovo apanažo.
£jubljanskl dogodki.
lf Duhovne vaje za obrtnike in delavce
se prično v ponedeljek 13. t. m. ob 8. uri zvečer v kapeli sv. Jožefa pri jezuitih. Vodil jih bo g, dr. Ehrlich. Govor bo vsak večer ob 8. uri. Sklep bo na praznik sv. Jožefa zjutraj. Pri blagoslovu in pri sv. maši poje društveni zbor rokodelskih pomočnikov. Vsa naša katoliška prosvetna in strokovna društva prosimo, da v teh dneh prekinejo svoje večerno delo in opozore svoje člane na duhovne vaje.
Ij Prijatelje naše mladine in telovadne umetnosti opozarjamo na orlovski telovadni teden, ki se otvori jutri z mladinsko akademijo, ki se bo vršila v Ljudskem domu ob 4. uri popoldne. Ves spored je harmonično zaokrožen in bogat na učinkovitih prizorih. Vstopnina zelo nizka. Vstopnice se dobivajo pri Ničmanu in pred otvoritvi,o pri blagajni.
lj Sestanek županov slovenskih avtonomnih mest. Včeraj in danes so se sestali v Ljubljani župani slovenskih avtonomnih mest, in sicer: župan ljubljanski dr. Perič, župan mariborski Grčar, župan celjski dr. Hrašovec in župan ptujski Lozinšek. Namen sestanku so posvetovanja o raznih skupnih komunalnih zadevah, osobito glede aprovizacije in stanovanjskega vprašanja.
lj Omejen sprejem v ljubljansko javno bolnico. Po nalogu zdravstvenega odseka v Ljubljani se sprejemanje bolnikov v ljubljansko javno bolnico omeji do skrajnosti. Sprejemajo se samo nujni slučaji in pa taki, ki se ne morejo zdraviti zunaj bolnice. Kjer ta pogoj ni dan, bo vsak bolnik odklonjen.
lj Volitev v glavni odbor za obdelovanje barja se vrši za mestno okrožje ljubljansko (kat. občina Trnovo, Karlovo, Krakovo, (Gradišče) ter za kat. občino Stepanja vas dne 13. marca 1922 od 9. do 11. dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Volivno pravico imajo vsi oni volivci, ki so vpisani v tozadevnem volivnem imeniku. Voliti je dva odbornika in enega namestnika.
Moška in m!adeniŠka Marijina družba v Križankah ima iutri v nedeljo dne 5. marca ob 6. uri zvečer redni mesečni shod. Družbeniki se opozarjajo, da bode pri tem shodu poleg drugega oznanjen tudi red bližnjih duhovnih vai (od 23. do 26. marca) in pa £as in krai la zelo važen izvencerkveni sestanek. Družbino vodstvo želi vsled tega polnoštevilne udeležbe.
lj Umrl je mestni delavec Ivan Kranjc v hiralnici sv. Jožefa. Pogreb je danes ob
2.	uri popoldne. N. p. v m.l
lj Iz mestne zastavljalnice. Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo julija 1921 zastavljenih predmetov 9. marca popoldne.
lj Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske m za meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom^ se prično pri izpraševalni komisiji na *~’žav-nem moškem učiteljišču v Ljubljani v pomladanskem roku dne 28. aprila 1922. Pravilno opremljene prošnje za pripust k UfipoMbUenogtni preizkuinii naj m po
šolskem vodstvu pravočasno pr^dlože okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 12. aprila v rokah izpraševalce komisije.
lj Ambulatorij bolniške blagajne. Od 1. marca 1922 dalje ordinira v ambulato-riju Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, Gradišče 2, vsak dan (izvzemši nedelje is praznike) od poi 13 do pol 14 specii-lisr dr. Tone Jamar za tuberkulozo.
I/ Mladinski dom na Kodeljevem priredi v nedeljo 5. marca ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu v Mostah gledališko predstavo z zanimivo igro v treh dejanjih in s prologom »Črv vesti«. Mladinoljubi dobrodošli!
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Sloveni o s sedežem v Ljubljani, opozarja vse člane, da se čim preje oglasijo v društveni pisarni. Prihodnja javna odbo-rova seja se vrši v sredo dne 8. marca t. I. v mali dvorani Mestnega doma ob 20. uri. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20, ure informacije Sv. Petra cesta št, 12. pritlično, desno.
lj Dramatični odsek invalidskega doma v Ljubljani vprizori v nedeljo dne 12. marca t. 1. v Ljudskem domu v Ljubljani priljubljeno narodno igro »Revček Andrej-ček« v petih dejan 'h s petjem. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Blagaja se odpre ob 7. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji od četrtka naprej v trafikah; ge Severjeve, Šelenburgova ulica in ge Bič na Ambroževem trgu. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Zastrupljeni železničarji. Zadnje dni sta prišla v ljubljansko javno bolnico železničarja Franc Pesnik in Karel Dolenc, ki sta imela znake zastrupljenja. Oba stanujeta v barakah na Resljevi cesti. Po izpovedi Dolenca je rajni Kladnik prinesel v imenovano barako neko pijačo, ki so jo pili vsi tedaj navzoči. Kaka pijača je bila, še ni mogoče dognnti; zahtevala je dosedaj že dve smrtni žrtvi. Pesnik in Dolenc sta izven nevarnosti.
L!iab')ansia porota.
VESELA VOŽNJA NA ŠOFERJEV RAČUN
Včeraj je porota obsodila Tomaža Popita, lesnega trgovca z Vrhnike, o čigar dejanju smo včeraj poročali, na eno leto težke ječe.
C0PRNIJA ALI GOLJUFIJA.
Včeraj popoldne ob 16. se je nadaljevala porotna razprava proti bratoma Čepin. Priče so se zaslišavale do polnoči. Hotelir Zorčič je odločno zatrjeval, dfa^nu ni Pavel Čepin nikdar ničesar posodil. Priči Hinko Valenčič in njegova žena Štefka sta pričala, da sta videla, kako je dal Pavel Cepin šop stodinarskih bankovcev v »Iliriji« Zorčiču, kar je ta odločno za-nikaval, rekoč: »Kako bo to res! To po se zmenili, se dogovorili!« Predsednik dr. Skabeme je naznanil, da je bil Vid Čepin kaznovan 14. januarja 1899 na 14 dni zapora, ker je prikril najdeno listnico, sept. leta 1899. na 3 mesece težke ječe, ker je kradel; 24. februarja 1900 radi tatvine na 5 mesecev težke ječe; dalje je bil še obsojen na 2 meseca strogega zapora in dne 26. oktobra 1903 na 13 mesecev težke ječe.
Porotni senat je stavil porotnikom 2 glavni vprašanji. Državni pravdnik Lavrenčič je pričel govoriti svoj govor ob 2. uri 13 minut; za njim je govoril dr. Žirovnik; zagovornik dr. Frlan je končal svoj zagovor ob tričetrt na štiri zjutraj.
Porotniki so zanikali na nje stavljeni vprašanji, in sicer glede na Pavla Čepina z 9 da in s 3 ne; glede na Vida Čepina pa s 7 da in s 5 ne, nakar je razglasil predsednik svetnik dr. Skaberne oprostilno razsodbo. Razprava se je zaključil? danes ob 6. zjutraj.
Danes predseduje porotnemu senatu svetnik dr. Kaiser, votanta sta svetnik dr. Golia in okrajni sodnik dr. Gradnik; drž. pravdnistvo zastopa drž. pravdnik Lavren-čak. Danes sta razpisani dve razpravi Prvi slučaj opisuje obtožnica tako-le:
DETOMORILKA.
Frančiška škodler, roj. 1888 i Zgornjem Brniku pri Cerkljah je služila kot dekla pri Jakobu Kopaču v Dravljah. Tu &e je seznanila s 33 letnim delavcem Ivanom Pestrom iz Zg. šiške. Poslediea njunega ljubavnega razmerja je bila, da je okoli velike noči 1921 postala noseča. Ko je to svoje stanje razodela Pestra, je bil ta voljan jo poročiti. Do poroke pa ni prišlo, ker nista dobila stanovanja, pa tudi se ga je obdolženka branila, rekoč, da je pijanec. Pester jo je prosil, da naj gre v bolnišnico porodit, ona pa se je izrazila napram njemu, da bi bilo najbolje, če bi otrok umrl, da bi ga bila rešena. V tem smislu se je izrazila tudi napram svoji gospodinji Ivani Kopač, češ, da otrok ne bo imel nikogar, ki bi zanj skrbel, pa tudi bi ji bilo neljubo, če bi doma o tem kaj zvedeli. Dne 1. decembra 1921 pa je porodila dete ženskega spola. Obdolženka trdi, da jo je porod prehitel, ker jo je prejšnji dan domači bik sunil v trebuh. Ker sta bika po navadi spuščala domači •in in hlapec, je ta njena trditev never-
jetna. Tudi ne ve o tem nič gospodinja Ivana Kopač. Škodlerjeva se je dne 1. decembra 1921 vlegla, ker ji je bilo baje slabo. Ivana Čuden jo je prišla trikrat
E ogledat in ji ponujala čaja, ta pa ga ni otela. Ko je prišla Čudnova tretjič, je eapazila, da se je obdolženka zvijala in da jo je tresla mrzlica. V sega tega ni bilo več, ko je prišla četrtič v sobo, pač pa je opazila, da pod odejo nekaj diha. Ker pa ji obdolženka ni nič omenila o porodu, se ji ni marala vsiljevati. Proti večeru je Čudnova v družbi Ivane Kogovšek nesla obdolženki čaj. Ta je bila mirna, tudi dihanje izpod odeje se ni čulo. Drugo jutro je Škodlerjeva vstala in šla molst krave, Čudnova pa je tačas našla v sobi pod klopjo poleg postelje umazano spodnje perilo ter mrtvega novorojenčka. Prestrašena je tekla k obdolženki in jo poklicala na odgovor, zakaj ni o porodu ničesar povedala. Ta pa se je odrezala: »Komu pa naj povem, saj nikdo nič ne vek Ko jo je Čudnova podila v postelj, jc je za-jmrila, da ciganski porod ni težak. Priznala je tudi, da je prejšnji dan dihal otrok pod odejo in da je kmalu umrl. Gospodarjev sin pa jo je pozval, naj nese otroka na draveljsko pokopališče, nakar ga je zavrnila, da bo sama vse uredila. Mrilčka je pobasala v ročno torbico in od-išla ž njim v Ljubljano k sestri Marijani ©ovčic na Selo. Policija jo je še isti dan aretirala. Pri raztelesenju otroka so zdravniki dognali, da je bil otrok srednje razbit, da je prišel živ na svet ter je bil za življenje sposoben. Kakor opisuje Čudno-sva, je bila obdolženka ob porodu pri zavesti in neverjetno čvrsta in krepka. Stalo bi jo samo eno besedo, pa bi ji bila ona pripeljala babico, gospodinjo in ji tudi sama pomagala, ker je bila itak vsako uro pri njej. Ko je bilo dete mrtvo, je bila prva skrb Škodlerjeve, da otroka kje v Ljubljani pokoplje in s tem zbriše vsako sled njenega početja. Obdolženka je sprva trdila, da jo je do tega privedel obup, za kar ni imela povoda. Nezakonski oče ji je obetal zakon, katerega je odklonila. Sama priznava, da ni bila v denarnih stiskah; nekaj prihrankov je imela v hranilnici. Izpovedala je, da je kupila zase nekaj perila, tudi za otroka ga je nekaj nakupila, vendar slednjič ni nič pripravila. Zakaj ni nikogar poklicala k porodu, ni vedela vzroka; pač pa je priznala, da je takoj, ko je slišala otroka jokati, ga stisnila z desno nogo čez glavo, na kar je utihnil. Zagovarjati se ima radi hudodelstva umora.
Škodlarjevo zagovarja dr. Jerič. K razpravi je povabljenih pet prič. Škodlar-jeva je rekla, da ni kriva. Otrok je umrl, ker ni bilo nikogar, ki bi ji pomagal. Služit je šla, ko je bila stara 15 let.
Jlaša društva.
d Šentepetcrsko prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dne 6. t. m. točno ob osmi uri zvečer predavanje o društveni kulturi. Člani in vsi, ki se zanimajo za našo organizacijo, uljudno vabljeni. Vstop prost. — Po predavanju odborova seja.
d Rokodelski dom, V ponedeljek ob S. uri zvečer predava v društveni dvorani g. Kogovšek o bojih in zmagi Cerkve v prvih stoletjih. Katakombe in druge prizore teh časov bodo pojasnjevale skioptične slike.
d Socialni seminar »Danice« in »Zarje«. Jutri ob 10. uri dopoldne sestanek v Akademskem domu.
POSREDOVALNICA.
Posredovanje služb za služkinje. S pondeljkom prihodnjega tedna, t. j. 6. t. m. se zopet otvori za članice posredovalnica služb pri »Poselski zvezi«, Stari trg št. 2, II. nadstr. Uradne ure od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in od 3. do
5.	ure popoldan. — Pozivljejo se tem potom vse članice, da se zglašajo edino pri svoji lastni posredovalnici.
»Poselska zveza«.
mariborske nsofce.
DELAVSKA BEDA.
Maribor, dne 1 marca 1922.
Naj se tudi mariborski delavci vseh vrst, tudi železniški, enkrat oglasimo, kajti mnogi so mnenja, da naš »ponižani« stan ne zna rabiti peresa. Pa motijo se! Tudi delavcu je dal Bog dar, da lahko obrača pero po svoji volji. Že večkrat se je bralo v raznih časnikih, v kako obupnem stanju so ti ali oni sloji, pa za najubožnejšega, najslabše plačanega delavca se malokdo zmeni. »Živi in delaj kakor hočeš, ako pa ti ni prav, pa pusti!« Tako nam pravijo. Ali ne smatrajo višji (to so razni bogataši, veriž-niki in špekulanti) delavca še manj kot za pse? Mi delavci, ki se zelo težko trudimo in borimo za svoj obstoj, vzdržujemo marsikaj, kar bi propadlo, če delavcev ne bi bilo. Torej je jasno, da so delavci potrebni in še celo prepotrebni. Za časa Avstrije so nas preganjali radi narodnosti in smo se že
v	duhu veselili osvobojenja, pa hvala Bogu, dosegli smo! In kako razočaranje prihaja. Delavec je povsod — nič (še tuji delavci imajo večje ugodnosti), naj pride kamor si bodi. Ako si lepše oblečen, ako ti teče gladkeje jezik, dobiš razne ugodnosti, a delavca prezirajo. »Nimam časa« ali --pridite pozneje« je že navaden odgovor. Da s takimi postranskimi posli človek mnogo zgu-
bi na času, je umevno, in delodajalec mi za take stvari še odtrga že itak malenkostni zaslužek. Da ne bo niltakih ugovorov, bodi javnosti povedano, da imajo delavci naravnost beraške plače. Navadne delavce plačujejo na dan s par dinarji, tako, da mu niti za dnevno, pošteno hrano ni zadosti. Delavci z družinami se nahajajo naravnost v obupnem položaju. Zaslužek takega delavca ne presega nikdar čez 2100 kron na mesec. Sedaj pa shajaj s tem zaslužkom na mesec. V tej neznosni draginji, ki se še dnevno dviga, ni več mogoče živeli. Ali naj začnemo krasti in ropati? Ni čuda, ko se večkrat sliši o kakih umorih in ropih. Kdo je temu kriv, je jasno razvidno in vrabci čivkajo na strehah, da bi bilo v naši »kmetiški« državi lahko boljše, ako bi se naši sedanji gospodarji malo bolj zanimali za gospodarstvo in ne samo za svoje žepe in žepe svojih sotovarišev — verižnikov. Dnevno vidimo cele vlake živil za izvoz, nam delavcem na škodo, a prodajalcu, že itak bogatašu v velikanski dobiček. »Roka roko umiva«, pravijo stari ljudje in evo, to vam je jasen dokaz. Naša sedanja vlada podpira samo kapitaliste, ker je sama kapitalistična. Torej ni čuda, da je zavozil vladni voz v blato, na rob propada. Treba bi bilo energične roke, da bi izvlekla ta voz, ako je še sploh mogoče. Mi delavci točno zasledujemo dnevne dogodljaje, pa isto tudi na lastni koži bridko občutimo. Kličemo torej v najskrajnejšem času, dajte nam plačo, da bomo vsaj za silo mogli živeti, ali pa naj pade draginja. Nam ni več mogoče dalje in odgovornost ne pade na na3, ampak na vlado, ako se zgodi kaj nepričakovanega, ker nas razmere in lakota siiljo k temu. Nam bi bilo mnogo ljubše, mirno delati, mimo in dostojno živeti, pa vlada nas očividno hoče z ozirom na naš položaj prej ali slej uničiti. Delavci.
Predavanja S. K. S. Z, Vsaki petek s pričetkom ob 8. uri se vrše v dvorani JSZ., Splavarska ul. 4, predavanja SKSZ, Ob četrtkih ob 7. uri zvečer se vrše v cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu, konference moške Marijine kongregacije.
Draginja. Od tega časa, kar so razpuščena občinska sodišča za pobijanje draginje. cene vedno rastejo. Res je, da je bila naredba o delovanju obč. sodišč za pobijanje draginje pomanjkljiva, a vseeno )'e pripomogla, da cene takrat niso tako naglo
Fridrich, so našli v četrtek 2. t. m. zadavheno v nienem stanovanju. Par dni no smrti svojega moža se ie v duševni zmedenosti in vsled žalosti za svoiim možem zastrupila, a ie v bolnišnici zopet ozdravela. Ko so io odpustili iz bolnišnice, se ie pa sama zadavila s tem. da ! si ie okrog vratu trdno zavezala robec._ Samomorilka ie dobivala pokoinino ter ie bila lastnica dvonastropne hiše, vredne okrog 1 n11' lijona kron.
gospodarstvo.
= Češkoslovaška vlada prodaja gbel-ske naftine vrelce. Gbelski vrelci na Slovaškem, ki so sedaj v državni upravi in i* j katerih ima država lepe dohodke, bodo v,
i	bližnji bodočnosti prodani ameriški družbi, Rockefellerjevi skupini Standard Oil Comp-Kupni dogovor je že sklenjen in je za Američane jako ugoden. Država se je odrekla vsem pravicam do kakšne kontrole pri prodaji, eventuelno pri kupovanju. V j rečenih vrelcih se je dobilo mesečno po 150 vagonov sirovega olja, zakaj ti vrelci mineralnega olja so tako silni, kakor no* beni drugi v celi Evropi.
—	Izvoz zlata iz Amerike. Po poroči-| lih »Cablogramuc je izvozila Amerika V, Bombay zlata za 800.000 dolarjev. Po daljši dobi je to prva pošiljatev zlata, katero je Amerika poslala in kaže, da so bile an-gleške zaloge zlata zaradi stavke v Trans-vaalu izčrpane in so morale priti na denar* no pomoč ameriške banke.
Socialni vestnik.
rastle, kot sedaj. Zatorej so tisti, ki so pripomogli do razpusta teh sodišč, mnogo kri-
vi	sedanje draginje in vedno večje nezado-
voljnosti ljudstva.
Mariborski dijaški »Orel« priredi v nedeljo 5. t. m. popoldne ob 5. uri v veliki dvorani kazine telovadno akademijo.
Samomor vdove. Na Zrinjskem tr£u 6 stanujočo hišno posestnico Eliz. Fridrich, vdovo no pred par tedni umrlem železničarju Sig.
• *
Proti alkoholu v Avstriji, Avstnj-
j ska narodna skupščina je dovolila za p0^.1' janje alkoholizma 50 milijonov kron, Ta denar se porabi za čim uspešnejšo protia’" koholno propagando med ljudstvom.
Avstrijsko delavstvo proti znižanji* plač. Avstrijski industrifci so začeli boj za znižanje delavskih plač. Delavstvo smatra to kot napad na svoje življenjske pravice. 23. t. m. se je vršila na Dunaju konferenca obratnih svetov dunajskih kovinskih delavcev, na kateri so označili zahteye indu-strijcev kot kršitev pogodbe, A.ko pogajanja ne bodo dovedla do sporazuma, se delavstvo v svoft brambi ne bo strašilo najostrejših sredstev. Zaenkrat je konferenca: delavstvu naročila, naj opusti vsako posebno, krajevno akcijo in naj prispeva tedensko pol o-dstotka zaslužka za skupni sklad.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Za pleskarska	in
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
g*g» Tone Malgaj o»of
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
ra\ > m r;i rj. r.N	j	rti	r%
ki kV kV kV kVfkV ki LV ki \
Najboljša in najsignmejša prilika za sledenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta C. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
go.
brez odbitka rentnega in Invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubliani je naj večja slovenska posojilnica ln je imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vio« in nad 1,100 000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Sprejema v zavarovanje:
1. iProta požaru. 2. Zvonove proti razpoki In prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem živijen-skem oddelku zavarovanja.
stnuno premprno sftuM M!
Svod t svoiim!
r Ijevska. Angleški Usti poročajo: Nedavno tega je ob priliki nekega lova v severni Angležki ušel jelen svojim zasledovalcem ter se zatekel v bližnjo vas, in sieer ravno v gostilno »Pri jelenu«.
r Najvežja telefonska centrala. V Londonu zidajo novo telefonsko centralo, največjo v Evropi, katera bo imela 30.000 številk.
r Angleži imajo sedaj 1850 parnikov. katere kurijo z oljem. Letna uporaba olja znaša 6 milijonov ton, medtem ko ga doma pridelajo samo 2 mil. ton.
F. SRUMAVtjubljana
po konkurenčni cen7.
Mostni trg 25 I.
JrižJUgB
' IZRRBFH/ODNIH SIL
ŽieE-U-lEZ8UI-H!ŠE-VILE-inDUSTR.STmE-n0ST0lll= P PRBRftČUBI-BaČRTI IH OBISK mŽElTOB BHEZPtBČHO. B]
d. d. o LJUBLJANI
Prometni zapisi za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čeka slo vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:
Prometni zavod za premog d. I. ? Ljoliijaai, loška el. 19
■■■■■■»■IIIHIIMIIIIUIIHHIHMHIIUIHinHaBBBHgaagsBflBail
"" 1. delausko konzumno društoo o Ljubljani s
hbb
mmm mmm mm
mmm >ma *>ogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na i jj«“ kongresnem trgu št. 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5%. — Člani dobe 3°/ 0 ■■ BBHBfln blagovni popust. — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem
1991999 *r9u Št* 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge. BBflBB HBBBBBB	BBBHBB