ZOZ. Številka. Današnja Številka velja 2 kroni, V UoDllonL v soboto 10. septembra 1921. LIU. leto 9 Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelja ln praznike. fftserati: Prostor 1 mi m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K. od 30 m/m višine dalje kupčiiski in uradni oglasi 1 mlm K 2—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 mlm K A—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede lnscratov naj se priloži znamka za odgovor. tirprcrnielTO „Slov. Karo da" ln „Narodna tiskarna** Ko a flora nllea si. 5, pritlično. — Telelen si. 304. »Slavenski NafOd" volta v Lfubllanl ln po posti V Jugoslaviji i celoletno naprej plačan K 300'— polletno.......,150 — 3 mesečno......» 75'— 1........ 25- V InozoButvrni celoletno......K 480 — polletno....... 240 — 3 mesečno.....t 120*— 1 ........ 40-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačali. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ijH&T P° aafcaanlei. Na samo pismena naročila brez poslat tre denarja se n« moremo ozirati. ■mihiiiffTii amrnnaTn m t im ii fc r *^ • ,lf, t Mfc ,, ]tm jrfnwriTTrwi~riiTina Uredništvo »Slov. Karoia" Hnaflova ulica št 5, L nadstropje Telefon ste*. 34, Dopise ■prstema le podpisane 2n sadosiao fraakovane« Rokopisov le ne vrela- *T3T*3 Poštnina plačana v gotovimi. MifoiriniĐ sloiienskD Iredente. D an za dnevom čitamo o grozo* vitostih in zločinih, ki jih zagrešajo Nemci in Italijani, a zadnji čas tudi Madž ari nad našimi rodnimi brati ki so ostali pod njihovim jarmom Niti imetje niti življenje nima več zaščite. Iz narodnostnega, sovraštva divjaio tolpe teh narodov, ki se ba« harijo s svojo kulturo, nad brezprav« nimi Slovenci. In mogočna nas« nova domovina, svobodna Jugoslavija naj ne stori ničesar v njih obrarnbor Mar naj bo kak medel papirnat pro« test naše vlade ves oddovor? In mi naj veseljačimo dalje ter se ne zmec nimo za trpljenje naših bratov preko mej? Ako se zdramimo, in skličemo kak protesten shod ali ce; lo kak obhod po mestu, menimo, da smo storili vse, ker pademo zopet v letargijo. Ne, treba jo trajnega sinotrenega dela. Treba je organizirati časnikar* sfca poročila v inozemskih listih tei seznanjati vse naše »zaveznike« Francoze, Angleže, Amerikance e kruti usodi naših rojakov. Treba velike propagande, kajti danes še ved« no veljajo pesnikove besede: »Brid< k a žalost me prešine — ko se spom* nim domovine — Vsemu svetu ne« poznane — Od nikogar spoštovane« Le ako nas svet pozna, se bode za nas zainteresira! in potem se bo pač tudi usoda rojakov omilila, še pred-no pride rešitev. — Da pride revan« Sa, da si jih priboriti moramo, to Zavest treba buditi in korenini ti v naS narod. Treba pa je tudi pri nas povsod in neprestano prirejati manifestacij jo in protestne shode, vsa društva Vse korporacije naj protestuiejc proti n asi! s tvom. Vsi ti protesti bo* do tudi naši vladi najmogočnejše sredstvo, da bode svojim notam da* la primerno moč in veljavo. Umejemo, da danes ni Še ugod« na prilika, da si z orožjem pridobi, mo krivično nam odvzete dežele, — pač pa imamo tudi danes v rokah marsikako orožie, da ž njim stra* bujerno sovražnika ter ga prisilimo da opusti svoja nasilstva. In gotovo smo upravičeni, da od vlade zahtevamo, da to orožje uporabi. Dobri patri joti smo in osta« nemo, a da bi po bizantinsko kleče* plazili ter molče prenašali brezbrižnost ali napake, tega nikdo od nas zahtevati ne more. Naša država je pokorna dekle antante. Izpolnila je vsako njene povelje brez odloga, Nemci in Po* ljaki so se uprli, Madjari se punta* jo, Italijani 6e ne drže dogovorov le mi smo vedno poslušni. Mar nL mamo za to pravice, da se tudi naie .Eli. rt^a s^pfCIsis Ciril HSsfodoiie dražbe. Ljubljana, 8. septembra. V veliki dvorci »Kazine< se je vrSila danes dopoIJne XXXII. redna veika skupščina *i-:;;z!>e sv. Cirila in A^etoda V Ljubljani*. V slavnostno okrašeni dvorani so je zbralo mr.ojro- zahteve od antante uveljavilo, da se ; številno članstvo, predvsem nase na-tudi nažt rojaki od nje ščitijo? A j rodno ženstvo. zastopniki vlado, časo-tudi sami imamo dosti moči v to | pisja in raznih korporacij. Brezpogojno se na i prepove vsak Skupščino je oivoril prvornestnik izvoz dotlej, da zavlada trajno po £• Andrej Senekovič z nastopnim polen mir. Italija brez našega lesa pozdravnim nagovorom: Castito dame! Dra>ci mi gospodje! Otvarjam .3;?. redno skupičino Baše Sealka družbe ter konstatiram nje skic d ost. ker nas je več kakor 20 volilnih opravičencev zbrsnih. katero Ite-vUo predpisujejo družbena pravila za sklepčnost skupščine. Mudite vsi prav srčno pozdravljeni, posebno Vi, ki ste na!a*,č radi skupščine prišli v Ljubljano. Posebna čast ml je, da pozdravim £. kr. namestnika Ivana Hribarja, častnega člana in ustanovitelja nale družbe,, g. polkovnika Vukasoviča, 2. poročnika D e 1 a k a iz Negrotina, ki je z nabiranjem darov mnogo koristil r.sši družbi. Pozdravljam Vas z željo, da hi sc iz poročil, ki jih bosta podala gospoda tajnik in blsga'nik. prepričali o pravilnem poslovanju vodstva, in da bi. kar je še več vredno, iz teh poročil razvideli, da je CM družba tudi pri se-danjlo razmerah prav tako potrebna, kakor jo bila pred preobratom. Velccenjerti skupščirvarji! Pred krttk'm je naš presvetli kralj Peter I. zatisnil za veelej svoje oči. Kaj nam jo bil krali Peter in koliko je v svojem živ1 j enju deloval za svoi narod, koliko je zanj pretrpel, ln kako se mu ie na večer nie«:ove?a življenja posrečilo ujediniti Srbe, Hrvate In Slovence v eno kraljevino, to vemo vsi in mi nI treba dalje tega poudarjati. Dru?beno našega mesa itd. ne more obstati Izvažajo se živila v Nem. Avstrijo da ne pogine. Zaprimo obema ta vir! Pri nas mrasča dragnija. ker sc vse izvaža, baje da bi s« dvignila valuta, a ta pada kljub temu čim dalje bolj. Celo carina za izvoz sc je odpravila pri mesu in živini in znižale za druge izvoze vse v korii* tujcem in škodo domačinom. Mar morajo res državljani trpeti, da %\ nekateri verižniki množe svoje milijone; da se še bolj bogate izvestne banke in ž njimi aliirani visoki go* spodje? Dvoje dosežemo s prepo* vedjo iavoea: Padanja cen pri nas in stisko pri sosedih, neprijateljih In ta tiska jih privede do te£a, da se iztreznijo. Ako bodo videli, da je odgovor za vsako krivico in nas silje, prizadeto našemu rojaku, pre= poved izvoza njim neohodno potrebnih stvari in živil, tedaj bodo ustrahovali v lastnem interesu svo* je tolovajske elemente. A tudi no« polno odškodovanje za prizadete škode in muke moramo na ta način izposlovati. Dovolj je umorov in požigov, dovelj trpin čem" a m tla* Čenja naših rojpkov. Od vlrde ima naš narod pravico zahtevati, da sc posluži naj energičnej šib sredstev ter da se ne zadovolji s oa^imftim protestom, ki je sovražrT-n le v posmeh. Istlnič. USPEH DRŽAVNEGA FCSO* JTLA. — Beograd, 9. septembra. Ozv.) V finančnih krogih z zadovolji stvom ugotavljajo prve uspehe podpisovanja sedemodstotne*a državnega posoiila. V oficijelnih kro* gih pričakujeio, da bo postilo za pol mil i srde prepisano. vocf'tvo je ob rricsrnvi ?rnrti pri do-krajinsld vladi javMo svoje globoko sož^le. Vas častita skupščin are pa - ; -:' m. da z r.enoj zakličete Slavi kralju Petru 1.. našemu Osvobodi-telju! Vsi navzoči so zaklicali velikemu rokojniku trikrat: Slava! Petrov pre*^l je zasedel nie*ov sin Aleksnnder. ki se je odlikoval kot vr-:rk in ki je kot pr'nc-regent pokazal vse vrline do-rera 1n parlamentarnega vlad a rja. Z?kli/imo mu: >2i-vel kralj Aleksander!« Sktipščinerji so Stoje zaklicaM kralju trikratni: ?.\\\o\ živimo v dobi jub^ejev. Tudi CM dražba laViko čerz pnr let praznuje juhi11-!, ko so bili nieni člani od rasnrot-nikov dciansko i^nrdeni. Dne H. «ep-tern^r^ 1008 je bila vrlika skupffimi v Ptuftt. Ude-e?ba je bila vcMčastna. Ptujski nemškutarii in iz Gradra na pomoč poklicani nemški bur$i so rra predveOtr zborovanja v Narodnom domu pobili šipe, na dan skupščine pa skupščinarje dejansko napadi*, psovnll in nan,«e pljuvali. Postopali so proti nam kakor pr vi barbari. Ce se vprašamo, kij je CM družba storila Nemcem, moramo odgovoriti, da nič drueeua kakor to, da je ščitila slovensko đeco pred izneverjenicm svojemu naredu. Kolikor mi je znano, CM družba ni doslej imela no enesra učenca nemlke narodnosti — Posledica nemskutarskih napadov v Ptuju so biti potem znani septemberski izzredi v Ljubljani, pri katerih je tekla nedolžna slovenska krt Časi se pa vendar izpreminjajo nrrm na korist. Danes po komaj 13 letih omerijeniij eapadov zborujemo ▼ kazini, to ie v hiši, kjer so se teta in leta kova!) naklepi, kako se bode močio Slovence rx)djarmiti ali pa celo pokončati. Kolo časa se vrti, nemški most do Jadranskeza morja ni doirajen in če Boe da, tudi nikoli ne bo. Večma Slovencev jo danes osvobojena. Žal pa imamo Še približno pol milijona bratov in sester, ki osvoboie-nja niso postali deležni, in danes ieče pod nemškim aH italijanskim jarmom. Tem svojim bratom ln sestram moramo biti trdna opora v boju za svoj obstanek, da ne bodo onemogli, — Pri naših podružnicah, ki so za časa svetovne vo'ne morale vse delo nstaviti. je nastalo po preobratu neko mrtvilo. Nekaterih vzlic večkratnim Dozivom ni mozoče vzbuditi k zopetnem delovanju, nekatero celo odgovarjajo, da se jim po ustanovitvi Jnjroslovenske Matica zdi nepotrebna. To seveda no pomislita da je deiokrot: Jugoslavenske Matice drujr kakor delokrosj CM družba, Jusroslovenska Matica ima po svojih pravilih za cilj pospeševanje gospodarskih la kulturnih interesov J u K r>s lov en o v v tujini, dočlm je CM druibi naum vsestranski podpirati in pospeševati slovensko ljudsko šolstvo. Zato ustanavlja slovenske šole in vrtce ali i iti pomajra ustanoviti ia vzdrževati. CM družba hoče narodni čut vzbujati že pri mladim ter jo s poukom v maternera jeziku varovati pred pot en jem. Vprašam, kaj pomaga podpora za rosoociarske interese, ako podpiranee v srcu ni več naš, ako na$ jezik komaj za silo lomi? Zelo redki so slučaji, da ostane kdo zaveden Slovenec, ki se materinega jezika ni učil v šoli. Nemci in Italijani to prav dobro veda zato vabijo in silijo našo deco v svoje šolo. Dovo'im se Vas opozoriti na besede, katere je kovotII vodja koroških Slo- vencev na ustanovnem občnem zboru celovško podružnico dne 10. ienruarja 1R86. On je nanašal, t1; kj: r tata ic 1*> ima prihodnjo^. Mi Slovenji vem 1 ln smo prepričani, da se otroci kaj prkla nauče v jeziku, ki jra razumel >. t°r^J pri nas v slovenskem ie/iku. Po 11* farah na Koroškem so pridljuijf v cerkvi vselej po skwe!i5 a ». * nI i ra. kjer bi se poučev»'o po slovensko, nimamo nohene. QO Sol .e tak'..;, ki te pravi o njih, da je učni jezik llOvSjnskcHStJB« Iki. v resnici pa je v*t Vidnom '<* nemifko. Kdrr ima io! ima Vrliku mladino; kdor pa trna šolsko nUa41ac| ta ima tudi prihodnje čase. Zato mora* mo predvsem skrbeti m delati na iok da dobimo tz.kn Sole. kakršnih potr** buiemo in želimo. Kar ie u voril ta trezno misleč kofoild v leti 1886. to velja tudi Se dants. Ko bi mol mozel danes vstati, rw razni«m utrni le dosti slabSe naaeo ao i^iv; takrat. Ako jrospoda pogledata rredlofoni računski zaključek za leto I93GL bostđ naili, da je CM drufba v tc"i le m xa ljudsko šolsrvro in otro&e vrt>j potro«* žila 790.690 K 36 v. Oruioa mora ski^ beti 32 učiteljem in vrtnarijam en niiS službene prejemke. Mislim, d» io det* stvo dovolj jasno srovori, da je CM drufba žo nujno potrebna. S!.*er pa i veliko radostjo konsratlram. da se la zadnji Čas izdatno Šte\i!o r-^clru^niđ vzbudilo k prav krerkemu delovaai^ kakor boste slišali pri tajn«" <>vem in bia^ajnikovem poročdu. Dne 28. avj^sta lo draibin poo> predsednik k. dr. Ivan T a v č h r pr** zno^l svojo sedemdesetlernico. Iiru* žbeno vodstvo se mu je tem povedeni poklonilo in rrra Čestitalo. Ljubljanski nale podružnice pa so pri tei rriiiJdl nabralo in drufbi poklonile okoli ifbO kamnov po 200 K. dr. TanKUriev« kamj ne. Ustanovitelj In častni član družbe pokrajinski namestnik k. Iv^in Hri-» b a r pa bo čez par d m pra/.noval svojr) sedemdesetletnico. Družbeno vodstvo* ki ai znalo njejroveira rejstnesra dne\ mu jo povodom njegovesra srodu posla* lo svojo čestitko. Oba jubilanta sta ii za našo družbo stekla ne\c::Ijivo ia* sluge, zato si dovoljujem obema na tem mestu izreči svojo Čestitke, želec da ju previdnost božja ohrani domovi* ni še mnoga, mnojra Icra. Živela dr. Tavčar in Ivan Hribar! Skupščinarji »o obema narodnima boriteljima prirejati i&krone in navdi«* Setie ovacije. G. prvomestnik 8enlkovi5 |a daljo omenjaj volila: Od sadnje veliko sknpftrino «no (SobiU na volilih slvdeeo sneske* 1.) Gdč. Marija E>pa5ora i?! Coljji, amria dne 30. doc. 1919 v Ljubljani, jđ sapustila draapoeenosti, ki so ee pro* 4alo z& 4000 K. 2.) Ga. Antonij* Stri* oel\, poeeetnica v Ljubiy\n\, &00 kreni, Alfonz Daudet: 48 lmwt srfs na planlnab Roman. Prevel dr. Ivo šorli. — Ustaviva se za hip! pravi Tartarin. Ve iikanski ledeni rob jima nudi še precej dobre aatočišče pod seboj. Nado zlezeta noter, raz. grneta predsednikovo odejo iz dvojneca kav» čuka in odpreta čutaro a rumom — edino po^ krepčilo, ki ga niso vzeli vodniki s seboj, ln skoraj prijetno in toplo jo tu notri, ko ae udar* ci cepinov vedno bolj oddaljujejo in naznanjajo, da poflumna četa nadaljuje svojo pot. Toda. o kako to kljuje v srce P. P. D., ki na bo nikoli veS na vrhu Mont * Blanca! ... — Kdo pa bode vedel? cinično akomijme Bompard. Vodniki so vzeli zastavo a seboj — oni v Chamonixu bodo mislili da ste vi.. — To je ras! Caat Taraakonaka j# rešena! sam prepričan pritrdi Tartarin. Toda elementi zdivjajo popomom« — veter ao prevrže v vihar, sneg v metež. Prija, telja sta se molče pogrezala v mračne miali.. In že ju, vaa trda in nopremična, zagrne spet grozna tišina. Toda takoj jo raztrga dalj, no bobnenje, ki pa se bliža in bliža, raste in raata, objame vae obzorje, m se izflubi napo. slad pod zemljo, valeč se iz globeH v fllobal. — Ubogi ljudje! zamrmra lartarm, misleč na Šveda in vodnike, ki jih ]• bra* dvoma pograbil in odnesel plaz« — Tudi midva nisva mnogo na boljšam' skomigne Bompard. Kakor bi bilo treba še čeaa, da ilmst \ prsih zamre srce, se ie vzdien^o zdaj iz doline strašno lajajnje prov reševalcev... In tu so ae zalilo Tartarinu oči. skrem/i le ustnice. In milo gledajoč tovfriš«, ga ie prijel za obe roki, in rekel z mehkim glasom - — Odpustite mi, Gonza?>, odpustite rni Pravkar sem vas težko raszaliL Imenoval serr vas lažnika toda---- — Kai to de, Dajte no!.,. —■ Toda jaz sem imel za ta očiiek pravice, nego kdorkoli na svetu. Zck«.i jasam sem veliko prelagal na avetu, in v ti sve čani avoji zadnji uri čutim potrebo, da si olai sam srce, da ai izpraznim dušo, da pr«d vs^rr svetom priznam svoje farbarije .., — Vi — fsrbariie? — Da prijatelj poalulajta mo! Predvsem nisem nikoli ubil nobenega leva... — Tamu se prav nič ne čudim, meni mir no Bompard. Kaj si ja treba radi takih netim* noati puliti laso? Da, mi laiemo. Moramo lagati! Nase solnce naa sili k temu... z laijr prihajamo ia na avot... Kaj pa laz? Ali ml slita, da sem rekel že kakšno resnično, odkai sem Živ? Konutj odprem usta, me ze ima.. me že napade moj jug... Od vseh luidii. od katerih pripovedujem, ne poznam nikogar, ? nobenem teh krajev nisem nikoli bil, in vce tc človeka zaprede naposled v tako mrežo, da sam DA vaš al? ~ samec ali samica.. „ — Da, zallbog ... Domišljija je kriva.. £o!a fantaziia dela to! vzdihna Tartarin: 5a» mo zato lažemo siromaki.., — No, in ali so komu na Škodo ie naše laži? ... Poaicjmo pa zavistnega, kakor je ta Costecalfle---! — Ne soominia|ts mi te podle duše! ga orakine P P. D. in v pravični jezi ves vzplamti Tn vendar ie preneumno. vražja reč, da — — Da preneumno je, da moraš po krivdi takegt ?:Točinca umreti v cvetu svojih let. medtem p? lopov v tem hinu na Mestni poti mirno srka svojo kavo!...! Toda čeprav se še bliska, se je zrak polagoma žo zjasnil; sneg in vihar sta se polegla in med sivino na nebu ae odpirajo modre okna. Naglo na pot! In že sta se spet navezala in hitela dalje ko so Tartarin, ki jo seveda spredaj, obrne in položi prst na v.rtu: — In vegy ^onzatfa... kar sva pravkar govorila, oit* reda mod nama!.,. — Moj E ... Vsa oživijc.iia jo režeta daljo, đo kolao gazeč na novo zapadli sneg, ki pa je i avojc brezmadežno volno pokril seveda tudi njih prejšnje sledove. — Le pogum, Gonzaga! — Ali prav toga mi manika! klavrno za. stoče Bompard. In potem javka: »Jeze*, moj s noga! Ah, moje koleno! Izgubljena sva.. Tako hodita že dve uri, ko sredi nekega snežnega, čez vso trdega pobočja Bompara naonkrat ves iz sebe zakričl: *— T art are ju! Ampak to gre vkreber! — Vrag vzemi, saj sam vidim, da ffcrc vkreberl pravi P, P, D., ki mu tudi žo samomn prihaja vročo. — In vendar... in vendar bi morairj ftl pravzaprav navzdol! ... ^ — Ni vrag! Toda, kaj naj storim )az> Iz hoče iti navzgor? Poj diva zdaj vsekakor da vrha — mogoče da so spusti po drugi struni spet navzdol... In spustilo ao jo res dol, pa še kako na« ravnost atrašno dol! Skoro navpično snežišč(t za snežiščem, ledišče za lediSčem, glohofcg tam doli na koncu tega nevarnega bloičania pa kočicA, prilepljena na neko stalo v talci globini, da se je zdelo, kakor bi človek nikoli no mogel do njo. Ko ie ni bilo več dvoma, da sta zgrešL'n smer na Grands*MuiStse, sta irojela zdaj vsaj zatočišče — toda sovoda za kakšno cono Ul proko koliko novamosti nemara! ■— Samo, da mo ne zapustite, Gonzaga! — Vi pa mono ne, Tartaroju! Ko sta so tako drug drugemu rHn>oroflila so že nista videla več; zakaj stala ste vnalc na eni strani visoko stene, ca katero jo bil isejnil Tartarin, kar jo plezal že navzdol, dooim je plezal Bompard šole navzgor! Kar naenkrat, ko jo oil 5o samo meter Nikoli več no prideva iz tega zlodjevega — od temena, zasliši Bompard kako tovariS I. ) Po pok. g. Josipu Lenčeru, veletri-m v Ljubljani, ki je umrl dne 12. aprila 1920, 47.504 K 12 y. Od zadnje velike skupščine nam jo smrt odtegnila zopet mnogo prijateljev, sotnidnikov in dobrotnikov: 1.) ga. Karla Margreiter. roj. Mankoč, ia znane rodoljubni rodi »ine Mankoč iz Trsta; umrla v Ljubljani 2.) G. dr. afosip Georg. odvetnik t Šmarju pri Jelšah, umrl dne 4. oktobra 1920 noti a do m a t Makolah. V svoji oporoki, napisani leta 1906, je postavil družbo »a glavnega dediča. Zapuščinska razprava še ni končana, vendar pričakujemo okrglo 1 milijon kron. Slava njegovemu spominu! 3.) Miha Verovsek, Viš, rtič. revident v Ljubljani, umrl dno 24. oktobra 1920. Bil je blagajnik mar-Jjive moške š'entpeter9k^ podružnice v Ljubljani. Moška podružnica je v njegov spomin nabrala 30 kamnov, to je 6000 K, a ženska podružnica za 4 kamne, to ie S00 K. 4.) Juri i Pučko, notar y Krškem. 5.) Ivan Belič, gostilničar V Ljubljani. 6.) Srečko Pire, nadučitelj y p., oče nase marljivo blagajnienrke jL šentpetersko podružnice gfe. Potočnikove. Umrl dne 9. januarja 1921. Ženska podružnica šentpetorska ie ob priliki njegove smrti poklonila družbi 2 kamna, to jo 400 K. Gdč, Mira Bajuk T Ljubljani. S.) Ga Ana Dimnikova, predsednica ž. podružnice v Trbovljah, umrla dne 27. januarja 1921. Pokojnica je bila marljiva delavka, po vsem Slovenskem znana pod imenom slovenska mati«. Udeležvala se je vseh velikih skupščin in tudi še lansko leto j© bila med nami ob priliki skupščine. Pogreb jo bil veličasten. V spomin blagopokojne je daroval družbi njen sin fl. dr. Iv. Dimnik 2000 K. a podružnice V Trbovljah in drugi rodoljubi so zbrali vsčje zneske. Slava njenemu spominu! 9- RozalHa Ros iz Hrastnika iz znane rodoljubne rodbine Rosove. 10. Matija Lavrenčič, železniški uradnik v I\o-;anu pri Trstu. Umrl dne 28. januarja 1921. Bil je predsednik masive CM. podružnice Greta - Kojan. 11.) Luka svetec. notar, dolgoletni podpredsednik CM. družbe, častni član. Umrl je dne 21. januarja 1921 v Litiji. Pogreb pre-zaslužnega moža je bil veličasten. Njegova soproga ca. Terezija Svetčeva je izročila ob priliki njetrove smrti družbi 1000 K. 12.) Josip Cucek, posestnik in mnogoletni župan., umrl dne 27. januarja 1921 v Knežaku na Pivki. Umrli je bil velik priiateli družbe ter Jo je vedno podpiral. 13. Fran Mallv, tovarnar in posestnik v Ljubljani, umrl dne 3. februarja 1921. Bil je marljiv predsednik moške šentp'etursko podružnice v Lfubliani. Njecrova rodbina je poslala ob priliki njegove smrti znesek 1000 kron. Moška podružnica je poklonila 2 kamna, to je 400 K, a ženska šentpeterska podružnica pa 3 kamne to ie 600 K v nfegovo počaščenie. 14.) Svetko Mar-telanc mL, stavbenik, umrl v Barkov-ljah dne 31. januarja 1921. 15. Dr. Ivan Zabukovsek, odvetnik v Šmarju pri ?Jelšah, umrl dne 2. marca 1921. J6.) Ivan Debelak, učitelj v p., umrl v §marju pri Jelšah dne 22. februarja 1921. Dr. Ivan Oražen, zdravstveni referent v Ljublani, umrl nenadoma 11. marca 1921. Bil je večkraten pokrovitelj CM. družbe. 18.) Makso Pavlin, veter, nadzornik v Črnomlju. 19.) Ivan Kramer, posestnik v Trbovljah, oče našega £• dr. Krameria. Umrl dne 13. aprila 1921 v Trbovljah. 20.) Leopold petovar, Ivanjkovci. 21. Evgen pl. Ter-buhović sodnik v p., umrl v Ljubljani. Pokojnik je vedno rad podpiral napo družbo. 22.) Ga. Amalija Žerjav, sodnikova vdova, umrla v Ljubljani. Bila ie mati nn5ega poslanca in bivšega mar Ijivesa odbornika dr. Gregorja Žerjava. 23.) Dr. Aloizij Franko, odvetnik v Gorici umrl v Ljubljani dne 30. aprila 1021. Bil ie marljiv odbornik naše družbe. 24.) Ivan Končan, gostilničar in posestnik v Rožni dolini pri Ljubljani. 25. ) Dr. Jakob Rnih, odvetnik v Slovenjem gradcu, umrl v Ltjnjbljani dn^ II. maja 1921. 26.) Fran Maizelj. posestnik v Beli cerkvi na Dolenjskem. 27.) Valentin Mrak, gostilničar in posestnik v Ljubljani. 23. Gdč. Štefanija Sbrizaj, umrla v nežni starosti v Ljubljani, fjradništvo strojneera oddelka m-£ne železnice fe darovalo ob priliki nienfe smrti za 5 komnnov 1000 K. 29.) Siril V o d e b, urednik >Slov. Naro- Eg«»-i-----—■ iuU.L..U-n--Ui-J-L-' da«, umrl v Ljubljani dne 27. junija 1921. Bil je tih, blag mož ter velik prijatelj naše družbe. Živo se \& sanimal za njo ter spisal mnogo člankov, malih in velikih, za naio družbo. Blag mu spomin. 30. CuČek Rajko, prof. v pokoju, umrl 6. avgusta 1921 v Mariboru, je družbi volil 500 K. Nato je v imenu kraljevsko vlado pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar sporočil skupičinarjem posdrave ter naglasa' pomen današnje skupščino, ki se vrši v oni dvorani, kjer so naši sovražniki kovali načrte proti obstoju našega ljudstva, Skupečinarjem ni treba veo pošiljati neiskrenih pozdravov tujemu vladarju, k^r imamo sedaj domačo narodno dinastijo. Gospod namestnik je v svojem lepem govoru na-glažal, da je delovanje Ciril-Metodove družbe visoka pesem na požrtvovalnost slovenskega ženstva. Naše žen-stvo je razumelo svojo vzvišeno nalogo: reševati nežno mladino pred potuj-čevanjem. Zelo je treba, da so hvaležno spominjamo blagoslovljenega delovanja slovenskeera narodnega ženstva. Imamo Jugoslavijo, toda ne Se po pob ne! Zato mora Ciril - Metodova družba vršiti svojo nalogo še naprej. Vlada bo družbi vedno naklonjena pri izvrševanju njenih nalog za razvoj našega šolstva. (Viharno ploskanje.) Navzoči podporočnik 9. polka v Negotinu g. Edo D e 1 a k je izročil skupščini iskrene pozdrave slovenskih fantov pri polku ter izjavil, da vlada med našimi fanti in srbskim prebivalstvom lepo bratsko razmerie in da so vso govorice o kakih sporih ponolno-ma neresnične. Naši fantje v Negotinu so zelo zavedni in pri?t>evajo po svojih močeh 7a narodno stvar. V ireenu Jugoslovenske Matioe fe pozdravil EDOrovalce njen predsednik j dr. Vladimir R a v n i h a r, ki je izja- j vil. da obe družni lahko delate para-lelno v dosego naših naravnih cil'ev. | Tu ljudje, ki mislijo, da jo Družba evoio naloco ie dovršila. Ali ni v nendrefceni domovini več kot polovica otroških vrtcev ali ni osfalo tam-ka| pet šestin vseh njenih šol po stanju iz leta 1914.! fte veliko kuj&e Je rasmerjo, če vpoitevamo število otrok v teh zavodih. Vsemimo za podlago frekvenco leta 1914. Od otrok, ki so oM*kovnli PrrSMne vrtce. Jih odpade le li na svobodno domovino, od 1-nd^kofcoNkih j otrok pa celo le ena 5e*itna$s>tina. Dru- žbino delovno polje se ni torej nič nnanilalo in vrhu tega se moramo Še vprašati, ali zadostuje v sedanjih razmerah to, kar ni zfidoatovalo prod leti. Od nedkaj ogroženega paeu, kjer je Družba svoje delo vršila, jo v glavnem rešena, samo štajerska narodna meja. Pred lotim So nismo vedeli, kje bo tekla uma. državna meja. Don«« Iq znamo in občutimo. Yecno pa tudi, kje mora svojčas teči in da so nam našo upanje ni naše stremljenje uresuij uži,«>! K besedi ee je oglasil okr. sodnik g. B a v d e k , ki je v živahnih besedah zahteval razjasnitev rasmerts med Ju-goslovensko Matioo ta ( iri! Metodovo družbo, da se razčistilo pojmi mod ljudstvom in da se odvrne nevarnost nezdrave konkurenco. Prediogal je naj stopi predsedstvo Ciril Metodove družbe v stik s predsedstvom Jugoslovanske Matire v svrho natančnega začr-t;>nta delokroga ene in drugo organizacije. Predstnlnik Jur Matice dr. Rav-nihar se je pridružil i «^dlogu, ki )o bil enoglasno sprejet. V imenu arednf^s« lakepa dijaštva ie pozdravil skupsčirta-rj© dijak Ivan Mrak, nakar je podal notar g. Aleksander Hu d o v e r n i k nastopno blagajničko porodilo: Caustif t glavna skupščina! L. i i i.'id finanr-e «v, *o v zs>Vijem letu r;- - diko »boljšale še tudi &o vodno nieo agodne> Ce | r ogledate bilaneo Družl>o sv. Cirila in iž<"t Ske vrtce izdala velikansko svoi '" 600 E in tedaj za ROS 073 K ve j [>omnožilA za l78.5o7 K. vidimo torali Družiti vtv liko vtš don&šati bpto 12.^5 K na leto. Črjo pod tutfevo rtr^o, ki je še brezob-»imHša kot je bila nekdaj. Da je Dru^b.i rmorla s-rn;o obveznosti, je bila primorana pričeti prodajati svoja posestva. Kaj bo potem, ko lx>d* tud! ta sadnja rezerva porahbena. si ne smemo zak^ivati. M^sto rla hi podprli na^e rojake s novimi xavodi, bo nastopil čas, ko bo š"e ono v največjih težavah, kar obstoja. Naše obrambno delo je danes raz-preVIeno po mnogih orean i racijah. Nekatere ima4o namen podpirati le točno ezna^ena oz^Telja kot n. pr. Goaposvet-da naše delo še ni dovršeno, da nam j Zvon: Ju posloven «ka Matija no- To je samo H o«rroie>nega pasu, aH šo j Usahnile eo pa Žalibog vse Družbene ruk?J mora Družba svoje delo zastavi- j rezerve, katere Je imela Družba priti. Tri dcrr'ine ejr-ešenega psnsj pa Je- pravljene sa ra-zširjanio svojega dolo- ravno sedania doba nalaga še v veliko večji meri dolžnosti, ki se jim ne sme- j mo odtegovati. Naš optimizem izza Ss> j sa majni^ke deklaracije se to moral ; umakniti realnosti, in čV se je v tisti dobi izrekla misel, da Družba kmalu ; ne bo več potrebna, ker bomo sami odS j ločali v svoji državi o svojem šolstvu, se je pač ta naš ideal sp'pjno uresničil, ali no za vse naše ozemlje. Za Časa lansko skurščin* smo živeli v upu in strahu glede velikega dela naših mej. Točno so nam bile znane naše meje le v Prekmurju in na Sta- rveča svoje delo srlošnim gospodarsko - kulturnim vr>rašanjem. s šolstvom ee pa ne bori nobenH od naftih obrambnih organizacij in vse delo odnad'e v tem oziru 1© na našo šolsko Družbo. Prirvvmniti je pa izrecno treba, da ravpo šolsko vpraSanfe narobi;o Fr sa bo naša j>odpora, tem bolj b«"»mo po* epe&li oni d.An, ko bomo mogli raSlovenija., ne boit=> so, rešena Je, Junaško namene dosegla je vse!« In sele tedaj, ko bomo sedi njeni vsi iSlovAMici po<1 eno streho, v nun- »čni državi Srbna za častno Čla-^i^j Rdfi. H e 1 o r. a B a v d e k, neutiudlfiva delavka za Ciril Metodo* vo družbo. Nato Jb prvomeetnik g. Sen e kovic prebral darila podružnic ob priliki glavne Fku^šfirie in izrazil svoje prepričanje, da bo Ciril 3k!etodova drn-?>ta v bodočnosti šo lepše usr>ovala nogo dospilnj. jerskem, vpdeli srno. d^ ie na Koro- j vendar ^e dosti man^i kot v DruŠbi-skem pripadla že vsa Ziljska dolina Nemški Avstriji. Ze to nam je prineslo obilo izgub. V nase Prekmur>c nismo dobili naših slovenskih vasi ob Rabi tik Monoš^ra, v zadnjem trenotku smo izgubili Paderono s svojimi peterimi slovenskimi vnsmi. Dedom'ci Zenkov-ci. Slov. Gorco. Šetinci in Potrno; tam kjer se državna me/a približa najbolj Mariboru, smo morali pustiti na oni strani naše ltudi v Gradišču in Boču; na Koroškem pa jo odpadla vsa naša Ziljska dolinn od zavedno Brnce do Čmohoria in vsa Kanalska dolina z VI-šarji in najzapadnejsira slovenskim krajem Lrpalja vasjo. Že te na?e izerube so nam nalagalo nujno dolžnost, da z našim oKrambnim in prosvetnim delom ne prenehamo. Od takrat pa smo doživeli dva črna datuma, ki sta pravzaprav v kavzalni zvezi med seboj. Doživeli smo 10. oktober in 12. november, koroški plebiscit in Rapnllo. Brez prvega n^ bi bilo dru-zego. Ti je danes umreti, Če se ozreš iz Ljubljane na sever in zapad in si do- nem Jubilejnem letu 1910, ko je delovalo 197 podružnic. V letu 1920. 1© bila I najmarldvo'fca podružnica v Borovnici, j dru ca ie bila šentneforsk* ž't>ska v i Ljubljani, S. pa ženska v Ptuju; ka-! kor letos kaže. bo po višini prispevkov < na prvem mestu 6entreter*ka žen*ka v i Ljubljani. Pa še obilo drugih podruž-| nic je. ki fo se z*elo izkazale in katerim ! {rre vsa čpst. Te nai bi bile vz^>r ^nim, i ki se niso oživele. Kot smo čuli 3a na i tolikih skupščinah, tako s.^ je- treba le> i tos zopet e hvaležnostio ppominjati d'*-ls nagega narodn^^a ženstva za Družbo. S svojo sgllnojit'o in požrtvovalnostjo j© ravno n?»*'> narodno ženetvo pripomoglo novsod k najlepšim r »pehom. Brez ni^ga bi Družba komaj životarila. Zahvaljujemo ee vsem podružničnim odborom, ki fo s« zavedali Pni-Žbine važnoeti in porabiti ne smemo rr.^gft čssorisfp. ki je brezplačno pri-občevalo družbina ocla«'* in pozive ter zbiralo doneske za Družbo. Posebna zahvala se >Slov. rTaroduc, ki je priob-č*»r*l Itlacajniško j^rlr;Ve. nimad za DruŽbino delovanje, moram pa vendar trditi, da pričakujem v bodoče šo intenzivnejše podpore. I^e toda j. Če bode slovenski narod umeval družb^o delovanje, bo^e mogla družba, ki je vzgojila v teka let novo zavedno slovensko generacijo, nadaljevati svoje delovanje. Kam stremi družba, kom mora zastaviti vso svoje moči, to vemo mi vsi. Dolžnost me veže, da se tu še posebno in z največjo hvaležnostjo spominjam našega velikega dobrotnika dr. Josipa G t> o r g a, odvetnika v Smar-ji, kateri nam Je lansko leto v svpii oporoki naklonil veliko imovino. Dotična zapuščinska radeva še ni zaključena, gotovo na jo Že d.ane«. dn si bo 8 to ded i no družba znatno oro-rrogla. Pomenljivo je. da dar.es i^orufomo prvič v tistih prostorih, v katerih so se ro- Gosnod dr. IT. Ptsska, priobcfl v VaVm eeujenem lictu r-";« mi*li. kako naj bi se v državi oblasti uredile; da bodo mog!e tem uspešneje delovati; ker jo gosrwT doktor prvovrsten upravni ■radnlat, so njegovo mLili gotovo vsega vpoitevaaja vročine. Zelo Eimpntična t? njegova oT;r.va IT., ker s^ je skušal In odavojiti od bivšega av-strlfakega r!:,tpma. ?iccr ne povsem iz proste voljo. te-r.vS* b<->!j ra/li razvoja, kah>rega že vidimo dsr^s v drživnl upravi. Strokovni uradi stopajo namreč na dun in s1 cer no le kor n«>ko vrste lavrievateljl poslov fvojo stroko, temveč kM ol lasti. V bivši Avstriji so tega ni por?.alo strokovri oddalkj in organi so biM le pomočniki raznih nprnvnih uradov, oddajali so svoja mnenja, na katfeffii se je dotična oblast ozirala ali ps rudi no, kakor so je pač dotičnemu upravnemu šefu sdelo To je dalo fo v Avstriji povod za tihe. toda zeJo ljute boje, v mislili imam le nas t^teikf* — katerih posle?) dica fo bila fe neki pričet*»V ro^rrrani-zacJto tehnilkih oddelkov a tem. <\& so dili najhujši in najljotejsl naklepi zo- ' jo dala tom oddelkom v večjih krono- per obstanek nalaga naroda. Ti naklepi so strti in niroenv^ prb\akovati nobenega naailfa od teh navših sovragov zop\?r r*^* nsarod. Zavedamo se pa, da po erreSsmo v nas»*m kraljestvu šo naj-|>ol|Se n*»*o brate in sestre, ki ?ive pod tniim ia.rreora In katmdm preti narodni pocin. Ti na. m i bratfs in sestre, katero spremila po vseb ^Mh potih naša rlohokn domorodna ljubeč on, so naša nanraatsjcia skrb in žalost. Zato si d^nes v teb pro^to-nh v katerih ima prvo slovensko obrambno društvo svojo glavno skup^Jno. obljubimo, da W\do ostali ti msi bratje in vinah neka samostojnost, tuko da jo pnšel tudi in^epjor do neko sansolasi« ne udejstitvf* Razvoj v tej meri bi šol gotovo in hitrejže dalj»\ vojna ga \* zaustavila, s propadom Avstrijo se kazo v noši, od i seli narodno euteeth tako željno pričakovani jueoslovanssa dr-iavi tudi v organizaciji oblasti nov4 čil duh; oblasti katerih konturo se žo danes vidijo, bodo. če 80 organizacija konsekventno izvtdo, r-s 5aaq primarno urejeno v korist državo in probi-vol^tva. Mnenja sem. da ni ni3 pretiran čo se stremi po tem. kar je n-iravno in »ui .-UH,,. ,- iinsTTiriuiM'iB- i ■ rmn-T tj strašno zakriči in začuti, kako se vrv najprel 5i'no strese in zaplete, potem pa napeto na; tekine. Moče se upreti, zasidrati se, da bi ob Jnral tovariša nad prepadom. Toda vrv ie morala biti že stara, zakaj pod prevelikirr naporom se naenkrat utrga, — Oštia! — Orpo! Ta dva grozenolna krika se križata, pre^ trgata za hip molk in samoto... Potem spet ta strašna, ta smrtna tišina, ki je nič več nc moti sredi teh prečistih snežnih dalj... Pod noč je prispel človek, ki je bil o*.' daleč podoben Bompardu, strah s štrlečim lasmi, blaten in moker do koče na Grancls-Muletsih. Dolr^o so ga drgnili in greli ter g« spravili celo v posteljo, še preden ie model ihteč in pesti proti nebu dvigajoč, spraviti i? sebe te edine besede: »Tartarin, ponesrečil... Raztrgala vrv!« Sele po dolgem časti so mogl razumeti veliko nesrečo, ki se ie dogodila.. Z vrvmi, lestvami in vso rešilno priprav* so se takoi odnravili, da poiščeio nesrečnega Tartarina. Žalibog zaman! Ker ie bil Borrb pard, kakor da se mu ie popolnoma zmešalo ni bilo mogoče spraviti iz niega nobene iasnt izjave, kako in kje se ie izvršila tragedija Samo na Domu du Goiiter se ie našel konec vrvi čez leden greben. Toda čudna reč — t* vrv ie bila na obeh koncih odrezana kakor 7 ostrim nožem ali drugačnim rezilom. Listi \ Po osmih dneh nspornega in vestnegs-iskania, ko naposled ni bilo več dvoma, da \t nesrečni Tartarin izgubi jen, za večno izg^K Ijcn, so se obvnani odnoslanci odneliali v Ta: raskon, a vzeli so tudi Rom^arda s seboi. Brez dvoma — Mont*BIanc je Štel ene žrtev več. In kakšno žrtev! XIV. Epilog. Ni ga pod solncem kraja, kier bi žo vsaka malenkost ljudi tako razburila, kakor v Tara. skonu. Včasih ob nedeliah, ko ie vse mest«-zunaj, ko ropotajo bobni in tamburini, kc korzo, iskreč se od zelenih in rdečih kikel tci arleških trakov, mrgoli in hrumi, ko pestr plakati naznaniaio borbe in dirke a kamar geškimi biki, je treba samo, da Šaliivee za; kriči: »Pozor! Stekel pes!« ali »Vol ie ušel!© in že vse teče, se suva in se trese, se vrata z vsemi ključavnicami zapirajo, pokaio zaklon« niče, kakor da ie potegnil vihar, in ves Tar?.. skon ie prazen, tih, brez en© mačke, bre7 enega glasu. Tak ie bil Taraskon danes, dasi ni bil? ne nedelja ne prazniic. Vse trgovine zs^rte vse hiše mrtve, trgi in tržiči, kakor da sr večji radi te tišine in zapuščenosti. Pravkat se vrši maša zadvšnica za Tartarinom v stol niči, kjer vse ljudstvo ob j oku i e smrt svoiega večnem ledi rruŠicami, ki leži pokopan v Mont*Blanca. Docioci-o se ie pa, da ie fedai, ko so neb' mrtvaški zvonovi svojo žalostno, težko pc« sem čez zapuščene strehe, gospodična Tour» natoirjeva, zdravnikova sestra, ki ie moral? radi svoje bolehnosti čepeti vedno doma, se., dela vsa pogreznjena v svoj naslon i aS pr' oknu, gledala ven in poslušala te turobne glasove. Tournatoirieva hiša leži ob poti v Avi gnon, skorai uprav nasproti Tartarinovi, ir oogled na to tlavno bivališče, ki so mu nje: •^ov gospodar ne vrne nikdar več, na ta zz vedno zaprta vrata na vrt, na klopice prec temi vrati, kjer čakajo mali Savoiardci. da s priče kdo osnažit čevlie — vse to ie stiskale ubogo srce, ki ie že čez trideset let skrivat hrepenelo po taraskonskem junaku. O, skrivnosti, ki iih krije starega dekleti srce! Največja njena radost je bila, če ga je videla, kako je ob določenem času prihaja mimo njenega okna, in se vprašala: ~Karr gre?« Toda zdaj ga ne bo videla nikoM več in še te tolažbe ii Bog ni dopustil, da bi šla ? vsemi drugimi mestnimi -damami molit z? njegovo dušo! Naenkrat le ni*»no dolgo glavo — In si cer glavo konja belca — zalPa rahla rdečica njene ugasle, rožnato obrobljene oči so sc ka z nabreklimi žilami napravila velik kril predse..» On — on!... On sfopa tam ob zidu na nasprotni strani ceste!... Najprej sc ji zdi, da se ji jo Ie pred očmi tako napravilo.. Ampak no — res je on, Tartarin sam. prav? resnični Tartarin! Samo bolj bled ie, bolj k!a* vern, skoraj razcanan ... In opotekajoč se ob zidu kakor kak berač ali tat... Toda če hočemo pojasniti, kako da se je junak ta hip prikradel v Taraskon, se moramo vrniti na Mont*B!ancf na Dome du Gou* ter, in sicer v trenutku, ko sta bi*a prijatelja vsak na svoii strani tiste ostrine, in ie začuti! Bomnard, da se io vrv, ki ju veže, naenkrat napela in da mora tovariš zdreati v globino V resnici se je bila vrv zagozdila v dol. bino med dvema ledenima grebenčkoma. In čirn je začutil Tarttrin isti nrresliai, je mislil tudi on, da tovsns cVčj navzdol in vleče še njega za seboj. Tedni, v tem na;grP7ne«š>m trenutku---moj Bog, kako bi človek le povedal?... v ti gro-i in najskrajnejši stiski sta oba bkratu pozabila slovesno prisego v hotelu Baltet in z isto kretnjo, iz istega no. razumljivega nagona sta prerezala vrv — Bompard z nožem, Tartarin z udarcem svoiega cepina. Takoi nato pa sta, skoraj blazna Tbog tolikega zločina ter eden kakor dri?:*' prepričana, da sta pravkar podlo žrtvovala Chambćryju so prinesli celo njeno sliko*., J junaka, svojega velikega moža l dvojnimi _wiatoQ razširile, dočim je njena suhotna ro. priiatelia, zbežala vsak v nasprotno smer.. 202. Itev. .slovenski nakod*, oitc 10. septembra ivzi. stran 3. ramoobsebi umorno, da Imel strokovnjak v svoji stroki ne 1© neko posvetovalno, temveč odločujočo besedo in sicer ne samo v strogo strokovnem smislu, temveč tudi tedaj, če gro za upravna vprašanja to stroke, z drugimi besedami, da ee torej pretvorijo strokovni uradi v oblasti. Nezdravo in nenaravno bi bilo, de bi se uporabljal inženjer s svojim obsežnim strokovnim znanjem še vedne kot pomočnik, torej kot neki niiji mekani sem v kolesju državne upravo, dasi temelji vaa napredek na tam svetu na tehniki. Gotovo ne Bo nikdo oporekal misli, đa je potrebno dobro pravno osobje tudi v inženjerskih uradih, toda to osobje bo moglo pod vodstvom strokovnega fiefa svoja uradna opravila Veliko enostavnejše in hitrejše ter v pretežni večini slučajev tudi stvarno boljše vršiti, kar pride le splošnosti v korist Eno misel, g. dr. Steska, pa moram v interesu stvari zavrniti, to je namreč spojitev gradbenih direkcij in generalnih inšpekcij voda v eno samo telo. Tu bi prišli zopet na stari, zanikrni avstrijski sistem, katerega so druge modernejše države in še celo Ogrska ie sdavnej zapustile, ker so pravočasno uvidele, da je hidrotehnika bodisi kot stroka, bodisi kot upravni predmet tako obsežna frrana državne uprave, da je nemogoče obvladati lo v zadostni in potrebni meri, če naj ostane zdruieoa s ostalimi tehniškimi predmeti. Gospod Sr. Btaafsj *j Imel gotovo prefl očmi, ko }e ono zapisal, le upravno stran tega vprašanja, kar je naravno, ker stroke kot take in se manj njd obeega ee posna, mislim na, di k. bo dal prepriaati o svojem napačnem na~ siranju, 6a omenim, da so časi že precej dolgo minuli, ko fa bil inseztjer v eni osebi vse, en dan dober graditelj poslopij, drugi dao Sel o« ni čar, tretji regulator vod«, potem graditelj obsežnih vodovodov, dalje cest is mostov i. t. d. i. t d. Bivša Avutrija se res is ni povsem ločila od tega neadraveza pojmovanja obeefsie tehnične službe, posle-diee teh napačnih nazorov u-m v orno ee-daj mi in sieec v podobi površni zgrajenih rerulaeij nekaterih na^ih važnih voda, kakor V ure, Savi ne, Save v ljubljanski okolici itd. Mesto Celje je vsled svoredneviiega modernega umovanja uprave po velikih vodah Savine akrafno ogromno, Ljubljana pa stoji pred dej s tvora, da odpove nekega dne vodovod, ker se je Sava vsled napačne regubvcije poglobila že čez itirl metre in se vedno ni doseženo ravnotežje v strugi, slične zglade imamo tudi drugod po deželah bivše Avstrije. Kaka nepregledna -koda in nevarnost za pploanoet lahko is slabo organizirane državna uprave nastane kažejo ti slučaji, zato prinoročam previdnost pri izrnžanju tozadevnih misli, ki lahko provsročifO velik korak nazaj mesto naprej. Uspomeni lum ina. (Povodom zdravniškega kongresa.} Kad smo pre godinu dana u Za» grebu jednoglasno doneli odluku, da se idući skup Jugoslovansko«; Le-karskog Društva održi u Ljubljani mi iz drugih kraieva velike nam Otadžbine zaradovali smo se od srca, da ćemo ove godine posetiti belu Ljubljanu i provesti nekoliko dana v divnoj Sloveniji. Nu naša radost nije bila samo radoznalost za nove naše krajeve koliko je bilo radosti što ćemo videti i posetiti naše stare poznanike 1 prijatelje. Lepota jednog mesta oduševljenje za njim i pohvala nje* gova često puta zavisi od ljudi, na koje nad jemo u tome mestu, na nji« hovu predusretljivost i gostoljubje Mi, Beogradjani, dobro znamo, da naš Beograd, osim bogom danih le* pota, nema još onih privlačnosti kojima se svako veliko mesto odlb kuje, ali je neosporno, da Beograd ima i srce i dušu, da svakog prijate« lja iskreno i svesrdno prrni. Otuda je Beograd i pored svih svojih nedo* stataka vedno privlačno mesto za prijatelje našeg naroda. I tako na* ša radost za Ljubljano bila je ve* £im delom radost ponovnog vid jenja i susreta sa našim starim pozna« ni cima i prijateljima. Ali na žalost, ona radost koju smo osečaii sa drugarskog rastanka prošle godine u Zagrebu aa ćemu je dočekati u Ljubljani, pomućena je Nisu više na broiu svi naši stari znanci iz Ljubljane. Nećemo videt: sve naše najomiljenije drugove. Ne* umitna smrt ugrabila nam je jednog od najboljih drugova naših, jedno= ga od najvećih ljudi bratske nam Slovenije. Nećemo u Ljubljani više zateći uvek Čilog i krepkog, uvek aasmejanog i dobro raspoloženog Telikoga sina Slovenije, najvećeg pobornika Sokolstva i vodju im pod: strekača svega napretka njegove domovine, nrimernog iekara 5 odličnog radnika na podizanje sdrav« lja u narodu, nećemo više naći veli* koga dobrotvora celokupne đjačke omladine, nsćemo se više videti sa našim starim, iskrenim i dobrim drugom i prijateljem. Današnja Srbi i a ne može nikac da mu zaboravi ona bratska ofsećit* nja i oduševljenje, koje ie pokazao prema srpskim ranjenicima 1912— 1913 godine u Beogradu i Nišu. Tc je bio samo mali odsev njegovoe visokog shvatanja narodnog jedinr tva, o kojima smo skupa sanjari!" |oš kao studenti na velikim ško^ma to je bio početak ostvarenja njegovih misli i ideiala, koii su se onske krepko i snažno pokazali godine 1918, pa i dal'e za sve vreme njego, va kratka života u zajedničkoj nam Otadžbini Njerneu ne može više Srbi i a, ds se oduži, njemu ne mogu više dru* govi njegovi iz Srbije da stisnu jtu načku mu i sokolsko ruku prijateljski i bratski jer njeg* više nems med j u živima, 11 marta ove godine ugasio se plemeniti život velikega čoveka druga i prijatelja. Toga je dana no* sle kratkog bolovanja za navek sklo* pio svoje pametne oči veliki doktore Ivan Oražen, vodja celokupno?? ju« goslovenskog Sokolstva i šef zdrav« stvenog odseka za Sloveniju i Istru u L j ubijan L Drage kolege, u našem radu kaj podobno Separatizmu hi đa sb 2a- } to vesele, da stoje slovenski kolegi na istem staliiču absolutne edinosti! Primani dr. Ivan Jenko je ori- ' trjeval vsem prad^ivoriiikom, nasla- ' Šujoč popolno sloznost članov v narod- : Bih načelih edinstva In najčvrsteise 5 složnostf ter je stavil lekarski organizaciji za vzgled oiganizacijo Sokolstva. Primaru dr. Pr. G o d s 11 Da je predlagal, naj izraža ediiHtvo iuzn-slovenskih zdravnikov tudi v skupnem medicinskem listu. Bolja je, da Imamo juioslovenski adravniki eno satno dobro glasilo, neejo ycč lističev. Univ, prof. dr. Serko pa ia odgovori!: Nočem iz kake osebnosti proti dr. Slajmerja nzovarjati. ampak samo Iz prh^clpa naro^?vega edinstva. ki plemensko rfaJtUke sploh ne priznava, ns Srba, ne Hrvata, ne Slovenca, po tem edinstvenem principu proglašam, da je Srbin dr. Jovanović - Batut Slovenec in sra predlagam kot našeo kandidata ter sca v imenu Slovencev prosim, da na vsak način sprejme izvolitev. Pri slučajnostih se je oglasil pri-marij dr. Fr. D e r g a 11 c. da poda referat o skupni jugoslovenslti medicinski terminolojri'i. Z ozimni na dejstvo, da se je predpoldau vseučil. prof. dr. šerko, tako navdušeno in brez pridržka izjavil za narodno edinstvo, za enotno Jugoslavijo, ie smatral prima-rij dr. Hermane za potrebno, da s hvaležnim in iskrenim čuvstvom zadoščenja pozdravi nove pristaše Juzoslo-venstva, rekoč: Gospodie! Dovolite, da izrazim najprej veliko veselje vseh Iskrenih Jugoslovenov nad — si licet pa rva componere masmis — takorekoč historičnim dejstvom, da so naši slovenski separatisti spoznali svojo zmoto in brez pridržka podali iziavo o svojem odkrlteem narodnem edinstvu, enotid Jugoslaviji. Konkretno se je ta velevažna metamorfoza izvršila s tem, da ie prodrl argument narodnega jedinstva tako čuvstveno, da je preglasil logična izvajanja dr. GenČića, nazjaiajočeza* da se javlja narodno edinstvo osobito v tem, da se vsi narodni činitelji enakomerno uveljavljal), da se nikoli ne forsira enostranost, ki vedno obu i a sum separatizma. Vsi vemo, da odlo- 2. na osnov! sVbflBOsT Materiala" biče sporazumno postavljeni zajednički termini. Gospođo, drazo braćo! Ml srno došli do ovih rezultata na osnovi praktično« rada i izkustvu života te se moli da svaki od nas u vom delokrogu Doradi za skorašnja >»mvarenje ovc p reke potrebe! (Viham j ploskanje in odobravanje.) Ideja narodnega edinsrva in odklanjale vsakršnje separatistične tef-nj« sta torej na včerajšnjem zdravni-šTcem konaresu nasla krasnega in jasnega izraza. Zdravniki so poleg icte-ljev lahko najbolj vneti in sposobni sejalci vere v narodno enotnoat; siilnrv stik z narodom jim dale priliko, da svoja načela razširjajo z največjim uspehom. Zato se ve- eUmo emmcijaclj. ki smo jih slišali na tem lepem kongresu ter je zdravnikr>m zanje zagotovljeno vseobčs pritrjevanje !n priznanje. Tako gremo naprej mi strelci jugoslovetiske edinstvene vero in ljubezni. glužbi narodu imajmo uvek pred j daeno. očima svetao primer Ivana Oražn* Danas kad »e ovde stičemo sa svijr strana naše Otadžbine, poklonimc se grobu Ivana Oražna. Neka nam njegov grob sada i na dalje bude spona izmed j u nas i Ljubljane. Slava imenu doktora Ivana Oražna! Slava! Dr. V. EujmidiM čuje ta v človeški duši dve sili, čustvo in logika, a mi sc klanjamo tudi Čustve-nosii, ako je iskrena. Zato pozdravljamo našega starega in slavnega dr. Jovanoviča Batuta kot simbol narodnega edinstva, prihajajočega iz dna srca, a ne izpod krinke. Nadaljuje srbohrvatski: Gospodo! Iskreni i radostni ose-čai bratstva napuniše naša srca sada. kada se posle dugovečnoe i nasilnoz rastanka kao rođjena braća ooet sa- j stasmo i uieuitusmo pod istim krovom | i oko istof stola. Posle duge separacije sedimo opet zajedno i razgovaramo se u starim bratskim narečjima, pričamo si gorka izkustva robovanja i borbe. Samo nešto nam je na smetnju. U doba separatnog života pošle su puteni napredka i nauka i ostala kultura te tako obojraiiie lekslkalnu riznicu novim terminima. Samo izrazi moderne tehnika i nauke nas smetaju, da bismo mogli voditi razgovor gladko i sr- Slla važen za napredek jugoslovanske medicinske vedo je JU. kongres jugoslovanskih zdravnikov v Ljubljani. Nas pa je s prav posebnim zadovoljstvom napolnil narodno politični moment, ki je prodiral malene iz vseh govorov ter je dal temu kongresu značaj sijajne manifestacija za narodno edinstvo .JugosJoveor. Govoril je cvet naša inteligence, cvet naših znanstvenikov, govorili so odlični zastopniki naših vseučilišč, prvi naši zdravniki učenjaki in možje, kl so znani in priznani naši kulturni delavci, med niimi pesniki in pisatelji. In naglašali so vsi isto vero, da plemenske razlike ne priznavajo, da med seboj nc poznajo ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev, nego da so in hočejo biti Jucosloveni. 5v predsednik skupščine, prof. dr. Mil. jovanović Batut ie poudarjal jedinstvenost mišljenja vseh društvenih članov in je pokrajinski namestnik Iv. Hribar najdašal. da se v društvu z enotno znanstveno volio druži enotna politična volja, ki ji je clli ntdcliivoit države in edinstvo jugoslovenskega naroda. Tajnik dr. Svet. Stefanovič pa je V svojem sijajnem poročilu s prav izrazitim zadovoljstvom in ponosom na-.dašal. da so med vsemi stanovi jugo-»lovenski zdravniki prvi. ki so at pred tremi leti ustanovili skupno, edinstve-%o organizacijo, ki oklepa člane od najvišjega severa do skrajnega juja. )d vzhoda do zahoda Jugoslavije, oa-•^r se doslej ni posrečilo ustvariti niti čiteljstvu, niti profesorjem, niti književnikom, niti jav. nameščencem in seučiliški omladini, to so ustvarili igoslovenski zdravniki: združuia jih r najtrdnejšo falango visoka zavest ; linsjva, ki ga ne moti nikakršno po-uično strankarstvo, ter imajo edinat-Ttoo društvo aa vso državo. Pri točki o volitvi nredsed* "k ie izjavil doslojSnji predsednik prof. dr. Milan Jovanović - Ratut (ficojsrad), da radi starosti in drugrih poslov ne more sprejeti več event^cine izvolitve in ie prosil navzoče zdravnike, da nredlaca-jo na vsak način kako druzo osebo. Dr. Gančie* (Beograd) ie poudarjal, da se javlja narodno edinstvo v tem, da so vsi činitelji enakopravni in enakoveljavni. da se je po tem principu smatralo za potrebno, nai bi se vsako leto izbral za predsednika zastopnik drugeza plemena. Prvo leto ie bil predsednik Srb dr. Batut: v drnsem letu bi bil moral biti izvoljen Hrvat a Hrvatje so zahtevali, da bodi predsednik zopet Srb dr. Ratut, zdaj nnj Slovenci do^Čijo svojega kandidata. Misli, da nai se za letos izvod Slovenec, nestor jugoslovenskih kirurgov, dr. F!. Slajmer. Primarij dr. V. Grerc r i 3 ket predsednik druStva slovanskih zdrav- ipak dobra sudbina nakloni nam sreću u nesreči, što modema kultura vsled bezprekidne borbe za obstanak nije mojjia kod nijednog našeg uleme-na rostići savršen ob'ik, negu ua ie ostala v embrionalno«] stadiiumu. ostala in statu nascendi. Gospodo, draga braćo! Ito bi moglo biti više prirodno i logično, nego da ovt status nascendi izkoristimo re- j čima: Pošto kod nijednog našeg d!«- * mena nema jo! fiksiranih i opšte pri- j zna tih termina, neka izvoli svaki od nas, predložiti svoj provizorni i slu-čaini material, da u bratskom spora-i zi mu proglasimo za zajadnički one termine, ko iii sa poslužuje majoritet j r.c.Szz c - T - k 1;' ■' iri g naroda, u nuždi pak { one izraze, koji pravilnoščom oblika, prlstnošćom narodnog duha i;i blago-zvuČnošćom najtačnije izražavaju pojam predmeta. Gospodo, drajra bračo! To je logična, objektivna istina, protiv koje nema debate, nema argumenata. Ovoj neospornoj istini pridružuje se katego- = Preureditev radikalne stranke. Kakor poročajo beogradski listi, je izdal min. predsednik Pasić kot predsednik glavnega odbora radikalne stranke proglas vsem okrožnim odborom, v katerem pravi, da je treba začeti preureditev radikalne stranke, katero je treba na vsem teritoriju naše kraljevine reorganizirati. V tem proglasu se govori tudi o odnošajih radikalne stranke napram drugim strankam. Proglas zastopa mnenje, da mora stanka začeti z zakonodajnim delom. Obtožnica prot? atentatorjem na ministra Drask; Zato je prevladalo mišljenje, da za te zakone ne velja prvi stavek člena 130^ po katerem se ima zakonodajni odbor izjaviti, katere uredbe ostanejo v veljavi in katere ne, temveč se morajo izpremembe v agrarnih uredbah rešiti z rednim zakonom, t. j. potem narodne skupščine. Končno se je sklenilo, da bo sekcija o tem vprašanju vpraSala zakonodajni odbor za mnenje. Druga važna točka, o kateri so razpravljali na današnji seji pete: sekcije, Je bila uredb;* o ustanov vitvl poštne hranilnice za vso dr* žavo. To vpiašanje so pretresali vče* raj, pa v raznih točkah ni prislg do sporazuma. Sporazum se je dosegel danes, ker je finančni minister prista| na nekatere izpremembe. S tem bi bilo za enkrat delo te sekcije končano* Nekatere uredbe so se odložile, da se bolje prouče, nekatere pa radi tega, ker je odsek doznal, da namerava vlada predložiti v kratkem obširen zakon, po katerem bt dotične uredbe postale brezpredmetne. Pričakuje se, da bo plenum zakonodajnega odbora sklican okoli 20. t. m. Po plenumu bo sekcija nadaljevala svoje delo po di» rektivah, ki jih bo dal zakonodajni odbor. DRŽAVNI ODBOR. »~ d Beograd, 8. septembra. V parlflrrier.tsrnib krogih se govori dd se bo v kratkem sestavil državni odbor, v katerem bodo zastopani parlamentarci in zastopniki ministrstev, i a novi odbor bo imel dola* nost, da bo vršil pripravo za vse dr* žavne in javne manifestacije in da bo vodil propagando v državi in v inozemstvu. STAMBOLISKT NA POTI 5KO* ZI BEOGRAD. — Beograd, 9. se-ptemtra. fTzV.) Danes je v Beograd prieoel bolgar* ski ministrski predsednik Stambo* liski, ki je na potu v Švico. Njegovo potovanje ima namen, doseči za Bolgarijo nekataro olajšave mirov ne pogodbe, posebno glede raznu* sta stalne vojske in drugih Jinipo« d trških obveznosti. GRADNJA JADRANSKE ŽE. LEZNICE. -— Beograd, P. septembra. (TzV.) Ministrstvo saobračaja jo prejelo tri ponudbe za gradnjo jadranske železnice. Konzorcij ruskih bankir* jev, dalje neki amerikanski in nek angleški konzorcij ae potegui*jo sa to podjetje. Ker Rusi zahtevajo, da jim vlada da najprej koncesijo potem da »ele oni preskrbe primerni kapital, no pride najbrže ta po* nudba rtino v poštev. Spomin £a j to se m, » stran. 4. Lfiiblfanski oeleselem. .SLOVENSKI NAKOU*, jne lQ septembra ii**>). stev. 202, Pod tem naslovom smo opozorili v kratki notici na mizarsko tvrdko M. Perko v Gornji Šiški, ki je imela fK)gura brez naročbo žrtvovati lepe ti-aočak*o za izvedbo pohištva v modar-nem slogu in s tem povzročiti nekak toreobrat v slovenskem mod cm oni mizarstvu. Ni nova ideja, ki jo je začela letos tropagirati >Probuda<, ka.ti Nomci, Cehi in drugi narodi jo izrabljajo in Sicer z uspehom že damo. Prod kratkim sem čital v neki nomski reviji, da #0 se na Dunaju prvi poskusi v tom grziru slabo obnesli. Šolo ko so začeli segati po tujih, posebno slovaških, jugoslovanskih in orientalskih ljudsko-iiinetniskih motivih, so dosegli najboljši uspeh. ČJe so torej Nemci z Velikim uspehom vparabljali naSo motive, zakaj bi jih no mogli mi?I Pri tem moram seveda opomniti, da nikakor no gre, kratkomalo mešati ,v«e najrazličnejše Jugoslovansko umetniške motive med seboj in jih prodajati potem kot enoten jugoslovanski slog, kakor so to poskuša od neke strani v Ljubljani. Pripomniti moram, da | fcisem nikak separatist in da visoko cenim srbsko, dalmatinske in hrvatske !izdelke domače umetno obrti, a ven-■ dar sem, vsaj začasno, proti poskusu, 'trveeti v Slovenijo tkzv. jugoslovanski 'Up, kfer ga v reenici ni. Skoraj vsaka Va* ima v tem oziru nekaj posebnega, Indivfdnajnegas kar nam dokazuje vsaka večja folkloristiška zbirka. Kako hočemo torej vse te različne tipe stlačiti gknpdz r nekak enoten, jugoslovanski tip!? Razun tega mislim, da bo brat Srb pri nas rajo kupil ta ali oni umetno - obrtniški izdelek, ki bo nosil snačaj slovenskega naroda, kakor pa svoje Uetno blago. Slovenec pa bo tudi vzel is Srbije seboj za spomin nekaj takeara, kar pa bo spominjalo na Srbijo. Čo pa hočemo amesatl vae skupaj, ne bomo ustvarili enotnega jugoslovanskega si o era. pač. pa srrozno godljo. Obisk etnografskih muzejev v Srbiji in v Hrvatski po me tudi prepričali, da bo treba glede jugoslovanske liđomače umetne obrti dobro razločevati, kaj je pristno jugoslovansko, kaj je nastalo pod tujimi vplivi, a vendar ohranilo nn^-odni značaj in slednjič. kaj je popolnoma tuje. 0 tem vec dmgie! Preidimo torel k etvnri! >Probnda< je imela srečno roko, da te za izvedbo ©vo-'ih prvih načrtov, ki jih je izdelal predsednik >Probnde< prof. Grebene, •pridobila tvrdke. ki so se resno potru-'dile in izvedle vse načrte mojstrsko, [elegantno in solidno. Imena teh tvrdk si ode. Zgoraj omenjeno mizarsko podiet- Je M. Perko je razstavilo kompletno edilno sobno opravo, ki obstoji iz \-eo-ije in rannfSo krVdence, rnztezne mize. •aervlrne mizice, stolov, stojala za uro, [iaves in lestenca. Poeebno impozanten >ytis napravi večja kredenca. Gornji !ttel krečeno ima v vsem obliko kmet-:eke skrinje iz ljubljanske okolice. Razdelitev nj^r.o prednjo ploskve bb popolnoma Ftrinia z oddelki prednje skri-Tnjine stranice. Pos^merr^ ploskve limajo v paJis-^ndrovi. krnsko Izvedeni lintorziji, nekollko moderni zo van na-jrodni umetniški motiv iz ljubljansko ckolice v smeri proti Kamniku. I?ti motiv nosijo v«?i drugi pohištveni d H i, kakor stoli na "usnjatem naslonjalu, zavese, ura. le«te.nec itd. Podietnost tvrdke s^ kaže tunM v tem, da je za izvedbo predmetov, ki Jih sama ne izdeluje, pridobila strokovnjake, katere ie morala seveda tudi dobro j placa ti. Usnieni deli. kakor mrli kraa-Ina satulH, je delo umetnika Vab tari a, 'aavese In prt je priskrbela tvrdka *>Store< v 81, Vidu, lestenec pa ž> ziia-!jo, Tratnikovo pnsarsko podjetje v .Ljuhlinni. RirnI okovi za noge itd. so Dili žozno dovršeni in ee niso mogli već nornbiti. i O solidnem delu ni treba govoriti. ;b tem naa or^prića ze prvi pogled. Zdi S« nam, kakor dn bi Mlo delano z na- •jmenom, služIti celi vrsti rodov. Vse je masivno, kakor so bilo -masivne kmetske skrinje, a vkljub temu nanravlia na gledalca nekak domač, Ifubek, pko- j >aj nežen vtis. Tvrdki r>iirno k temu 5 prvemu poskusu v moderni, narodni j Obrti najboljši napah 1 Glfrle Ifubkoeri t^kmule z omenjeno sobno opravo pleten* eramitura. izdelana no domačih motivib od državne plefarske «n]v> v Strnllcu uri Ptuju Ne Veno. ali bi bolj občudovali luibkost avetilnJka, mizice ali foteljev. Vse Imfa nekako Č-i^uo nr^vlnčno «»11 o. da bi človek na fra i 8 sedel v naslon iac, prižgal iuo in začel Sanjariti. N^knj r»onolnoma druz^Ta nVsm nn-cfl velikanska razstavna omara fvitri-nal za vezenine. Omaro jo IzvrSila tvrtka Matblan v Lltiblianl. Omara vpliva naravnost ms^oRtr+j^no, monu-,mentalno. Me«to nežne intnrzije ao vsi okraski v naronih motivih. k*kor tudi stillzovani linovi listi, izrezb'ani. Prvi poskusi, porabiti nase domače motiva v nmMni obrti, so se torej po grdoJrn sodbi po«atr»jkov vfll es**mn ?/» yr»arefili in nnm k^že^o not do gospodarske osamosvojitve tudi na tem polju. Puškama v Rrttfjtf. Po iznrnzp'tvi Koroške ie bila nrl-sfliena tiidj cvetoča nufkarska industrija v Borovllah izseliti se tz dotedanjega bivališča. Svoio novo zave-Iče je n^la v Kraniu na Oorcniskem, k ■ viln y ministrstvu za trgovino in obrl po*^b nik priredila na Bledu sijajen in veličasten praznik našega svobod* ne£a kmeta. Že jutranji vlaki so vo» žili proti Bledu \i-Hke množice. Vse ceste na Bled so bile podobne mrav. ljiščem. Bled sam je bil v pisaoih narodnib nošab. Na prostrano in lepo Zako so se valile popoldne k shodu velike množice priproste^« naroda. 2e dopoldne jo stranka priredi, la lepo razstavo domače gorenjske živine. Na razstavo so kmetje pri gnali lepe konje, lepo pitano živine in drugo drobnico. Vse je bilo lepe okrašeno. Popoldne ob 3. ie bil shod stranke, katerega se je udeležile okrog 20.000 ljudi. Občudovanja vreden je bil nastop narodnih nog vse Gorenjske. Vrstili so se kmetje kmetice, planšarji, sirarji, ocHrji škafarji, predice in še dm£i kmet ski sloji. Slika jo bila zelo živa in naši bratje iz Srbiie, kakor rudi iz Hrvatske, ki so v lepem številu prb šli na shod, se niso mošH zadosti načuditi našim GorenjcerrL Shod je otvoril samostojni kmet A i m a n kot načelnik kra» jevnega odbora za Bled ln okolico V kratkem in jedrnatem otvoritve* nem govoru je omenjal važnost sa? mostojnega kmetijstva za konsolb dacijo države. Predsedstvo je na to prevzel posestnik Pipan kot predsednik SKS. Podal je besedo mini« stru za poljedelstvo g .Ivanu Puclju Minister Pucelj je najpreje iz; ročil zborovalcem pozdrave min predsednika g. Nikole Pašiča. Zbo» rovalci so ta pozdrav sprejeti z iskrenim odobravanjem in navdu* šenjem. V nadalinib svoiib izvaja janjib je minister polemiziral proti zdnjemu mriborskemu govoru voditelja slovenjskib klerikalcev g. dr Korošca. Korošec je skušal ob po; Stanku samostojne kmetske stranke nje gibanje prezirati in omalovaževa ti, de i al je, da so samostojni tako nedolžni, kakor marijeccljske kap« Ban. — Na Bleda, 9. asr asmbrm. Ijice, ki nie ne koristijo in nič ne škodijo. Pokazalo pa se jc. da so t» kapljice, bile za dr. Korošca selo hud strup, ki jo vzel dne 23. nov. ■ 1. Korošcu vso moč. Minister Pucelj je dalje poroSa! o vseh razlogih, ki so bili merodaja ni, da je s! o ven i sk a samostojna kmt tijska stranka stopila v vlado in koalicijo z ravlikalci in demokrati. Sa* mostojna kmetijska stranka je iz^ vršila z vstopom v vlado, čeprav s a« mo z deveterico, veliko državno in politično delo, kajti stremila ie za tem, da se polo/e trdni temelji uje» dinjene naše države. Ministrov govor jasen in pro. cizen, so zborovatci sprejeli z vihar: nim n vdušenjem. Tajnik radikalnega kluba, po* slance g. dr. Vojislav Janlič je pri^ nesel zborovalcem pozdrave njiho^ vega predsednika g. Nikole Pasiča Poslancu so prirejali naši kmetic iskrene prijateljske ovacije. Nje« gov domoljubni govor je fascimira vse navzoče. Za niim sta govorila tudi še poslanca srbiianskih k me? tov M i 1 o r a d o v i ć in T a j u s i c Tudi ta dva sta bila predmet lepim ovacijam. Zastopnik obrtnikov iz Novega mesta g. O g r i Č je kratko in jedornato pozdravil SKS in zbo-rovalce. Vodja kmetijskega oddelka pokrajinske vlade, bivši istrski po* slanec, g. Ivo San c in je izročil pozdrave tam preko vsem, se ne--odrešenim bratom Primorcem in Korošcem. Posestnik in načelnik krajevnega odbora g. A ž m a n je na to prečital udanostno izjavo kralju Aleksandru in brzojavni no* zdrav min. predsedniku Pftšiču Shod ie sijajno uspel in pokazal, da zadobiva trdna tla SKS med našimi kmeti. Zvečer so se številni izletnik! kmetje vračali po železnici proti Ljubljani. Na železniške vlake ]e bil pravi naval. Upravi drž. železnic je primanjkovalo vlakov, vsekakor pa ji gre priznanje, da se je potni? dila na vse načine, da za-dovolji izletnike. lfoiilue u kuliso so- Pomočniški odbor premija trgovcev v Ljubljani je sklenil predlagati xa volitev v obrtno sodiiče, kl se vrše v nedeljo, dne 11. t. m. v mestni posvetovalnici, sledeč« kandidate: Za prlsednike: Kugler Davorin, trgovsfti oslužbenec Petan Fran, » Saunn Josip » Sckula Josip » Miklave 2ane > Vidlc Avgust • Požar Vinko » vsi v Ljubljani. Za namettniVe: Krek Josip, trgovski osluSbenec Dacar Josip » Sctiaffer Juri » Beerbuč Arno5t > vsi v Ljubljani. Za prisodnfka vzkJIcnera sodišču: Mulaček Fran, trgovski asJuAler.ec v Ljubljani. Ker so te voMrv« ravno »a trgovsks u^hi^bence relo važne, pričakuje po'no*tc-viloe udeležbe Načelslviv • * • Za volitev v obrtne sodfSče. M se vr*i dna 13. t m. v mestni posvetovalnici priporoča gremij trgovcev v Ljul-ljani svojim članom ln okoliškim trgovcem aledeče kandidate: Za prlsednike s Čadež Gvldon, trgovec r Ljubljani Lenassi Janko * » » Kollmann Robsrt > » » 5amee Ivan » I M Stupica Trsa I S i Sterk Pstsr » a t Ztbal Fran » • * Za namestnike: Matel Soklič, trgovss ▼ Ljubljani Josip Polak » » » Stanzer Henrik » » » 5porn Josip ^ na JeŽIcL Zi prlsednike viklfcnemti sodišču: Lilleg Alojz, trgovec v LJubljani. Trgovci s« poriv'jalo. da st volltev polno5tevilno udcJeže ter volijo predstojeće kandidata. SCSSsfffD. — Na rchn!škl srednji $0» v LlubUanl bodo v Jtolskem letu 1921 '22 otvorjenl sledeči oddelki: 1. viSja stavbena Jola: Ž višja strojna ?ola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna de^ovodska šola; 5. elektrotehnična dolnvodska Sola; 6. mizarska ?n strugarska mojstrska iola; C. kiparska 8i>-Ia:8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaii za obrtnike; 10. Javna risarska fcola. Vpisovanje v L let. viS. stavbne In vii. st*ojne Solc bo dne 15. septembra 1 L v višje-Ictnlke pa dne 19. septembra Dne 16. septembra bo vpisovanje v 1 lermik oddelkov, ki so rgoraj navedeni pod točkami 4. 5, 7 in 8, dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddo'kov. V mizarsko in stragar-sko mojstrsko Solo bo vpisovanje dne 16. sopictnbra, v oddelke pod 9. In 10. od dne 21 .do 24. septembra, v stlvbno rokodelsko Solo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne prelsku-ftlll bodo dne 16. septembra, sprejemne PTtizknsnjt v viSjo stavbno In višjo strojno ::Ca Snlošneča 6lovenr skega ženske?* draStra. V nedeljo. 11. t. m. se vrši ob 11. dop. v m agi* Itratni dvorani slavnostna sela V proslavo 20 letnice »Splošne£.\ slov ženskega društva«. Te seje so ude« leže deputacije Srpkinj in Hrvatic rer zastopnice renskih organizacij iz Ljubljane. Maribora, Cel j p in Kranja. Doorodošla je vsaka Slo* venka. Četudi ni članica društva. — Slavnostno odkritje momhifko ploščo pisatelju Podllmbnrskemu bo na dan 11. septembra 1°21 ob 11. dop« v Spodnjih Lokah pri Krašnjl. Popoldne: 1. Sprejem društev in zastopstev v Krašr.ji. 2. Ob sprevod lz Kra-šnje v Spodnje Loke k odkritju, a) Pozdrav udek*2:iikom. b) Slavnostni eo-vor ln odkritje ploščo, c) D. Jenko! »Molitev«. Pojo združeni pevci, d) Zahvala in sprejetje plošče, e) Troimena himna. Igra godba, f) Odhod v Krnš-njo. Popoldne ob 3. v KraSrvji ljudska veselica. Spored: 1. Pete. 2. Godba. 3. Srečnlov. 4. Šaljiva pošta. Vstopnina k veselici 1 dinar za osebo. Pri prireditvi Igra domžalska godba. Vstopnioe je vidno ositl. Odbor. — V proslavo 70 letnico dr. Ivan Tavčarja po darovali spi^Sn^mu x«*n* niStvu kreditno banko 1000 Iv — po-skpmu drn&tvTi »a C. M. krvmno: Urad-nifttvo kreditno banke 1000 K — po* S*no uradnico 45C K Marila Pr*mik 300 K, notar ITndnvrrnik 220 K. Rnato Pu*toslcmSAk 200 K, Iflnka Jolpčin 200 K, Marija Gotzl 120 K Varla nn-tar, Antonija dr. L&pajnefava, Julija dr. Serkovas Mira GSoatM>eraria, J^ai-pina Pretnar, Antonija Gairola, Karla ModleevA, Teroaina Verbaja. dr. Krat-meriova, Evtronija Popovič, Milana dr. ^orjavova, Tvanka T^kovio, Ivan it Trsta, dr. Frrfolia. TW.ae\ gra. dr. Bav-nlharjova. M. drsnik. Vara Šlajmerjo-va. M. TTcaauoi. ino K. Amalija Smld in Franehetti po SO K. r?ozi Bl^i-Wei« in II. G^r?ak k Co. po f<0 K. IIHa Maekova^k, Frnfutina W!ndl««har, Viktorija Pmfo\kn. II Bttftterita 50 K. Iflnka Lavrančtč, T ^>7,ka Tj«ec, Mink.t, Gkivekar Antonila MilavM>, Knrla Poi*ft«l, Maxija 7;iranr. Ol^a Orrgorič, Ana O^rber, Tvaana TTlaj, Kurent. A. ^:'rent, G-,n.rloT%, ^**wo-var, Zomljan. St^*k!». Munda^ dr. T}ero6, MeU Bei-ick, Mencinger, IL Rogelj 202. štev. SLOVENSKI NAROD*, dne 10. septembra 1921. 5. stran. Goričan, K. Pečenko, J. Urbane po 40 kion. Marica Bartol 30 K, — Marica Veraec Cenka Jercle, Eina Toman, Josip Cnd. Marija Tekavčič, An t. Bajec, Toni Jagor-Cerne, Alfonz Breznik, Marija Milčinski, Ana Arko, dr. Frlan, • kaj. Kuntih, prof. dr. Zoreč, dr. Zbašnikova, Neimenovana po 20 K. Repše-Jersok, Adrraduem listu c št. 108 so razpisano tobačne trafike v nastopnih krajih: v davčnem okraju Ljubljana okolica: v Dr&somorn št. 1, v Vran Uh croricah it. S. v Šmarju St. 20 in v Razdrtem St. 6 ' to trafiki so združita v eno eamo novo trafiko); v davčnem okraju Kočevje: v Koeevbi it 147 in 248 (obe trafiki so zrl ružiti v eno samo novo trafiko), v Kočevju št. 93. v Koprivniku št 15 in 40 (obe trafiki sp združita v eno samo novo trafiko); na Ivanfem selu it. 3 v davčnem okraju Cerknica; r VivSeku št. 89 v davčnem okrahi Lož: v Starem Dvoru št 8 in v Jasrnici čt. 10 v davčnem okrau Kriko-Radeče (obe trafiki se združita v eno samo noro trafiko). — Zborovanje hišnih pose**nfkov. Z^or de-etratov pokrajinske zveze dru-£ser hišnih pos^etnikov za Slovenije v Ljubljani ima svojo aejo v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v društveni niparni. Belenburgova ulica štev. 5/1. Med obzirnim dnevnim redom obravnavolo so bo o vloženem protestu proti novi stnnovanjski naredbi in nje pravilniku; posebno o postopanju sta- | novanjskjh uradov napram hišnim posestnikom. Sklepalo ee bo nadalje o j izpopolnitvi naše organizacije, kongre- ] sn hišnih posestnikov v Beogradu; o odnravi stanovanjske naredbe ter o protestu proti odpravi plrtčilnih nalogov ss direktne davke. Vsako društvo oziroma mesto naj pošlje na zborovanje v.^i enega zastopnika. Udeleženci si pri tej priliki lahko ogledajo ljubljanski velesefem. — Važna epozoritev zaradi do* delovanja stanovanj. V zmislu veljavnih ureclb in predpisov dode« liuje v LjuMjani stanovanja v se* j jah stanovanjskega sosveta edino !e j stanovanjsko ohlastvo I. stopnje I to je državni stanovanjski urad, ki je nameščen na vogalu Dunajske ceste in ceste na Južni kolodvor Zato naj se stranke glede stanovani nikar ne obračajo na oddelek za socialno skrbstvo pri Pokrajinski upravi, ker nima ta oddelek na dodeljevanje stanovanj prav nobene ingerenec. Pismene pritožbe zoper odloke stanovanjskega urada je vlagati na stanovanjsko oblastve II. stopnje, ki jo pri oddelku za socialno skrbstvo predstavlja poseben senat s sodnikom na čelu. Člani te* ga senata sploh ne sprejemajo strank ter imajo soditi na podlagi zaslišanja in razprave pri 1. instanci Stranke naj v lastnem interesu in zato, da ne motijo uradnega po* siovanja, zaradi stanovanj nikar ne hodijo na oddelek za socialno skrbstvo pri Pokrajinski upravi, ker je tukaj njihova osebna intervencija brezuspešna in utegne reševanju njihove stanovanjske zadev* lc škodovati. — Polževa hitrost pošte. Znano je, da potrebuje pismo iz bližnjih krajev na deželi po več dni In mislil bi si. v Ljubljani je boljše, pa temu ni tako. Preje pride pismo v Pariz, kakor se dostavi stranki v Ljubljani. V soboto, 3. septembra ob 8. dopoldne na glavni pošti oddano pJsmo je bilo izročeno stranki na Mestnem treu v torek, 6. septembra dopoldne, torej ie hodilo 4 dni in to v času, ko je veliki semenj v Ljubljani in bi pošta morala točno in brezbibno funkcionirati. — Pogreb rlakovcdjo Kumoa. Vlakovodja Kump, rojen Dolenjej (Toplice), je bil izmed naših juž. železničarjev ob naših progah najbolj znana in priljubljena oseba. Mariborčani kar niso mogli verjeti, da je ta orjak v najlepših letih tako nepričakovano podlegel bolezni. Njegov pogreb v ponedeljek popoldne iz javne bolnice na pokopališče Pobrežje, je kazal na splošno priljubljenost. Spremil ga je mariborski Sokol, Zveza jugoslov. železničarjev, pevsko društvo »Drava«. Železniška godba, lovsko društvo, deputacila Železničarjev, častno število osebnih prijateljev in znancev. Po cerkvenem obredu mu je »Drava« zapela nagrob-nce, godba zasvirala zadnje slovo, re-vident Škerjanec pa se ie v ganljivem nagovoru v imenu vseh tovarišev in prijateljev poslovil od pokojnika. Ob krsti je bilo položenih 12 vencev. Bodi mu zemlja lahka! — Obrtno razstavo t Mariboru so včeraj ob navzočnosti ministra dr. Kukovca slovesno otvorili. Daljše poročilo priobčimo jutri. — Anarhb'a v stanovanjskem uradu v Mariboru. Stanovanjski urad v Mariboru je kljub raznim vestem o imenovanju novega predsednika še zdaj brez pravega šefa. Stranke čakajo že mesece na rešitev vloženih prošenj za nakazilo stanovanj. V zadniem času prihajajo na ta urad številne pritožbe proti pedraženju stanovanj. Vsi ti nujni slučaji se gromadijo nerešeni. Vest o imenovanju bivšega vladnega komisarja dr. Poljanca kot novega predsednika, oficijelno še ni potrjena, (lovori se tudi o imenovanlu na to mesto bivšega sod. svetnika dr. Krašev-ca, ki je že nekaj časa dodeljen Dri tem uradu. Skrajni čas le. da vlada napravi konec tej anarhiji. — Redek slučaj. V Zgornji Šiški je porodila ga. Godec dne 6. t. m. dvojčka-sinčka, težka vsak po 3 kg. Novorojenčka sta popolnoma zdrava in čila. — Rodbini Zdravje je umrl 81etni sinček Joško. Pogreb se bo vršil jutri v soboto ob 4. pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Krizu. Družini iskreno sožalje! — Položnice smo danes prilo« žili vsem onim naročnikom, katerim je potekla naročnina in prosimo pravočasne vposlatve. — Koncert. Za časa veleuma v kavami in restavraciji hotela ^Belle-vua« vsak dan koncert salonske kapele. Začetek ob 18. do pol 24. ure. Vstop prost. flainetiefSa p&7oEIIa. Ifslllanl razstrelil! naroda! — Trst, 8. septembra. Italijan« ski banditi, ki se imenujejo faiiste, nadaljujejo svoje uničevalno delo Danes ponoči ob 1. uri je pridrla pred »Narodni dom« v Rojanu, ki je last Konsumnega društva in v katerem ima svojo telovadnico So* kol, gruča fašistov in vrgla v poslon. je žažigalno bombo, ki je eksplodb rala s strahovito detonacijo. Poslopje je bilo mahoma uničeno. Nastali so oblaki dima, iz hiše pa švigal ogenj. Kar ni razdejala bomba, je uničil ogenj. Dasi so bili pozvani na lice mesta ogjegasci, vendar ni.10 mogli ničesar rešiti. Dva hidranta sta neprestano brizgala vodo v gore. če razvaline, šele po dveurnem trudu se je posrečilo požar omejiti tako, da je bila izključena vsaka nevarnost za sosednje hiše. Ob 3. zjutraj se je zrušila streha ter pad« la i velikanskim truščem v goreče razvaline. Na lice mesta je došla četa karabinerjev in vojaška patrulja, ki je, kakor pišejo italijanski listi, uvedla takoj preiskavo ter aretirala (?) okrog 20 oseb, ki so na sumu, da so udeleženi pri zločinu Skoda znaša okrog pol milijona ju* gosL venskih kron. Dostbj so uničili Rlovenrom tri trdnjavo narodne misli, preostaja torej Slovencem še edini Narodni dom v Barko? Ijah, ki pa prav gotovo tudi prida na vrsto. Našega prebivalstva so loteva obup, ker jo uvidelo, da zanj rve veljajo več »akoni in da >e proti fasistov-pkernu naailstvu in banditstvu bre« vsak)** zaščit*. Ta obup je Se tem večji, ker pušča nafta vlada jugoslovenski živeli na tržaških tleh br^z vsake z v fcčito In opore. Naši ljudje pričakujeta da bo jugoslovenaka vlada vsaj zdaj storila svojo dolžnost ter končno vendarle napravila pri Italijanski vladi korake, da ee prepr*"»Čijo nadrvljna fa-sistovska divjanja. Ako se to ne zgodi Kodo tržaški Slovenci prisiljeni zapustiti svoja oumjlšča in se izseliti. V tem neklu. ki ga imajo sedaj, jim ni več mogoče živeti! VELIKO NASE POSOJILO V AMERIKI. — d Beograd. £. septembra. Včeraj dopoldne je posetil mlnistr sk^a predsednika Pašića ameriški milinrder g. Fillon, ki ie ostal dalje Časa v kabinetu ministrskega predi scdniVa. Misli se, da s* je govorilo o velikem našem posojilu v Ame* riki. PRIPRAVE ZA SLOVESNI SPREJEM SLOVENSKIH KMETOV V SRBIJI. — Beograd. 9. septembra. (Iz* vimo) Centralni odbor zemljoradničkih zadrug v Beogradu ie po vsej Srbiji, posebno po važnejših krajih organiziral posebne odbore za čim slovesneiši sprejem slovenskih sa* mostojnih kmetov. IZ DRŽAVNE SLUŽBE IZPU. SCENI UČITELJI. — Beograd, 9. sept. (Izvir.) Ml* nistrstvo prosvete ie izdalo naredbo, glasom katere bodo iz državne službe odpuščeni vsi oni učite!!?, ki se niso hoteli priučiti državnega je« zka. FAKULTATIVNO CARINJENJE — d Beograd, 8. septembra. Včeraj je glavna direkcija carine iz. dala naredbo za fakultativno čari* nienje, to je da se v bodoče cartnie* nje ne bo izročalo samo posamnim špediterjem, temveč da bodo tudi tvrdke mogle zahtevati od carinarnic, da bodo tudi same urad* no po svoji dolžnosti ocenjevale blago. MADŽARSKA POŽIVLJA BIV SE OFICIRJE IZ BARANJE. — Beograd, 9. septembra. (Izv.) Madžarska vlada je pozvala vse nekdanje oficirje bivše avstroogr-ske armade, ki so doma v Baranji in drugih od Madžarov sedaj za* sedenih krajev, v Budimpešto, jih je tam takoj oborožila ter poslala v Zapadno Ogrsko k četam grofa Osztenhurga. Na meii so naše oh. lasti prijele dva mad/arska oficirja Pichlerja in Eggerja, ki sta derzer tirala iz te madžarske vojske. KONFLIKT ZARADI ZAPADNE OGRSKE. — d Dunej, 8. septembra. Du» najski kor. urad javlja: Po došlih poročilih so danes premočne tolpe ki so imele s seboj tudi kavalcrijo napdle orožniško postajo v Agcn-dorfu (Agfalva). Oro/niki so se mo« rali umakniti proti Mattersdorfu, — d Budimpešta, 8. septembra »A Nap« objavlja p**oklamaciio prebivalstva Zapadne Ogrske na vse narode sveta, v kateri zahteva naj plebiscit odloči o niihovi pripadnosti. Pripravljeni %o braniti svojo zemljo proti Avstriji. — d Budimpešta, 8. septembra Ententna demarša ne more biti zadnja beseda v vprašanju Zapadne Ogrske, akoravno se ena izmed velikih sil (Italija) drži neprijatelj* sko proti nam. Ni treba, da obupa« mo, zanašamo se na zgodovinsko ljubezen Francozov za svobodo in na ncizpremenljivi pravni čut An* filežev. — d Budimpešta, 8. septembra »Magvar Hirlap« veli, da ima madžarska vlada v vprašanju Zapadne Ogrske za seboj podporo vsega javnega mnenja. Listi protestirajo proti demarši zapadnih velesil, če? da odredbe o Zapadni Ogrski kršb jo nacionalno eksistenco Madžar« ske. POLITIČNI POLOŽAJ V NEMi CUL — d Berlin, 8. septembra. Mini* strski predsednik se je izjavil o političnem položaju: Prihodnji teden bo največje važnosti za nemško bodočnost. Nadeja se, da se bo v tem velikem momentu našel velik duh v nemškem narodu. Na mon« arhistično ureditev se v Nemčiji v doglednem času niti ne more mislb ti. 80 odstotkov nemškega prebivah stva, posebno delavski narod, ne želi nikakih izprememb. Cas ra višje sloje nikakor še ni prišel. Njihovo monarh i stično stremi ienje se bc razvilo v neslogi zaradi posamnih pretendantov. Padanie vrednosti marke je vzrok nov« drstfinie vsled česar se polavltaio stav!ce. V Berlinu se posebno bole prometne stavke. Pristojbine na železnicah se bodo zvišale za 30 odstotkov, dasi* ravno so se že mesca junija povišale za 50 odstotkov. LJiWnsHti porota. Uboj v Le«rah pri »Katrinekn«. Dne 3. fulija ponoči se je izvršil v T^escah ri Rad o vi i ci na Grorenjskem dogodek, ki kaže, da je med nagimi fanti go vedno veliko podivjanosti in surovosti. Na sv. Petra dan se fe spri France Kunci?, sin posestnika In soda-vičarja, z domačim fantom Flori Janom Muh?jom In njepovim bratranesro Mer-£olom. Mulej se je hote! na vsak način maščevati In jo pridobil za napad tudi Meršola. Na nedeljo zvečer sta pripravila napad. Počakala sta Kuneiea v Kntrinekovi arostilni. kamor je on redno zabijal. Pripravila sta si dva kola, ki sta ju Izruvala iz plota ob cesti. Ko fe Kančič vstopil v gostilniško kuhi- njo, jo sel Mulcj takoj v ve/o, kjer ga i** \idel goatilaiearjev sin. da ie oJprl nož in odprtega vtakil v žep. K so svarili, da ima Aiulcj nui. Kunčie* Ma v goaUlni vzela v varstvo Pernui in Valant, ol toženca pa ata lako] začela napadati, Cez dobro uro e* j* zmuznil KunČiČ iz •"»bo in pobegnil proti domu. Obtolenca sbi lakoj ; lani-* la za n im in napadel sra |e Mer Šol s kolom, Mulej pa ? nožem. lal na i« tri glol^oko rano, osobito smrtna je bila rr.na na vratu, kjer Jo bila prerezana >.ila odvodnica, vsled fltiaar Je nastopila smrt Kunčic s^ je ] rivlekel do vrat Katrinekove gostilne, kier Je odgnal« lici goettlničarko Bedvika Vrhunčava aadnjoga napadalca, kl je umiraje* čega hotel ia prote]'c'i. Se enkrat j*o Kunčič vstal, zaklical; >3 ir!c naprav vil tri korake, pauol in Izdihnil. — Ob-tof.rmi Mulej pr'.r.na, jo -.i; Kun- Siea z nožem, vendar pa trdi, da ga ja udaril Kunčie' s steklenico po glavi ia ga omotll t*ko, da ne re red, knj e delal. MorJ-d pa prizniva, da jo udaril Kunići a kolom, tle da li braJh ranca Mulrt> ubranil K ti: -i. — nat je stavil porotnikom dre vr>r*"a, za Iferlola na vpraianjo glede t^zke telesne \ < ^kodbo, — Zn.''-vorni^tvo predlaga Is dva dodatni vprašanji In ticer gleda đulevne ima*« denosti pri ^Tuleju, pri obeh glada cib>-l-rnjia. — Porotno sodišče jo raa od za-govomi^tva stavljena dodatna rprs> fanja zavrnilo. — Por tnlki so TJnion< v četrtek zvečer crn skoraj nov površnik za starega z monoffra* mom D. I. Dotični k so pr"*i. da odda zamenjan površnik v pisarni Žitnega zavoda, Erekov tr« 10, kjor doLi svojega, i Glavni urednik: Ra^to PustoslemSek. Odgovorni urednik: Ivan Podr?al. jfteblirana soba se išče za dve gospodični. Ponudbe na u-'avo Slov. Naroda. 6391 Kompanjon se išče vsled povečanja d bro idočega podjetja r glsvnico 150 000 do COO.O 0 K. Ponudbe pod „Dobro naložena glavnica" r>a og asni zavod Ivo SuSnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 6412 Uzdu Seat (Tor.no) 26 HP, v najboljšem stanju, se ceno proda pri P. ŠKafar, Ljubljana, Rimska c 11. Ugodna kupna prilika! Leno posestvo na deželi z okoli 60 oralov z-mije, od te je skoraj 20 oralov goida in s primernim pravom za pašo se proda. Posestvo i bsega dve posestvi, lepo na i.ovo zidano hiSo, prav dobre hleve in gospodarska po-s|opja. ter se nahaja v Durnbachu, ob-^»na Mozeli. Vsa po lopja so krita z °P*ko; eozd ni izsenan. Pojasnila daje lastnik Ivan Meierie v Durnbachu št. 9. sk Karel Kresse v Livoldu St. 4. 6428 Knjigovodja Išče popoldanskega deia od 3. urt nadalje. Naslov rri upravi SL Naroda. f400 Vilo ni Glinah št. 1 ob TržaSkI cesti eno^ružtnska. z velildm vrtom, ae proda. Več se izve istotam pr lastniku Tribuč. 63:-^: Sprejme se dobro izurjen« prodajalka in knjlgovod-kinja za krojaiko nakupovalno diu§tvo v Ljuhijani. Nastop iluJbe 15. aept. 1921. Ponudbe t apr čevali iu zahtevami na nas'ov Ivan Kersnič, načelnik kroJBike zadruge, Realjeva cesta 1, L nadstropje det no. d382 vs Preporuča 2a gosnudu klobučare razne Stumfe, vrpce kao I sav klobučarski pribor uz jeftinu cijenu gg. trgovci 1 Btodiltloe dobivaju Seilre ns veliko vrlo Jeftino ux dnevne cijena. Brza i aol'dna posluga. 5365 Spalasi košara za dr.jcnca se kopi. Ponudbe poc! „Spa!na košara 6413" na upravni$tvo Slov. Naroda. 6413 Trgovski sotrudniii meSane atr^ke, a*da| pri orožnlitvu, '2f> let »tar, ve$č slovenskoj« in BcmSkfgi jezika, ifiče službe s I. dec. 1921. Gre tudi na Hrvatsko. Ponuibe pod »Trgovski sotrudnik 6423* na upravo Slov. Na-rodn. 6427 Tovorna kartonaže In pcplrne industrije 6 ima razstavljene svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu paviljon E/5. 6402 Termalna kopel (Kreuzthermalbad) se proda za 6000 K. Nsslov pove uprava Slov. Naroda. 6401 Tovorni avto ,.Fiat" 38 PH, 1000 zabojev 560X400 X<00, 2500 zabojev 425X^25X200, stnvbinski les raznih vrst vslrd preureditve zelo ugodno naprodaj. Naslov pri Aloma Company d. z o. z. Kongresni trg 3. oiiroma ..Ljubljanski veliki semenj'' Paviljon E gtev. 2, 6406 Spreime se 7% takoj učenka za trgovino z galai.te-rtjo in manufakturo. Ponudbe pismeno na naslov: Janko Koschitr, Kamnik. 6403 Iho Grobeloik porotna 7. »Mra 1921 I ilOTtDiorailet M\mi ! Hiša no Gllncoh 37 ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pripravna za vsako obrt, te proda. Več ae Izve pri lastniku Tribuč. 6396 Mecesnovo pohištvo za spalnico in jedilnico, popolnoma novo se prav ceno preda. Rimska cesta Stev. 16. — Prelesnik. 6409 je napredaj: parni lokomobll 6 HP, prevozlj.v, pripraven za kmetijstvo, obrt, aH industrijo. Pojasnila daje A Gastl v Stebnu, p. Mallestig na Koroškem. 6393 France Rifelj poštni računski uradnik Mini liftu roj. Dimlc postna uradnica parolena Ljubljana, 8. secira 1921. Proda se fotosrrafi*nI aparat 13-uprava Slov. Nar da. 18. Naslov rnve dobro ohranjeno motorno ko'o s priklopnim vozom znamke ,.Indian** Na. slov pove uprava Slov. Nareda. fc40g Lepo^mBuTirlno^oBo s poscbrlm vhodom, v sr?d!nl mesta, odstopim doti^nemu , ki mi preskrbi priprost prostor za delavrrco na ka\era večjem dvoriiču v rrc^tu Cenj ponnibe nod .Pr pravno 6404' na upravo S' v. Naroda. C404 Pavel Pi n tar kr. caiinski ievi;or Rezi PIntar m M učiteljica P0I3JM hm M. Bistrica 5. septembra 1921« 8D UU 0 U4 Popoidonsl^i dela £če perfektna stenograflnja i* strojepiska. Sprejme vsako p Is. delo. Naslov pove uprava SI. Naroda. 6398 Devetletna deklica ki oblikuje drugi razred, ae odda v oskrbo k dobrim ljudem. Bila bi mala opora gospodinji, ktr je vajena vseh domačih del. Plača po dogovora. Naslov pove uprava SI. Nareda. €356 1 Potrti neizmerne bolesti javljamo, da nas je za vedno zapustil naš is-krenolj ubijeni, najmlajši sinko, dobri bratec Proda ae bRa V sradini mesta, prta ravne klati za trgovieo, obenem takoj prosto stanovanje za kud ca. Naslov pri upravi SI. Naroda. 6304 Učenca lil Pogreb se vrši v soboto dne 10. t. m. ob 4. pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Križu. IJBtfjaa, 9- sept. 1921. Zalnlsu ostali zdravega in močnega s potrebno šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine, takoj s prej ms pod ugodnimi pogoji trg. firma J. Kusian. Kranj /Oo-renjsko). 0386 Zahvala. Za sočutja, ki so nam bila izražena ob Izgubi naše nepozabne .-rt Ei iii ^. se presrčno zahvaljujemo. Iskrena zahvala vsem, ki so jo tolažili ob Času njene bolezni, darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so jo spremili k zadnjem počitku. 9. sept. 1921. Zalajati ostafl. sa IMUN UN, IU1CBUIC IH BUUS1USBS Paviljon , vseh vrst, od preprostih bo najfinejših izdeluje in ima vedno v zalogi tvrdka tovarna za žimo JOSi g^fflllflC tovarn za žimo Str*£ž:šfi@ pri Kesniu (Siovenifa). Moderne tvorniike opreme, stroji in orodja. Glavni zastopnik d. d G. ROTH WIEN m. MOTORJI na bencin, tencol m plin. Kompletne naprave za sesalni plin. Zalega baaoioorlli motorjev, motorjev na sesalni plin In motornih kroiaih žag. Prodajna pisarna: Zagret*, Nikoličeva uL 8. - Tel. 2-26. Delavnica in skladišče: Zagreb, Bulica 45. — Tel. 25-45. Telegrami; MATIMEX Zagreb. 6149 zi p. n. trr- ima v zaloH L'tsb-JjansUa Lo«/ ero«1&Iaa drai'i i. L uhPets?, h si»'eiaova 18. ti a rraiim vrtom, v blilml mesta, in njiva v Sliki, je na prodal. Kupec dobi takoj ;><-uvese na sv. Petra c^sti 6 na dvorišča. za obleko in liKanie, rltaic? hrez In s korenine, z- bos n aialke,konj*ke,omels, ssotvo? (SfajO. !*e\!;arsko p*ej o p ir°-ro<*4 14 DoVoto, veletrgovina Ljuh'jana, sv lakoba v% 9 ¥ ~M bičeuniftl z prove koprive in razni biči v na zalogi. OS« UALD DOBEIC, ve!e-trge^ina, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. HM Cigaretni papir, pisemski in stekleni fgias\ strVnire, i tročje lesslka, firr^ate in usnjate ve* talke, glavnike, čistilo (kremah ličilo, '. r.i u?n,e, pralno In toaletno v. lo, fine svece ter ruzr.o «7« artterljo nudi ■ > ssjsii 'l! eensh ve'etrpovina CITAT D DCEEIC, Ljabllana, JrUoba trg G. 6077 i ^rfjror".: BCrtJskOj koS^nljalao bla^o Irs vsakovrstno iganfo t. - j i — — — Točna pos^ežbaj Dtsojsvl; G i< E L 1 Č. Telefon interurban 5L 246. Xc!2?evalta ceHrk*l car Zastopano sa Ljubijas. velis^mi!, paviljon H 272. 83 Pri tel Prill najnanfsvs al. občin, dva sva prevzel 28 celo Slovenijo prodajo obceznanih ' M (solatne) tov. Mirko B«iil&a Iz Zagreba katere dobaviva po naročila v 8 dneh ter se priporočava za nakup vse druge železni nt, katero da jeva viled preselitve po jako znižanih cenah. ZALTA & ŽILIC triiiiu z felemii 1 LloliljžBi. 4 se 15če aMtoll slovenske ali nemSke narodnosti na večje posestvo za stalno prebivanje in r; »fckvaja, katera odpotuje takoj Z dotično obiteljo tja. Vpraša se do nedelje: H'tel Union soba 68, od 12-2 ure pop. ali pri Anonč. zav. Drago Beseljak & drug, Sodna ul. 5. 6367 iaj^oljše in najcenejše peci ter itedilnl&e izdeluje tvrdka Vič II H. ClCf tjibljaaa, Oosnosvetska cesta 6 at i r 1 W;en — Turlu s^-et^sakl »rostor paviljon S 65. I iožeR« UoMIifflB, iMni. 11,12l8l.0itsfiili.l6l) J\d\ ml prvovrstnih rabljsrJ? svtomsbilov m prodaj. mas n potrebščine p ri p oroča kan 011; Prešernova ulica 7. Ljubljana* Frea škofija št. 3. priporoča Ungarjeva ulics mkneno, manufakta*no tn pleteoo blago. — Prodaja na debelo In na drobno Ur.*an2wlj3nO Ista 13S9. eaf ^ * 9 BaP^ ■ J nI f Mu TRŽIČ (SEoveniia). H miPnl ti Si ' Minuli io dolenjska mi Glavna pisarna m zaloga na debelo in drobno t LJUBLAJaNA, Breg 20. Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke h lak-, boks-, Ševro-usnja In drugega materijala. Ns|»odam«lie ofcUket KalaoUasiaiiil IsdaUtJI Poselite našo razstavo na velesemnUi. i Bssaasi ia!sBS«*8w*^sasaBMSMftđiftsnsaaa * saai a 1 .1 h rz •*- !i! !* s? vcšc, tast vske tn deSke, mfkadn, rapJane, •'. k^uhe, Irhilne hla'e, speolfa-v ot>oa1ufe aliloStak jkoalsi f% »i , k?? S) '• d • kop.ftrkeijo od na princ stejlega »M VBiBa t^0 RajttatjtsfS krca v najboljši Izdelavi kr sukno, hSačsvino in podloge nabav' 4; najceneje edino lm pri a •• 1 • nbfiipsi rl e najctntjt sa •11 •■• (Fron Dercnda) ifn%l?Knr, ?! n^^s'ia c^«ta 8 — Telefon It. 31S. ViSelttžeree CJ i^ljaficko 3-5 Vioronega veleacj.na. Paviljon E, cdslslok a1.««. 52. C'' q "PUR d, a. prei lil tcT2rno csi»* 1 La usnjatih !zdalkov Sr"I IJnUSJana Vrhafka Gesti a na psama: LjuĐl]t:ta, Sy. Para o*3ia 83. Tslatoa 52i. I. InđusirTa anajak A. Vsgetebiino ("resloatro eno usnje). 1. kraun* r.;a.e, crne In ch-gr n, ter za maiit.ve !n s:re!ie. 2. kioai, 3. tele. n.-, 4. o.fine in ^ 01 ne a) mazaiie. rujave in i r e. b- rar\a:ie zn mo' j* ia t^pte ranje ia k ►»lekcijo, 5. Vaoho:tos ■) zs |j. tiela\t» aokoleailc, barvane sil naravne b) Tj izdelavo noeeaieinih *oc) za !z-olivo ran? muijata k nfekcij*. 6. Svl-njSno (speciattteta) a.) za U\o jaha.no pfen: >, barvano ali n.ravno, b) xa ko,-*» saobttlja in sjala iteiljsko kon te cijo(pur e f.nna's,^ortefeunesin knjl* gOVCit 7 Podplati, a) Trovltleu« krsslostT«l«i podpisa, b) Vacb«. 8. Croti^onl ia taJe a,o transmisdj-»k h je • r1'. 'v b) iira>tustro}enj. S. Gb?e>m* w»'«jo. l.Bcx-calf črno in 2. Chivrti .1. 3. Chs rette, I C r •> ua»^j<; za izj«lav« BJSaaSBSts : -Of. r\ C r»m mn c za ldelavo ermi . C. G-i*i^ uanj« za ^ri.vv- t vt-/ .t; n iivi ni h jtrmeiičlcov. D. La»b usrtjo. L Bos eali, 1 Cds*s***X. II. 2ndKoh*']a rr.ii£^k la^cikcf. A. C«rJj«rslsl Izdalkla t,Čevlji ea sttapac, '1. ct\> , za radnike. 3. Čevlji za poit in sog met, 4. črti\i ^>0 vojaškem ■•li-rcu, S. ».-ri'.-'r. B. K - n?»!i*ija now. 1. SpcJi&lai 2. brasLov tlroi^ 3. ehr ms'roi, 4. jermene! sa llvan)« In v za kinsnusi]ikihHvssaaov.0 Kan fske a tn: Onkoienice (gamitc nogu- metr.s ij^e, toro c«, port fe«!i#* Itd. k •ij .>t.,j.g« r lir.»m in lak u?n s, Mh biDimki, sporuu pasovi Ud. tiioa usb*£a. 67 06 Stev. 202 SLOVENSKI NAROD*, dne 10. septembra 1S20 Str a.: 7 Modlstko sprejme takoj Ivaaki Siegn&r Ljubljana, Rimska cesta 10. 6350 Svetli premog prvovrsten, primeren za industrijo, domačo n kovaško uporabo, dobavlia na vagone, mešani, kosovec, kocke orehov ec in zdrob, po nizki ceni. FonuJbe pod .Svetli premog 6253 na npr. Hsta. slovansk anka D©Sn. glavn. K 200,009*000'— Centrala v Osijeku. Rezerve K 5O.000.C00 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica ši. RuiiiiiB in prodaja devize in valute naikulantnBi^. 2 Obrosrale »loga »a hranilne knHiloe la na ^ nčl račtin no raivIsU ebraat&l meri. i-----— H ti. Jft" nzsiavl]a no iiafilj. wlR8lfflD paviljon H Jteu. 7 7~ Tovarna stoiov in lesnih izdelkov Ijnblj&ca, Sodna eS. 11. Talofon (interarb.) 461. Stoli in mize v porabi na velikem semniu samem ter različnih pivovarniških in kavarniških paviljonih. Informacije pri Žu*e*i. se]ems?it prostor £ §5. 6317 I. Mm zieiEi Moderne tovarniške opreme, stroji in orodje. Generalni zastopnik prvovrstnih tovarn, stroji orodja za obdelavo k. *sn. Zaloga vseh \rst strojev za obdelavo kovin in pločevine ..i orodja. Prodajni biro: Zagreb, Nikolićeva nI. 8. — Telefon 2-26. Delavnica in skladišče: Zagreb B-ulica 45. — Telefon 25-45. Brzojavi: Matimez Zagreb. kislin se sprejme dežele aa trgovino, ki se r nekoliko v iivanju. Hrana In atanovanje v hiii. Naslov pove uprava Si Naroaa. 6364 tapnl nrad v AđI •licih pri Črnomlja proda klavir tvrdke C. Slepiaa, VVien. raagUŠen. Cena po dogovoru. 6373 iM trgovski pomolili liče elulbe v trgovini z meianlm blagom, najrajši na deteti. Naslov nove uprav. Slov. Naroda. 6 53 fl^sfsrelia sscjlarssa dsIscGlca jp[ •© 9_f| sedlarsfoo & JUBL1HRH, Dccislska cesta priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine. DELO %OUOH3. CENE ZMERNE. Prvovrstna skoraj nova ter mlatilui itroj se ecao proda. O. Žužek, L'ubijana, Sodna ul. 11 (telefon interurb. 461.) 6316 Iščem vioičflTja srednie s aro«:ti, oženi en<-ga, z dobrimi priporočili, za vinograd v Letovaniču krai Siska, Kađko ; r ker, trgovac, Stsa' , Efir.mk . 58\2 Pohištvo boljše \TSte ter navadno iz trdega in mehkega lesa, nudim po iako ugodnih centh. Ivan And'ovic, Kolizei, Go'oo-svetska cesta, pritličje, vrsta 38. !>« po 633 d vira tO za opeko (paternoster), nov ali rabljea, žerjav (gran'k\ stroj za mešanje beto ia, kaKor tudi drugo stavbinsko orodje. Drlo dobi tudi več pokladakev narketa. Ponudbe na Ivan Prlraoaic, Beograd, Bltoljska 6. 6300 Službo občinskega tajnika razpisuje mestna občina Kočevje. Proftnje je vlagati do 1. oktobra t L Plača po dogovoru- 6370 Sprejme se prodajalka i večletno prakso v trgov!no i mešanim blagom, starost 26 do 30 let, popolna oakioa v hiši, zahtevo plače navesti Ponudbo naf se polije Makao Kopitar, trgovec, Cetknica, Notrai jsko. 6248 polkritega gninijevca (Gummiradler) go-s poslu ti sani. f nih ln navadnih konjskih oprem, komatov, bičev, damskega led a voznih plaht, brizeatnlce za požar Itd. to v nedeljo, dne 11. t. m. pri gdč. Klum Nivlce pri Radečah (okoii 40 minut < d postaje Zidani most) ob 2. pop. 633-1 Heroina zato^ba je pričela z izd.i?-> prevodov Ji. Verneovl potovalni romani 10 mladi::: v budo, odraslem v lahko ubava la poduk. I. iveeelc obsega e??S Mols^er Caharil „Drama « rs- " ki staneta broširani 15 K, varani K 20« 52 v Narodni kn'ignrnl v fcfaaljaafl nova nI. sto v. 7. B n n ■ ■ B BBEIRDB lft«i a B B I B I B B B .nos?}' e ln pisemski rstne drage tiskovine Ć3 89 aa e;a M aaf fafnf^ r- are Harauiia sprejela tuđ! Jtotrnđn fcn* preje A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o* z. Skladišče*. Noyisad. Brzojavi: Merski, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi firnež- Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. I ,MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL*. Hnoleum lak za l pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL< Brunoline. Ceniki sa mlasno ne razpošHJafo! Strojnik (fflajlljst) z izpričevali, ki je tudi izvežban v popravilu strojev za izdelovanje lesa se vzame s 1. oktobrom v stalno službo. Ponudbe na Vinko Augustin, parna ža ga v Št. Jurju ob juž. železnici i*3 Ljubljanski veliki semenj prodaj: dva starinska stola, slike, karnise, zastori, dvojna odeja, boa in muf, obleke za ženske, frak, svetilka za petrolej in drago. Vsak dan od 1. do 5. popoldne. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6363 Imam na drobno v zalogi večjo množino od SH&'-'s':,) 450—600 K. KARL PRILOG, Uubijana, Stari trg ši 12 da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz po našem posredovanju potom kr. poirno-čekovnega urada. Parite, da boste naznsnOl poifljatelja natančni znesoU, ste ga apreieli, in dan, ko Vam je bil Izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprtje-ru denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja prt nas ter po poštah Vas to prosimo. Enaka rritožbe ao se ro strog! preiskavi dosedsj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljud e, ki poaebno sorodnikom radi rr:krWa:o sprejem coslaneja denarja, čel. bo raje še M poslal, ker bo mirlil, da smo v potrebi. V resnei ca dosežejo naspro-3 tno. Ko se po ofxijelni preiskavi po.*i!;ate! prepriča, da je bi! denar I pravilno izrbčan, izgubi spoštovanje in aaupanjc ter mnrgokrat dolgo ^ t aja, preino se odloČi prslati z pet kaki d-nT. K^nečno se obračamo ie na one rojake in rojakinje, ki vsled i malomarnega poslovanja nekaterih posredo?3-cev čakajo po več m?« § I M Največja jugoslov. tekstilna tvornica v Mariboru, Ruška cesta 45t izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke, šport in perilo. — Naročite takoj. Vsako koiiCino. — Samo na debelo. TetraStal oddelek Beograd gradi elektr. centrale, dobavlja vse stroje. Oglejte si paviljon E stojnica S3 in 4d. (it it nr--.'—r.- cev na poslani denar, da priporočajo svoj;m sorodnikom v Ameriki pošiljat' d?nar potom naše banKe. To'na postrežba — to je vedno bila in bo ostalo na5e geslo. 7iiE^m %m$m st??te mm 82 Gort'.er,*t Strgat Ka^r T e orod;a I f| armature ; H v Beograd«. Cri«5»! o€đe?9^.! \rV ^ee ban'no pojtie; sprejema hmnilne vlofe z odp vedjo in brez nje, otvorja Ukoče račune na podlagi b!*£a Jn prvovrstni fr£nv kih menic, knpuje ln prod»ja vse I vrste valut, effktov in rtevir B^agtvnl nrt*!?'«'-1 ima v zalo i %\ In prodaja samo na v»llUo: vse vri'" t kllnčmvntcairstrega b'.«ga, kl i učavn'Č* ; matefljal za gradnje, vse vrste pocinkano in cino p očevino, od medk cevi za vodovod, jc^'-^ es vothi vrm«ti osi, jeklena fn lesna lica, kdb!nj?sko Zeleino posodj* *olinj»"ensko blif^, vse vnte vijek iv. rv> .edelski stroji In orodje, guma Den^op za avtomobile, konjak ot tina1"1 Francoski .MART?! .\ .HCNESSV ^PRAPtN* «odo Kanatik ličje prfma pTAMATAVA* vse po originalnim tormških cen^h. Prodaje izvirno pl-zenj^ko pivo is slovite plzenjske rivo- 11111% UnbHana ioMSšMa pisarna v tovarni Kersic. Ixvri9]e! vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železo-betonske gr;idbc, vodne ^radbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sii, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. Posebnosti nadega prolvzoda: Leseni polnostcnski nosilci z velikimi razponi, lesena in komb'novana skladišča, tvomisko izdelovanje zložljivih stanovanjsku hiiic. Rolarski oddelek« Izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, sainokohiic ud. PiOiava?a !a raipsšija na deUt»!oi ra*ne vrst« iavlfav za oireka ^ j dekleta, aaUiMal*«, ženske, raoike, preproste la lise kavovestl; sa delavoe se posebao močno izdelani. Šolvl P3 csal brez konkiireiic v, Oddelek xs r l^^'ori'B^o robo na debelo: pletene 6ipke, sukno, veziva, rt^.s čevljarske potrabioine. obedso pripravo, šolske potrebičine, krtače itd. itd. 22YOZ ZO&20lrei3C8a7a ro POZOR! na pavnjoi^f7 prostor št. 2X9 kjer rnzst • i vi t vr< Ika THE R E X COa, LJUBLJANA najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat OPALO@^HP in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj U N D E ^ ^ < Ne samaettte artlsao, si ta dva pUaratika nrteeaaotta aala4i?t! 1 "........~— -------— —- priporoča svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 6030 Parketne deščice v vsaki množini hrastove ali bukove dobavlja in poklada v mesta la ne deftell Anion BokaB. Ljubljana Slomškova nI- 10. Telefon in!. S27. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, hobljanje ln likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno- Josip Hregar oble si ven o prelsknionl mestni tesarski t*e'3ter. Cesta na Kodeljevo stav, 2» = LJUBLJANA = izvrSuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer \cdna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena Ostrešja, balkone, verande, vrtne utice ter razna vrtna arhitehton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. Strešno lepenko ima v i*i g'; najceneje Jos. B. PUH Ljubil Oradaika nI. 3. Toloton Sta. leee ae mešalna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pe marir stanovanje z opravo ali brea oprave proti zrlo dobri najem nini Ponudbe na postni prodal it. i a. 4<0S saasaBBBaBBBassaaaaBasasfiKSffi^?r.i Hiša v Uublja Selenbnrgora nI. It« 6. ae preda. Poleg hiše je veliko stavbiŠČe. Natančeje se poizve v tovarni V. Scagnetti, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico 16. (za državnim kolodvorom). 6120 Ivan Zabotnlk, mestni tesarski mojster, LJubljana« Dnna|ska eeata 4$. — Telefon štev. 379. Vs »Vorrstna tesarska dela, kakor: modeme lesene stavbe, ostreiia za palače hite, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pa viljoni, verande, lesene ograje, itd. Grad b a lasem I h mostov, Jazov In mlinov. Parna žaga, tovarna furnirja. jPls. SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE u LiuMind, nasproti imm kolodvora. Rupujo In proda;a do^rize In valuta po aajugodnafsns dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Pro-v, - vzenaa vse bančne posle. , . _ »n št. 3. Telefon št 3. mehanična orvarna - tertlalca - predilnica Aoton šiikim H - Gupljs Centrala Grosnplje Telefon Oresasl'e 1 razstavlja svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon E štev. 39. katerega obisk uljudno priporoča. 6166 i I trgovci s klobuKI! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe ve' inie klobuk?. Frasjo Csrar, tovarnar v Stobo, pošta T- t&žaJs. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domž:j!e. Cene primerno nizke, nostrežba točna, &a vcls . i. > ^fafo v paviljona E. štev. 41, ki ' li^vejil v -ref, Bj S&r Vs«* s d b O Unbljs^a, Polic«s ta c. 8 se priporoča cen], občlmtva za hvrsevaaje vsakovrstnih kleparskih in vodovjdiiih instalaciV:iH d?! :?r za po! krivaaje streh. Vsa stavbieska in klepsrsfc* de'', v priiaaao solidni izvršitvi. Proračun brezplačno ia po«; fae presto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta embalaža kakor fconve za flruef, olje, bencin, doze za bar* ve. kaselte in koaaei rt. .1 c - Več rabljenih tfrafeolcs, fiinalnlli aito-ieii ta Dtreik!li Mztckes Uu-6048 sa ljudske srednje šole, na rrzpolago v vsaki množini. Priznano najboljši izdelki is besegss, finega papirja in mo- cn ih ovitkov- Ljubljana, Frančiškanska ulica B. Najnižje cene! Zshfevaite cenik! Točna postrežba! gg£T Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4. ~»*nj ti u s t 1 I J I s Ljiivllona, Gosposka ulica itev. J m prossvaja vi ve n m m vseh vrst. Prodaja na debelo m drobno Prvovrstni kroj! Solidno delo! Izvanredno nizke cene! Na Ljubljanskem velikem somn|n: paviljon E, oda. 54 Hi Mi Hlona saJR is mwi v Ljnbljan* pri ivrćJd ' rica Hubad roi. Dolenr Llabllasa, Eilšerjava niica št. 5, a v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren \ solidnih in zmernih cenah. v dobrem stanu se ceno proda, bičana, Kailovska cesta 4. ^j2sjz£k;x mm fastni razstavni pavilicn na tjnbli. velik?« s-zmnja 3—12. sept 1921. Atelie Helios feličan Bešter. Mnnilnn tista 5. LJUHL —— Izdelale moderne slike ▼ vsaki velikosti. Mili ~ za str pe in stene izdelujem z najmo-dtmejiimi stroji ter dobavljam takoj v vsikl mno'lnl najceneje Jos. R. Puh, Uubljana, Gr»d«;ka .1. 92. Telefon 51S VA"^ r«'nT Dvokoleja, Utrditi vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatika ^?JSi F. Baflel, Ljubljani. Stari trg 28. fttt kolrsa, otrolkt vosickl, iivalni ln razni stroji v popravo. Mehaeieaa delavnice. KarlovSka cesta 4. 6047 Medvode ribuna" tossm* dvokolss in otroških vozičkov, LfnUlIsiia, RsniRlia it; 4. ZinirAi il. 1. Priporoma sa papirna trgovina Združene papirnice Ikvče, c m delniška družila v Ljubljani, Telefon &t t-37 fLj^biJ-nr) B__. . ^ , Brzo/arh Papirnica Vevče Tadasna ce^L\iI apfralca v Vevfcah. Pošta s D. M. v Polja pri L-iibljanL Postaja ]nlae železnico t Zaleg. Papirnloe v VeTŽs?*. Paznica; tvorrl^a eelnlose fai lasov">.e v CorlSiflah Sa tvorci c 3 lesovino v Med^odahi Mese5ao oraisv^-an! o 100 vagonov raznih vrst *?a?tr]a! Papir Iz fleanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefim pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in panir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste cei lo e in navadni ovojni papir. sršena roda s veljavo od 1. |ianl|a 1^21. &3 Državna Iulezitisu Južna železnica Odhod Is Ljub. Prihod v Liub. Odhod le Ljubljane Ljubljana ki ima veiiko zalogo |{f| ffjj trgovske ia poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine kakor tudi lastno založništvo šolskih zvezkov »TABOR* ki se izdelujejo v knjigoveznici, M. Bivit, Si. Mri L 29 ki izdeluje tudi galanterijska dela. *§ IS proti Jesenicam • M . 12— . 18 84 , §34 preti tovjneata ira . 1718 . 23 18 . 7-40 proti Kamnita •Wt0 . uto . 18*58 . 7 10 z Jeecnic 1038 , > 3048 , ■ •IZ 83 . &-41 iz Nov. mesta 803 . H'13 . 30*20 . §39 iz Karrr v* 13 - . s 17 30 . •12 16 . 0*40 proil Dsncju, brz. 5'! 8 . M.'.ribrvru (Zagreba) «■17 „ Zid. mostu. S. 0. E. 6 40 . Mariboru, mei. i 1 35 . Duna'u, brz. I2-0* . D:tlvu (Zagrebu) 14-20 . Zidanemu mostu 15 5S Zid. m. (Zagrebu) br2. 17 35 . Mariboru (Zag:cbj) 2S 55 , Duna.u Zagrebu) 041 proii Trstu, S O.E. praga ima redno z>e?o i goreniskimi vlaki (lazun aeUeijsKega izlet-niilcega vUks). 9 VeeJje samo oa nedeijak la eraznikih. 5-27 550 11*55 14-25 1731 17 59 brz. brz. Rakeku Trstu, trs. 740 na Vrhniko 13 18 , 19 23 . 2210 , ob red. i:i praz. Prihod v LJubljano 0-20 z Zid. m. (Zagreba) S. 0. r. 9v3 . Dunaja (Zagreba) 503 . . brz 7 31 . Z:danepa mosta 10 41 iz Spaja (Zagreba II2? i Zidanega mosta, brz. 14-93 . Dunaja (Zagreba) 17 01 . Dunaja (Zagreba), brz. 20 30 la Maribora, meS. 2140 . Sp.ija (Zagreba) 0 05 iz Trsta, brz. 8 «4 , . S. 0. E. 7 22 , Rakeka 10-5 , Trsta 10 59 , , brz. IVU . . . 21 52 , . z Vrhnike 10 20 . 17 M . 21 15 . . ob ned in pra? Sassa s ftegtsko SlaUao. Od 6. talija do L oktobra 1031 i^ata leto,Bke sezone • RoBo2ki S aiia, bodo ustavljali brzovlskl na postaji Grobe!«* Odhod ^jabljane o. 1135 prlh ,d J.^^-^tJjjTO^ Grobelneta ob 16. prihod v Rogaško Sl.tlr.o ob 17. Odhod «z R-?jIk»- Rl9>.!ne 13 3i, p.'HlOd V »ObtiM Odhod Iz Grobalnega v Ljubliano 14 5', pri^o.i v L .. vi;- > ^'j ' t''0'._____ iouarna pletenin in tkanin JOSIP KDHC in komp., Ljubljanu, Poljanski nasip stei Izdeluje berlinske rute, volnene rasel -rute, fantazijske rute, fantazijske šale, angleške športne lUeHl' eJJUbVt JU, šale in čepice, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglavne rute (Cachenez). Lastnina in tisk »Narodne tiskarne.«. £*> iuaetatni dol od^ovoron Valaaii* Kooitar. 8858 65