i«>MI tsci*d daflr ■ Sunday« «ud Hnlidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB I rvdnUki la opravaiikl prostori: NIT South Lawadala Ava. Off k« of Publication: 2067 South Lawadala Ava. Tola phone, Rockwoll 490« ^jTO—YEAR XXX lista Jo 94 00 u. im. m u- mmMk CHICAGO. ILL, PONDEIJRK. 1. NOVEMBRA (NOV. I). IM7 Um Act at Cmiiw of Mirth I. IStt__ Subscription |4.00 YoaHy STEV^—NUMBER tlS AccopUneo far attiling at special rat. of po.tnc« provided foe la>ction HQS, Act of Oct. 9. 19IT. auQ>ori«od on Juna 14. 1919. Spanski fašisti tepeni v bitki na guadalajarski fronti askok na lojalistične pozicije odbit na vaej črti ¡n fašisti ao ae morali umakniti z velikimi izgubami. Notranji minister naznanil premestitev sedeža vlade iz Valencije v Barcelono. Faai-itičnc bojne ladje blokirale obrežje lojalistič- ne Španije garfaye, Francija, 30. okt. — vlada je naznanila, da ¿bil naskok fašistov odbit na {miti pri Guadalajari, severno-„hodno od Madrida. Fašistične *te .«o bile vriene nazaj po vro-im spopadu, v katerem je bilo «t sto upornikov ubitih in ra- DCitih. Drugo vladno poročilo pravi, a *> lojalisti razdejali fašistič-m utrdbe v vseučiliški naselbi-■ upad no od Madrida. Istočae-a> go španske topniške baterije lombardirale fašistične pozicije npadno od Toleda. Madrid. 30. okt. Notranji ■inister Julian ZugSzagoitia je po radiu naznanil premestitev fetibke ljudske vlade iz Valen-ČK v Barcelono, največje špan-io mesto. Kot vzrok je ome-■1 potrebo po konsolidaciji vse aorožene sile, da se zagotovi snaga lojalistom v civilni vojni. Proces premestitve sedela rak iz Valencije v Barcelono jtie v teku. Vlada se je umakni» iz Madrida v Valencijo pral enim letom, ko so fašisti ■tvorili veliko ofenzivo na ma-fronti in je bilo mesto v smrnosti padca. .Notranji minister je dejal, da jr premestitev sedeša vlade v lircelono pozitiven dokaz soli-kmosti med vlado in Katalo-»>o Sklep o premestitvi ae-štu je bil sprejet na konferenci v Valenciji. katere so se ude-ktih španski premier dr. Juan fcfrin, Luis Companys, pred-adnik Katalonije, in drugi vlad-«i uradniki. imdsye, Francija, 30. okt — Veliki eževni nalivi so ustavili operacije v severno vzhod * Španiji, kjer so se uporniki pripravljali na ofenzivo, da odra*)') zvezo med Valencijo in fcm-iono. Poročila se glasijo, * w marali miličniki zapustiti jarke v distriktu Pina 0»r ko reki Ebro in Gal-*r> prestopili svoje bregove in * vuda poplavila nižine. P'Aodnji «režejo komunike ' zi med lojalistično Spa-*>" in Krancijo. Mednarodni med mestoma Puigcerda in pr Madame je voda uničila, ropii,^ ^ razdejale ceste, ki NO'» iz Francije v KaUlor.ijo. B.tk^ med miličniki in upor-P* nadaljujejo v bliiini Ma-•nd» l>,rniki ho porazili lo-I*1- M-ktorju Useri, na Juž-1 ••rani Madrida. L^- Malorka, 30. okt. — £Wimral Franciaco Fernan-n«' anil, da eo fašistične ladje blokirale obrede lo-"" Španije. Blokada je Napad na angleške čete v Šanghaju Junaški odpor kitajske« ga "'bataljona smrti" Domače Ruski poljedelski komisar odstavljen Nadaljnjih 52 oseb ustreljenih zaradi sabotaže Sanghaj, 1. nov. — Kitajski "bataljon smrti," ki je štiri dni vzdržal na svoji utrdbi v Cape-ju. se je včeraj umaknil v mednarodno naselbino med točo krogel. ki so jih sipale japonske strojnice. 377 kitajskih vojakov se je rešilo z begom, čez dvesto pa jih je bilo ubitih. Ti so ostali zvesti obljubi, da bodo branili utrdbo do smrti. Angleške čete so takoj razorožile kitajske vojake in jih internirale. "Bataljon smrti" je ostanek kitajske divizije, ki je branila Capej od izbruha sovražnosti do zadnje srede, ko je podlegla japonski vojni mašini. Sanghaj, 30. okt. — Angleške militaristične avtoritete so silno razkačene, ker so Japonci napadli angleško vojaško posadko v parku Jessfieldu v bližini mednarodne naselbine. Avtoritete pravijo, da *a fltt M premišljen, ker so se hoteli Japonci maščevati nad angleškim vojaštvom, ki je nekaj ur prej preprečilo izkrcanje novih japonskih čet v bliiini mednarodne naselbine. Trije angleški vojaki so bili ubiti v tem napadu, šest drugih pa je bilo ranjenih. Angleške avtoritete so takoj vložile protest pri poveljniku japonske armade na šang-hajski fronti. Japonski letalci bombardirajo kitajska mista v ozadju ftang-hajske fronte. Vrgli so veliko število bomb na Kunšan. Wu Na obttku Chicago. — John Korbar iz McKeesporta, Pa., se je mudil poldrugi mesec na obisku svojih prijateljev v Chicagu in North Chicagu, III. Chicago—Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so te dni obiskali: John Strah in Jane Crepinšek iz Mulberry ja, Kens., ter John in Mary Crepinšek is Newburga, Kens. Milwsuške novice Milwaukee.—Zadnje dni je v bolnišnici umrl Mihael Candek, star 65 let in rojen na Janezovem Brdu na Notranjskem. V Ameriki je bival 29 let in tu zapušča ieno, dva sinova in tri brate.—Dalje je v bolnišnici umrl rojak Anton Šuler, star 50 let in doma iz Spodnjega Dravograda na Koroškem. V Ameriki je bival 26 let in tu zapušča ženo in dva sinova.—Poroke: Frank Schneider, svoječasno kandidat za aldermans. in Selma Hansen (bodoči dom dvojice je v Fort Waynu, Ind., kjer je Schneider dobil alužbo knjigovodje pri neki tvrdkj); Frank Kokalj in Mary Medle.—V sosednjem Sheboyga-nu je umrl 73-letni Louis Hor-vatič, ki je bil rojen nekje na Hrvaškem in v Ameriki je živel 32 let. Veeti iz Minneeole V McKinley ju je sin rojaka prvo nagrado sa krompir na razstavi. Nagrada je vozni listek na razstavo v Chicagu, ki se vrši prihodnji mesec.—Javna knjižnica v Gilbertu je spet naročila mnogo slovenskih knjig za svoj slovenski oddelek. Dva nova grobova v Clevelandu Cleveland.—Po dolgi bolezni je te dni umrla Antonija Kri-stančič, stara 44 let in doma od Gorice. V Ameriki je bila 24 let in tu zapušča moža. sina in tri hčere.—Dalje je umrl pionir Monkva, J». okt—Mihajl Cer-nov, poljedelski komisar, je bil včeraj odstavljen.1 Centralni ek-sekutivni odbor sovjetske vlade je na mesto imenoval R. 1. Eik-heja. dosedanjega Jtajnika komunistične stranke v | Sibiriji. Vzrok, zakaj je bil Ceroov odstavljen, ni bil objavljen. Sovjetska sodišča so bila včeraj zaposlena s izrekanjem ob-aodb. Nadaljnjih 62 oseb je bilo obsojenih v smrt na obtožbo konträre vol ucionarnih aktivnosti in sabotaže. M. M. Lande, urednik Rdeče zvezde, uradnega glasila sovjetske armade, je bil tudi odstavljen. On je bil urednik glasila od I. 1930. Prve kritike proti Cernovu so bile objavljene v uradnem časopisju pred nekaj tedni. Izveatl-ja je obtožila komisarja nespo-aobnosti in zanemarjanja dolžnosti. Narijdá vodja kriti- TOKIO PRIPRAVLJEN NA MIROVNA POGAJANJA Japonaka ae boji intervencije aovjetske vlade Jalovo pričkanje zaradi Španije *olom pogajanj v Londonu "Američani se držijo starih tradicij" Anton Prinčič, star 75 let in ro- ------- T i jen v Crešnici pri Mokronogu na sih, Sungkiang tn Kašing. Bom- l>olenj|lketn klicu jr,,,g> obrežja, ki meji i^i nciJ0 Palma, največje ™*ntšr* ob Haleriških otokih, fašistična pomorska *ado španskega obrež-I* vtdr/ jj( K bojaft ladij. 1 ^ruh revolte V froncogkem Maroku , 4 i Maroko. 90. okt p*r»r*„ ite vojaške avtoritete I militarists kon- * "*«t¡h. kjer ao ae Arabe IJ '»nroaki nadvladL Izgre-r«' nacionalistične be so razdejsle več poslopij in ubile ter ranile čez dvesto nebo-jevnikov. Bitka ob meji Rusije in Mandžurije Sovjetske čete napadle japonsko stražo Tokio. 30. okt. — Japonsks časopisna agenturs Domei poroča o spopadu med sovjetskimi četami in japonsko stražo severnozapadno od Posieta. ob meji Rusije in Mandžurije. Sovjetske čete so obstreljevale stražo s strojnicami in jo prisilile na umik. Koliko moi je padlo v tej bitki, poročilo ne pove. Domei dalje javlja, da je 60 aovjetskih vojaških letalcev in tehnikov na poti proti Nan-kingu. Sovjetska vlada je nedavno poslala Kitajski veliko število letal, 70 strojnic. 30 tankov in IS topov. 40 let ln Žapušča sina in hčer. Smrt zavednega delavca Johnstoun, Pa.—V tukajšnji bolnišnici je 26 oktobra umrl Anton Zalnr iz bližnjega Lloy-della, atar 48 let in rojen v Uncu pri Rakeku. Pokopala ga je pljučnica in tu zapuM-a ieno, sina In brata. V Ameriki je bil 27 let in delal je v večjem delu v premogovnikih. Bil je zaveden delavec, ki je aovratil mlaCneže in sUrokopitnete. Bil je veteran svetovne vojne, v kateri je bil 18 mesecev^ Član je bil SSPZ. Berlin. 30. okt. 4- Alfred Ro-senberg. filozofski vodja nacij-ake stranke, je napadel Ameriko, "ker se trdovratno oklepa starih idealov 1n ife more razumeti razvoja nove dobe in gibanj." Roeenberg je guvoril na sestanku diplomatov, |»oro-čevalcev zunanjih listov in visokih nacijakih uradnikov. Njegov govor je bil odgovor ameriškim kritikom nacijskega gibanja. Dejal je. da te kritike izvirajo iz nerazumevanja svetovne zgodovine, "ki spaja dogodke in gibanja." Rosenberg je kot direktor zunanjega političnega urada na-cijske stranke oaebni Hitlerjev svetovalec o zunanjih zadevah. On je tudi urednik lista Voel-kiseher Beobachter, glavnega glasila nacijake stranke, in vodja Nemške kulturne organizacije. "Ako slišimo govore iz Ame-rike, ki kritizirsjo avtoritarij-ski sistem vlade, tedaj lahko povemo kritikom tega sistema, naj ¡»očistijo svojo hišo." je rekel Rosenberg "Pojasnijo naj, zakaj je v Ameriki še vedno ar-mada 12,000,000 brezposelnih delavcev in zakaj vlada ne stori nifotar, d« ublaži bedo med farmarji." Rosenberg je v avojem govoru napadal tudi Žide, komuni-ate, cerkve in kapitaliste. HM KITAJSKA ODKLONILA POGOJE Park. 30. okt. — Iz zaneeljl-vih virov je prišla veat. da eo viaoki japonski krogi že aeeta-vili pogoje, na katerih podlagi naj bi ae vršili razgovori glede končanja konflikta na Daljnem vzhodu. Ti ao augestirall, naj v tem konfliktu zainteresirane države, med temi tudi Amerika, pričnejo s razgovori glede sklenitve premirja. Do tega naj bi prišft» v nekaj tednih, pred nastopom ostre zime v nekaterih kitajskih provincah, kjer eo koncentrirane japonske četa. Vest poudarja, da bo Japon ska odobrila prijateljske raigo-vore o končanju konflikta. Ti naj bi se pričeli na konferenci devetih držav, podpisnic pogod be. ki garantira Kitajski nedotakljivost njenega osemija. Kon ferenca bo otvorjena 3. novem bra v Bruslju, Belgija. Glavna pogoja japonske vlade sta: Začasna japonska okupacija petih provinc v severni Kitajak in ustanovitev nevtralne c okrog Sanghaja. iz katere mora biti kitajsko vojaštvo izključe-no. Ta cona bi morala biti pod kontrolo japonske, ameriške angleške, francoeke in Italijan ake policijske sile iu ta naj b vrdržavala red. Tu (»ognja — pravijo prec stavljata stališče japonskih di plomatov v Evropi In najbrž tudi tokijske vlade. Kakšno je mnenje japonskih vojaških vo diteljev, še ni znano, znana pa je bojazen japonske mllitari stične klike pred sovjetsko vojaško intervencijo v prilog K tajski. Možnoat je. da bo Ru sija poslala svoje čete na K tajsko preko Mongolije. . Mirovna pogajanja naj bi se pričela istočasno v Toklju in Nankingu. Sugestija predvidu je rezgovore med poslanikom Anglije in Amerike ter japon skim zunanjim ministrom v To-kiju ter ameriškimi, angleškim in kitajskimi diplomati v Nan kingu. J«i»onsk!< ne bo reprezenti-rana na k»ndon. 90. okt. vlada je informirala rodni nevmeševalnl odbor, da ga ne 1.» več finančno (»odpirala. Ta <»dbor Je bil ustanovljen, da posreduje v akciji, ki naj bi Herrietova obsodi« fašisma Je končala civilno vojno v Španiji, bila tako oatr., da ao kritiki ta Moekva je nedavno sapretila, da koj komentirali njegova izvaja- bo izstopila is tegs odbora, ker nje kot pusiv, naj Francije na- j m Je prepričala, da ne bo Is-pove vojno fašiatičnim državam. | vršil poverjene mu naloge. Bojkotiranje japonske. Sredstvo proti ne- ga blaga v Avstraliji plodovitosti odkrito Ve« y »rit I Imp»» Melbourne, Atatrejfje. SS. okt. —AvatraUki avet delavskih in strokovnih unij je aprejel reao-lucljo, kl urgirá flane, naj boj-kotirajo japonske izdelke. Svet je dalje poivai vladne avtoritete, naj uatavijo isvos starega želez ja na Japonske In prekliče Jo koncesije glede eksploatarije rudnikov v Vampi, sapednem de. Iu Av.trallje, ki m Mle dane ja-pon.kim operatorjem. Chicago, SO okt.—Kako Je bita jalovoet (»rtih moških in treh trnsk odpravljena s rabo treh hormonov—notranjih ileznlh is-vtečkov—j« bilo pojasnjeno na včerajšnji seji Ameriškega kolegija kirurgov. Dr. N. J. tlerkel. /lan Rush MrdicaJ kolegija, je dejal, da ao bili eksperimenti eapešni Hormoni, ki odpravijo Jalovost m Jih dobivajo od nosnih šenak, a# «e na trga. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTKNMENT GLASILO IM LASTNINA IM>VBNIU MABODMB PODPORNI JEDNOTO ai amé pwkU+iá kr Sto»««a NwttiilM ra ¿Srutera Arte»« (toma Chl—— > la Kaaaéa MM M tote. II N ra pal tote. II M ra tetrt tote; ra OI—« tai C toara flM ra ««te tote. ».TI wa pal tote; m ton—te i hm Subrariptira ratea I ter 0m Ualtte Stetea (aaaapi Otala*») and Carnada H M ht rw, Ctalra*» amé Citara 91.M »ar raar. lite», «mutetoa K M p«r (toas «stote* P* éamator*.—UakafM éopiam te «raaratenlli t.—Ma aaaarlpto at aaaammmi-MA «raolUlted »rtUtoa vUl Mi to rater »te. Othar mak aa atettoa. »toya. »mm, «te.. wUI te rater—< iM br rail- Mteto« h m, to la« iUI H PROSVETA tet T-M k. UmméaU Ara* Cfetoas«. MBMSCB Or TUB WDMATOD "(tetah » telar«*. w »rlMM (tept M. mi). p-tosraA-«« mmmm. m» Bratov« pMMll, é» fU > • teM SIMM fteteto M* Paaavlu to rrarateaao. te M «Ml MM M rate«!. CIO naj koraka • čistimi rokamii Mirovna konferenca med ADF in CIO se je komsj pričela in rdaj še ne moremo vedeti, kako se bo zaključila — ampak po očitni želji, histeričnih burbonaklh listov bi se morala takoj razbiti. Histerični burbonci sploh ugotavljajo, da Je Bill Green zakrivil smrten greh, ker je omogočil to konferenco. Z Lewisom — ki zbira okoli sebe komuniste, anarhiate in vae oatale grdoglede "iste", da z njihovo pomočjo apravi ameriške induatrije pod svojo kontrolo ln postane diktator Amerike, ki mobilizira privatne oborožene tolpe za napade na policijo in na delavce, kateri "bi radi delali", ki je sploh vse, samo človek ne! — ne bi smelo biti nobenih sestankov, nobenih pogajanj. Cikaška Tribune, vodilno glaailo najburbon-Čnejših burboncev, celo grozi Greenu, naj ne pričakuj? nobenih aimpatij, če res pristane na kakšen kompromia z Lewisom, kajti s takimi diktatorji, kot Je on, ne sms biti kompromisa! Do zdaj Je Ameriška delavska federacija bila "vzorna" delavska organizacija, ki je odklanjala revolucijo in boljfteviško politiko, ali če sprejme mir s CIO, tedaj pokaže, da je kapitulirala pred komunisti! To histerično tuljenje je dokaz, da ameriški kapitalisti hočejo, da ae ameriško delavstvo kolje med seboj, da se delavske unije na vse večne čase davijo med seboj — kajti potem ne bodo imele Časa niti moči za boj z izkoriščevalci delavcev. Hiaterično tuljenje burboncev Je dokaz, da jih je ailen strah pred alogo in mirom med ameriškimi delavci, da Je enotnoat delavstva zanje prava kataatrofa. Nič zato, če burbonci obkladajo vaakega energičnega delavskega voditelja z "diktatorjem" In "komunistom", dokler ti voditelji energično zagovarjajo demokratično načelo in to tudi vaak čaa demonatrirajo z dejanji. Pri burboncih Je vsakdo "diktator" in "komu-niat", kdor odklanja njihovo, po fašizmu dišečo diktaturo. To je že stara taktika vseh re-akcionarjev, ampak iakrenih in poštenih demokratično usmerjenih ljudi to ne sme boleti. Nas niti najmanj ne boli, ako nam reakcija meče diktatorja in komuniata v obraz, ker ae zavedemo, da to psovanje lahko vsak čas razblinemo v nič, kadarkoli je treba odkrito pokazati, kaj smo in kaj hočemo. Ni pa to tako lahko v alučaju, da ta ali oni delavski voditelj in ta ali ona delavska organizacija dela napake, to Je taktične napake, čeprav v dobri veri. O Lewiau in oatalih glavnih voditeljih CIO dobro vemo — kar vedo tudi burbonci — da niao nobeni komuniati in da odklanjajo v principu nasilje, ne moremo pa tega reči o mnogih lokalnih voditeljih unij CIO. Zakaj je I^wIm z ostalimi znanimi in izkušenimi voditelji vred —. kot so Murray, Du-binsky, Hillman, Martin itd. — dopustil, da ao se razni zgagarji navlekli v organizacijo in na svojo pest oil vlek I i delavce — poštene, toda neizkušene in nevedne delavce — v razne ekscese, ve samo on. lahko tudi ve, ker ima dovolj izkušenj, da končna odgovornost za vae ekscese |>*de nanj. na vse glavne voditelje —• na vso organizacijo. Organizacija je kot kolektiv odgovorna zs vse napake in stupldnosti, ki se dogajajo v njej, čeprav so napade in atu-pidnosti zakrivili |x»samezniki na avojo pest; odgovorna je toliko časa, dokler tolerira napake in atupidnosti v svojih vrstah. Zgagarjev, di delajo škodo unijam CIO, je proporčno tako malo, da bi jih I*wis prav lahko pogrešal; ako je v CIO tudi 25,000 zgagarjev, je to komaj majčkena kapljica v morju štirih milijonov delavcev. In vendar ta drobna kapljica lahko nakoplje unijam CIO aiabo ime. Drobna kapljica strupa lahko ubije zdravo in krepko telo! CIO se lahko ponaša z največjim us|*hom v zgodovini delavstva, ta uspeh pa ni zaslug» zgagarjev, marveč treznih voditeljev in velike mase delavcev, ko se je ta masa v psihološkem momentu zdramila. Povodov za ta uspeh je več» ampak največji pogon za U uspeh je dala Nira — zakonito zajamčena svoboda organiziranja delavrcN. n. pa dejstvo, da Amerižka delavska federacija ni mogla — ali ni hotela, ker je nI razumela! — izkoristiti te svobode Ako se hoče CIO še bolj razmahniti in zajeti v svoje vrste večino delavcev Amerike, kar tej IDaU* v sašajt UUaL) Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Vit torio Je dobil zaašnico Dea Moinea, Iowa.—Tukajšnji liat Dea Moinea Register je dne 19. okt. ponatisnil uvodnik "A Lesson in Democracy" iz lista New York Post, ki se tiče oWaka Víttoria Musaolinija, starejšega sina laškega fašističnega diktat torja. Vsekakor je 21-letni Vit-torlo "dober dečko," kateremu so pa filmski zvezdniki v Holly-woodu zagodli prav tako "dober" sprejem In odhodnico. V prevodu se omenjeni uredniški članek glasi: Vittorio Mussolini Je šel v Hollywood študirat ameriške filmske metode, nameato tega pa je dobil poduk o demokraciji. Skrivnoat njegovega naglega odhoda iz Californije in opustitev načrtov, da bi filmlral Italijansko opero, Je pojasnjena v vesteh iz Hollywooda. Vittorio Je bil ob svojem prihodu v Hollywood pozdravljen s celo stranjo oglasa v unljskem filmakem glaallu, ki ga Je cfeja-vir Odbor filmakih < umetnikov (Motion Picture Artists' Committee). Oglas je imel sliko jo-kajoče matere z detetom v naročju, naslov nad tem pa je vae-boval citat iz Vittorijeve knjige "Voli sulle Ambe" (Krila v zraku), v kateri pripoveduje o svojih dogodivščinah v Etiopiji. Citat se čita: "Dobili smo ukaz, da obnovimo bombni napad. To je bilo najbolj zabavno." Hal Roach je Vittoriju priredil partijo k rojstnemu dnevu. 'Toda partija ae je odlikovala z odsotnostjo filmskih zvezdnikov." Joan Crawford je zagrozila, da bo odšla iz ateljeja, ako ae dovoli Vittoriju obiak v te»» pro-storih. Odbor filmskih umetnikov je apeliral na Hollywood, "naj očisti ime tega meata a tem, da pošlje vagon medikalnih potrebščin lojalistični Španiji." Hollywood se je odel s slavo; filmski zvezdniki in zvezdnice so dokazale, da ao več kot zbirka našmlnkanih punčk; Vittorio se vrača k očetu s hudo zaušnico. Radovedni smo, če bo "dučej" zahteval v Ženevi od Lige narodov, da uvede sankcije proti Hpllywoodu radi taga nečloveškega postopanja—napram njegovim otrokom. Tako komentira omenjeni liat polomijado "dučejevega" sina v Hollywoodu. Stvar je vredna, da se objavi posebno zato, ker jaano pokazuje, da hollywoodaki filmski igralci in igralke niao tepci In da se njihova unija, v kateri ao organizirani, živo zaveda fašistične nevarnosti in fa-iistlčnih grozodejstev. - Frank Lokmer, 605. Koalicija atarih strank; Jernejeva vojaščina Milwaukee. Wia. — Cim bolj se nam bliža leto 1938 in s njim kongresne ter governerske volitve, tem mrzličneje se zanje pripravlja wiaconalnška reakcija. Ona dela namreč že sedaj načrte, s katerimi namerava poraziti pri prihodnjih volitvah kandidate farmarako - delavske progresivne federacije in tako privesti državo izpod "diktature" nazaj v "demokracijo". Kajti kapitalistična reakcija ima vsako osebo, ki je količkaj napredna in ima javni urad, za diktatorja, če pa je taka oaeba izven urada, pa za komunista. Tako sem čital v dnevniku Milwaukee Journal z dne 19. oktobra članek nekega F. C. Sheasbyja, da Je sedanji governer Philip U Kol let te diktator. Da se pa iznebimo diktatorstva in da privedemo državo "nazaj v demokracijo", moramo uata-novitl "koalicijsko stranko." To se pravi, da se morata združiti obe stari kapitaliatični stranki, to je republikanska in demo-kratsks. v eno stranko In jI dati novo ime, ki bo vleklo, potem šele bomo zmožni poraziti pri volitvah "diktatorja" U Follet-ta in druge radikalce, ki ae shirajo v farmarako-delavaki pro-greaivni federaciji. Iz te*a ae pač lahko razvidi, da ata bili In sta še obe atari atranki, republikanska in demokratska, kapitalistični atranki. Ako pa ju združijo v eno atranko — o tower ni dvoma — bo ta nova stranka prav tako kapitalieUč-na, četudi dobi kakršnokoli novo Ime. Prej sta ti dve atranki imeli vsaka svoje ime, da sta lažje varali volilce. In res so bili volilci tako naivni, da ao jim šli na lim in volili enkrat za republikance In drugič za demokrate. Kar presedlavall so s slona na osla In obratno, kapitalisti pa 'ao jih molzli in ae jim v pest amejali, aaj sta vendar obe stranki pridni dekli kapitalističnih interesov. Tako so delavci prehajali z dežja pod kap in spet nazaj. Toda časi se spreminjajo. Napredno delavstvo se je združilo. Stari stranki sta ostali zadaj, zato se sedaj skušata spojiti, da skupno nsstopita proti delavcem. To bodo skušali narediti v skupni stranki pod novim imenom. Zdi se mi, da iz te moke, ki si jo meljejo politiki starih strank, ne bo kruha, četudi poetavijo za kandidata še tako zavajalnega kandidata, ki bo v kampanji volilcem obetal in obljubljal hribe in doline, nebesa in zemljo. Volilci namreč vedo, da vsak kandidat, ki kandidira na strankini listi, mora priznati njeno platformo pred-no postane njen kandidat. Torej mora kapitalistični kandidat izvajati platformo ali program svoje stranke, delavski kandidat pa svoje. In če se temu Izneveri, tedaj pač ve kaj ga čaka: nočejo ga ne tu ne tam in ae aam politično uniči. De-lavaka stranka ne bo nikdar dala na avojo listo osebe, katere ne pozna več let. Postavila bo osebo, o kateri ve, da se vedno in povsod bori za delavske interese, in če je tak kandidat izvoljen, so delavci lahko gotovi, da ae jim ne bo izneveril, temveč da bo delal zanje z vso svojo močjo. Ker pa je še vedno mnogo nezavednega ljudstva, ga mora napredni element vedno podučavati, mu kazati šibo, katere bi bilo deležno od nove ,koa-licijske kapitalistične stranke, ako ae ji posreči, da so izvoljeni njeni kandidati. '> ' ^ ♦ • • Ko je pred leti v vasi Lipsenj pri Ložu na Notranjskem Jernej UrbiČ dopolnil 21. leto svoje starosti, je bil z drugimi vaškimi 21-letniki poklican na vojaški nabor, da služi cesarja. Tisto leto je šlo k naboru 16 fantov iz omenjene vasi, kar je' bilo za tako majhno vas precejšnje število: 10 je bilo prvoletnikov, 4 so bili drugoletniki in 2 tretje-letnika. Ker je torej bil ta slučaj posebna izretyoat,t so mu vaščani polagali dokaj važnosti. Možakarji ao ob nedeljah modrovali in ukrepali o domačih fan-tih-nabornikih, kateri bo potrjen in kateri ne bo. Soaedov oče je takoj ugotovil, da bo Jernej, "taublih," aaj pa je bil mladi Jer-nej močan kot hrust, kakršne se ne pobira za plotom. On se ne boji niti 20 fantov, ako pride do tega, takih fantov pa cesar najbolj potrebuje. Tudi ostali očan-ci so bili tega mnenja in so v zboru zatrdili, da bo Jernej potrjen k vojakom, uniforma na njegovi lepi, ravni postavi pa bo Picture«. Bivši španski kralj Alfonso in njegova hči Chriatina. pristojala • kakor roža na prsih dekliča. Sosedov oče je pripovedoval, kako je Jerneja nekoč videl v nekem tepežu, ki so ga izzvali neki vročekrvneži, da je pretepače kar iz gostilne nosil in tako napravil mir. Takrat se mu je Jernej tako dopadel, "da mu je kupil liter vina." Modrovanje in hvale ter graje ni bilo ne konca ne kraja, medtem pa se je približal dan nabora. Fantje so se praznično oblekli, djali rože za klobuk in šopek najlepših cvetic, ki so jih dobili od svojih deklet, v gubnico. Tako ozaljšani so fantje odkorakali najprej v gostilno, da se okrepčajo, potem pa med prepevanjem fantovskih pesmi in s harmoniko na čelu naravnost v Lož k naboru. Vrnili so se šele,v mraku. Deset jih je bilo potrjenih in med njimi seveda tudi Jernej. Tisti, ki so bili potrjeni, so imeli pisane trakove za klobukom in večje šopke rož za klobukom in na prsih. Peli so in kričali, da kaj. "Taublih, prmojkrščenduš," se je ponavljalo in odmevalo po vasi. Matere potrjenih pa so jokale, ker so vedele, kaj njihove sinove čaka, posebno če pride do vojne, ki je vedno pretila. Zvečer se je rajanje nadaljevalo v domači gostilni pozno v noč. Slišali so se hripavi vzkliki "taublih, prmoj . .." zopet in zopet. Navadno so se taka rajanja vselej zaključila s pretepom. Cim ae je bližal dan odhoda, so fantje postajali žalostni, saj so pa morali nekateri v vojake kar za tri leta. Toda naš Jernej pa ni bil žalosten, ker je bil vsled očetove starosti Oproščen od triletne službe, moral pa je k vojakom le za dva meseca. V dveh mesecih se je Jernej naučil, kakor je sam trdil, nemški, puško sukati, korakati in "aelcirati", poleg tega pa je znal tudi "vso komando kar na pamet." Vedel je tudi za cesarjev rojatni dan, kakega tipa je njegova puška itd. Tako se je Jernej naučil v dveh mesecih vse, kar mora vaak vojak vedeti. Ko se je vrnil od vojakov, da ne bi pozabil kar se je naučil, je naredil 20 pušk iz lesa in toliko sabelj. Na pomlad je sklical skupaj šolarčke od 10 do 12 let pred stare, med katerimi sem bil tudi jaz, dal vsakemu eno "puško" in nas vodil na travnik. Uvrstil nas je dva in dva in vaje so se pričele na povelje, ki se ga je naučil pri vojakih. Ako kdo ni dvakrat zaporedoma točno izpolnil povelja, je po nemški zakričal "frfluhte kerl" ter ukazal dvema dečkoma, da ata ne-poslušencu skupaj zvezala desno roko in levo nogo, nakar je moral tako ležati toliko časa, da je prosil "komandanta" Urbiča, da ga je oprostil. Tako je naš Jernej učil šolarčke vojaške strogosti samo zato, da ni pozabil, kar se je pri vojakih v dveh mesecih naučil. . . Joeeph Ule. Letanje pondeuek. 1. očnosti v L" O posetu in slavja Clairton, Pa. — Tukajšnje delavske razmere so v splošnem enake razmeram v drugih naselbinah. Nekateri delajo bolj in drugi manj. Tako je tudi z zaslužkom: nekateri, zaslužijo več, drugi manj. Sporočiti želim, da sva se s hčerjo domenili in tudi udeležili zleta SNPJ in se peljali v Milwaukee. Sin naju je peljal v Pittsburgh na postajo, odkjer nas je vlak odpeljal na zaželje-no mesto. Tam je bila Že zbrana precejšnja množica in še vedno so prihajali. Veselja je bilo resnično za stare in mlade. Nisem si mogla predstavljati, da se bi kaj takega zgodilo. Mladina je bila veselih obrazov, rajala in veselila se je vsekri-Žem. Videla sem žene, s katerimi sem se z veseljem spoznala. Videle me niso še nikdar, pa so bile z menoj prijazne, u-ljudne, zakar se jim zahvaljujem. Stregle so nam in nam dale prenočišče, da smo se dobro odpočili. Po končanem slavju smo se podali v Chieago, da obiščemo sorodnike, od tam pa nazaj v Wisconsin k moji sestri. Povsod so nas lepo sprejeli in nam dobro postregli, zakar Jim gre iskrena hvala. Ti dnevi mi o-stanejo v trajnem spominu. Cas je hitro potekal in videli smo mnogo zanimivosti. Sorodnikom in prijateljem, s katerimi smo se sestali na našem potovanju, se lepo zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubnost. Mrs. Frances Prince. HUMOR Ribniška V neko ribniško gostilnico sta zašla dva tujca iz mesta, gospod in gospa, in naročila prenočišče. Goatilničarka ju je peljala v eno sobo. "Oproatite, midva bi rada imela dve sobi." je rekla gospa. "O, oproatite, mislila sem. da gospoda Še ni poročena!" se je opravičevala gostilničarka. A Zlobnoat "Na Havajskih otokih je pa rea lepo; pravijo, da imajo tam leto in dan aolnčno vreme." "Ubogi ljudje, o čem neki potem govore T' Račune ji Je prekrižal "Ljubček. kaj ne, ko bo v* poročena, bom imela najmanj tri služkinje?" "Kaj tri — trideset, srček, samo ne vseh naenkrat T Vedno znova srečujemo vprašan ie rt. .« u leunje a hitrostjo 1000 km SaTro ¿¿''^ goto? Znanstveniki in tehniki menijo i T rejo na to vprašanje odgovoriti L mo" če pomialimo. koliko ae jehitro IT. k v teh tridesetih Jim moramo dati prav. letl V prvih letih je znašala hitrost zračnih na letov akoraj redno 90 do 100 km na uroJ2 red ni h° JoLatitHfe rednih poletih že skoraj 400 km na um «„ ša največja brzina, ki so jo dosegle rZ aebnim letalom 709.209 km naTro T. ba^ razvoj, ki ae je odigral v teku enega čuS ga življenja, se nikakor še ni S telji in Izumitelji .tikajo neprestano L no, J možnostmi, ki bi brzino leUnjap^ilT Hf^S^!?0^^ leUla ^ delno t. di letala, ki so Jih uporabljali med svetovi prvi pogled Jaano, da je njih zmogljivost J raala v prvi vrsti zavoljo spremenjenih oblj Ko so začeli letati, so uporabljali letala ki ta ga Imena niso prav za prav niti zaslužila Bi la so bolj podobna kakšnim "letečim žični* oviram." To ao bila velika ogrodja iz lesa it platna z neštetimi veznimi žicami in «preda j? bil v odprtem trupu hrupen motor, kil imel vsakovrstne muhe, da je bil človek L zadnje vesel, če se je sploh dvignil v zrak Brzina je dosegla stopnjo, ki je letanje ba dovoljevala, kajti motorji in propelerji so ime li zmogljivost, ki je bila samo malenkost m potrebno najmanjšo brzino. Ce so hoteli do seči večjo brzino, so morali vgraditi torej več Ji motor, a to je aparat spet prekomerno m večalo in rezultat je bila nova žična zmeinji va, višja teža in le malenkosten dobiček ka se tiče zmogljivosti. Sele spreminjanje oblike, s čimer se je izki zala povojna doba, je prineslo rešitev. Ni stala je nova znanost, aerodinamika, ki je neštetimi poskusi dala letanju strumno ii gladko obliko, kolesje, ki se da potegniti me poletom v trup, torpedu podoben trup, močni, skriti motor in razmeroma kratke silne ploskve. Aerodinamika je upoštevi zračne toke in zračni upor, ki jim je letalo pot vrženo in je po določenih zakonih izdelala pr merne oblike vsem delom letala, ki so izp stavljeni zračnim tokom. Tako so med dr gim odkrili, da narašča zračni upor s kvadr tom brzine, pogonska sila, ki naj ta upor pr maga, pa mora naraščati s tretjo potem brzine. Aerodinamična izpopolnitev letal je dosef danes že takšno stopnjo, da jo bo težko pr kositi, zato poskušajo znanstveniki in tehni najti druge poti, ki naj bi povečale brzin Zračni prostor»je, kakor vsi vemo, v svo, spodnjih plasteh najbolj gost, dočim zna zračna gostota v višini 12,000 m komaj čet no gostote ob tleh. Iz tega je razvidno, da letala imela idealne pogoje za brze polete stratosferi, ki se začenja v višini kakšnih km. Zato poskušajo v zadnjih letih z vnemo, da bi izdelali tip letala, ki bi bilo sp sobno za letanje v takšni višini. Ovire so deti za sedaj skoraj še nepremagljive. Treba je n. pr. zgraditi motorje, ki boi mogli obratovati v popolnoma drugačnih ozr nih pogojih nego doslej. Dalje je treba ' letalu kabine in prostore za posadko in pot ke, ki bodo zrakotesno zaprte in bodo kljub vale zračnemu pritisku, kajti človek more veti trajno le v normalnem zračnem tlaku določenih temperaturnih razmerah in v it ku, ki vaebuje dovolj kisika, vsega tega ps stratosferi ni. Številna znanstvena in tehn na področja sodelujejo tu, da bi rešila prob me letanja s takšnimi letali in čeprsv dane« ne moremo govoriti o kakšnih epohalnih ur hih, vendar je gotovo, da se bo ideja strai sfernega letanja prej ali slej uresničila in tem ideja o potniškem zračnem prometu brzinami okrog 1000 in več kilometrov na u Potovanje okrog zemeljske oble v času w in manj, to je stvar, o kateri sanjajo mod« Julesi Verni. ze Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 1. novembra 191? ) Domače vesti. V Milwsukeeju j« ^ Murn, stsr 30 let in doma iz Pu^ pri na Dolenjakem. Bil Je član SNU. Delavske vesti. Mezdno gibsnje med » niškimi nsmeščenci v Chicsgu. Svetovna vojna. Katastrofa!," ju J." poraz se nadaljuje, štirjaških milj ozemlja na Gor»^ ^ beže proti reki Tagliamento v Benečiji niške čete jim hite na pomoč. Roška revolucija. poročilo o obupnem stanju m-k egaW£ rumunski fronti. Vojaki, ^rsdan^ goli. se nočejo več boriti in v mnog*» kar sami sklenili premirje z Neme« Najsaaeal jlvejše ástnu éefcv-ake vaetl ao v daevaika Tiaeve» U.* AM üfc tttftts rnk 4m1 (Dalj* U P1""* k" "r* * organizaHji po ^Z^^^A pada. teda/j ae mora ^od j«^ hiši in ae iznebiti enkrat za ^ ^ Te škodljivce mors iztrebiti ne ^ ganizaciji morda nevarni. ..... CIO mora deklarirati pr*i is njena taktika so čiste rok« - F— mokracija na vsej ¿rti! esti 5 rskega ¡RAM SMRTI LIRI! ZA DVB ^opaval je prhko, globoko 22očo prst, potem »e je i pobral in v ožuljeni ro- ¿j ogledoval. ¡rTjUčete tu, dragi gospod? kse je obrnil, naslonil na tet-Efl» in odprl silno obdela- ^ signore, svinčeno smrt ¿ove kroglice." aj dvajset let po vojni? Dvajset let ie kopljemo , ^ dela je Se vedno dosti, tukaj, pokazal je na kup jh kosti, "so prinesle te smrt, nam pa sedaj pre- 10 jih skopi jem na dan? "dvanajst kilogramov, ka-je pač vreme. Potem jih v dolino in dobim sa vsak im po 2 liri." vsak dan ležete sem gori, tji tisoč metrov visoko?" Obrnil se je k dehi. Roke si I «brisal ob kolena in udaril, unotiki je ostalo nekaj temnega. Kos človeške loba-Ljlolče jo je položil malo ob ^ in kopal dalje. Kupček ko-* je večal; priložil je vre-hrbtenice, reberca, gnjat. vidiš, dečko, zbiram te po tih, tvoja mati bi te bila ve- » ifojak, najbrže vaš rojak," Inmomljal in izdiral kroglice njene laktnice, "vaš rojak, | pa Bošnjak. Sedem in tride-; tisoč jih leži tukaj, vsepo-Kjer zarinete lopato ali ko v zemljo, potegnete loba-, lopatico —" em in trideset tisoč! Brez lob glavi, tako kakor so jih »lile" zadeti italijanske it nasprotnih skal. hotni Col di Lana v straš i Dolomitih. Grozno bojišče v 2462 m v bližini Carzana, I, Tridenta. Cim višje v go-tem bližje je človek Bogu. no, časih celo preblizu, in trideset tisoč mladeni-in mož je tu strahotno pri-• smrt, njihove kosti ae va-tu med svitki bodeče žice i zarjavelih granat, ljudje z pa izkopavajo smrtni avi-t po dve liri za kilogram. 11 zemljo je mogoče ubiti, foro je mogoče podreti in Si globoko v prepad. Zem- i m Cel di Lana je na vekov mrtva. Ubilo jo je sto in itiaoč ton železa in svinca, bi-i )< zadeta naravnoat v srce. je s človeško krvjo in na« vseh je posušil po-»jo bilko in koreninico. Men-i "iti strele sem več ne udar-tukaj je samo strahota, in tuljenje meluzin. »Ij» je prenasičena z žele-. kamenje je stolčeno v prah. korak je nabit s svincem [T*j grozi so živeli ljudje. previsno skalo na Col di j« ležal okostnjak z bojno o na glavi. Krhek jermen Nrtal skupaj glavne kosti, iz čevljev so gledale rjave Semkaj se je privlekel dvajsetimi leti in umrl po kričanju po milosti. •m njegove kosti v ■ grobu; zarjavelo čelado P» vzel h seboj za spomin tfokoli mamico od sedem jWd,,,t tisoč mrtvih. PJ dsn bi lahko napisali e-r»kih pretresljivih zgodbic o našem gričku, o vsakem «feku, ki mu je še da-f» 20 letih odkar so minile odtrgalo roko ali nogo, P*». pohabilo za vselej. Za F' ki J'h dobe za kilogram ,4*«jo in brskajo po že r »nilji, da bi živeli vsaj J1 Jutri in večkrat najeto te*» „mrt> Bivi| vo. i* ohi.kal kraje, kjer ae boril. precej daleč od , * ^' el isti prisor, kot Goriškem ns tisoče. Pokopu ve jo, j^ejo Bvin-'ti _ Vmes • in nihče drugi zanje. In U bivši ' doživel to trsgiko, jo 'kromne l*jtede in objavam,, j0 ludi mi v od-| ?h %srt»dnlh listov". ker I * Jis je opiaovsnje in blizu nam, kot ^ponovn° doživel vso časa, v kratkem razdobju 20 let in je opisal preprosto v kratkem podlistku. Ni potrebno, da dsnes imenujemo vse one, ki prekopevsjo po Goriškem in iščejo smrt, ali so jo že našli. Hočemo opozoriti zopet s temi vrsticami, da ne bi bilo sicer to naše poglavje, ki se vleče brez konca, predolgo-čaano. Kajti dan na dan bi morali piaati: tega in tega je raztrgala granata, ko je z motiko pri delu zadel ofb njo, temu in temu je odneslo roko, ga oslepilo, ker je zbiral za preživljanje vojne ostanke in tu in tu je razneslo pet otrok, ki so se igrali z majhno lepo granatico, misleč, da je igračka. Naj ta odlomek, vzet od drugod, opozori na vse te tihe in težke žrtve in naj jim bo akromno posvetilo. Kako preskrbeti Kras z žitom Trst, 10. okt. 1937. — Kras ni nikoli pridelal toliko žita, da bi mogel kriti lastne potrebe. Zato je akoro težko, posebno za one, ki poznajo dobro obupne razmere, z ozirom na pomanjkanje zemlje, predstavljati si, da bi bilo mogoče dvigniti produkcijo žita na Krasu tako, da bi ne bila potrebna nikaka pomoč od zunaj. Na Krasu je obdelanega in zasejanega z žitom 250 ha, na katerih se pridela, kakršna je pač letina, komaj 2,500— 3,500 kv, kar je komaj 35 do 50% vseh potreb kmečkega prebivalstva. Vse ostalo je treba uvoziti od zunaj. Na Krasu je po statistikah posejanega z žitom 12% od vsega, kar se seje. 13% je posejanega z ječmenom, ov-sem, 65% pa s koruzo in krompirjem, 10% pa je travnikov in drugega. Na Krasu se goji komaj 3,800 glav živine. Pri najboljšem žitu, o katerem se je izkazalo, da v teh krajih najboljše uspeva, je znašal letni pridelek na ha komaj 13.33 kv. Le nekaterim se je posrečilo dvigniti v tem oziru produkcijo celo na 18 kv., a zato je bilo potrebno mnogo posebnega truda in precejšnjih žrtev, tako da je težko ugotoviti, ako bi zmogli tudi manjši kmetje izvesti take poskuse in ako bi bilo pridelovanje rentabilno. Zgornje številke, ki smo jih navedli, dovolj jasno kažejo na veliko revščino Krasa, okoli Komna in nižje. To se pozna zlasti danes, ko je žito zelo drago, ko ni mogoče prodati drugih produktov nikamor. Včasih, ko je bilo odprto proti vzhodu, so ljudje z lahkoto nabavljali žito z bogate Slavonije in krili svoj nedosta-tek pridelka na tem polju. Skrb italijanskih oblasti, da bi dvignile domačo produkcijo, je razumljiva. Vlada je celo razpisala posebne nagrade za vsak meter neplodne zemlje, ki jo kdo obdela in spremeni v polje. Toda, kakor nam je znano, se teh nagrad poslužujejo le bogataši, ki lahko Investirajo v delo kapital, s tem da plačajo sicer cenene delovne moči. Vse to pa dobe kas neje v obliki nagrade v precej šnji meri povrnjeno. Mali kmet si tega ne more privoščiti. Nabrežinsko ksmnolomstvo hočejo oživeti Nabrežina, oktobra 1937. — V Nabrežini ae je vršil T prvih dneh tega meseca, v fašističnem domu vsten sestanek, katerega je potrebno ssbeleiiti. Sestali so se namreč bivši industrialci in lsstniki kamnolomskih podjetij is Nabrešine. Seveda so bili le nekateri navsoči. Sestanek je imel namen proučiti moinosti ponovne industrije v Nabrežini. Kakor izgleda ps sestanek ni imel nobenega drugega dejanskega uapeha kakor tega, da so poslali Mussoliniju pozdravni in zahvalni brsojav in morsli proti koncu poslušati govor pokrajinskega tajnika fašističnih sindikatov. Ugotovili pa so, ds je kamnoseška industrija Nabrešine, ki je včasih slovele po vsem svetu, v povojnih letih popolnoma opešal*. Kamen pa da je tako kvaliteten, da zasluži od vseh strani večjega upoštevanja. Rečeno je tudi bilo, da ae je zadnji čas delo nekoliko oživelo, a nekdanjega uspevanja ne morejo doseči. Velika faiističns msnifestscijs v Sežani Sežana, oktobra 1937.—V nedeljo je začel pokrajinski tajnik fašistične stranke z nekakim pregledom organizacij po deželi. Obiskal bo vse važnejše kraje, kjer so centrale fašističnih strank in tu mu bodo morali člani defilirati, manifestirati in pritrjevati njegovim govorom. Prvi tak obisk je bil namenjen in izvršen v Sežani pretekli teden. Tajnika so pričakovali, poleg ljudstva seveda župan, župnik, občinski tajnik in predsedniki organizacij. Vsa vas je morala biti v lučkah in zastavah. 2e tu moramo pripomniti, da je to v teku enega tedna že druga fašistična proslava, ki se vrši v Sežani. Teden prej ao namreč morali proslavljati praznik grozdja. Po manifestacijah in pozdravih je sedel tajnik na tribuno. Toda predno je to storil, je zahteval, da posade poleg njega na čaatno meato one, ki ao se vrnili iz vzhodne Afrike. Nato je držal govor, v katerem je proslavljal režim in njegove dobrote. Končno je omenil, da bo Sežana dobila letno kolonijo, ki se bo zgradila v borovem gozdičku nad vasjo. Rekel je: Sežana je vredna kolonije, ki se bo zgradila na robu grička Tabora; to je zanjo nagrada, ki jo je zaslužila ,.. Spopad med vojaki in oficirji Postojna, oktobra 1987.—Sele sedaj smo izvedeli za dogodek, ki se je odigral koncem avgusta pri vojaških vajah v Gropadi na Krasu. Med ostalimi vojaki, ki so se morali udeležiti teh vaj, je bilo tudi precej Slovencev. Neki nasilen oficir je v noči brez povoda napadel spečega vojaka, ki je bil doma nekje blizu St. Petra. Ker je bil dotični oficir splošno zelo surov In nasilen, je ta dogodek zelo razburil vojake, ki so se uprli in niso hoteli več izvrševati povelj, dokler se ne odstrani ta oficir, ki ao ga tudi dejanako napadli. Vojaška komanda je, ko je videla položaj, smatrala za potrebno, da ugodi vojakom in je v resnici odstranila nasilnega oficirja, ter s tem poravnala spor. Vojakom se nl zgodilo nič. Mladi goriški feiisti Gorica, okt. 1937. — Is fsši-stične strsnks je isšis listins, v Zatiranje spolnih bolezni v Chicagu Zdravniki obljubili sodelovanje Chicago. — Cikaške zdravstvene avtoritete so začele s veliko kampanjo, da sat rejo spolne bolesni. Dr. Louis Schmidt, tajnik mestnega adrsvstvenega odbora, ki vodi kampanjo, je naznanil, da bo 900,000 aplika-cijakih kart poalanih čikaškim prebivalcem. Val, ki bodo dobili te karte, bodo šli lahko k zdravnikom, ki jim bodo pre-iskali kri. Preiskava je brezplačna. Okrog 5000 zdravnikov je obljubilo, da bodo sodelovali s mestnimi avtoritetami pri zatiranju sifilisa in drugih spolnih bolesni. Vsorci krvi bodo poslani mestnim in državnim laboratorijem v analizo. Ena karta zadoatuje sa vse člane družine, ki se podvržejo preiskavi. • Laboratoriji bodo poslali rezultate preiskave sdrsvnlkom, ti ps bodo Informirali oeebe, ki so se podvrgle preiskavi. Vsa stvar bo zaupnega značaja in imena ne bodo rabljena; vzorce krvi oseb, ki se podvržejo preiskavi, bodo identificirali zdravniki a številkami.. Preiskave krvi ae bodo vršile v mestni kliniki sa spolne bolezni na 1121 So. State St., v laboratoriju državnega zdravstvenega departmenta. Oeebe, ki trpijo na sifilisu In lahko plačajo atroške, bodo zdravili zdravniki, ki si jih same isberejo. Vsi drugi, ki so v finančni stiski, se lahko obrnejo na mestne in dršavne klinike, ki jim bodo nudile brezplačno zdrsvniško postrežbo. Prvi korak v kampanji pobijanja spolnih bolezni je bil pod-vzet pred tremi meseci, ko je zdravatveni department razpo slal pole z vprašanji, ali se hočejo prejemniki podvreči brezplačni in tajni preiskavi krvi. Milijon oseb je dobilo te pole in izmed prejemnikov jih je 300,000 odgovorilo, da so pri pravljenl to atoriti. Tokio pripravljen na mirovna pogajanja (Nsdsljtrsnjs s 1. strani.) vzhodu. Rusija je povabilo sprejela. Pariš, 30. okt.—Representant kitajske vlade je izjavil, da Kitajska ne more sprejeti japonskih pogojev glede končanja konflikta na Daljnem vzhodu. Ako bi jih. bi ee izneverila y ■ • y ljudstvu, ker bi e tem pristala1 ng, direktor orga-nizecije Associated Induetries. V tej organizaciji so direktorji velikih industrijskih korporaeij, ki so najbolj aktivne v širjenju propagande proti unijam CIO. Duhovni vodja Zvese lig je Sherman Anderson, kl vzdržuje zavod pod imenom "Središče resnice." Odbor CIO obdolUn krimnja premirja Washington, D. C., »0. okt.— Upen Je, de bo prišlo do sprave med Ameriško delavako federe cljo in Odborom se Industrijsko organIsacljo, Je padlo v vodo včersj, ko Je odbor CtO nssnsnll orgsnizstorično ksmpsnjo meri dels vel, ki so uposlenl v tovarnah pohlštvs. Willism Green, predsednik ADF, je dejal, da J« ta kempenje "vojna geeta," ki ogreža mirovne pogajenje meri obems tsborsma Ts pogsjanja so blls pretrgana zadnji četrtek, toda naznenjeno Je bilo, da se bodo obnovila 4. novembre. členov protidelsvake orgsnlzsdje Miaate Men â »Ji. Pa. of Toda« v mestni Iséftl veke samo to, kar so drugi pred aedniki sa svoje dršave, marveč mnogo več. Da je danes Češkoslovaška ena najuglednejših dr šav, se ima sahvalitl v prvi vrsti njemu, njegovi požrtvovalni borbi ss njsno oevobojenje v letih robetvs in vojne vihre, njegovi breskompromisni poštenosti, njegovi resnični volji, vla dati vaemu narodu, toda vlsdati v pravem amislu, ne samo selte okoriščati s rasnimi, predvsem gmotnimi privilegiji. Prav se voljo te poštenosti prvege presl denta je Češkoslovaška lahko o-stala demokratična vladavina, kljub ailno tešavnim rasmeram, ki jih povsroča slasti močna nemška manjšina. Kakor njegovo javno delovanje, tako je bilo vaeekosi pošteno njegovo privatno življenje Zlasti vzoren je bil njegov sa kon, ki je bil vaeekosi srečen In harmoničen. Njegova šena, s dekliškim imenom Sarlota Gari-gue, je bila ailno rasumna in bls tra, prav tako resniooljubna In breskompromlsna kakor on. Po političnem prepričanju je bila socialistka, daal je on pripada stranki realistov. Toda to ni postavljalo niti sence nesporasum Ijenja med nju, ker sta pač sna la spoštovati nasore drug dru gega in ker je bila osnova prepričanja obeh brespogojna po štenost Dasl Američanka, Je verovala v moč in vstajanje češke ga naroda In s tem vlivala pogum svojemu možu, da Je vstra Jal v borbj, ki se Je sdels včasih bresupna. Morda Je prav ta srečna sa konaka svesa dala osnovo Masa rykovim nazorom o šenskl in njeni vlogi v javnem in saeeb nem šivljenju. daj posna Masa ryka vas a vet kot neomajnegs pristaša enakopravnoetl med možem in Šeno v tako kultur nem In socialnem, kakor tudi političnem In gospodarskem pogledu. Svoje nasore je ob vsak priliki Ispovedoval In utemelje val, bodisi kot profesor ns un versl, kakor tudi kot pisatelj in državnik. Značilna Je njegova izjeva, da ne obstaja žensko vprašanje, namreč le vprašanje vsega človeštva, Češ da je bilo trpljenje žen vedno tu di trpljenje mož; to naslranje velja slasti sa satlran rasred kakor tudi sa satiran narod. 1 svoji washingtonskl deklaracij ki Jo je isdal na koncu vojne objavljeno v Parlsu 18. oktobra 1918, Je obljubil enakopravnost spolov v javnem življenju ter Je to svojo obljubo tudi usakonil ustavi, katere člen 106. se glasi: "Predpravlce spolov ae ne pr x na vajo." Ta demokratični prin clp enakopravnosti obeh spolov je postal osndVnl zakon nove dr žave. Da Je bil ta način gledanja na ženako vprašanje plod njagov« srečne sskonske zveze, ki Jo je nekoč oplsel Mesaryk nekemu svojemu prijatelju: "Jez o sebi lehko rečem Isto, kar je rekel o sebi John Stuert MIH, (prvi moški borec za ftensko enakopravnost na Angleškem): moje ideje o ženski eo ee oblikovale po živem modelu moje žene, ki je I-mele najboljši In najodločilnejAi William E. Dodd, ein emert-skege poslsniks v Berlinu. IMimoči." Pri tem nl mislil samo ns svojo ženo, smpak tudi na sodelovanje organisirsnega žen-stva, ki je v prejšnjih borbah bilo na strani Maaaryka. • • Maaaryk Je avoje nasore o ženi, odnoano nasore o odnosu med spoloma objavil v več spisih, kjer rasglablja o duševno-sti moša In šene, o kritiki dosedanjih mnenj glede raslike v razumu, čustvovanju, volji in morali obeh epolov. Zavrača tudi mnenje o Živčni manjvrednosti ženske ter pokasuje na mater, ki je po vea dan saposlena s gospodinjskimi oprsvili, poleg tega pa ima okrog aebe kopico otrok, ki jih mora oskrbovati, ki bdi pri njih ponoči, ki trepe-če sanje, kadar so bolni. To, pravi Masaryk, je vsekakor bolj naporno sa šlvce, kakor pa mirno moževo delo v uradu, v delavnici ali pri snanstvenem raziskovanju. Gotovo se sdi čudno, da se profeeor na unlversi, kar Je Ma-saryk prvotno bil, ukvarja s podobnimi vprašanji Is življenje — in to celo Is ženskega življenja t Toda prav to kaše, da njegova filosofija ni lesena katedr-aka znanost, temveč priča o šiv-1 j enaki bllšini, o socioloških (drušbenih) oenovah, na katere je sgradil svoj nauk. Poglobil se je v ponižane In rasžaljene v človeški drušbi, med katerimi js bila in Je še danes tudi Šena. Masaryk si v svojem gledanju na življenje nikakor ne prikriva, da aeatavljajo življenje drobne, majhne sadeve, vsakdanji dogodki, ki sedevajo življenje poaamesnika in njegove družine. S tega vidika razmišlja tudi o Šenskem vprašanju ob s|Kizna-nju njenega dela, njenih tešenj, slasti ps njensgs trpljenje . . . Oledu ženskega poklicnega dela pravi: "Za šeno, ki dela Izven doma, pomeni to delo njeno go-spodarako samostojnost. Mož bo prisiljen, da bo spremenil obnašanje proti tej ženi, ki ee mu bo tudi v tem pogledu približala." Jedro vseh Masarykovlh razprav o ženskem problemu je zavest, ds tu tu grt ta n«ko po-a nima tm* ko vpraiunji, trmvi m rštitšv ohtedloveikega, »od-altiti/u prahhma, v katerega območja *pada tudi »druv odnos m*d make nt in leno, kakor tudi mttd »t ar ti in otroki. Znano Je, da Je Masaryk pristaš «noženstve. Nsstops proti prostituciji v kakršnikoli obliki,, tudi proti tisti, ki ss skrivs pod krinko zakona. Prav tako pa govori o asketstvu: "Celibat nikakor ni vzvišen nad lepim zakonom." IJ vseh mojih Idej in mojega zna ™ • ™ čsja," To pismo je bilo pisano P^^f; ^ b v* toio ks dsjatl očetovstvu in dolšno- stlm, ki zrssejo is njegs in ks- terih se očeije v veliko primerih ksj radi otrivsjo in Jih nsprtijo mat«ri. Msaaryk Je prepričan, ds Je družinsko življenje ras- Vojne Je Massryks ssmo po trdils v njegovem pr*pričsnju o ženini enskovmlnostl možu. Ko je postsl predsednik repu* Naciji razpustili katoliško organizacijo Muenster, Nemčije, 30. okt— Orgsnizecijs katoliške mlsdln« v muenstrski škofiji Je bila včeraj bilke, je pokszsl, ksko resni so dmpWMi v |lfvj VP-tl rtdl asne- mu nssorf, ki jih je rszvljsl o dolžnosti od strsni o- ženi v svojih modroslovnlh In socioloških spisih. Pri njem ae niso Mile lieeed* od dejanj, kakor pri večini politikov, ki jih |)oznamo. Takoj Je del ženam volilno pravico, |*»dpirel vsako skrljo žen in jim vedno poma- četov. • 0 Ne ssmo f*hoslovskinje, ampak žen« vnoga svsts žalujejo dsnes ss enim izmed nsjboljših In nsjodkritsjših xsgovornikov njihovih pravic in ne ssmo v gsl do uspehs. Prav njegovemu fl9Q4oviaj narodov, ampsk v sr vplivu se lme|o Ohl nje ashvs liti, ds se tsmksj ne smeši vse rszpuščens. Nsrljske svtorftet«- ženuko prizadevanje tako kot ns eo obdolžile člene te orgenlsari)* primer pri nas. kjer so vsi ne cih milijonov žena Im«« nesmrtno. bo vo v. IM-otktrtavnih aktivnosti. Mliiilln*kl list, as} sa stsveaefca mis pori glas vpljočsgs v puščsvl Vedno, ko ao slavili Msmirykov« ftll aorodnlku v uspehe. Je rekel: "Ze svoje uspe. Mini der trajne He ee Imem zehvelltl v veliki ae ma meri ženam in njihovi iidatol rem v All ete že nerollli Prosvete all Mladinski list svojemu pri jstslja ? Te je I. kl g» f. m. D06TOJIVSKIJ: Bratje Karamazovi dettes "Njegov starec je danea umrl, aUrec Zoei- ma, • vet nik." , ,„ '»Tek atarec Zoeima je umrl !" je vzkliknila Grušenjka. "Bože moj, In niti niaem vedela!" Pobožno se je prekrižale. "In kej delam, o Gospod, na kolenih mu sedim!" Kekor prestrašena mu je zdajci skočile s kolen in sedls spet na divan. Aljoia jo je dolgo začudeno gledal; bilo je, kakor da se je nekaj zaavetilo na njegovem obrazu. "Rakitin," Je izpregovoril zdajci glasno in trdno, "ne draži me s tem, da aem ae uprl svojemu Bogu. Jaz nočem kuhati jeze zoper tebe, zato bodi tudi ti boljil z menoj. Izgubil aem zaklad, kakrinega nisi ti nikoli imel, in ti me zdaj ne moreš soditi. Rajši se ozrl nanjo: ali si videl, kako ml je prizanesla? Prišel sem, da bi našel zlo dušo — tolikanj me je semega vleklo v to, ker sem bil podel in hudoben, toda našel nem odkritosrčno sestro, našel sem zaklad — dušo, ki ljubi... Pravkar mi je prizanesla . . . O tebi govorim, Agrafena Aleksandrovna. Ti si pravkar vrnila moji duši življenje" Aljoši so drgetale ustnice in dihal Je težko. Obmolknil je. "Prav kakor da te je res zveličala I" ae Je zlobno zaamejal Rakitin. "Toda ona te je hotela pogoltniti, ali veš?" "Stoj, Rakitka!" je zdajci poskočila Grušenjka. "Molčita obs. Zdaj vama povem vse. TI, Aljoša, molči, ker me postaja sram, če tako govoriš, zakaj jaz sem zla, ne dobra — da, taka sem. In ti, Rakitka, molči, molči zato, ker lsžeš. Res aem imele tsko podlo misel in sem ge hotela pogoltniti, a zdaj lažeš, zdaj je čiato drugače ... in da te vobče več ne allšim, Rakitka!" Vae to je govorila Grušenjka v allnem razburjenju. "Vidiš ju, pobesnela sta!" je siknil Rakitin, začudeno ogledujoč oba. "Kar meša se jima, prav kakor da sem zašel v blaznico. Oba sta oslabela, še malo pa bosta jela plskati!" "Saj tudi bom začela plakati, bom!" je rekla Grušenjka. "Svbjo sestro me je imenoval, t^ra ne pozabim nikoli! Toda evo, Rakitka, čeprav me Je mslo prida, Čebulico aem vendar * dala." "Kakšno čebulico? Uh, vraga, res se jima je zmešalo!" Rakitin se je čudil njeni vzhičenosti in se jezil in kuhal zamero, čeprav bi bil lahko pomislil, da se je pri obeh kakor nalašč strnilo vse, kar jima Je moglo pretresti duši tako, kakor se ns zgodi pogoato v življenju. Toda Rakitin, ki je znal kaj tenkočutno razumevati vae, kar je zadevalo njega aamega, je bil v umeva-nju čuvstev in občutkov svojih bližnjih zelo robat—nekaj zaradi svoje mlsdostne neizkušenosti, neksj ps tudi zsradi svoje velike sebičnosti. 'tePltt "Vidiš, AlJoŠečka," se je zdsjcl nervozno zasmejeta Grušenjks in se obrnila k njemu, "pohvalila aem ae Rakitkl, da sem dala čebulico, a tebi ae ne pohvalim, tebi povem to z drugim nemenom. To je samo pripovedka, a dobra pripovedka; še kot dete aem jo ališala od svoje Matrjone, ki mi zdaj služi za kuharico. Vidiš, kako Je to: Rila je nekoč Ženska, huda da nikoli tega, in je umrla. Niti enega dobrega dela ni osta-vila za seboj. Peklenščki so jo pograbili in jo vrgli v ognjeno jezero. Njen angel varuh pa je atal in ugibal, kakšnega njenega dobrega dejanja bi ae mogel spomniti, da ga pove Bogu? Spomnil se je in reče Bogu: 'Ona,' pravi, 'je na zelenjavniku izdrla čebulico in Jo je dala beračlcl'. In i|og mu odgovori: 'Vsemi,' pravi, 'tisto čebulico in Jo pomoli v Jezero, naj ae prime zanjo in naj po njej zleze na breg. Ce/Jo potegneš iz jezera, tedaj naj gre v raj, če pa se čebulica utrga, tedaj naj baba ostane tam, kjer je.' Angel je odhitel k ženi in ji po- molil čebulico: 'Na/ pravi, 'baba, primi se in aplezaj ven.' To rekŠi jo je jel oprezno vleči k sebi, in že jo je bil skoro izvlekel, toda ko so ostali grešniki videli, da jo vleče ven, so se jeli obešati nanjo, da bi jih izvlekel z njo vred. A tista žena je bila neznansko huda in jih je Jela brcati z nogami: Mene vleče, ne vaa, čebulica je moja, ne vaša/ Komaj je to izrekla, se je čebulica utrgala. In žena je padla v jezero in gori do današnjega dne, Angel pa ae je razjokal in odšel. — Taka je tista basen, Aljoša, na pamet sem si jo zapomnila, zakaj baš jaz sem tista grda ženščina. Rakitki sem se pohvalila, da sem dala Čebulico, a tebi povem drugače: v vsem svojem življenju sem morda dala komu kako čebulico, in to je vse moje dobro delo. Zato me pa nikar ne hvali, Aljoša, ne Imej me za dobro; zla aem, huda da nikoli tega, in če me boš hvalil, me bo sram. Eh, kar vsega se ti izpovem. Cuj, Aljoša, tolikanj sem te želela zvabiti k sebi in tolikanj sem nadlegovala Ra-kltko, da sem mu obljubila pet in dvajset rub-ijev, če te pripelje k meni! Stoj, Rakitka, počakaj !" Z naglimi koraki je pristopila k mizi, odprla predal, vzela iz njega denarnico in iz densrnice bankovefe za pet ln dvajzet rubljev. "Kake neumnosti! Kake neumnosti!" je ves osupel vzklika) Rakitin. "Vzemi, Rakitka, dolg je dolg, menda se ne boš branil, saj si sam zahteval!" Tako govoreč mu je vrgls bsnkovec. "Te bi bila lepa, da bi se branil," ja flebelc zagodel Rakitin — očividno zmeden, čeprav je pogumno ekrivsl svoj sram, "narobe, zelo se mi bo prileglo. Bedaki so itak zato ustvarjeni, da ima pameten človek od njih korist." "In zdaj molči, Rakitka, nič tega, kar bom zdaj govorila, ne bo za tvoja ušesa. Sedi tamkaj v kot in molči — nimaš naju rad, zato molči." "Sej tudi ne vem, zakaj naj bi vaju imel?" se je hudobno odrezal Rakitin, ki ni več skrival svoje zlobe. Bankovec za pet in dvajset rubljev je spravil v Žep in pred Aljošo ga je bilo tega odločno sram. Zanašal se je, da dobi nagrado pozneje, tako da ta niti vedel ne bo, a zdaj ga je od samega sramu pograbila jeza. Do tega trenutka se mu je zdelo zelo politično, ugovarjati Grušenjki ne glade na vae njene puščice, kar moči malo; videti je bilo, da ima do njega nekakšno moč. A zdaj se je tudi on razsrdil. "Vsaka ljubezen mQra imeti vzrok, in kaj sta vidva storila zame?" "Ljubi za nič, Uko kakor ljubi Aljoša." "A kako te ljubi in kaj ti je pokazal takega, da ae ponašaš?" Grušenjka je stala sredi sobe; govorila je razvneto in v njenem glasu je zazvenelo nekaj histeričnega. "Molči, Rakitka, ti najti prav nič ne razumeš! In ne drzni se me več tikati, ne dovolim ti tega; kako si se vobče upal, glej, glej! Sedi v kot in molči kakor moj lakej! In zdaj, Aljoša, ti povem vse po pravici, da boš videl, kakšno bitje sem! Ne z Rakitko, s teboj govorim. Pogubitl sem te hotela, Aljoša, to je velika resnica, čisto sem ae bila namenila; tako trden je bil moj namen, da sem Rakitko z denerjem podkupila, da bi te privel. In kaj mi je bilo, da sem si tolikanj zaželela tega? Ti, Aljoša nisi ničesar vedel, ampak ai ae obračal od mene ; kadar si šel mimo, ai pobesil oči, a jaz sem te gledsla gotovo že stokrat, vsakogar aem jela izprsševsti o tebi. Tvoj obraz ml je ostal v srcu: 'Prezira me,' sem al mislila, 'še pogledati me ne bo hotel.' Takšno čustvo me je obšlo nazadnje, da sem ae sama sebi čudila: 'Zakaj ae bojim takega dečka? S kožo ln kostmi ga pogoltnem in še amejala se bom.' Sama hudobija me je bila. (Dalje prihodnjič.) riti in obdržati železno diacipli-no!" Pripovedoval mi je še, da je maturirai na privatni gimnaziji, da pa ne miali študirati naprej: ker ao mU prijatelji že našli aluž-bo. — Spremil me je do doma in moral aem mu obljubiti, da ga bom veČKrat obiskal. dele Čez par tednov aem ai utrgal toliko časa, da sem izpolnil svojo obljubo. Našel sem ga doma. Da ni več v službi, mi je povedal, ker ni istega političnega prepričanja, kot so gospodarji, "In kaj namerayaš sedaj," me je zanimalo. Pokazal mi je kup knjig, ki so ležale na ftlizi "Študiram narodno gospodarstvo. Pravkar rešujem neka agrarna vprašanja."' "Cemu ti bo to?" "Veš, spoznal sem: le kmet je bodočnost naroda,--vse drugo je tajty mlačno, nejasno in brezpomembno," so mu zasijale oči. "Solelojem pri "Kmetskj stranki" in pižem v njen list. Pripravljam se na volitve. Kandidiram na njeni listi — in \v prihodnjih tednih bom imel več govorov v radiu in po vaseh." Zaželel sem mu obilo sreče in uspeha pri delu. In res! Cez nekaj dni so vsi dnevniki prinesli njegovo sliko in uvodniki so hvalili jasnost in jedrnatost njegovih govorov. "Povzpel si sel Samo, če se boš zdaj držal tega!" "Ne boj se! Vem, kaj delam!" mi je stisnil roko. ---Bližale so se volitve. Vsaka stranka je hvalila svoje kandidate in jih povzdigovala v oblake. Kar radoveden sem postal, kaj piše "Kmetski list" o Kačniku. — A niti članka, niti vrstice, niti besedice ni bilo v dnevniku o njem. Užaljenega sem se počutil.--Kako nehvaležen je svet. Hvali razne oderuhe in pustolovce, — a onih, ki se trudijo za narod, — ki zanj trpijo in delajo, se niti z besedico ne spomni. — — Še tisti večer sem se potrudil h Kačniku. Kar s "Kmetskim listom" v roki. "Pozabili so nate," sem mu potožil. "Kdo je pozabil?" ae je začudil ln vzel Časopis, ki sem mu ga ponudil. Zasmejal se je. "Cemu mi nosiš to? Kaj ne veš, da nisem več član Kmetske stranke?" j "Ti--nisi---" "Saj so javili to vsi listi!-- Kmetska stranka se je razcepila. Mi, — naprednejši, — smo se oddvojili in si ustanovili svojo stranko. — Da, da! Korakati je treba a časom!" V stari stranki je bilo vse preozkogrudno,-- a mi smo mladi in naša pljuča potrebujejo več zraka! Spoznal sem to že takrat, ko sem se poglobil v agrarno vprašanje. --Prišla mi je v roke Iljičeva knjiga "Agrarno pitanje" — ln ons mi je odprla pravi pogled! Preštudiral sem še Marxov Kapital in nekatere druge knjige. Noč in dan sem presedel pri njih, PONDEUEK 1 wvD.lr|| _— sedaj vem: socializem je pokret bodočnosti!" Se mnogo mi je razlagal. Kar vesel sem bil, da je prišel do spoznanja in da mi tako krepko razlaga nove nazore. V srcu mi je bilo toplo in rast-la mi je vera v boljšo bodočnost. Potem ga dolgo nisem videl. Mnogokrat sem ga iskal, a nikdar ga nisem našel doma. Imel je dela preko glave. • 8tranka, govori.. . . Edine vesti, ki sem jih dofcval od njegft, so bili njegovi sijajni člankov "Delavcu." Nekaka napetost je vladala v ozračju. Dobro sei* jo čutil. Tiščala me je, da nisem mogel obstati pri svojem 4e{u. Vsako uro sem hodil gledtt k redakcijam dnevnikov, kaj je novega^-in radovedno aem povpraševal prijatelje, kako se bo izteklo. Kako se drži Kačnik. Posebna izdaja je izšla šele zvečer.--Začuden sem ugotovil, da med socialisti ni nobenega Kačnika,--pač pa da je tiskano to ime na vladini listi . . . Pozneje nekoč je imel v našem mestu velik govor. Nisem ga utegnil poslušati, -4 ali pripovedovali so mi, da sp^Esnuje novo stranko. , JP "Bog mu jo blagoslovi," aem vzdihnil. Nisva se videla več. — Kje je sedaj in kaj počenja, vam prav gotovo ne bi mogel povedati. Najbrž Išče nov kažipot. —Svoboda. HUMOR -FedirtlH pictw| Napis na neki londonski trgovini, ki opozarja ljudi, da ne daja japonskega blaga. Nič posebnega Neka kmetica Je peljala svojega moža k zdravniku. Ta je bolnika pošteno preiskal in po dolgem premišljevanju je tehtno povedal, da bo moral iti na operacijo. "Gospa, težko mi je, toda va i mož po operaciji ne bo imel več popka," je sočutno dejal kme tiči. "Nič zato," je olajšano me nila ženica. "Saj se mu tam samo nesnaga nabira." o Iz otroških ust Metka: "Gospodična, kaj pa pomeni to: 'Cesarica je rodila svojemu soprogu sina' V* Vzgojiteljica: "To pomeni 'Podarila mu je sina." Cez nekaj dni pride Metka vsa žareča k svoji vzgojiteljici in jI zaupa: "Gospodična, danes je moj god in tetka Pepca mi je rodila dakeljčka !" Narobe svet Očka mora vsak večer Petrč-ku pripovedovati pravljice. Očka je večkrat zelo truden in bi se rad odkrižal svoje naloge, toda Petrček brez pravljice noče zaspati. Neki večer očka spet pripoveduje dolgo, dolgo pravljico. Mamica v sosednji sobi previdno vpraša: "Ali že spi?" In dobi od Petrčka odgovor: "Da, mama, že smrči!" Najbolj viteški mož New Yorka Slavni kralj jazza Whiteman tehta akoraj 150 kg. "To je najbolj viteški mož New Ydrka," je nekoč rekel o njem Charlie Chaplin. "Kadar namreč vstane v avtobusu, naredi vselej prostora dvema damama." * Prosta pot! , "Moj sin bi rad po vsaki ceni postal dirkač," je ves nesrečen pripovedoval neki oče svojemu znancu. "Le kaj naj storim?" "Glejte, da mu ne pridete na pot!" mu je dobrodušno svetoval prijatelj. Ni mu pomoči Pijanec se plazi okrog svetilke in nekaj išče. Usm ni pozni sprehajalec se u» in ga sočutno vpraša: "Al kaj izgubili?" "Da . . . moj ... hrk ... ni ključ." "Kje pa?" "Tamkaj ... hrk . . svojimi vežnimi vrati!" "Zakaj ga pa potlej ti iščete?" vpraša gospod za i no. "Hrk ... ker je tu ... svetlejše . . ." Ali ste naročeni na Troaveto?' Podpirajte svoi Kažipot Rijavec Vladimir Pred leti sem taboril v Dalmaciji. Izmed vseh doživljajev se mi je skoro najbolj vtisnil v spomin neki nočni islet.-- Ssj veste, kako temne ao noči, kadar nI meseea in kadar domačini pravijo, da je "škuro." Ta-krat sanjajo o obilnem ribolovu, plovejo s svojimi barkami po odprtem morju in mamljo s svetilkami ribe k mrežam. — — Res! Strahotno temne so take noči! In v taki noči sem na poti is mesta v taborišče zašel. Temo hi bil lahko rezal.—tako gosta in neprodlrna je bile. Niti pedi daleč nisem videl,—kej šele da hi videl, kam sem stopal.—Po-malem je naletaval dež. Hitel sem. Telegrafski drogovi so ml bili za kažipot.--Pa menda sem se počutil preveč sigurnega, — ali pa sem premalo pazil. Drogovi so mi naenkrat laginili in nisem jih mogel več najti, pa nsjsi sem se še tako mučil. -Saj bi bilo vse dobro, — tods pri iskanju sem so z medel in izgo bil sploh vsako orientacijo. Praj som vsej vedel, da h«»dim v pravi smeri, čeprav ne baš ob drogovih ; — sedaj ai niaem bil na Jas-nem: ali se vračam nazaj proti mestu, ali korakam proti morju, proti jugu ali proti severu, — — povsod, kamor sem stopal, Je bil teren enak. Nobena smer ni Imela svojih posebnosti . . . Vedno je tako. Kadar ai ai našel kažipot, drži ae ga in nikar ga ne izpuščaj s vida! — Ce ai ga izgubil, bolje, da ga ne iščeš več: iskanje te bo popolnoma zmešalo! Ne rečem, da ga ne boš našel nikar več. — toda s avojimi močmi in zmožnostmi najbrž ne! --Morda ga boš nenadoma spet zagledal, če boš imel—srečo, e Tudi življenje ima avoje kali pote. Mnogi ne pesijo in se ne brigajo sanje. a- S Kačnikom sva bila sošolca. Dobra prijatelja. Bil je starejš in zrelejši od mena. Ni mu bilo dovolj, kar se je neučil v šoli mnogo se je učil tudi izven nje Sodeloval je v par društvih, sa nimal se je za vsa socialne, ver «ka in politična vprašanja; pi je v razne dnevnike in liste, — — skratka: bil je še v srednji šol pravi človek našega veka. — In predvsem; bil je dober govornik. Ae celo selo dober! Malokatera stvar ga je zadovoljevala. Nobene oblasti ni; mogel trpeti nad seboj. — — Nekega dne so ga izključili iz šole. Na zahteve policije, ki je javila, da je imel v avojem društvu anarhistični govor. — — Takrat je vzbudila njegova afera aenzacijo In mnogo se je govorilo o njem. Bil je nekaj časa zaprt, — potem so vesti utihnile in kmslu smo ga posabili. Msturiral sem Že in ae vpiaal na univerzo. Takrat aem ga arečal prvič po dolgem čaau. Ni se lspremenll, — le melo čuden ae mi je zdel brez svojih bujnih las. na katere je bil v srednji šoli tako ponosen. — — Tudi on me ja spoznal. "Kako ti ide. brate." mi je stisnil roko In me pot repi j al po rami. "Vidiš, pravkar sem prišel Is vojske. Kadrski rok je za menoj r "Hvala Rogu." sem mu pritrdil. "Ni bilo Uko hudo.—de celo dober» sem se počutil. — — Dis-ciplina je le nekaj koloaelnega! — — Edino prava disciplina bi mogls rešiti človeštvo aedenjih kriz! — Ah, da imamo kakšne-ss dohrege diktetorja! Diktator-ie s telesno roko. ki bi enal ust v a- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEK Po sklepa 10. rodne konvencije ss Ishko šareči ns list Presvets I prišteje eden, dve, tri, štiri sli pet šlsnov is ene družine k eni nlni. List Proeveto stsns ss vso enako, ss člsse sli nečlss. $6 00 u ono letno naročnino. Ker ps ¿lani is plsčsjo pri ssasaiesta 11.» n tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ni vsroka, rt«. Je list prsdrsz ss člane S.N.PJ. List Prosvete Je veša Isstsiss It gotovo Jo v vsaki družini nekdo, U bi rad čital list vssk daa. | listo Prosvete Jo: Zs Zdrnž. drlare in Kanado.$0JO 1 tednik la.............. 4J0 S tednika ia.............IM S tednike in.••...••..... Ml 4 tednike In.............1J0 5 tednikov la............ nič Zs Evropo Jo..............99.00 Izpolnite spodnji kupon, priložile potrebno vsote denarja ali MostJ Order t pi.mu in ai naročite Proeveto. liat, ki je vala laitnlaa. ^m Pojasnilo:—Vasle j kakor hitro kateri teh članov prenebe biti SNPJ, ali čs ss preseli proč od družine in bo lahheval um ivoj lis tednik, bode raorsl tisti člsn is dotične družine, ki Je Uko »kopni naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nssnsniti upravniltvn lifts in obenem doplsčati dotično vsoto listu Prosveta. Ako teja nt store, tedaj mora upravniitvo snižsti dstum ss to v.oto naročniku. Zs Cicero In Chicago Je.... 17J 1 tednik in.............. 2 tednika la.............Mfl S tedaike is........... 4 tednike in.............Lfl| 5 tednikov In............U 1) PROSVETA, SNPJ, ZS57 go. Lawndale Ave^ Chicago, IIL Priloženo pošiljam naročnino so Hat Prosvete vsote 9...... ........................................ČL drsitva it... Nsslov ................................................... Ustsvite tednik in gs pripišite k noji nsročnisi od aledrfifc ssojo družine: i) .......... t •••••••••••••#••••••••••«•••• »čl. druitvt '' Z).........,...,...............>..........• Cl» društvo k• • ...........................................čl. društva It... f).........................................ČL drsitva it.. Moote .............................Drisvs . Noe usročslk.................Star naročnik. TISKARNA S.N.P Kltajaki et reel ? San Prendere nosijo napise e pral vi na bojkot SPREJEMA VSA tiikarzko obrt spadajoča jj» Tiska vabila za veselice fn shode, ví«itnic?' ^ knjige, koledarje, letake Itd. v ^Mke«^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is —o VODSTVO TISKARNE APELIRA CU"*1 S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa po Js« r tla daje ved.tr. Makers» «a i Jak o dele prve vrets Platte po IniemoeOe se S.N.P.J. PRINTER^ tSftV-M sa LAWNPAI.E AVENt i Telefon Rockwell 4*4 CHICAGO. !U~ Tea so debe ea