Letnik X. _____________V Ljubljani, dne 11. decembra 1930.	35. štev.
Kriza \ staležu p. 1.1. osebja.
Pod tem naslovom je izšel v december-ski številki »Naše Pošte« izpod peresa g. Jos. Štuklja iz Ljubljane zanimiv Članek, ki naj bi služil v prvi vrsti vodilnim gospodom iz gradbenega ministrstva v vednost in odpomoč, a je aktualen tudi za naše članstvo, posebno za neprevedene zvaničnike in služitelje. Zato ga. ponatisnemo v celoti, iz-pustivši seveda brezbroj tiskovnih pogrešk, ki ne delajo časti korektorji »Naše Pošte«.
V današnji dobi mrzličnega življenja, težke borbe za obstanek in težnje po izboljšanju socialnega položaja, pazijo vsi stanovi budnb na svoj podmladek in mu skušajo dati čim večjo in popolnejšo splošno in strokovno izobrazbo. Tudi mi poštarji moramo iti vase in pogledati, kak je naš naraščaj in kaka bo p. t. t. stroka. Vse obeležje daje namreč p. t. t. stroki njeno osobje: kakršno je osobje, tak glas, tak sloves ali ne-sloves uživa tudi p. t. t. stroka.
Zato mislim, da je baš »Naša Pošta« kot nepristranski, za nobeno p. t. t. organizacijo angažirani organ in glasilo vseh ptt. uslužbencev najbolj upravičena, da načne vprašanje izobrazbe našega naraščaja. Vprašanje splošne šolske in posebne strokovne izobrazbe, ki naj jo ima naš bodoči naraščaj, je sploh vprašanje, ki se ne bi smelo rešiti nekje v zatišju za zeleno ministrsko mizo, temveč to, za ptt stroko vitalno vprašanje, bi moralo biti zastavljeno ptt. osobju, predvsem upravnikom in starešinam pošt. Ti so na tem najbolj interesirani, saj največ trpe zaradi nezadostne strokovne izobrazbe pri-deljenega uredništva in bodo zato najbolje vedeli, kakšna splošna in strokovna izobrazba naj se da naraščaju.
Vprašanje splošne in strokovne izobrazbe je pravzaprav že rešil zakon o ureditvi ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe ter pravilnik o sprejemanju in stro-korvnem izobraževanju pripravnikov za uradnike ptt. stroke, vendar pa opažamo še neko negotovost, kakor da zadeva le še ni dokončno rešena. Tudi iz zahtev nekih ptt. organizacij posnemamo, da pričakujejo v tem oziru izprememb.
Pa načnimo to vprašanje v »Naši pošti«, ki je, kakor čujem, že v prejšnjih letih par-krat obravnavala to poglavje.
Da je to vprašanje za p. t. t. stroko skrajno pereče' in da se zaradi kolebanja ter negotovosti o pogojih splošne in strokovne izobrazbe podmladka nahajamo že v personalni krizi, hočem prikazati na razmerah, ki vladajo v dravski p. t. t. direkciji. Razmere v drugih direkcijah mi sicer niso znane, bržkone pa niso dosti boljše.
Slo(vensko p. t. t. uradništvo je slovelo ne samo po svoji marljivosti in zanesljivosti, temveč tudi po svoji dobri strokovni izobrazbi. To izobrazbo si je pridobilo pod vestnimi upravniki in starešinami, izpopolnili so jim jo pa nastavnik! v ptt. tečajih (6 mesecev za maturante, 3 mesece za nema-turante). Ti tečaji so se redno vršili, kakor se je redno izpopolnjevala stroka z naraščajem. Vse do leta 1921 je vsak pripravnik za uradniška mesta po kratki praksi takoj prišel v tečaj in ,po dovršenem tečaju napravil predpisani izpit. Po letu 1921 pa je v tem oziru nastopil preobrat oziroma neki neumljkv zastoj. Razen par višjih tečajev v ministrstvu, Jti so dali direkciji le mal<{ število uradnikov II. kategorije, sta se vrši-
la pri direkciji v Ljubljani samo dva nižja ptt. tečaja, ki sta mogla dati stroki seveda tudi samo malo kvalificiranih uradnikov.
Z upokojitvami, smrtjo, odpusti, ostavkami in premestitvami je tekom 9 let izpadlo velikansko število visoko strokovno kvalificiranih uradnikov, njih mesta pa je spopol-nilo le malo izšolanega personala, večina mest je nezasedenih in ivrzeli kličejo po novih p. t. t. tečajih.
Da bo zlo še večje, je bila leto 1926. direktorjem odvzeta pravica, postavljati pripravnike III. kategorije. Kakšne posledice je rodila ta omejitev pooblastil za p. t. t. stroko? Cim hitrejše pulsirajo žile prometa, čim večjo nalogo stavlja promet na p. t. t. stroko, tem več rok, tem več glav je potrebnih, da ga regulirajo. Tu ni mogoča nikaka vrzel, veriga rok mora biti vedno sklenjena; na mesto vsakega, ki stopi iz tega kroga, mora takoj stopiti drugi, ker sicer nastopi opasna krvavitev — zastoj prometa.
Ker torej direkcija ni imela praivice sprejemati pripravnike III. kategorije, mesta pa je valed pomanjkanja osobja morala takoj zasesti, je pač sprejemala osebe s 4 razredi srednje ali njej enake šole za brezplačne pripravnike, katere je po krajši ali daljši praksi, kakor ji je dopuščal budžet, postavljala za — zvaničnike in služitelje.
Mesto da bi se stroka sukcesivno poživljala z mladim, življenja polnim, dobro teoretično in praktično naobraženim osebjem, se natrpava s strokovno slabo izobraženimi uslužbenci, ki jih povrh še tare skrb za preživljanje. Takih zvaničnikov in služi-teljev, ki imajo izobrazbo za III. ali celo za II. kategorijo civ. uradnikov, je na področju dravske direkcije že preko 100. Kam vede to stanje?
Tak zvaničnik ali služitelj opravlja prav iste posle kakor njegov tovariš (ica) uradnik, prejema pa samo 700—800 Din mesečne plače, ki mu naj bi zadoščala za prehrano in za vse druge potrebščine, vključno stanarino, obleko in perilo! Premislimo, kako bedno je življenje teh nesrečnikov, posebno onih, ki imajo siromašne roditelje? S par izjemami so pa vsi navezani le na te prejemke. Ni čudo, da propadajo telesno in duševno, posebno ko vidijo, da se njih stanje že leta in leta ne zboljša. In tak uslužbenec ima dnevno posla z denarjem in drugimi zaupanimi vrednotami. Ali ni razumljivo, da lahko podleži izkušnjavi in poseže po zaupanih vrednotah? Na ta način se dela škoda državni blagajni, ustvarja se nezaupanje do p. t. t. uprave, mlade moči pa zapadajo tuberkulozi ali pa padajo na kriminalno pot in postajajo breme staršev in države.
Kolikor nam je znano, je dravska direkcija že večkrat predlagala ministrstvu, da se to stanje popravi in da se ti zvaničniki in služitelji prevedejo v III. kategorijo. Na žalost pa je bil doslej uspeh minimalen. Prevedenih je bilo lansko leto le 7 zvaničnikov iz naše direkcije, dočim je bilo pri drugih direkcijah prefvedenih odnosno postavljenih večje število pripravnikov III. kategorije.
Tako je bilo na primer z rešenjem P. t. štev. 25351 od 16. V. 1929	(P. t. Vesnik
19-1929) postavljeno na področju Novosadske in Skopljanske direkcije 21 brezplačnih pripravnikov za pripravnike III. kategorije; z rešenjem štev. 55.553 od 7. VIII. 1929 (P. t. Vesnik 16-1929) je bilo pri ministrstvu
in na področju direkcij Novi Sad in Sarajevo. postavljenih 14 dnevničarjev in zva-ničnikpv za pripravnike II. in III. kategorije; z rešenjem štev. 67613 od 18. IX. 1929 (P. t. Vesnik 19-1929) je bilo pri raznih direkcijah postavljenih 42 zvaničnikov in slu-žiteljev ter vežbencev v II. in III. kategorijo, od teh 7 iz področja ljubljanske direkcije; z rešenjem štev. 92497 od 16. XII. 1929 (P. t. Vesnik 1-1930) je bilo na področju Novosadsko, Sarajevske in Skopljanske direkcije postavljenih nadaljnjih 33 zvaničnikov za pripravnike II. in III. kategorije.
Zakaj ni bilo na področju ljubljanske direkcije prevedenih več zvaničnikov, nam je res neumljivo. Tolikega števila takih zvaničnikov in služiteljev menda nima nobena druga direkcija.
Da bi kdo ne mislil, da niso ti zvaničniki in služitelji na mestih, sistemiziranih za uradnike III. kategorije, hočem to prikazati na podlagi primerjave faktičnega in sistemiziranega stanja. Z rešenjem gospoda ministra P. t. štev. 19501 od 4. IV. 1930 je bilo pri poštah dravske direkcije sistemiziranih uradnikov: I. kategorije 1, II. kat. 324, III. kat. 383. Skupaj 708. Tudi če se. ne oziramo na to, da ta sistemizacija še ni definitivna, ker je nezadostna, temveč upoštevamo le nekatere očividne pogreške (pri pošti Apače sta pomotoma vpisana 2 uradnika III. kategorije namesto 2 služitelja, za pošto Grahovo pri Cerknici ni sistemiziran starešina — uradnik II. kategorije ter za pošto Ljubljana 6 ni sistemiziran starešina II. kategorije in dva uradnika III. kategorije), najdemo, da potrebuje dravska direkcija za svoje pošte vsaj 710 uradnikov. Faktično pa opravlja pri teh poštah službo le 613 (519 — II. in 94 — III. kat.) uradnikov in pripravnikov II. in III. kategorije. Za vršenje službe pri poštah manjka direkciji torej najmanj 97 uradnikov III. kategorije. Na teh praznih mestih se nahajajo že večkrat omenjeni zvaničniki in služitelji.
Na področju dravske direkcije je pri večini pošt sistemizirano poleg starešine še eno ali dve mesti Uradnikov III. kategorije. Ker takih uradnikov direkcija nima zadosti, mora prideljevati starešinam zvaničnike in slftžitelje. Ti opravljajo prav vse uradniške posle, celo sozaklep se jim mora poverjati. Ali je to v skladu z zakonom o državnem računovodstvu, zakonom o civilnih uradnikih in raznimi pravilniki, je vprašanje, ki se tukaj ne more razpravljati, v interesu stroke gotovo ni. Stvar je pa ta, da to stanje povzroča poštni upravi tudi nepotrebne stroške z izaslanji. Če namreč starešina oboli ali pa mora biti iz kakršnegakoli vzroka odsoten, se mora pošti dodeliti uradniška moč, pa makar traja njegova odsotnost samo en dan. Taka izaslanja, ki bi v večin! slučajev sicer odpadla, povzročajo stroške, ki gredo v tisoče.
Par tečajev, ki se je vršilo v Beogradu, predstavljajo kapljo v morju. Povrh tega pa višji p. t. tečaj pri vsej mizeriji, ki vlada pri ljubljanski direkciji, odtegne iz službe še 10—20 pripravnikov II. kategorije, tako da se pomanjkanje osobja še poveča, če bi se pa vršil tudi višji p. t. t. tečaj pri direkciji, bi bili ti pripravniki zaposleni pri ljubljanskih poštah. Pa s tem že posegam v vprašanje, kakšne naj bodo naše bodoče poštne šole oziroma p. t. tečaji. To pa ni bil namen pričujočega članka.
Upam, da sem pokazal, da je kriza v staležu p. t. t. osobja in da je nujna potreba.
da se merodajni faktorji zganejo »ne res po-stall’dh,' qtiid detrimenti capiat«. Dobro bi bilo, da bi se oglasili twM tbVariSV i« drugih direkcij- in povedali, kako je stanje pri rt j ih.
Odpomoč mora hitro priti, prinesti jo pa rpore' le takojšnja prevedba V'Sbli' zvahlStvi- ’ kov in služiteljev v III. kategorijo in takoj-
šnja otvoritev t. tcbttjev pri
,ovT«
kratkotrajnih, torej nižjih p.
■h.
i naraščaj, naj. ob-
do' stvari ibtili »sihe irh et studi<K.
panje ministrstva ni bilo osnovano ria zako-Kbkah imamo odločbo Državnega ev. 4447 30 od 13. pinija 1930, ki se
*V svojem V. oddelku... je vzel Držav
K
Ps’
ni svet v uretres tožbo D. L«., o, t. uradnike iz Zagreba, vloženo proti rešenju ministra
Kako ne računa kontraktualna služila.
V zadnji številki P. gl. smo v uvodniku obširno pojasnili stališče gradbenega ministrstva glede priznavanja službene dobe za najmanjše roke v napredovanja! po skupinah položajne plače, to se pravi: koliko let in kakšne službe mora imeti uslužbenec, da zadobi pravico do naslednje višje skupine. Kakor znano, se je pri letošnjih napredovanjih postavilo naše ministrstvo na stališče, da je moral prebiti kandidat za višjo skupino osrtovne plače najmanjše število določenih efektivnih službenih let v civilni državni službi in da se |V ta minimalna leta ne štejejo ne vojaška, ne dnevni-čarska in ne pogodbena (kontraktualna) Službena doba. Po teh vidikih so se tudi izvršila v našem resoru vsa letošnja napredovanja.
Naš list ni kritiziral tega postopanja službene oblasti, ker je smatral, da se je poslitžil resorni minister pač svoje pravice, ki lahko unapredi kogar hoče, oziroma izpusti kogar hoče. Razlagali smo si ministrovo stališče tako, da pač smatra vojaško ali dnevniČarsko ali pogodbeno službo ža manj važno, ptt da zato rihapreja najprej one uslužbence, ki imajo samo ali dovolj službenih let, prebitih pri državni pošti.
Resnico smo spoznali šele od člankarja »Naše Pošte«, ki ne more biti daleč od gradbenega ministrstva in čigar članek smo ponatisnili v uvodniku zadnje številko. Vzrok temu preobratu je bila citirana odločba Državnega sveta od 3. oktobra 1928, na podlagi katere ministrstvo več ne priznava v minimalne roke iz členov 57. in 58 uradniškega zakona vojaške, dnevničarske in kon* traktualne službe.
Ravno ta odločba pa osupne človeka, kako se je moglo ministrstvo pristaviti na tako tolmačenje glede računanja kontrak-tualne službe, zaradi katerega so mnogi izpadli iz letošnjih napredovanj. Ta osnova in taka vzročna zveza namreč vobče ne postoji. Saj jv citiranih štirih odločbah Državnega sveta, na katere ministrstvo opira sVoje stališče, ni nobene besede o kontraktualni službi! Državni svet nikjer ne omenja te
službe, ker doslej ni bila sporna in je tudi Glavna kontrola ni nikdar osporavala,, a je tudi ni mogla, ko pa ni nobene zakoflite osnove za kako tako tolmačenje. Sploh je menda enkrat jasno in dognano vsaj troje:
a)	Dnevničarska služba ni sporna. Kolikor je imel te službe uslužbenec, ki je bil preveden dne I. septembra 1923 na novi uradniški zakon, se mu je priznala s prevedbo od 21. leta starosti za napredovanje in pokojnino. Dnevničarska služba po sedanjem uradniškem zakonu, to je za one, ki so vstopili po 1. septembru 1923 v državno službo, se ne računa ne v napredovanje ne v pokojnino.
b)	Vojaška služba je sporna za računanje v napredovanja po skupinah. Pri nas so jo do letos šteli, v večini resorov je niso šteli, v kakšhem jo pa morda še danes priznavajo. Dejstvo je, da se je začela Glavna kontrola že 1. 1928. pritoževati proti takim napredovanjem, pri katerih je dobil uslužbenec višjo skupino položajne plače z upoštevanjem vojaške službene dobe. Zdaj, ko je tudi Državni svet pritrdil naziranju Glavne kontrole, se zdi, da ni rešibve za to vrsto državne službe, kolikor gre za napredovanja po skupinah. Slej ko prej pa se računa v stopnje osnovne plače in v pokojnino.
c)	Kontraktualna služba ni spolna. Zakon jo računa od 21. leta stalosti, noben člen uradniškega Zakona ne izključuje te službe od hapfedovanja, Državni svet je ne navaja v svoji odločbi od 3. oktobra, in — kar je nemara najbolj značilno — niti Glavna kontrola ni nikdar osporavala kontrak-tualne shižbene dobe za napredovanje v višjo položajno skupino.
Na kak način je prišlo gradbeno ministrstvo nh to, da je začelo od napredovanja izključevati tudi kontrlaktualno službo, nam ni znano. Res pa je, da ministlst^vo zadnje čase ni Štelo konttaktualne službe ne v naj-manfši rbk 10 let Za dosego pokojnine, ne V najmanjše loke iž členriv 57. in 58. urad-biškčga zakona ža dosegri višje položajne skupine. Danes lahko trdimo, da tako posto-
za gradnje štev. 90.470-29 od 16. decembra 1929 žaradi pokojnine. Potem ko je proučil tožbo, osporjeno rešenje in ostale spise, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi ministrov odgefvor na tožim, jje Državni svet našel, da ministrovo rešenje ni pravilno po zakonu iz tehle razlogov:
Iz spisov tega predmeta in iz tožbe se vidi, da je bila pritožniku odbita prošnja, da se upokoji po zadnjem odstavku čl. 141 uradniškega zakona, zaradi tega, ker se mu v leta državne službe niso računala tudi ona leta, ki jih je prebil pritožnik v svojstvu pogodbenega poštarja pri neerarni pošti.
V smisla čl. 9. in 11. pravilnika o prevedbi neerarnih pošt, telegrafov in telefonov od 15. junija 1923, in čl. 9. uredbe o razvrsta-[vanju, se je ta služba priznala v državno službo, in uradniki, ki so bili v svojstvu pogodbenih (poštarjev, $o bili Iprevedeni na novi uradniški zakon. A ker ta služba ni ona kontraktualna iz čl. 180. v zvezi čl. 137. uradniškega zakona, ampak služba, ki je priznana v državno službo s specialnimi zakonskimi predpisi, se ta služba ni mogla staviti izven določbe čl. 1. zakona o doseza-nju pravice do osebne pokojnine državnih uslužbencev od 1. marca 1929, temveč se je morala vzeti v obzir baš kot služba, predvidena v čl. 1. citiranega zakona kot efektivno prebita v aktivni državni službi. Zato se ima tožbi ugoditi, a ministrovo rešenje razveljaviti.
Iz razloženega, a na osnovi čl. 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, Državni svet razsoja, da se razveljavi rešenje ministra za gradnje štev. 90.470-29 od 17. decembra 1929.«
Po tej razsodbi Državnega sveta je sedaj brez [vsakega dvoma, da je kontraktualna služba po 21. letu starosti prava efektivna služba, ki se mora upoštevati v vseh slučajih. Saj to je bilo zlasti za bivše kvalificirane poštne odpravnike (posiovače, eks-pediente) v deželah bivše Avstrije (Slovenija in Dalmacija) popolnoma jasno. Zakaj kvalificirani poštni odpravnik ni bil nič drugega kakor oficiant, ki je prostovoljno za krajšo ali daljšo dobo izstopil iz ofi-oiantskega staleža in se za tisti (5as vodil
JlafdaCjla Gtgojavna napeljava na svetu.
Pri tem nadpisu bo marsikdo mislil Ameriko kot deželo neomejenih možnosti. Ali v tem pogledu ne Zavzema Amerika prvega mesta na svetu, zakaj najdaljša 'brzojavna napeljava na sivetu je Indoevropska brzojavna riapeljava, ki gre iz Londona čez Teheran v Indijo.
Angleži so že davno želeli, da bi imšli švojb brzdjžLvno zvezo z Indijo ih z drugimi še bolj vzhodno Ležečimi kolonijami. Sele v letu 1354. je bil položen prVi kabel, ki je pokazal, da hoče Anglež preko Sredozemskega in Rdččega niorja imeti brzojavno zvezo z bogato Ihdijb. Kablova tehnika, polaganje in VzdrŽavanje kabla, je bila tište ča^e šele v povojih, a Vzltc temu jfe bil že kabel polHŽen rikoli Arabije. To podjetje pa hi imelo praVoga uspeha, ker so posamezni kablovi odseki sicer delovali, ali stalne tveze ni bilo moči ustanoviti. Podjetniki so si Zagotovili obrestrfo gdrancijft, in Angleška je Mitozi 25 ’ let doplačevala lepe deharfe ku-blovim 'družbam. Ta skifšnja jih je ižuČlla, da so povečali zanimanje za tbhnlko preko-
morskih zvez. Ker niso mogli potegniti kabla čez ocean, so nameravali postaviti zem-sko napeljavo iz Amerike čez Aljasko, Be-ringerjevo ožino, Sibirijo v Evropo. In res so že izvršili komisionalno varstvo te napeljave, tu pa tam se je že dovažal stavbni material in so začeli graditi, ko se je leta 1866. posrečila atlantiška kablova napeljava.
S Jtem so mahoma pali načrti za sibirsko progo. Angleška in njeni kapitalisti so pa vzlic lomu uspehu mislili na zgradbo pod-zemco brzojavne cesjte v Indijo. Ze leta 18i58 jo bila projektirana proga, ki bi šla čež Avstrijo, Grško, Krf v Aleksandrijo. Odtod ste bili projektilani dve progi: prdkfri Ttde-čegn morja okoli ariibske ribali do Kuta oboe dli pa ob Evfratu čeZ BesS&rah V Bombay. Ker pa je bil kabel skozi Rdeče morje zago-tovljeh, so ta načrt opustili. Preizkušali so dva načrta: napeljavo tako imenovane se-vethe proge, ki bi šla čez Prusko, Rusko, Kavkaz 'v Perzijo, in južno progo, ki bi se ižpeljata preko A;vštrije, Balkana in Male Azije. ‘Kbmišlja je predlagala seVemo pot, pa kateri bi bilo udeleženih 'malo državnih uprav. Tudi bi Šla ta pot preko obsežnih pokrajin, kjer bi bila vartiejša kakor preko Balkana in Male Azije. Prusovska vlada si
je postavila za cilj, da si napravi iz svojUi lastnih državnih prog del glavne proge za vsako prometno cesto. V Londonu se je ustanovila posebna družba, ki je 1. 1877, sklenila s Prusko pogodbo o zgradbi angleško-vzhodnpindijske brzojavne pozemske proge. Po tej pogodbi bi morala dati Pruska obratu na razpolago pripravno Unijo do ruske meje. Razen Prusovske so bile sklenjene po; godbe tudi z Rusijo in Perzijo.
Angleži so položili kabel v zaliv Perzijskega jp indijskega morja do (Kurachee, sklenili pogodbo s "furki iti Perzijci ter podpirali Turško iij Perzijo pri zgradbi po-zemnfh brzojavnih prog. Ko so bile pogodbe sklerijfehe, se je šrile videlo, da bo podjetje samo tedaj uspevalo,' Če bo brzojavna stavba sama zase dovršena celota in zbog tega kolikor' mdgoče enotno upravljana tako v zgradbi kakor tudi V vzdržavanju in ribratu NoVa proga je morala biti kolikor mogoče izolirana in zgrajena iz istega materiala, iz kakršnega je ‘6il napravljen Od prusovške brzojavne uprave, to pomeni z drugimi besedami, da se je gradilo na vsej progi po prusoVskih Stavbnih 'predpisih.
Pruska je porabila za 950 km dolgo progo 15:800 brzojavnih drogov in prlbližho
J' ■ 'M l‘,: ' r .V*	•	■	.	•	■
r-ii/ ■••i	•	"*
v ekspeđientskem staležu, a ji prešel, kadarkoli je hotel, iz tega staleža zopet y oficiant-Ski stalež na ta na^in, da je odpovedal od-pravniško mesto (sedanjo pogodbeno, pošto) in se dal zopet prevesti za oficianta (adjunkta), pri čemer se mu je vštel, razume se^ i v pokojnino i v napredovanje ves čas, ki ga je prebil v svojstvu kvalificiranega odpravnika pri pošti III. razreda.
Tako, za bivše kontraktualce — sedanje uradnike II. kategorije — škodljivo tolmačenje je moglo izvirati samo iz nepozna-nja tega staleža, ker so bili taki uslužbenci samo v Sloveniji in Dalmaciji, a danes jih ni več, ker se morajo sedanji pogodbeni poštarji istovetiti samo z bivšimi nekvalificiranimi poštnimi odpravniki (poslovačl). V deželah, ki so spadale j)6d bivšo Ogrske (Hrvatska, Slavonija in Vojvodina), so bili drugačni predstojniki takih pošt, namreč taki kakor sp sedanji pogodbeni poštarji, medtem ko v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Orni gori sploh niso imeli pogodbenih pošt, pa zato nis« poznali ne kvalificiranih in ne nekvalificiranih poštnih odpravnikov, kakor tudi ne pogodbenih poštarjev. Naši kvalificirani pošidvači so bili prevedeni na novi uradniški zakon za uradnike II. kategorije in to ne na osnovi prajvilnika o prevedbi neerarnih ppšt, ampak na osnovi svoje strokovne kvalifikacije — oficiantske-ga tečaja, in izpita — katera kvalifikacija se je z uredbo o razvrstitvi p. t. t. uslužbencev priznala za II. kategorijo.
Po gornji razsodbi Državni svet ne smatra službe bivših pogodbenih poštarjev in odpravnikov za kontraktualno državno službo v smislu čl. 130. uradniškega zakona, ampak za redno državno službo, priznano s specialnimi zakonskimi odredbami, ki se mora računati tudi V najmanjši rok prvjb JO let po zakonu o dosegi pravice do pokojnine od 1. marca 1029. Kef se r<čuna po čl. 1. tega zakona v predpisani rok desetih let samo redna, efektivna državna služba, to je ona,' ki se računa za napredovanje, bi moralo ministrstvo analogno računati tp alužbo fudi za napredovanje.
Zdaj, ko je stvar pojasnjena od samega
^fit 1; 'ni ii...
$000 q b mm železne žice. Siemens Hal iostdvU <600 ‘km dolga in 6 mn) mečno, žičn •rbgo '* meč Afek'sanđ'foVM *ift-%He*ariod
Jjlckatere oblasti so dale drogove (hrastov in bojeve). V nekaj deželah, ki nimajo Srevja, so nj^ali ^ppst.aviU ^elezne stebr#. ^obče je bila zgradba indijske brzojavijo
fi niso ravno idealni glede sigurnega obrat; Šele 1. 1870. so bila na progi vsa de
1
fc « Btl "JLMilJrt
rzojavke večkrat pre i. V- ValH so iblli avtomatično delu; isni stepji, ^ajpra^uj %a dfvoi let se je na tej dolgi progi ta1" a je že 1. 1884. napntvilft »Zd ka brzojavna družba< dlWgo eljavo Boskum—Dovestoft, Pruska pa gradila drugo pozemsko Unijo do Vai-Sav je bila kesneie podaljšana do Teheran* in 1. 1889. šo začeli	pcujl,
3 bila izpeljnaa Varšave. Z zgrad revodov so nastale linije za neposred
pretelegrafir
dcluKAhitr
idmiena nei 3 kaoj^o n
pttl v'brzotavno zvezo z Odeso, t; 1903. ... London s TViheraftom. TA 6100 km dolga pre
• 'tf %Jk i \1	«•	* ..
. f, * 5
.1 <ŽI	J.!	*i' flftli) lifO*?«
Z 9. odboroTe sef© OPO od 8.1LIS. 1930.
Deputacija, pri predsedniku vlade. Predsednik poroča o sprejemu poštarske deputacije pri predsedniku vlade g. Zivkoviču dne 10. novembra t. 1. v Ljubljani. V imenu deputacije je g. min. predsednika nagovoril predsednik’ OPO tov. Čampa. G. predsednik vlade je odgovoril, da so mu težnje p. t. t. osobja znane, da pa se bo rešilo to vprašanje z novim uradniškim zakonom.
Napredovanja, Za 1. december , obetana napredovanja se do danes niso izvršila. Upajmo, da se zgodi to še ta mesec. Tudi prevedba zvaničnikov in služiteljev se nemara ne izvrši v takem obsegu kakor bi bilo treba, temveč se zopet govori samo o delni prevedbi moških zvaničnikov.
Reorganizacija Saveza. Predsednik je sestavil osnutek novih pravil Saveza organizacij p. t. t. uslužbencev in ga razpošlje vsem obj. organizacijam, da zavzemo nasproti osnutku svoje stališče.
. Novi uradniški zakon. Savez je poslal predsedniku komisije za izdelavo uradniškega zakona zadnje predloge glede upoštevanja p. t. t. osobja. Spomenica se objavi v »Poštnem glasniku« od 21. decembra 1930.
Razprava o »Poštnem glasniku«. Z ozirom na obsežno gradivo o tej zadevi in glede na pozno uro se odstavi ta točka z dnevnega reda s sklepom, da skliče predsednik že prihodnji teden 10. odborpvo sejo s samo to točko dnevnega reda.
Nada prava
kolinska cikorija
•; .; v' •'•ret ■
ga je imela 10 ptevodov. V minuti se je moglo te.legiafirati 300 besed (brzotelegraf Wheatstone).
. bila
1. 1904. obnovljena in z dodatno Koncesijo
h 1912. pa podaljšana do 31. decembra 1924. Od 1. 1924. so bili v Emdenu zaposleni angleški brzojavni uradniki, ki so jih kesnejo
nadomestili Nemci.
N
v jP'
Min
Navad;
ICTTOBte
no je del^ 'London ih primerih ata vbila zv :er in	kt. sta imettt^s
km. bila
s Tehera ita imel« s
n«
haranom direktno fcvezo, dolgb. 6400 dif prehodpd zveza	radije
stavljena- Pri tej jo delal Lond- "
m, t idi
>o-
clfce ^12 prevodnimi rr^. StpT^SbO besed, na minutp^>,
_______,s Ku -a-
itil v l\itr< 3ti
faradi svetov »e vojske j^iirenekal ot -at m tej najdaljši progi mf avetiT Vsa^de Sela je poenb^^dhLiPoge v^gvoje Jfojne m me. Na Potjskprn ld>Ruskem • hi bilo v< jaki mestoma nobenega sled*! prejšnje zi jai^^proge, de tu pa tagrso še^-11 g< vi $ .ijrobnejšihu in debelejšimi ž ra znfojpFmateriala, kakor so pač
ihulijaknak

la-po ir-t ro-iz iqfele so
moč prizadevala, da bi spravila progo v ‘nekdanji red. Vzllc temu je trajalo dolgo,
■i-V ■ ■
\ikt\
f}
Ka) vse )© pošta?
Glavna pošta v Washingtomu ima ng pročelju sledeči napis:
Nositeljica novic in znanjaJ
Orodje trgovine in industrijel
Pospeševalka miru in dobre volje med ljudmi in narodU
Prinašalka udanosti in ljubeznil
Premagovalka ločitve!
Tolažnica žalujočih in osamljenih duš!
Vez med člani raztresene družinel
Pomnoževalka ugodnosti socialnega življenja!
Ti zlati reki o pošti kot največji go* spodarski, kulturni in socialni ustanovi vsega civiliziranega sveta, ki se blešče raz pročelje washingtonske pošte, bi morali biti vklesani nad vhodom sle* herne pošte, bi morali domovati v srciij duši in glavi slehernega državnika, ki odloča o poštno*telegrafsko*telefonski stroki in o uslužbencih te stroke. Drža* ve, si se zavedajo visokega poslanstva pošte, telegrafa in telefona, ne dopušča* jo, da se zapostavlja poštna stroka in poštno psobje.
. •> T? 1'
Inozemski vestnik.
Amerika. Poslanec Kelly je predložil parlamentu načrt zakona, v katerem stoji: »Nadomestne moči poštnih uradnikov, pi» smonpšc jn pradniki potujočih pošt morajo biti deležni vseh ugodnosti, katere uživajo imenovani nameščenci.« Namen tega načr* ta je jasen. Amerika hoče s tem zakonom preprečiti sprejem državno nameščenega proletariata. Ce potrebuje upray> ifradni* štvo nad stanje, ga sprejme pod istjmi pla* čilnimi pogoji kakor dennirtvne uslužbence. N« ta način bo sistem slabo plačanih pošt* nih pomožnih moči tudi v Ameriki nemo* goč. Kakor je posneti iz nemških strokov* nih listov, je tudi nemška vlada proti spre* jemanju uradniškega proletariata v držav* no službo.
francoska. Pariški poštni urad objavlja vsako leto seznam neizročljlvin pisem Ta Seznam ima po navadi več ko 1000 s stro* jem pisanih strani, kar je dokaz nenavadne marljivosti francoskjl? poštnih uradov in pozabljivosti pošiljateljev poštnih pošiljk.
T * **	■	. in	_____ 1 f\A	»
i jc na mesec povprečno "“.ornJ ne*
čija* provteehifeno koncesijo, ki J« omogočila obrat V nekdtrtijem obsegu. K?onec mesefea ju-
eez Nemško, Poljsko, Rusko v Teheran, od tu fed; rabili storh zveze v Ittdijo. Po devetletni
8W> izplačala dividende.
Začasna koncesija iz 1. 1923. je bila dne
proga(if izj Lcmdpnfi v^elip^au z-^di^satsto-vimi aparati. Tretja proga, ki je šla najprej do Varšave potem ma do Odafe in danes tudi
do Tehofanar ^	obrajfNdfcačUe
inl
daljšanje ^ont»aiijp.^o-kanca leta 1964. pove dovolj, da ni konkilrohce med zračnimi lini-jftfni !h kablom, da bVezžični’telegraf ni vplival na podjetje Indijske '^rpžbc. Povsem jasno je, 4» si .vo^na prometna sredstva ne nasprotujejo, ampak se medsebojno izpopol-fljUjifd, dti'Čifh'Mljh (dhČfjo'človeUtvii, kulturni omiki in vsakdanjim življenjskim potrebam.	(Po ‘•Poštovnem Obzoru«.)
iUlt +**. i' i*i7tw

Stran 4.
^ r ;i r4	—
izrocljivih pisem. V to število je vštetih 100.000 navadnih pisem, 15.000 dopisnic, 350 priporočenih pisemskih' pošiljk ter 20 inozemskih pisem- Večkrat se zgodi, da so v priporočenih pošiljkah dragi predmeti. Letos je hilo na pr. tako neizročljivo pi>?mo, v katerem je bil diamant v vrednosti' 1?.000 frankov. Pošta ni mogla ppjti ne pošiljate« Ija ne naslovnika te pošiljke. V neizročiji« vth pošiljkah so običajno kemični preparan ti, ccpilne snovi, strup itd V neizročljivih paketnih pošiljkah so po večini knjige. Po francoskem poštnem zakonu pripadejo po« šiljke, katerih ni moči:vročiti v evjin letu, in. katerih policija ne zapleni, v prid fran« coski narodni knjižnici.
Nemška. Poštna uprava v nemški državi je organizirala zbirko v prospeh nakupa ra« diofonskih aparatov slepcem in gojencem po sirotišnicah, oziroma tudi težje poškodo« vanim vojnim invalidom. Zbirka izkazuje že lepo svoto 551.000 nemških mark (1 marka 13.50 Din) in mnogo drugih daril, poseono radioaparate. Zbirka še ni končana in pri« spevki še vedno prihajajo.
Ruska. Nova uredba službenih razmer. Strokovne organizacije so dosegle po spo* razumu z narodnim komisariatom novo uredbo službenih dolžnosti. Tako na pr. imajo uradniki v ambulantni službi in uslužbenci v časniških ekspedicijah v Mo« skvi, Leningradu in Harkovu po sedem ur službe na dan.
(Kupuftm p*i tvrMah, d »nar«. ftfafo 9 ttaarem fhuritu /
* r	T ■	.fl JUSf’
To lit ono.
Miklaviev veter Poštnega doma. Zaradi tehničnih ovir, ki so nastale po itidu »Poštnega glasnika? od 1. decembra, se poštarski Miklaviev večer ni mogel vršiti napovedane sobote, ampak ie večer prej, v petek 5. decembra. Upamo, da nismo nikogar zavedli s svojo napačno notico, katere pa ni zagrešilo ne. uredništvo, - ne zadruga »Poštni dom«. Ljubljansko osobje je bilo o izpremembi pravočasno opozorjeno z okrožnicami. Prireditev je prav lepo izpadla, udeležba je bila obilna tako pri popoldanski'prireditvi za otroke, kakor pri večerni zabavi. Moralni uspeh je vsekakor krasen in gotovo nas preseneti Poštni dom v kratkem z večjo prireditvijo v večjem lokalu. Zal, da moramo istočasno beležiti materialni — neuspeh.
Depataeija zagrebških poštarjev, v kateri so bili tovariši pog. poštarji Viktor Engelman (Slovenija), Nikola Tkalac (Hrvatska) in Peter Stoji-šič (Vojvodina), se.je mudila dne 4. in &. decembra v Beogradu. O uspehu intertervencije poročamo v prihodnji številki.
iDanašnle številke »Poštnega glasnika« več ne
prejmejo oni‘ naročniki - nečlani OIPO, ki vzlic ponovnemu opominu niso poravnah naročnine za leto 16>30. 'Neverjetno, da državni uslužbenec nima toliko takta in vesti; da bi plačal Ulago, ki ga je naročil in ki ga redno prejema (24 Din stane za vse leto), ali pa da bi takoj zavrnil list, če ga ne namerava plačati. V bodoče se ne bodo več trpeli taki zastonjkarii in zaostanikarji.
»Naša Pošta.« Decemberska številka beograjskega časopisa »Naša Pošta« ima naslednjo vsebino: Antologija jugoslovanske misli in narodnega edinstva 111390—1930. — (Beseda g. vojvode P. Bo-jeviča o pomenu telegrafa in pošte. — Za obnovitev .ministrstva pošte in telegrafa. — Kako je bilo ustanovljeno naše ministrstvo pošte in telegrafa 19118. leta. —• Državna ali privatna eksploatacija. — Kriza v staležu ptt osobja. — Nekaj o zadnjem napredpvanju p. t uradnikov v 1. sku-
pino 'II. kategorije. — Bakrena ali železna žtca. — Pristojbina za dostavo' in izplačilo na domu. — Pravilnik za notranjo poštno službo. — Poštar na vasi. — Beležke.	< .
»Prošlost i sadašnjost slobodnih radničkih sindikata Jugoslavije.« Pod' tem naslovom je izdal »Uj.edinjenr radnički sindikalni s^vez Jugoslavije« zanimivo brošuro o, postanku iii razvoju delavskega gibanja v samostojnih sindikatih. Brošura stane 5 Din in se dobi v vseh knjigarnah ali pri Pokrajinskem odboru gornjega‘saveza v Zagrebu, flaulikova ulica 10/IV.
Paradna organizacija. Take bilance, kakršno izkazuje italijanska organizacija p. t. t. uslužben-. cev, 'pač ne izkazuje nobena poštarska organizacija. Izkazuje a) na prejemkih: dohodki od prispevkov, ► deležev, : znakov,, odlikovanj ip daril 1,476.066 Kr, provizije za pobiranje zavarovalnih premij 28.363 lir, skupaj 1,504.418 lir in b) na izdatkih: stroški za znake, odlikovanja, knjige, odškodnine, plaže, najemnino, inventar 478.716 lir, prebitek za 1929. leto 1,025.708 lir, skupaj 1,604.418 lir. Iz specifikacije imovine je razvidno, da znaša »kupno premoženje italijanske poštne organizacije 3 in pol milijona lir.
Raznovrstna poštna reklama. »Orgaan«, glasilo holandskih p. t t. uslužbencev prinaša sliki dveh plakatov, ki sta nabita v prostorih za stranke na holandskih poštah. Na enem je vabilo k mirovni razstavi društva narodov, na drugi pa. vabilo za vojno mornarico. Komentar poštnega strokovnega lista k tem plakatom je kratek: »Gradijo in podirajo!«
Pošta Novi Sad 2 — pogodbena pošta. To je pač malokomu znano, da je pošta Novi Sad 2 pogodbena. Res da je 10. reda, vendar se nam zdf, da ne bi smelo biti tako.
Dobiček telefona in isgnba telegrafa. V. Angliji je znašal v zadnjih 10 letih do 31. marca 1930 »kupni prebitek pri telefonu okroglo 29 milijonov 900.000 funtov, a skupni primanjkljaj pri brzojavu okroglo 13,700.000 funtov.
(krasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke
kupita dobro In najceneje pri
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica	..
Naše cene in nafti plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti
moderen radij*aparat
Obrnite se takoj na nas
RADIO LJUBLJANA
MARIBOR,	LJUBLJANA,
Aleksandrova 44.	Mikloftičeva S.
Naj večjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
Otroški vozički ae izdelujejo tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbe ra, najnitje cene. Pro-
daja na obroke. Ceniki franko. »nUOBUNAe F. B. L* tovarna dvokoles In etre-tkih voaičkov, LJUBLJANA, JKarlovftka eeeta ftt. 4
Sretnica degnlkee
St. ffltifiu&f Stfu6£)ana
u4f««t*»i trg 16
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
	
i ■ ■ ■ h ■ V hUlfgdiigipbgaaHHj	f V V VTpnftf K IM
hoiienu darila
priporoča
galanterijska veletrgovina
(Kerman,
Maribor, Gosposka ulica štev. 3
itn M 1 MIH iiizzuifillill lllll'll.,M.,iIltll ii ti f II ŠIL

Urar in (avellr
UiajH lil - Billi«, toplih niti'
Prodaja na obroke
POŠTARJI — Rani nabav Ijalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta Ig, na mesečne obroke; cene znižane!
Radioaparate
in potrebščine
kupite najbolje in najceneje pri
SADIO-8TASKEL
Maribor, Trg Svobode it. 6
manufaktura, T r e n c h c o a t e,
krzno kakor sploh vse oblačilne predmete nudi po zmernih cenah tudi na odplačilo tvrdka
K.. Ornik, Maribor
Kor** It at cente •
Izhaja 1., 11. in 21 ▼ mcaecu. Naročnina na lato 24 Din, ozir. 12 Din za pol let*. Oglasi po dogovora. Čekovni račun M. 11.834. Rokopise je poiUjsti uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglaae m drugo p* na upravo Kata 9". Jakoba trg 2. Z* »Konaoroij Poštnega glasnik** izd*)* In MuJuje Joško Jaki* ¥ IJuMJani. — Z* »Narodno ttokarnoa Fran J •tarUk v Ljubi krni.