Glasnik SED 54|3 2014 89 * Tanja Kovačič, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., absolventka doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje, smer Etnologija, kulturna in socialna antropologija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 5220 Tolmin, Žagarjeva 7, tanja.kovacic85@gmail.com. Društvene strani Tanja Kovačič* Vas Bezgovica leži na dveh pobočnih policah pod skalnim ro- bom Strme Rebri nad dolino Čabranke. Število njenih prebival- cev pada od začetka 20. stoletja. Leta 1991 je imela zgolj 17 prebivalcev (Krajevni leksikon Slovenije 1995: 76, 452–453), trenutno v njej stalno živita le še dva. Vedno pa ni bilo tako. Spomin na zgodovino domačije Zajskih v Bezgovici po pripo- vedovanju sester Monike Malnar, Marije Žagar in Stanke Janeš ter Stankinega sina Romana Janeša (Kovačič 2014) sega stoletje in pol nazaj. Takrat so na domačiji živeli ljudje, ki so imeli dolg do osilniške župnije. Da bi ga poplačali, so morali hišo in pose- stvo prodati. Jakob Janež in Julijana (rojena Lokner) iz okolice Čabra sta hišo kupila v drugi polovici 19. stoletja. Denar za hišo je Jakob zaslužil z delom v Ameriki. Stara Zajska - po pripove- dovanju starčka, sta ostala v hiši z Janeži vse do smrti. Jakob in Julijana Janež sta imela pet sinov. Sin Venceslav je podedoval posestvo, drugi bratje so odšli v tujino (Argentino, ZDA in Fran- cijo). Cerkveni dolg, ki se je prenesel na nove lastnike hiše, so bratje Janež odplačali z delom v tujini. Venceslav Janež (1896–1980) se je oženil z Marijo Poje (1903– 2003) iz sosednje vasi Zgornji Čačič. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Hčerka Stanislava - Stanka (rojena 1940) je mati se- danjega lastnika zbirke. Stanka 1 se je omožila z Romanom Jane- 1 Sestre Stanka, Monika in Marija so se spominjale, da so svoje može spoznale na plesu v gostilni Pri Kovaču v Osilnici, kjer se je plesalo vsako nedeljo popoldne. Plesali so valček, polko, tango in druge plese. Oče Venceslav je bil zelo strog, za tiste čase pa hkrati tudi svobodomiseln moški. Z ženo Marijo sta se ob nedeljah izmenjevala pri hišnih opravilih in varstvu otrok tako, da se je vsako nedeljo eden od njiju udeležil svete maše. Ko je bil doma oče, je kuhal, poribal tla, oblekel otroke in celo spekel potico. šem, ki je bil poštar v Čabru in pozneje sprevodnik na avtobusni progi Gerovo–Ljubljana. Po poroki sta se preselila v Gerovo. Le- ta 1980, po Venceslavovi smrti, se je h hčerki v Gerovo preselila še mati Marija. Od takrat domačija nima več stalnih prebivalcev. Posestvo je prevzel sin Roman Janeš, ki je tudi lastnik Etnograf- ske zbirke Zajskih. Domačija Janeš - Zajski, ki leži najnižje v vasi Bezgovica, stoji na geografski prelomnici, kjer voda iz zemeljskih globin prenika na površje in se po jarkih steka navzdol v Čabranko. V oda je v preteklosti tekla spod hleva in skednja. Pred hišo je bil studenec, ki ni nikoli presahnil. Zemlja na domačiji je bila močvirnata, zbi- ta in sprana zaradi vode, zato tudi neugodna za kmetovanje. K domačiji so poleg vrhhlevne in vrhkletne v breg prislonjene hiše spadali skedenj, kozolec, svinjski hlev in sušilnica za sadje; vse stavbe so bile nekoč pokrite s šindro (smrekova skodla). Celo domačijo, razen svinjskega hleva, so italijanski fašisti požgali poleti 1942. leta. Zajski so se v veliki meri preživljali s kmetovanjem za lastne potrebe. Sadili so krompir, fižol in zelje, sejali ječmen in oves, v dobrih letih tudi koruzo. Za prašiče so gojili repo, peso in kore- nje. V bližini domačije je raslo sadno drevje, predvsem jabolka, slive in hruške. Sadje so sušili, pridelovali rakíjo 2 (žganje), mošt in kis. Pri hiši sta bila vola, kravi, prašiči, koze, ovce, kokoši in race. Še po vojni so sejali tudi lan, laneno predivo pa so nosili tkat v Trstje na Hrvaškem, kjer so imeli pri Prhcih statve. 2 Po spominu Romana Janeša so rakíjo pogosto popili sproti in je je pogosto primanjkovalo. Zato so jo morali kuhati večkrat, celo iz nedozorelih zelenih sliv. Najiznajdljivejše gospodinje so nekaj steklenic občasno zakopale v zemljo, da so jih prihranile za čas košnje. ETNOGRAFSKA ZBIRKA ZAJSKIH - ZBIRKA DRUŽINE JANEŠ Poletna delavnica SED, Bezgovica, 9.–16. avgust 2014 Udeleženci delavnice na vodenem ogledu Bezgovice z Romanom Janešem, lastnikom Etnografske zbirke Zajskih, v sredini. Foto: Tanja Kovačič, Bezgovica, 9. 8. 2014. Udeleženci delavnice so pred skednjem čistili in konservirali razstavne predmete. Foto: Tanja Kovačič, Bezgovica, 10. 8. 2014. Glasnik SED 54|3 2014 90 Društvene strani Tanja Kovačič Na pobudo lastnika Romana Janeša in s pomočjo Marka Smo- leta, vodje delovne skupine za ljubitelje etnologije pri SED, je bila zbirka med 9. in 16. avgustom 2014 urejena v okviru pro- jekta Etnografske zbirke Palčava šiša iz Plešc, ob sodelovanju Slovenskega etnološkega društva, Pokrajinskega muzeja Ko- čevje in s pomočjo občine Osilnica. Delo v etnološko-muzeo- loški delavnici je obsegalo čiščenje in konserviranje predmetov, njihovo evidentiranje in oblikovanje razstave. Pri delu so sode- lovali prostovoljci in domačini iz Bezgovice, Padova, od koder je tudi večji del razstavljenega orodja, in iz okoliških vasi. Pod vodstvom Marka Smoleta smo pri ureditvi etnografske zbirke Zajskih - družine Janeš, Bezgovica sodelovale etnologinje Anja Serec Hodžar, Tanja Kovačič, Anja Moric in Saša Jontez ter ar- heologinji Ana Krašna in Ana Inkret. Iz Pokrajinskega muzeja Kočevje so pri urejanju zbirke sodelovale Vesna Jerbič Perko, Živa Ogorelec, Tina Jakopin in Saša Vesel. V času delavnice smo raziskovali načine življenja tudi v naseljih nad Osilnico in Plešci ter njihovo stavbno dediščino. Pod vod- stvom Ljube Južnič, koordinatorke Litopunkturnega projekta, ki ga je Občina Kostel izvajala kot del večjega projekta Svet Kolpe (Regionalni razvojni programi 2007–2013), smo si na Kostel- skem ogledali rezultate projekta Svet Kolpe in litopunkturne zdravilne točke ter raziskali eno najstarejših domačij v vasi Fara. S sodelujočimi arheologinjami smo si ogledali ter neinvazivno raziskali in evidentirali lokacijo nad Plešci proti Požarnici, tj. ob- močje, kjer so po ugotovitvah Marka Smoleta pred stoletji ver- jetno v vetrnih pečeh talilo železo. Etnokoreolog Tomaž Sime- tinger je izvedel več intervjujev z domačinkami. Tanja Kovačič je predstavila etična načela pri etnološkem raziskovanju. Pozno popoldne so v salonu Palčave šiše in v obnovljenem skednju po- tekala predavanja v domačem narečju. Jože Ožura iz Osilnice je predstavil priimke v naseljih okoli Osilnice v 18. stoletju, Marko Smole stavbno dediščino v dolini zgornje Kolpe in Čabranke, Anja Moric iz Stare Cerkve je predavala o Kočevarjih, Janez in Meta Ožura iz Osilnice sta pripravila plesno delavnico plesov, ki so jih nekoč plesali v okolici. Predavanju Žive Ogorelec o urmoharstvu je sledila pekovska delavnica. Slavko Malnar je prestavil narečno in domoznansko literaturo, ki je izšla v zalo- žništvu Matice Hrvatske, podružnice v Čabru. Po literarnemu večeru z gostom Zlatkom Pochobradskym pa se je spontano razvila delavnica izdelovanja cvetja iz papirja. Na skednju Pal- čave šiše smo uredili razstavo o urmoharjih - potujočih urarjih iz Osilniške doline in pindekelnih - krstnih ogrinjalih iz Trave. V soboto dopoldne je bil organiziran pohod na Sveto Goro. Popol- danskemu sejmu na pleškem trgu je sledila sklepna prireditev na skednju Palčave šiše, kjer smo se do sitega najedli in zaplesali ob spremljavi lokalnih harmonikarjev, še prej pa poslušali koncert ljudskih pesmi pevskega zbora Društva upokojencev Sodražica. Viri KOV AČIČ, Tanja: Terenski zapiski. Pogovori z Romanom Janešem, Moniko Malnar, Marijo Žagar in Stanko Janeš. Bezgovica, 9.–15. avgust 2014. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 1995.