ï:
@ il AI I H© ® © i 0 M H TT^^OM
sev
NA ZALOGI!
BOGATA PONUDBA AKCIJSKE CENE
POSEBNE UGODNOSTI
ZAGOSTINCE IN ĆISTILNE SERVISE
CISTO PRIJAZNO.
AVTOMARKET d.o.o., prodajno servisni center, 8latnica 5, 1236 TRZIN, Tel. 01 562-33-00 • Prodaja voeil 01 562-34-50 in 562-34-55 • Fa* 01 562-2^ !
PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne) • tapisone in tople pode ter marmor.
Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h.
Čistilni servis
CITROËN
TRZIN
Avtomarke I
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN
Celolen program izdelkov blagovne znamke KIMI
•	čislilna in pomlvalna sredstva, gel za pranie perila
•	vitrex proti zmrzovaniu vetrobranskih stekel, antifriz i Izbrani izdelki drugih priznamh proizvaialcev:
•	čistila in pripomočki za čišćenje
•	higienski izdelki iz papirja
•	kozmetika in sredstva za osebno nego
•	možnost polnjenia izdelkov KIMI v přineseno embalažo po nižjih cenah
•	za upokojence prvi m drugi delovni dan v mesecu 10% popusta
•	pri nákupu nad 1000 SIT podarimo 5 lit destilirane vode
•	vsak mesec privlačne akcijske prodaje
Pestrá ponudba čistil v več|i embalaži za higlerio v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galantarija
Delovni čas: vsak delovnik od 8h do 17h, ob sobotah od 8h do 12h. KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin. 1236 Trzin Teleton: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580
KIMI.
( BAHNĚ*I
GORENC s.p., Liparjeva 16, Mengeš, GSM: 041/644 121
Popravila: - TV sprejemnikov
-	PC monitorjev
-	audio naprav
Spoštovane Trzinke, spoštovani Trzinci!
bčinski svet me je na 30. redni seji za obdobje dveh let imenoval za glavnega in odgo-vornega urednika občinskega glasila Odsev. Vsem, ki ste mi od marca, ko sem začasno prcvzel to funkcijo, kakorkoli pomagali, svetovali ali pa pod-prli mojo kandidaturo na raz-pisu, se iskreno zahvaljujem.

ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb
Tehnićno urejanje in tisk: Tiskarna Ravnikar, Domžale
Trženje:
Jožica Valenčak
Lektoriranje
(razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada:
1.500 izvodov
Elektronski naslov:
zoran.jereb@siol.net
Telefon:
01 831 00 69 in 040 835 356
Glasilo izhaja enkrat mesečno m ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408 -4902
V prvi vrsti to velja za župana Antona Peršaka in podžupana Valentina Kolen-ca, ki sta iz moje ponudbe za prevzem urejanja Odseva ocenila, da sem sposoben prevzeti »projekt Odsev«. Župan mije že na prvem sestanku predlagal, naj pokličem nekaj uveljavljenih in izkušenih sodelav-cev, ki so Odsev že dělali. Vsi po vrsti so se izkazali za zaupanja vredne sodclavce. Med njimi želim še izpostaviti Marijo Lukan, Franca IMušiča, Meto Železník, Franca Pavliča, Zorana Rinka, Matejo ili Matjaža Erčulja, Jano Urbas ter Mirjani Stih. Lukanova in Mušič mi pomagala s številnimi nasveti in sta tudi moja »strokovna sodelavca«, Železníkova, Pav-lič, Rink, Mateja in Matjaž Erčulj, Urbaso-va ter Štihova pa sodijo med najbolj pridne in zanesljive sodelavce Odseva. Vsem se za dosedanjo pomoč iskreno zahvaljujem. Enako velja tudi za občinsko upravo, še zlasti Valentino Hvala in Nušo Barlič, s katerima najpogosteje komuniciram in sodelujem. Valentina Hvala ima namreč poleg svojega rednega delà na skrbi tudi mapo z napisom »Odsev«, v katero odda-jatc in dvigate fotografski material, Nuša Barlič pa vam pripravlja napovednik dogodkov, ki je - domnevam - ena bolj branih strani Odseva. Če sem se ob naglici ali nepazljivosti pozabil zahvaliti še komu, se mu iskreno opravičujem.
Kako borno delali vnaprej? Nova ekipa Odseva bo s polno paro in po-polno usklajenostjo nedvomno začela delati šele čez kakšen mesec, vseeno pa mislim, da že sedaj relativno dobro deluje, saj nesporazumov in organizacijskih spo-drsljajev praktično ni. Dokaz za to je pravočasno izhajanje Odseva in dějstvo, da še nobene številke nismo postavljali ponoči, pač pa vedno pri dnevni svetlobi. Tudi v prihodnje se bom kot urednik potrudil, da Odsev ustvarjalcem ne bo jemal spanca in da ga boste v poštnih nabiralnikih vedno dobili na isti dan. To bo dvajseti v mesecu, izjema bo (morda!) samo tišti mesec, ko dvajseti pade na soboto ali nedeljo. Gradivo se, kot sem že nekajkrat napisal, oddaja najkasneje do petega dne v mesecu - ne glede na to, ali gre za delovni dan, soboto, nedeljo ali praznik. Nekaterih rubrik, ki sem jih predvidcl v vsebinski zasnovi, ki sem jo přiložil prijavi na razpis, Odsev trenutno še nima, vendar jih bo dobil - morda že v julijski, zagotovo pa v septembrski številki. Avgusta, ko Odsev ne bo izšel, načrtujemo oblikovno posodobitev glasila,
ko ga bomo skušali nekoliko približati sodobneje oblikovanim revijam. Spre-membe pa nikakor ne bodo tolikšne, da ga jeseni ne bi prepoznali in z veseljem spet vzeli v roke.
Kot vidite, Odsev ni moj osebni projekt, ampak živ organizem, ki ga v največji meri oblikujete vi - Trzinke in Trzinci. Zato vas ponovno vabim, da v Odsev prispevate po svojih močeh -lahko kaj napíšete, lahko pa kakšno temo samo predlagale in jo bomo z veseljem in podrobno obdělali. Še posebej k sodelovanju vabim mlade in tista društva, ki so v přetekl ih mesecih z obveščanjem o svojem delu malce po-čakala, očitno so čakala na razplet imenovanja novega urednika, zato priča-kujem, da bodo jeseni spet prispevala svoj del k vsebini Odseva.
Zoran Jereb,
glavni in odgovorni urednik
Spoštovani volivci liste za trajnostni razvoj Trzina
Obveščava vas, da sva iz funkcij katere ste nama zaupali na 30. seji Občinskega sveta dne 13. junija 2005 žal morala odstopiti. Razlog za to dejanje je Zakon o preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet lansko leto ter njegov 28. člen, ki občinskim svetnikom pre-poveduje opravljanje pridobitnih dejavnosti. Kljub vašemu zaupanju sva se odločila za odstop, ker bi v nasprotnem primeru ogrožala obstoj in dejavnost najinih podjetij in zaposlenih.
V dosedanjem delu sva pošteno opravljala svoje naloge, ki bi jih z vso vestjo opravila tudi do konca zaupanega mandata. Vendar nama sedaj to onemogoča slab zakon.
Svetnika liste za Trajnostni razvoj Trzina in podžupan:
Lidija Babnik Valentin Kolene
ž		
u		
p		
A		
N		
0		
V	K 0 T 1 C E K	
raznični maj je za nami in z njim vred, kot vedno, veliko kulturnih, športnih in družabnih prireditev, vključno z občinsko proslavo, ki nam jo je letos sklenil posebej popestrili dobitnik občinskega priznanja, g. Jože Seljak. Po zgledu znanega avstrijskega pisatelja Petra Handkeja, ki seje v času zadnjih balkanskih vojn precej zameril Slovencem, seje tudi on odločil za zmerjanje, sicer ne občinstva kot Handke, temveč uslužbencev in funk-eionarjev Občine Trzin, kar je opravil kar kot neke vrste zahvalni govor po podelitvi vseh letošnjih občinskih pri-znanj, pri čemer ni povsem jasno, ali v imenu vseh dobitnikov ali samo v svojem imenu. Toda Handkejevo besedilo je briljantno in duhovito napisana monodrama. Tekst, ki nam gaje oddro-bil gospod Seljak, pa je po vsebini in še posebej po govorčevi spretnosti veliko bolj spominjal na znani lik Valverta iz Rostandove igre Cyrano de Bergerac in zato skoraj ne morem drugače, da ga ludi sam komentiram v Cyranojevem slogu.
Predvsem ni mogoče mimo dějstva, da je g. Seljak slabo izkoristil priložnost, ki si jo je sam vzel. Njegov govor se ni prav nič razlikoval od njegovih že znanih očitkov, zapisanih ob fotografijah, ki jih je z velikim veseljem objavljal v přetekl ih letih v Odsevu. Vsebina je bila do dlake ista, tako daje vse skupaj mogoče razumeti kvečjemu kot plod bojazni g. Seljaka, da udeleženci proslave niso prebrali njegovih zbranih del, in jih mora še ob tej priložnosti poučiti o svojih pogledih na občino. A za vse nas, ki njegovih pisnih in foto-prebliskov nismo spregledali, je bilo ponavljanje, žal, nekoliko dolgočasno. Pa vendar bi tako zavzeti kritik, kot je g. Seljak, lahko veliko bolje izkoristil priložnost. Jaz sam bi, denimo, znal o
sebi povedati veliko bolj uničujoče stvari in celo kaj takega, čemur bi se gostje v dvorani od srca nasmejali. Lahko bi npr. ugotovil, da sem premajhen za župana, in ne vidim čez ograje, kaj se dogaja za nji-mi. Lahko bi mi očital, čemu za vraga si ne kupim orodja, da bi lahko popravil vse prometne znake, ki bi jih po njegovem mnenju moral osebno popravljati celo ob državni cesti. Lahko bi dognal, da sem premlad za župana, zato nimam dovolj izku-Šenj s sajenjem rožic, a hkrati tudi prestar, da bi lahko obiskal čisto vse veselice, ki bi se jih po mnenju g. Seljaka moral udeleži-ti. Lahko bi mi očital, da premalo skrbim za otroke, ker imam samo dva, ali da sem malomaren, ker kot župan še nisem pred-lagal Drža vněmu zboru, naj Uni verzi v Ljubljani naloži uvedbo obveznega Studija zastavoslovja. In še bi se našlo snovi za duhovite in zares bodeče očitke. Posebej pa velja poudariti, da bo Občina pred nas-lednjo podelitvijo priznanja g. Seljaku očitno morala poskrbeti še za individualni tečaj retorike, tako da bo svoj spis lahko prebral tudi govorniško bolj učinkovito, brez dolgih odmorov in tresenja glasu, kar pač bistveno zmanjšuje umetniški vtis, ki je za kritike takega kalibra tudi pomem-ben. Toliko o g. Seljaku, ki mu še enkrat čestitam za priznanje.
Seveda pa imamo v Občini Trzin tudi res-nične težave. Naj omenim, da imamo letos težavo z nepričakovano velikim številom přijav za dodelitev mest v otroškem vrtcu,
Telefonske številke Občine Trzin so: 01/564 45 43,01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50
Številka faksa je: 01/564 17 72
Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 14.00, sreda	od 8.00 do 13.00
in od 14.00 do 18.00 petek	od 8.00 do 13.00
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.trzin.si/
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin
so vam na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
ki daleč presega število otrok, ki se v enem letu rodijo v Trzinu. Očitno so se zaradi sprememb, ki se dogajajo v sistemu otroškega varstva za preselitev otrok iz drugih vrtcev v domači vrtec, odločili tudi starši nekaterih otrok, ki so že bili v drugih vrtcih. To pa je seveda spravilo v zagato vodstvo našega vrtca, v katerem je seveda tudi nekaj otrok iz drugih občin. Javni zavod OŠ Trzin, v okviru katerega deluje enota vrtec, je takoj predlagal občini, naj se na hitro loti preureditve ene od šolskih učilnic za potrebe vrtca, kar pa seveda zahteva tolikšne gradbene posege, daje za to potrebno gradbeno dovoljenje s predhodnim projektom vred in vsega tega, vključno z zbiranjem ponudb iz-vajalcev in gradbenimi deli, nikakor ni mogoče izpeljati do septembra. Občina Trzin meni, da tudi zato, ker v nadalj-njih letih glede na število rojstev v Trzinu ne pričakujemo tolikšnega števila novih prijav iz Trzina, ni smiselno kar na vrat na nos izvajati daljnosežnih gradbenih posegov, in daje bolj smiselno, da javni zavod zaprosi pristojno ministrstvo za dovoljenje za odprtje začasnega oddelka (za eno leto) v po-gojih, ki niso v celoti skladni s standardi za stalne oddelke, pa vendar zago-tavljajo še vedno dober standard za gojence v vrtcu. Kapacitete trzinskega vrtca (9 oddelkov) zadoščajo za naše potrebe ob dějstvu, da pač čisto vsi otroci le ne obiskujejo vrtca, da nekateri starši otroke vpišejo v različne zasebne (Waldorfske ipd.) vrtce in da imamo danes v trzinskem vrtcu, kot rečeno, kar nekaj otrok iz drugih občin, ker so tudi naši starši vpisovali otroke v vrtce po drugih občinah. Skratka, hočem re-či, daje vendarle smiselno najprej pre-veriti vse druge, morda na prvi pogled malo manj udobne, a še vedno povsem zadovoljive možnosti in se šele nato lotiti gradbenih prilagoditev, ki se bodo morda kasneje izkazale kot potrebne za zelo malo časa.
Tone Peršak
Vabilo
V Trzinu ustanavljamo moški pevski zbor ali manj.šo zased-bo. Vse, ki radi pojete, vabimo, da se oglasite na tel: 041/637-503-Stane.
Redni pogovor z županom
TRZINSKA POM LAD SE RAZVIJA V PRAVI SM ERI
V junijskem pogovoru z županom Antonom Peršakom sva se lotila treh tem. Največ pozornosti sva ponovno namenila izbiri institucije, s katero bo v prihodnje občina Trzin sodelovala pri spodbujanju in razvoju podjetništva, govorila pa sva tudi o dosedanjih izkušnjah in nadaljnjem razvoju festivala Trzinska pomlad ter o trenutno najbolj vroči evropski temi -francoski in nizozemski zavrnit-vi evropske ustave.
Na tokratni seji so se občinski svetniki odloćali o vključitvi občine Trzin v Podjetniški center Domžale. Ali to pomeni, da je ponudba Podjet-niškega centra Domžale boljša od ostalih, ki jih je občina preverjala přetekli mesec?
Ne, obravnava te točke na občinskem svetu še ne pomeni, da so svetniki že podprli vključitev občine Trzin v Podjetniški center Domžale, ampak samo to, da se seznanjajo z eno izmed možnosti.
Druga možnost še vedno ostaja sodelovanje s Centrom za razvoj malega gospodarstva (CRMG) in tudi z njegovo ponudbo se bodo svetniki seznanili ter se šele nato odločili, katero ponudbo (če sploh katero) bodo podprli. V preteklem mesecu, ko smo se seznan-jali z dosedanjim razvojem Podjetniškega centra Domžale, smo namreč ugotovili, da v Domžalah CRMG še vedno deluje in da nam tudi on lahko pomaga pri razvoju podjetništva.
Njuni ponudbi sta si v vsebinskem smislu zelo podobni, saj obe predvidevata, da bi trzinski podjetniki ali tišti, ki bi to želeli šele
postati, osnovne informacije dobili doma, vse podrobnejše pa bi jim bile na voljo v Domžalah. Razlika med ponudbama je samo v tem, daje tista, ki joje pripravil CRMG v finančnem smislu nekoliko ugodnejša od tište, ki joje oddalo podjet-je Kenguru.
Koliko pa bi delovanje takšne pod-jetniške pisarne v Trzinu občino stalo na leto?
Gre za približno četrt milijona tolarjev na mesec ali nekoliko manj.
Kateri projekti in oblike pomoči bodo po vašem mnenju najbolj iskane v tej podjetniški pisarni?
Po naših dosedanjih izkušnjah sodeč se podjetja, ki že delujejo, na to pisarno ne bodo veliko obračala po pomoč, ker je niti ne potrebujejo več. To pa seveda ne velja za tište, ki so se na podjetniško pot podali pred kratkim ali pa to šele načrtu-jejo. Žanje bi bila po mojem mnenju pomoč najbolj dragocena na dveh področ-jih. Prvo področje bi zajemalo pomoč pri nastopanju na trgu ter pri iskanju delà in kupčev njihovih izdelkov oziroma sto-ritcv. Druga oblika pomoči pa bi bila povezana s prijavami na razne državne in evropske razpise, za katere je značilno, da so izjemno zahtevni. To še toliko bolj velja za majhna podjetja, ki težko sami pripravijo vso potrebno dokumentacijo in projekt za prijavo na razpis. Ocenju-jem pa, da bo vsaj sprva več zanimanja za prvo področje, saj je posameznikov, ki so se podjetništva ravnokar lotili ali pa o tem šele razmišljajo, v naši občini še kar nekaj.
Pa bo glede na majhnost občine pod-jetniška pisarna sploh imela dovolj delà?
Saj ravno v tem je problem - samo v Trzinu zagotovo ni dovolj delà za takšno pisarno, zato se bolj nagibamo k temu, da bi bila naša pisarna nekakšna podružnica tište v Domžalah ali celo v Ljubljani. Nenazadnje pri današnji razvitosti telekomunikacij res ni pomembno, ali je tovrstna pisarna v Trzinu ali tri kilometre stran.
V pogovoru s predsednikom četrtne-ga odbora OIC Trzin sem pred dne-vi izvedel, da se za nadaljnji razvoj OIC načrtuje tudi nekakšna informacijska pisarna, v kateri bi se zbi-
Na podlagi 34. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 9. in 10. člena Statuta Občine Trzin (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 2/99, 4/00) župan Občine Trzin sprejemam naslednji
SKLEP
o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem náčrtu območja T12 ob cesti
(1)	Javna razgrnitev predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem náčrtu območja T12 ob cesti bo potěkala od 22.06.2005 do 6.07.2005 na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, Trzin.
V tem času se organizira tudi javna obravnava, ki bo 27.06.2005 ob 17. uri v dvorani Marjance Ručigaj (Center Ivana Hribarja), Ljubljanska 12 f, Trzin.
(2)	Pripravljavec pri pripravi Odloka za drugo obravnavo na občinskem svetu obravnava pripombe iz razprave s seje občinskega sveta, pripombe odbora občinskega sveta za okolje in prostor, pripombe četrtnega, vse pripombe, ki so bile podane na javni obravnavi ter vse pobude in pripombe, ki so bile pisno podane v času javne razgrnitve.
Vljudno vabljeni!
Šifra zadeve: ž-33/2005	ŽUPAN
Datum: 26.05.2005	Anton Peršak, l.r.
rale vse informacije, ki bodo omogo-čale boljši pregled nad dogajanjem v coni. Kaj menite o takšni pisarni - jo cona res potřebuje, ali bo zanjo pos-krbela občina ali pa tudi za to poskr-bel Podjetniški center Domžale? Ta ideja je povsem podjetniška inje občina brez dovoljenja ministrstva za gospodarstvo ne srne flnančno podpreti, saj takšna pomoč sodi v kategorijo državnih pomoči. Državne pomoči pa so v Evropski uniji pod strogim nadzorom, saj pod-jetja na ta način pridobivajo konkurenčne prednosti. Se pravi, da bo o tem, ali je takšna oblika pomoči sploh možna in pod kakšnimi pogoji, odločilo ministrstvo za gospodarstvo.
Pred dnevi je evropska ustava dobila prvo nezaupnico, saj je franeoski in nizozemski volivci na referendumih niso podprli. Kaj to po vašem mnenju pomeni za příhodnost evropske ustave in EU nasploh? No, kakšno posebej veliko presenečenje to ni bilo. Kot predstavnik skupnosti občin sem tudi osebno sodeloval na konvenciji za evropsko ustavo, vendar menim, daje besedilo ustave preobširno. Po eni strani je besedilo tudi preveč tehnicistič-no, saj vsebuje preveč določb o gospodarskih in trgovinskih odnosih med državami, po drugi strani pa v njem manjkajo določbe o političnih razmerjih znotraj Evropske unije, premalo pozornosti paje
Prva točka dnevnega reda je bila prva ob-ravnava odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest, po katerem so ceste v občini Trzin po novem razvrščene v javne poti, zbirne krajevne ceste, krajevne ceste in javne kolesarske poti. Po tistem, koje razloge za spreniembe in dopolnitve tega odloka představil Gvido Modrijan iz podjetja Locus, je sledila razprava, v kateri so
namenjene tudi nekaterim temeljnim pojmom o pravicah in svoboščinah ter tako ime-novanem demokratičnem deficitu. To pa ne bi bil tako velik problem, če bi bile ustave posameznih držav nad evropsko ustavo. Ker pa se ta tekst postavlja nad državne ustave, se lahko pojavi določen demokratičen pri-manjkljaj, zato menim, da franeoski »ne« neke velike škode ni povzročil, so nam pa dali Francozi jasno vedeti, da bodo podprli samo tak tekst, ki bo njihovo državo postavlja! nad povezavo. Podoben rezultat na referendumu lahko pričakujemo tudi v Veliki Britaniji, če bo glede na najnovejše dogodke tam do referenduma o evropski ustavi sploh prišlo. Franeoski rezultat pomeni, daje pot-reben še en krog političnih pogovorov o ustavi in da se članice Evropske unije morajo natančneje dogovoriti o oblikah in trdnosti povezave na posameznih področjih. Na nekaterih področjih paje državam članicam vsekakor treba pustiti več suverenosti. Navsezadnje je evropska ustava tudi veliko bolj nejasna kot na primer ameriška, v kateri so pristojnosti federacije in federalnih enot zelo jasno razmejene. V primeru evropske ustave so te pristojnosti zelo nejasno dolo-čene.
Kakšna pa je rešitev iz nastale situacije - pripraviti novo ustavo, projekt evropske ustave povsem opustiti ali kaj tret-jega?
Po mojem je rešitev v novem krogu neobre-menjenih pogovorov - tokrat je bilo vmes tudi malo izsiljevanja. V Franciji pa seje
svetniki opozorili na nekaj problemov, ki so povezani s posameznimi cestami ali ulicami v občini Trzin. Lilijano Smrekar, svetnico Socialnih demokratov, je tako zanimalo, zakaj Blatnica in Motnica ništa zbirni pač pa samo navezovalni cesti. Modrijan ji je odgo-voril, daje v OIC Trzin zbirna cesta samo cesta Dobrave, vse ostale pa so (zaenkrat) lahko samo navezovalne ceste. Natalija Chvatal, svetnica Liste za zeleni Trzin, seje
ponovno jasno pokazal še en evropski problem - da so se evropske institucije že tako oddaljile od ljudi, da ljudje ne verja-mejo več, da imajo nanje sploh še kakšen vpliv. Še najbolj to občutijo majhne države, zato je tudi tako neumno, da smo mi tako hiteli z ratifikacijo evropske ustave. Naša enakopravnost z drugimi državami se namreč vidi samo tedaj, ko gre za odločanje s soglasjem. Bruselj je, žal, postal mašinerija, ki deluje že povsem samodejno in na katero tudi evropski poslanci nimajo več velikega vpliva.
Maj, ki ga v Trzinu zaznamuje občinski praznik, se je iztekel, izteka pa se tudi letošnja Trzinska pomlad. Kako ocenjujete letošnji majski utrip Trzina in v katero smer bi se morale po vašem mnenju aktivnosti razvijati v prihodnjih letih? Trzinska pomlad svojo podobo vsekakor dobiva postopoma. Prireditve so sicer zelo različno obiskane in čeprav je rock koncert najbolj obiskan, to še ne pomeni, da bi moral biti festival sestavljen iz samih rock koncertov. Ce si neko monodramo ogleda samo nekaj deset obisko-valcev, ta zaradi tega ni nič manj kako-vostna od rock koncerta, ki ga obišče dvesto ali tristo poslušalcev. Pohvaliti pa je treba tudi občinstvo, ki seje izkazalo za zelo hvaležno in ceni trud organizatorjev in nastopajočih.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
sprva zavzela, da bi na novo poimenovali ceste, ki se priključujcjo na Jemčevo cesto, vendar je na županovo pojasnilo, da bi to stanovalcem ob teh cestah povzroči-lo precejšnje stroške, svoj predlog spre-menila in se zavzela za bolj pregledno označitev teh cest. Matjaža Erčulja, svetnika SDS, je ob koncu razprave zanimalo še to, kako lahko ulica v privatni lasti postane javna pot. Župan mu je pojasnil, daje to dediščina iz preteklosti, ko se so javne poti urejale tudi brez soglasij lastnikov, nekatere pa so nastale tudi iz tako imenovanih služnostnih poti. Na glasovanju so svetniki predlagani sklep podprli z večino glasov.
Komunalne storitve so v občini Trzin relativno poceni
Prva obravnava odloka o odvajanju od-padnih in padavinskih voda v občini Tr-
30. redna seja občinskega sveta občine Trzin
Projekt »podjetniški center« bo epilog dobil sele jeseni
Trideseto redno sejo občinskega sveta sta poleg »običajnih« točk dnevnega reda zaznamovali tudi dve zamenjavi v sestavi občinskega sveta, ki jih je povzročil zakon o preprečevanju korupcije. Poleg tega so svetniki na seji obravnavali še nekaj drugih točk - med njimi tudi projekt »podjetniški center« in dokončno odločanje o tem še enkrat preložili. Svetniki so namreč občino zadolžili, naj pred izbiro ponudnika preveri, koliko je v občini sploh zanimanja za njune storitve in kakšne oblike pomoči bi potenciální podjetniki najbolj potřebovali.
zin ni bila tako ostrá kot tista o oskrbi s pitno vodo. Marko Fatur, direktor JKP Prodnik iz Domžal, je v uvodnih pojasni-lih poudaril, da se podjetje pri vzdrževa-nju vodovodnega in kanalizacijskega omrežja drži nemških standardov, ker domaćih še nimamo. »Z rednim čiščen-jem sistemov, ki jih upravljamo, smo pri-čeli pred štirimi leti, vendar delo poteka počasneje kot bi lahko, saj sistemi pred tem zelo dolgo niso bili očišćeni,« je o trenutni čistoči kanalizacijskih sistemov
v občini Trzin in sosednjih občinah povedal Fatur in predlagal, da se redno čiščenje in ostalo vzdrževanje kanalizacijskega sistema natančneje opredeli v tehničnem pravilniku. Razprava, ki je sledila, seje vrtěla predvsem okrog cene odvajanja odpadnih in padavin-skih voda. Lidijo Babnik, svetnico županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, je namreč zanimalo, ali bi lahko razliko med ceno za gospodinjstva in tisto za pravne osebe, kaj zmanjšali. Fatur ji je odgovoril, da to do leta 2007 ni mogoče, ker so cene teh storitev
zamrznjene, župan Anton Peršak paje dodal, da so tudi obstoječe cene vseh komunalnih storitev v občini Trzin relativno ugodne, saj so v drugih občinah precej višje. Še zlasti, če se občina odloči za koncesijo. Odlok so po prvi obravnavi svetniki tudi podprli. Da so trzinski svetniki precej preudarni, ko gre za vprašanja nadaljnjega razvoja podjetništva v občini Trzin, seje izkaza-lo tudi v razpravi o tem, čigavo ponudbo za sodelovanje v projektu »podjetniški center« bodo podprli. Po tistem, ko sta svoji ponudbi predstavila Aleš Erčulj, predstavnik podjetja Kenguru, in Mateja Vadnjal, direktorica CRMG, je Natalija Chvatal v imenu odbora za gospodarstvo in kmetijstvo predlagala, da se z nobenim ponudnikom ne podpiše pogodbe dokler občina ne preveri zanimanja potencialnih podjetnikov za tovrstno pomoč in ugoto-vi, kakšne oblike pomoči bi ti najbolj potřebovali. Franc Mušič, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, pred-Iogu Chvatalove ni nasprotoval, vendar seje želel še enkrat prepričati, ali bodo vrata Podjetniškega centra Domžale trzinskim podjetnikom odprta vse dokler bodo ti potřebovali njegove storitve. Ko je bilo to potrjeno, je omenjeni predlog župan uvrstil na glasovanje, svetniki pa so ga podprli z večino glasov.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Valentina Kolenca in Lidijo Babnik sta v občinskem svetu zamenjala Miran Župan in Zoran Rink
Tik pred tokratno sejo občinskega sveta se je sestala tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je obravnavala odstopni izjavi podžupana in občinskega svetnika Valentina Kolcnca ter občinske svetnice Lidije Babnik. Na njuni mesti v občinskem svetu so svetniki imenovali nadomestna člana Mirana Župana in Zorana Řinka, ki sta funkciji občinskih svetnikov že tudi sprejela. Valentin Kolene in Lidija Babnik (oba člana županove Liste za trajnostni razvoj Trzina) sta konec maja napovedala neprekliena odstopa z vseh funkcij, ki sta jih opravljala. Kolene in Babnikova sta namreč lastnika gospodarskih družb, njuna pridobitna dejavnost pa naj bi bila po zakonu o preprečevanju korupcije nezdružljiva s funkcijo občinskega svetnika.
Župan Anton Peršak seje po tistem, ko so svetniki podprli odstopni izjavi ter imenovali nadomestna svetnika, Kolencu in Babnikovi zahvalil za njuno prizadevno delo v občinskem svetu in drugih delovnih telesih. V nadaljevanju je sledila kratka razprava, v kateri m manjkalo pikrih pripomb na račun zakona o preprečevanju korupcije, ki seje problema korupcijo lotil z napačnega konca. Babnikovaje nato v zahvali volivcem za zaupanje ter kolegom svetnikom pa za razumevanje ob odstopu poudarila, da zaradi delà v občinskem svetu svojega podjetja ne želi ogrožati. Kolegom, županu in občinski upravi seje nato z nekaj besedami zahvalil tudi Valentin Kolene. Po njegovih besedah je omenjeni zakon slab, zato upa, da bo država kmalu spoznala svojo napako začela popravljati krivice, ki jih s takšnim zakonom povzroča.

rtflg ONGER
PD TRZIN

a

19. MLADINSKI PLANINSKI TABOR
RudNO poljE '05
Informacije na http.// onger.org/depo/vabila/ prijavnicampt05.pdf
oz, na tel. 931 570 533 (Emil).
8
oasEv
OùSEU
9
Cetrtni odbor OIC Trzin
Cona potřebuje svoj informacijski center in trgovino izdelkov
Cetrtni odbori so v slovenskem prostoru zelo redka oblika zastopanja interesov stanovalcev in podjetnikov, vseeno pa so pri svojem delu lahko zelo učinkoviti. To dokazuje tudi četrtni odbor OIC Trzin, ki zelo uspešno deluje že vse od usta-novitve občine. O njegovem delovanju, nalogah in izzivih, kiga čakajovpri-hodnjih letih, sem se pogovarjal z njegovim predsednikom inženirjem Iztokom Kaduncem ter občinskim svetnikom Francem Mušičem, ki interese OIC zasto-pa v občinskem svetu. Poudarila sta predvsem to, da nad vsebino cone in doga-janjem v njej trenutno nihče nima popolnega pregleda, zato je vedno bolj aktualen projekt informacijske pisar ne, v kateri bi se zbir ale vse informacije, ki so pomembne za delovanje in nadaljnji razvoj cone. Ker gre za nadvse zanimivo »nadgradnjo« cone, se bo o tem projektu nedvomno še veliko pisalo in govorilo.
Kdaj in s kakšnim namenoin je bil ustanovljen četrtni odbor OIC Trzin? Kadunc: OIC Trzin nima velikega števi-la prebivalcev oziroma volivcev, ima pa veliko gospodarsko moč, zato seje že takoj ob nastanku občine Trzin pojavilo vprašanje, kdo bo zastopal interese OIC v občinskih organih. Na predlog župana, gospoda Antona Peršaka, je občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi Četrtnega odbora za OIC Trzin. To je bila za slovenski prostor tedaj zelo inovativna poteza, ki seje izkazala tudi za zelo učinkovito. Četrtni odbor sedaj uspešno deluje že drugi mandat.
Kakšne pa so naloge odbora - poleg tega da s svojimi stališči in predlogi za rešitvc problemov seznanja občin-sko upravo in občinski svet? Kadunc: Tudi v delovanju odbora so želje eno, realnost pa drugo. Odbor je bil v prvi vrsti ustanovljen zato, da bi občin-sko upravo in občinski svet seznanjal s problemi, ki se pojavljajo v OIC. To na-logo opravlja zelo dobro, vendar pa to ni vse, kar pričakujemo od odbora. Ena naših velikih želja je namreč, da bi imeli malo boljši pregled nad tem, kaj se v coni sploh dogaja. Čeprav občina formalno takšnega pregleda sploh ne more imeti, saj za to nima ustreznih pristojnosti, pa na odboru vseeno želimo malo natančneje ve-deti, kakšna podjetja sploh imamo v coni, s čim vse se ukvarjajo in podobno...
Zakaj pa si takšnega pregleda nad cono sploh želite?
Kadunc: Koristi bi bile večplastne. Prvi primer: recimo, da iščem novega sode-lavca, in to ravno takšnega, ki ga sosed namerava odpustiti, ker zanj nima več dovolj delà. Ce bi se s sosedom bolje poznala, bi bilo dobro za vse - zame, za mojega soseda in za tište, ki so v coni zapos-
lztok Kadunc: »Osnovni problem cone je v tem. da se pri njeni pozidavi že vie od začetka ne spoštuje dotočila, da si mora vsak lastnik zemljišča v coni parkirišče za lastne potrebe ter za potrebe zaposlenih in strank urediti na svojem zemljišču. «
leni. Vendar tovrstne informacije med obrt-niki in podjetniki v coni ne krožijo, to pa je velika škoda. Drugi primer: s problemi podjetnikov in obrtnikov v OIC Trzin je odbor še vedno relativno slabo seznanjen, zato os-tajajo neřešeni, čeprav so morda povsem enostavno rešljivi. Če bi imeli nad dogajan-jem v coni več pregleda, sem prepričan, da bi bilo nerešenih problemov zagotovo manj ali pa bi se hitreje reševali. Mušič: Danes se je cona razvila že do te stopnje, da nujno potřebuje informacijsko pišamo in trgovino, v kateri bi bili na enem městu naprodaj vsi izdelki trzinskih obrtnikov in podjetnikov. Pisama bi imela tudi svojo internetno stran in informacijski sistem, v okviru tega pa bi lahko deloval tudi manjši trg delovne sile, kjer bi se iskalci delà sreče-vali s ponudniki. Računamo, da nam bo pri vzpostavljanju informacijske pisarne pomagala tudi OOZ Domžale. Čeprav bi imel člověk, ki bi vodil to pisarno, že sedaj zelo veliko delà, se pisama trenutno še ne odpira, vendar sem prepričan, da bomo ta projekt kmalu začeli uresničevati.
Kadunc: Vsekakor pa bi morali vanj pri-tegniti tudi dijake in študente tehničnih usmeritev, ki imajo interes za sodelovan-je s trzinskimi obrtniki. Sedaj ne vemo še niti tega, koliko trzinskih dijakov in Studentov se sploh izobražuje na tehničnih šolah.
Ali v OIC trenutno poteka še kakšen drug večji projekt? Mušič: Večji projekt, s katerim se trenutno ukvarjamo v coni, je tudi priprava projekta za novo zajetje tehnološke in morda tudi pitne vode. Izvir pod Dobenom je dovolj visoko, da bi se iz njega lahko napajala celotna cona. Voda je že sedaj zelo pomembna dobrina, v prihodnje pa bo na pomenu samo še pridobivala. Ob tej priložnosti pa želim poudariti še nekaj: občine vse glasneje poudarjajo, da od obrtnikov in podjetnikov pri trenut-nem načinu njihovega financiranja nimajo nič. To je sicer res, vendar pri tem ne smemo pozabiti na posredni pomen gospodarskih subjektov - predvsem delovnih mest, ki dajejo kruh zaposlenim in social-no varnost njihovim družinám. Sedanji sistem financiranja države, ko v njeno vrečo občine prispevajo zelo različno, iz nje pa dobijo vse enako, dolgo ne bo mo-gel zdržati, zato naložbe v razvoj obrti in podjetništva še zdaleč niso tako brez vrednosti, kot se morda zdi ta trenutek.
Na katere dosežke pa ste na odboru v zadnjem času najbolj ponosni? Kadunc: Eden izmed projektov, ki smo ga izpeljali najbolj uspešno, je bil prav gotovo zamenjava utekočinjenega naftne-ga plina za zemeljski plin. Na to temo smo imeli z dobaviteljema kar nekaj ses-tankov, na katerih smo jih »privili« do te mere, daje bila zamenjava energentov izvedena v enem dnevu, in to brez večjih problemov. Trenutno pa se največ ukvarjamo s tem, da bi bila naša voda malo bolj kakovostna, poleg tega smo se v zadnjem času ukvarjali tudi s komunalnimi taksami za informativne table, ki so dobile ugoden epilog na majski seji občinskega sveta.
Mušič: Dcjanska moč četrtnega odbora seje po mojem mnenju najbolje videla, ko smo na sestanek odbora povabili predstavnike JKP Prodnik, ki upravlja z našim vodovodom. Podjetju smo že na odboru dali jasno vedeti, da hočemo zanes-Ijiv vodovod in kakovostno vodo ter da smo za to pripravljeni plaćati tudi nekoli-
L
ko več. Nenazadnje grc v tem primeru za našo pitno vodo, in pri tem ne bomo var-čevali. Na tem sestanku smo upravljavcu dokazali, da smo v zahtevah enotni in da ne bomo popuščali, zato nas je začelje-mati bolj resno in to seje potem na seji občinskega sveta tudi dobro videlo.
S katerimi konkrétními vprašanji (oziroma problemi) pa se odbor spopada trenutno in kako uspešen je pri tem? Ali vse probleme, ki se jih loti, odbor tudi reši ali pa je kakšen oreh zanj tudi pretrd?
Kadunc: Problemi se pojavljajo sproti, naša naloga pa je, da nanje opozarjamo in jih pomagamo rešiti. Lotimo se vsakega problema, seveda pa jc vprašanje, ali ga lahko tudi rešimo. Včasih se kakšnega problema lotimo tudi večkrat. Tak primer je denimo kabelska televizija v coni. En-krat smo se tega problema že lotili, vendar neuspešno, saj je Telekom preprečil, da bi kabelsko televizijo v cono pripeljal Telemach, s katerim smo že podpisali koncesijsko pogodbo. Sedaj se tega projekta lotevamo preko Telekoma, ki pa ga zanima samo število potencialnih naroč-nikov. Po njihovih trditvah je slednjih premalo, mi pa vemo, daje v coni sedaj že približno sto stanovanjskih enot in da je zanimanja za kabelsko televizijo med njimi precej.
Mušič: V organizacijskem smislu je zelo zahtevna tudi organizacija dneva odprtih vrat OIC, na katerem se obrtniki in podjetniki, ki delajo v coni, lahko malo bolje spoznajo, saj pogosto sploh ne vedo drug za drugega. Lánsko leto je bil odziv tako pozitiven, da bomo dan odprtih vrat pripravili tudi letos, pa čeprav je s tem po-vezanega ogromno delà.
Trzinski obrtniki in podjetniki, s katerimi se pogovarjam v zadnjem času, me opozarjajo predvsem na pomanjkanje prostora za širitev podjetij, probleme z mirujočim prometom ter visoke cene zemljišč. Kako na te probleme gledate v odboru? Kadunc: Preden karkoli rečem o aktualnih problemih cone, moram snovalcu cone izreči vso pohvalo in priznanje, saj je svoje delo izvrstno opravil. Seveda seje od nastanka cone pa do danes zgodilo veliko sprememb, pojavila pa sta se tudi dva dejavnika, ki sta izjemno dobro zasnovano cono spremenila v sedanje stanje. Ta dva dejavnika sta člověk in čas. Osnovni problem cone je namreč v tem, da se pri njeni pozidavi že vse od začetka ne spoštuje določila, da si mora vsak lastnik zemljišča v coni parkirišče za lastne potrebe ter za potrebe zaposlenih in strank "rediti na svojem zemljišču. Če bi se tega držali, bi problema s pomanjkanjem parkirišč sploh ne bilo. Na sedanjo podobo
Franc Mušič: »Danes se je cona razvila do le stopnje, ko nujno potřebuje informacijsko pisarno in trgovino, v kateri bi bili naprodaj vsi izdelki trzinskih obrtnikov in podjetnikov. Pisama bi imela seveda tudi svojo internetno stran in informacijski sistem, v okviru tega pa bi lahko deloval ludi manjši trg delovne sile, kjer bi se iskalci delà srečevali z delodajalci iz OIC Trzin.«
cone pa je v veliki meri vplival tudi čas, saj si ob njenem nastanku tako velikih proizvodnih in skladiščih hal nismo mogli niti predstavljati. Ker pa podjetja rastejo, se poveču-jejo tudi njihove potrebe po zemljiščih, zato slednjim - pač v skladu s tržními zákonitostmi - narašča tudi cena. Torej je tarnanje nad dragimi zemljišči enako, kot če bi tarnali, zakaj nismo več v socialističnih časih ... Sicer pa, če so za koga tu zemljišča predraga, gre lahko tja, kjer so zemljišča skoraj ali celo povsem zastonj. Za nakup zemljišča v Trzinu se vsak odloči sam, če occni, da lokacija od-tehta visoko ceno zemljišča. Dejstvo paje, da se mora ekspanzija cone nekoč ustaviti in da bomo morali odslej bolj gledati tudi na vsebino.
Mušič: Točno tako je, kot pravi predsednik. Seveda pa ne smemo pozabiti, daje od predviđenih 56 hektarov sedaj pozidanih samo 33. Vendar pa to ne pomeni, da bomo »manj-kajoče« hektare namenili za nekontrolirano širitev cone. Tudi jaz mislim, da prihaja čas, ko bomo morali več pozornosti namenjati njeni vsebini. Res je, da bi morali biti na to pozorni že vse od začetka, toda tedaj so bile razmere povsem drugačne, kot so danes. Seveda bomo pri nadaljnjem razvoju cone najbolj pozorni do tistih podjetij in obrtnikov, ki so v cono prišli prvi in so lopate zasadili v nič. Ti so s selitvijo v cono največ tvegali.
Kako ocenjujete dosedanje delo odbora - ali menite, da je odbor dosegel vse, kar je lahko, ali bi lahko dosegel še več? Kadunc: Doslej smo opravili že ogromno delà, vsega, kar smo želeli, pa seveda nismo dosegli. To je predvsem posledica širine našega delovanja, zaznavanja problemov in komuniciranja.
Kaj bi svetovali občinam, ki še razmiš-Ijajo o tem, da bi zgradile svoje cone in morda ustanovile tudi podobne odbore?
Na katere pasti pri načrtovanju con je treba biti najbolj pozoren? Kadunc: Občina mora vedeti samo to, kaj točno bi rada, zagotovi naj zemljišče za cono in vanjo privabi podjetnike, med-tem ko bodo za razvoj in vsebino cone poskrbeli podjetniki in obrtniki, ki bodo v njej delali. Seveda mora svoje pri takém projektu povedati tudi stroka, saj je jasno, da se bodo morale cone v prihodnje specializirati. To velja tudi za našo, ki jo je čas do določene mere že povozil, zato se v njej pojavljajo problemi Mušič: Trzinska cona je zgodba o uspe-hu, vendar pri tem ne smemo pozabiti dveh pomembnih dejavnikov. Prvi je tradicija, saj je bila občina Domžale, ki je zasnovala to cono, razvoju obrti ves čas zelo naklonjena, po drugi strani pa so bili ob nastanku te cone pogoji takšni, kakrš-nih danes ni več. Samo za primer naj po-vem, da nekatere občine zemljišča obrtnikom ponujajo zastonj, vendar zanjc vseeno ni zanimanja. Pomemben pogoj za uspeh cone so tudi Ijudje, ki živijo za cono, in zaupanje med njimi. Čeprav se v naši soseščini gradi kar nekaj obrtnih ali industrijskih con, sem prepričan, da no-bena ne bo postala tako uspešna, kolje naša. Ker paje pomembna tudi vsebina cone, manjšim občinam, ki si cone šele urejajo, svetujem ukvarjanje s predelavo odpadkov in ostalih surovin. To ni več umazana dejavnost, je pa ena tistih s pri-hodnostjo, zato bo tudi vedno bolj do-nosna.
Kadunc: S tem se povsem strinjam, saj vsi vemo, da bo příhodnost človešlva v naj večji meri zaznamovalo pomanjkanje nafte in vode ter ogromni kupi odpadkov, ki jih bomo morali predelati.
Kakšna pa bo IOC Trzin (v vsebins-kem smislu) čez deset ali petnajst let?
Mušič: Naša cona bo v prihodnje gotovo ena izmed najbolj fleksibilnih in se bo vsebinsko vseskozi prilagajala trenutnim razmeram oziroma potřebám. Nekatera podjetja sojo v proizvodnem smislu že prerasla, druga jo morda še bodo, toda pomembno je, da v njej ohranijo svoje sedeže - tako kolje na primer storilo podjetje Biring. In na takšna podjetja bomo tudi v prihodnje povsem drugače gledali. Nenazadnje so to podjetja, ki so zrasla v IOC Trzin, in si zaslužijo temu primeren položaj.
Kadunc: Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na izjemno lokacijo naše cone, ki se po eni strani drži Ljubljane, po drugi pa je iz nje ravno prav odmaknjena. Tudi to bo nedvomno v veliki meri vplivalo na příhodnost OIC Trzin, zato ji tudi jaz napovedujem svetio příhodnost.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Občinska uprava - okolje in prostor
Lokacíjska informacija
Izdaja lokacijskih informacij je ena izmed nalog občinske uprave na področju varstva okolja in urejanja prostora. Pogosto se dogaja, da izdane lokacijske informacije ne razumemo, zato vam v nadaljevanju posredujemo odgovore na nekaj najpogostejših vpraSanj. Za vsa vprašanja in dodatna pojasnila pa smo vam na voljo v času uradnih ur.
Kaj je Iokacijska informacija?
Lokacijska informacija ima značaj potr-dila iz uradne evidence in sejo izda v skladu s predpisi o úpravném poslopku proti plačilu takse.
Lokacijska informacija se izdaja predvsem za tri namene:
•	za namen gradnje objektov oziroma izvajanje del na zemijiščih ali objek-tih (lokacijska informacija se izda takrat, kadar je končni namen iz zahte-ve za izdajo lokacijske informacije gradnja ali postavitev objekta oziroma izvedba drugih del),
•	za namen prometa z nepremičninami (lokacijska informacija se izda, kadar je namen iz zahteve za izdajo lokacijske informacije prodaja ali nakup zemljišča ali druge nepremičnine in jo vlagatelj potřebuje zaradi varnosti pri sklepanju tovrstnih pravnih pos-lov, saj iz podatkov, ki jih vsebuje, nedvoumno izhaja namenska raba zemljišča ter morebitne prepovedi in omejitve, ki veljajo na zemljišču, ki je predmet pravnega posla,
•	za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu (lokacijska informacija se izda, če je namen iz zahteve za izdajo lokacijske informacije določitev gradbene parcele k obstoječemu objektu, ki gradbene parcele še nima določene).
Namen lokacijske informacije je, da na enem mestu poda vse pomembne javnopravne podatke oziroma prostorske režime, ki jih morajo pri svojem razpolagan-ju z nepremičninami upoštevati investi-torji ter na katere morajo biti pozorne stranke v pravnem prometu oziroma raz-polaganju z nepremičninami. Na tak način se poveča pravna in investicijska var-nost, saj ima investitor oziroma stranka na razpolago vse podatke ter seznam predpisov, iz katerih ti režimi izhajajo. Se dodaten element varnosti predstavlja dějstvo, da ima lokacijska informacija značaj potrdila iz uradne evidence, kar pomeni, da se vsa v njej potrjena dějstva štejejo za dokazana.
Z njo daje občina investitorju namerava-ne gradnje, kupcu oziroma prodajalcu
določenega zemljišča ali lastniku objekta možnost, da ugotovi (1) kakšna so po veljav-nih prostorskih aktih merila in pogoji za izvedbo načrtovane investicije, (2) podatke o morebitnih varovanjih, omejitvah in prepo-vedih iz sprejetih prostorskih ukrepov ter (3) podatke v zvezi s spremembami in dopolnit-vami oziroma pripravo novih prostorskih aktov.
Lokacijska informacijaje tako samo zbir relevantnih podatkov za določeno zemljiško parcelo oziroma območje iz navedenih ob-činskih aktov, ki jih potrdi občinski upravni organ. To pomeni, da se z lokacijsko informacijo zgolj potrjuje določena dějstva, ne pa odloča o morebitnem posegu.
Lokacijska informacija na dějstvo, kakšni posegi so dovoljeni na objektu, vpliva samo s tem, daje iz nje razvidno, ali občinski izvedbeni akt za zemljiško parcelo, kjer bi se sprememba dogajala, predvideva tak poseg ali ne. Z lokacijsko informacijo se ne more odločati, ali je (v primeru, če je zemljiška parcela zazidljiva oziroma v primeru dovolje-nih posegov) potrebno gradbeno dovoljenje ali ne.
Kdo lahko zahteva lokacijsko informacijo?
Zahtevek lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba za katerokoli parcclno številko.
Kje in kdo izda lokacijsko informacijo?
Za izdajo lokacijske dokumentacije je pristo-jen upravni organ za urejanje prostora tište občine, na območju katere se nepremičnina nahaja.
Kakšna mora biti vloga?
Vloga mora poleg splošnih podatkov, ki jih doioča 66. člen Zakona o splošnem úpravném postopku, obsegati še navedbo podatkov o parcelni številki in k.o. zemljišča oziroma objekta ter namen, zaradi katerega se lokacijska informacija potřebuje. Še posebej je treba navesti, ali vlagatelj potřebuje oziroma zahteva tudi kopijo kartografskega delà pro-storskega akta.
Občina Trzin je skladno s Pravilnikom o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje v pomoč vlagateljem pripravila obrazce za izdajo lokacijske informacije, ki jih dobite v sprejemni pisarni občine ali na inter-netni strani www.trzin.si.
Kaj je treba priložiti k vlogi? K vlogi ni treba ničesar priložiti.
Kako pa je s plačilom upravne takse?
Upravna taksa se obračuna po taksni tarifni št. 36 Zakona o upravnih taksah v višini:
•	za gradnjo objektov in izvajanje drugih del, 250 točk (trenutna vrednost znaša 4.250 tolarjev)
•	za promet z nepremičninami, 125 točk (trenutna vrednost 2.125 tolarjev) in
•	za določitev gradbene parcele k ob-stoječim objektom, 125 točk (trenutna vrednost 2.125 tolarjev)
V	primeru, da stranka zahteva kot prilogo lokacijske informacije tudi kopijo kartografskega delà, mora zanjo skladno s tarifno številko 36 plačati 20 točk (trenutna vrednost 340,00 tolarjev) za vsak list A4 formata. Ponavadi se izdata dva lista A4.
Kolikšen je rok za izdajo lokacijske informacije?
Zakonsko določen rok za izdajo lokacijske informacije je 15 dni.
V	lánském letuje občina Trzin izdala nekaj čez 250 lokacijskih informacij. Največ lokacijskih informacij je bilo vlože-nih za tako imenovane enostavne objekte. Slednji se delijo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spo-minske objekte in urbano opremo. Njihove dimenzije so opredeljene v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov. Enostavni pomožni objekti so na primer garaža, lopa, nad-strešek, steklenjak, uta, lopa ali ograja. Enostavni začasni objekt paje na primer sezonski gostinski vrt.
Enostavnih objektov se ne more postaviti kjer koli. Prvi pogoj je, daje postavitev takega objekta opredeljena v občinskem prostorskem aktu. Drugi pogoj pa, daje tak objekt skladen s pravilnikom. To pomeni, da mora investitor pred začetkom gradnje enostavnega objekta sam ali s pomočjo strokovnjaka oziroma usposob-Ijenega izvajalca preveriti, ali v skladu z določbami določen objekt izpolnjuje pogoje.
Primeri:
I) Nekdo bi postavil nadstrešek, pros-torski akt pa dovoljuje prizidek. Po pravilniku je nadstrešek manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt ali namenjena zaš-čiti osebnih vozil in koles, zbirnih
mest za komunalne odpadke, če je njegova tlorisna površina do 30 kvadratnih metrov, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa do 3 metre, pri večjern razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. V tem primeru je dovolj pridobi-tev lokacijske informacije. Če je nad-strešek večjih dimenzij, je potrebno gradbeno dovoljenje.
2) Največ problemov se pojavlja pri vlaga-teljih, ki napišejo, da bodo menjali kriti-no. Pomembno je, da se resnično navede, kaj vse se bo spreminjalo pri strehi. V primeru, da se strešnike nadomesti z no-vimi, se šteje, da so to delà za lastne potrebe, če se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz. V primeru, da gre za menjavo leg, letev ali špirovcev, je po zakonu o gradnji objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje,
ker gre za rekonstrukcijo objekta in se sprerninjajo tehnične značilnosti obstoječega objekta oziroma se sprerninjajo konstrukcijski elementi in druge izboljšave.
Pripravila: Katja Žagar
Vir podatkov:
Zbirka vprašanj in odgovorov s področja urejanja prostora in graditve objektov, MOP, Ljubljana in Seminar »Postopki in dovoljenja pri graditvi objektov«, ISM, Ljubljana
Kabelska televizija Telekoma v IOC Trzin
Spoštovani!
Telekom Slovenije želi na podlagi sklenjene Pogodbe o izgradnji kabelsko- komunikacijskega sistema v Občini Trzin razširiti svojo ponudbo poleg že aktiviranega KKS sistema v starem Trzinu tudi na področje Industrijsko - obrtne cone Trzin. Glede na precejšnje zanimanje sta-novalcev in uporabnikov poslovnih prostorov v IOC Trzin, smo vam v začetku marca 2005 poslali pisna obvestila o ponudbi kabelske televizije Telekoma Slovenije in priloženo vlogo. Z vračilom izpolnjene vloge smo vas evidentirali kot mož-nega interesenta za sklenitev naroč-niške pogodbe za kabelsko distribucijske storitve Telekoma Slovenije.
Obveščamo vas, da smo rok za oddajo vlog podalj-šali do 30. junija 2005.
V kolikor bomo přejeli zadostno število vrnjenih vlog za sklenitev naročniškega razmerja, namerava-mo v najkrajšem času dokončati že pričeto izgradnjo KKS sistema, kjer so že vgrajene in pripravljene cevi in omarice. Telekom Slovenije vam ponuja priložnost, da postanete na-ročnik našega KKS in s tem dobite možnost sprejema 77 televizijskih in 28 radijskih programov.
Signali radijskih in televizijskih programov v kabelskem omrežju se od glavne sprejemne postaje v prostorih Telekoma na Cigaletovi ulici v Ljubljani prenašajo do končnih Priključnih točk v objektih v IOC Trzin po optičnih in koaksialnih
kablih. Lastnik omrežja in vseh naprav do priključne točke je Telekom. Med po-membne podatke vsekakor sodi tudi to, da novi kabelski sistem omogoča uporabo vseh obstoječih televizorjev. Od vtič-nice v zidu bo moč televizijski signal peljati tudi najprej do videorekorderja in iz videorekorderja do televizorja. Brez težav bo mogoče združevati tudi signale satelitskih sprejemnikov in signale iz TV vtičnice kabelskega omrežja.
Cene:
Priključnina za KKS priključno točko znaša:
•	75.000,00 SIT z DDV za eno priključno točko v objektu (individualno gos-podinjstvo ali poslovni lokal),
•	63.750,00 SIT z DD V/pri ključno točko za dve priključni točki v istem objektu,
•	52.500,00 SIT z DDV/priključno točko za tri ali več priključnih točk v istem objektu v večstanovanjskih objektih ali poslovnih objektih
V primeru, da naročnik:
•	s Telekomom že ima sklenjeno na-ročniško razmerje za enako ali večje število ISDN priključkov osnovnega dostopa, kot je število KKS priključkov,
•	hkrati s podpisom pogodbe s Telekomom sklene naročniško razmerje za enako ali večje število ISDN priključkov osnovnega dostopa, kot je KKS priključkov po pogodbi,
na priključnino za KKS priključno točko priznavamo 20-odstotni popust:
•	60.000,00 SIT z DDV za eno priključno točko v objektu (individualno gos-podinjstvo ali poslovni lokal),
•	51.000,00 SIT z DDV/priključno točko za dve priključni točki v istem objektu,
•	42.000,00 SIT z DDV/priključno točko za tri ali već priključnih točk v večstanovanjskih objektih ali poslovnih objektih
Priključnino lahko poravnate tudi obročno, v največ desetih zapored-nih mesečnih obrokih, brez obresti na osnovi izstavljenega računa za KKS priključek.
Mesečna naročnina za uporabo kabelsko distribucijskih storitev znaša:
•	3.300,00 SIT z DDV za eno priključno točko v objektu,
•	3.100,00 SIT z DDV/priključno točko za dve ali več priključnih točk v objektu.
Zelje stanovalcev ali uporabnikov poslovnih prostorov, ki bodo izrazili interes za internetni priključek, bomo reševali z ADSL priključki.
Prosimo vas, da izpolnite vlogo, ki ste jo že přejeli po pošti ter nam jo vrnete do 30. junija 2005 po faksu št. 01/438 6530. Vaš interes pa nam lahko sporočite tudi po e-mailu: jaka.In ihar'ôiielekorn.si ali na telefonsko številko 01 234 1982.
Trideset dni pred pričetkom del vam bomo poslali v podpis naročniško pogodbo.
Za Telekom Sašo Peterca
Obvestilo Zavoda RS za zaposlovanje
Zagotavljanje sredstev podjetjem za sofmanciranje plač pri zaposlitvi brezposelnih oseb na podlagi 3. in 4. odstavka 53. člena Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2004 in 2005 (Ur.l. RS, št. 130/2003 - ZIPRS0405):
• Oprostitve pri zaposlitvi brezposelnih oseb, starejših od 55 let:
Dclodajalec, ki za nedoločen čas in za najmanj dve leti zaposli brezposelno osebo, prijavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje, starejšo od 55 let, je oproščen plačila prispev-kov delodajalca za to osebo za eno leto.
Delodajalec original pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, dostavi Zavodu RS za zaposlovanje, pristojni Območni službi, ki pogodbo potr-di in izda delodajalcu potrdilo. Na podlagi tega potrdila delodajalec uveljavlja pravico do oprostitve plačila prispevkov delodajalca za tako zaposleno brezposelno osebo pri Davčni upravi RS. Delodajalec pri predložitvi obrazcev za obračun plač (plačilna lista oziroma REK obrazci) Davčni upravi RS prispevke delodajalca le obračuna, ne pa tudi plača. Podrobnejše informacije pridobi pri pristojnem Davčnem uradu. Delodajalec ni upravičen do uveljavljanja povračila prispevkov pri ZZZS, ki jih obračuna od nadomestil v breme obveznega zavaravanja in za katere je oproščen plačila po določbi 3. odstavka 53. člena Z1PRS0405,
V kolikor nastopi prekinitev delovnega razmerja v času uveljavljanja olajšave, je delodajalec dolžan (po 26. in 57. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in užival-cev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavaravanja Ur.l. RS, št. 81/2000) vložiti odjavo iz zavaravanja ter o tem posebej obvestiti Davčno upravo RS, pristojni Davčni urad in Zavod RS za zaposlovanje.
• Oprostitve in olajšave pri zaposlitvi brezposelne osebe z dokončano visoko stopnjo izobrazbe:
Delodajalec, ki za nedoločen čas zaposli brezposelno osebo z dokončano visoko stopnjo izobrazbe in prijavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje, ima pravico do oprostitve plačila davka na izplačane plače za to osebo za dobo dveh let.
Delodajalec, ki za nedoločen čas zaposli brezposelno osebo, prijavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje, z dokončano visoko stopnjo izobrazbe in mlajšo od 26 let, ima pravico do oprostitve plačila davka na izplačane plače in pravico do povračila prispevkov delodajalca za to osebo za dobo dveh let.
Delodajalec original pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, dostavi Zavodu RS za zaposlovanje, pristojni Območni službi, ki pogodbo potr-m lzda delodajalcu potrdilo. Z njim delodajalec uveljavlja pravice do oprostitve plačila davka na izplačane plače za to osebo in za uveljavljanje pravice do povračila prispevkov za tako zaposleno osebo.
Delodajalec pri predložitvi obrazcev za obračun plač (plačilna lista oziroma REK obrazci) Davčni upravi RS davek na izplačane plače le obračuna, ne pa tudi plača. Davčna uprava RS vrne plačane prispevke pri zaposlitvi brezposelne osebe z dokončano visoko stopnjo izobrazbe, mlajšo od 26 let, na podlagi přejete vloge delodajalca, kateri priloži dokazila, iz katerih je razvidno tudi obdobje zaposlitve brezposelne osebe in seznam delavcev z bruto osnovami za obračun prispevkov ter potrdilo ZZZS o višini refundiranih prispevkov delodajalca od nadomestil plače v breme obveznega zdravstvene-ga zavarovanja. Delodajalec vloži vlogo pri pristojnem Davčnem uradu po poteku dveh let od sklenitve delovnega razmerja z brezposelno osebo, za katero uveljavlja pravico do povračila.
Podrobnejše informacije pridobi pri pristojnem Davčnem uradu. Delodajalec ni upravičen do uveljavljanja povračila prispevkov delodajalca, ki jih je obračunal od nadomestil v breme obveznega zavarovanje in so navedeni v notr-dilu ZZZS.
V	kolikor nastopi prekinitev delovnega razmerja v času uveljavljanja olajšave je delodajalec dolžan (po 26. in 57. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in užival-cev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ur.l. RS, št. 81/2000) vložiti odjavo iz zavarovanja ter o tem posebej obvestiti Davčno upravo RS, pristojni Davčni urad in Zavod RS za zaposlovanje.
Podrobnejše informacije o tem lahko dobite na pristojnih službah ZRSZ in DURS.
V	primeru neupravičenega uveljavljanja olajšav je delodajalec dolžan vrniti znesek neopravičeno pridobljenih oprostitev oziroma vračil.
Urad za delo Domžale
Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji
Ljubljanska urbana regija (LUR) je 19. maja v okviru priprave Regionalnega razvoj-nega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje od 2007 do 2013 v Galeriji Veronika v Kamniku organizirala delavnico »Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji«.
LUR je prva izmed slovenskih regij začela s pripravo novega regionalnega programa za obdobje od 2007 do 2013, s ciljem, da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo novim ciljem kohezijske politike. V okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa se organizirajo srečanja in posveti s ključnimi partnerji in nosilci razvoja v regiji, saj je njihovo sodelovanje pri pripravi programa ključnega pomena, če želimo, da program vključuje prave vsebine in projekte. Prave vsebine in projekti z opredeljenimi nosilci in finančními viri so predpogoj za us-pešno izvajanje in realizacijo vsakega razvojnega programa, tudi regionalnega.
Na posvetu, na katerem so bile naj-prej predstavljene pričakovane spre-membe kohezijske politike EU, so udeleženci posveta skupaj pregledali že obstoječe vsebine v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje od 2002 do 2006 in realizacijo posameznih projektov s področja kulture v regiji. Udeleženci so se strinjali, daje v regiji nujno medsebojno povezovanje akterjev s področja kulture tako na lokalni kot tudi regionalni ravni, če želimo povečati konkurenčnost kulture v naši regiji. Udeleženci razprave so pustili odprte možnosti tudi za mo-rebitno sodelovanje z drugimi orga-nizacijami - tudi s področja turizma. V prihodnosti pa bo treba več pozornosti nameniti tudi tržni naravnanosti žive kulturne produkcije, saj bo samo tako mogoče v kulturne projekte pritegniti nove partnerje.
mag. Lorena Korošec
Trzinska podjetja (4) - Kalcer d.o.o.
Našega gradbeništva ne ogroža recesija, ampak piačilna nedisciplina
Podjetje Kalcer d.o.o. letos praznuje petnajstletmco obstoja. Nastalo je sicer v Mengšu, vendar se je zaradi stalne rasti in vedno večjih prostorskih potreb doslej Že dvakrat selilo. Pred enajstimi leti se je iz Mengša preselilo v IOC Trzin, pred štirimi leti pa so se selili samo znotraj OIC in obstoječe prostore zamenjali za še večje, ki so tudi na boljši lokaciji. »Z dostopnejšo lokacijo ter večjim skla-diščem, trgovino in izobraževalnimi prostori želimo našim kupcem ponuditi čim bolj kakovostne storitve,« pojasnjuje razloge za selitev Metod Cerar, direktor podjetja.
Metod Cerar
Lánsko leto je v podjetju mínilo v znamenju začetka širitve njihove prodajne mreže tudi v druge slovenske regije. V Mariboru so namreč odprli prvo poslovno enoto oziroma lasten trgovski center, iz katerega pokrivajo potrebe severo-vzhodnega delà države. »Ostale slovenske regije pa zaenkrat še vedno pokrivamo iz Trzina oziroma iz centrale podjetja, vendar v prihodnjih letih načrtujemo širitev tudi na obalo, kjer želimo zgraditi manjše skladišče in maloprodajno trgovino.«
Plačilni rok se je raztegnil že na 120 dni
Z lanskoletnimi poslovnimi rezultati je Cerar, kot pravi, zadovoljen, saj je bila rast prodaje več kot dvajsetodstotna, pa tudi mariborski center je že v prvem letu posloval zelo uspešno. Vendar pa bi bili rezultati lahko še veliko boljši, če se v državi ne bi tako razpasla piačilna nedisciplina. »Pred letom ali dvěma je bil pov-prečni rok plačila v gradbeništvu med 45 in 60 dni, danes seje raztegnil že ludi do 120 dni. Po drugi strani pa naši dobavi-telji od nas zahtevajo plačilo najkasneje v 60 dneh, zato ves zaslužek vračamo v redno poslovanje, včasih pa si moramo pomagati celo z likvidnostnimi posojili. Zaradi tega, ker dolgo čakamo na plačila naših računov, sami pa přejete račune poravnavamo bistveno hitreje, so bili naši lanskoletni stroški za nekaj deset milijonov tolarjev višji, kot bi bili, če bi bilo plačevanje v celotni gradbeni verigi bolj redno,« opozarja Cerar in dodaja, da bo piačilna nedisciplina v prihodnjih letih nedvomno vplivala na nadaljnji razvoj Podjetja. Polovico njihovega prihodka namreč predstavljajo posli oziroma narobila, ki ji plača država iz proračuna. v prihodnjih letih nameravajo najprej nekoliko povečati skladiščne kapacitete, zgradili pa bodo tudi nekaj poslovnih Prostorov, ki jih bodo potem oddajali. »S
tem bo centrala podjetja funkcionalno zaključena, prostorskih potreb pa v Trzinu potem ne bomo imeli več,« pravi direktor. Drugi načrt, ki je za nadaljnji razvoj podjetja prav tako velikega pomena, je širitev na Hrvaško, kjer že imajo partnersko podjetje in se želijo z njim tudi tesneje (lastniško) povezati. »Naš končni cilj paje prodor v Srbijo in Crno goro, vendar so tam razmere še precej kaotične, zato se te širitve lotevamo previdno,« pravi
■Jť. ........-11, ,.—■,; ,i —... ..--
Cerar in dodaja, da trenutno izvažajo samo na Hrvaško, BiH, Srbijo in v Albani-jo, medtem ko prodora na druge evropske trge zaenkrat Še ne načrtujejo. Izjema je Ie Avstrija, kjer ob pomoči mariborskega centra že preverjajo možnosti za prodor na tamkajšnji trg. Vendar pa po prvih occnah razmere tam niso tako ugodne, kot so upali, da bodo. »Vseeno pa ocen-jujemo, da naše možnosti tam niso slabe, saj so cene nekaterih izdelkov pri nas ce-nejše kot v Avstriji, in tu vidimo poslovne priložnosti.«
Sodelovanje z občino je zgledno
Razvojna strategija podjetja ne predvide-va širitve ponudbe tudi na ostale gradbene materiale, zato bo podjetje še naprej ostalo specializirano zgolj za materiale, ki se uporabljajo pri tako imenovani suhi gradnji. Za razliko od nekaterih drugih podjetnikov iz OIC Trzin je Metod Cerar s prizadevanji občine Trzin za razvoj cone zadovoljen. »Dokler je cono razvijala občina Domžale, smo imeli veliko več problemov, kot jih imamo sedaj, ko cono razvija občina Trzin. Seveda bi potřebovali povezovalo cesto med Mlakami in OIC, vendar krivde za to, da cesta še ni zgrajena, ne moremo pripisati Občini Trzin, čez njeno delo, pa tudi sicer, ni-mam posebnih pripomb,« je ob koncu pogovora poudaril Metod Cerar, direktor, lastnik in ustanovitelj Kalccrja.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Imeli smo zajčka, zdaj ju nimamo več - zaradi neodgovornosti lastnikov psov
Pisma bralcev
ela 2002 smo kupili dva hišna zajčka - majhna kunca, in zanju največjo možno kletko, ki jima bo omo-gočala vsaj malo gibanja v ujetništvu. Ker sta zelo zrasla, smo se odločili, daju preselimo na prosto. Zgradili smo jima izolirani kletki z vsem potrebnim, spredaj pa smo jima naredili tudi velik zagrajen trávniček, kjer bosta lahko svobodno škakljala, opazovala naravo in vse, kar se bo dogajalo okrog nj iju tudi takrat, ko nas ne bo doma. Res sta bila raziskovalca in opazovalca. Sredi sneženja sta se postavila na zadnje tačke in gledala, kako se vse spreininja, koje pripekalo sonce, sta se umaknila v senco. Vsako jutro sta pričakala sosedo, ki jima je prinašala svežo zelenjavo, vsako popoldne nas, da smo j ih pobožali. Dvakrat letno smo jima posušili seno, s katerim smo nastiljali, ki sta ga hrustala in v katerega seje predvsem Piki tako zelo rad skrival. Dve leti sta preživela zunaj, v največji svobodi, ki smo jima jo lahko dali. Tri leta sta nam bila v veselje. Večkrat soju obiskale druge živali - povohali so se, pogovorili in vsak po svoje nadaljevali svoje življenje. Ptički so hodili k njima v kletko in zobali
zrnje, ki ga nista pojedla. Le dva psa se ne-kajkrat nista dala odgnati in sta vsa podivja-na krožila okrog njiju. Pa smo mislili, da sta pobegnila slučajno. V noči iz četrtega na peti maj sta imela nočni pohod. Napadla sta naša zajčka, našega Sněžka in Pikija, inju popol-noma raztrgala, požrla, uničila. V isti noči sta zelo ranila še gosko iz Pšate, divjala okrog sosedovih zajčkov, ki so bili na srečo zaprti v trdnih kletkah, in požrla ali ranila kdo ve koga še. Alije to res potrebno? Ali res morajo ljudje »nabaviti« živali, če ne skrbijo za njih? Če se odločiš za velikega psa, ta potřebuje prostor, vzgojo, redne spre-hode in hrano. Če tega nima, si vzame sam, na svoj živalski način, kjer velja zakon moč-nejšega. Tak zakon naj velja v divjini, za naselja pa to ni sprejemljivo. Novice se hitro širijo in v stiski in žalosti ljudje stopijo skupaj. Nebližnja soseda je povedala, da sta ta dva psa pogosto spuščena, da ju je že srečala z mladim mačkom v gob-cu, da sta hudo ranila psa, da seju bojijo ljudje, ki se sami sprehajajo po Trzinu. Koliko žrtev bo potrebnih, preden bodo lastniki ugotovili, kaj počneta in kje sta?
Martina Lenček
DELAVNICE
CŽpVad Jablje s svojim mogočnim poslopjem, s svojo starodavno preteklostjo ter z novo podobo, ki jo kaže na ogled, že kar nekaj časa po-nuja nadvse hvaležen prostor za različne prireditve. Čeprav le-teh ni veliko, pa so vseeno tište prireditve, ki se zgodijo v njem, toliko bolj obiska vredne. Tako je bilo tudi z delavnico, ki jo je za ljubitelje ust-varjanja na likovnem, rezbarskem in lončarskem področju organiziralo turistično društvo. Vsi umetniško navdahnjeni ustvarjalci so v soboto, 4.junija, in nedeljo, 5. junija, na ar-kadnem dvorišču od devete ure zjut-raj pa do sedme ure zvečer predstavljali svoja umetniška delà. Glavna tema prve takšne delavnice je bilo izražanje na temo Trzin in okolica, umetniki pa so v les in na slikarsko platno skušali ujeti tudi značilnosti našega kraja. Delavnic ustvarjanja so se udeležili ne samo Ijubiteljski umetniki iz Trzina, temveč tudi iz drugih regij Slovenije, na primer s Primorske in Koroške. Razstava vseh ustvarjenih del bo v mesecu juniju v Centru Ivana Hribarja. Obiskovalci, ki so si ogledali delavnice (in morda tudi přijeli za dieto ter čopič), pa so ob obisku lahko po-kukali tudi v eno izmed grajskih so-ban, kjer je bila v organizaciji društva likovnih ustvarjalcev Slovenije pripravljena razstava abstraktnih slik članov društva.
Mateja Erčulj
L
Srečanje borcev ín udeležencev NOB
Bescdilo in lolo: Mateja Erčulj
Nekateri borci so srečanje vzeli zares in se lemu primerno tudi oblekli.
Po končanem kultumem programu so bili vsi udeleženci povabljeni na partizanski golaž. Ob dobri hrani, kapljici in Kopi-tarjevih pcsmih so udeleženci NOB obu-jali spomine in se pogovarjali o drobnih malenkostih vsakdana ter si obljubili, da se naslednje leto spet srečajo.
V kultumem programu, ki je sledil po minuti molka za vse padle med vojno, so »tovarišem in tovarišicam« zapeli Žerjavčki, nato paje borčevska čustva s pes-rnijo Slovenska zemlja razvnel še Boris Kopitar. Člani KUD-a Franca Kotarja so zaigrali enodejanko »Mati«, v režiji Maj-de Ipavec. »Mati« je s svojo partizansko naravnano zgodbo in izjemno občutenim igranjem Ade Lovše Mušič v vlogi matere na plan privabila tudi najbolj zataje-vane solze.

uf/~ioboto, 14. maja, se je v dopoi-r danskih urah cvet trzinskih sta-rostnikov zbral na sedmem tradicio-nalnem tovariškem srečanju borcev in udeležencev NOB. S srečanjem so orga-nizatorji počastili tudi 60-letnico zrna-ge nad fašizmom in občinski praznik. Navzoče je v dvorani KUD-a Franca Kotarja, ki je zaradi velikega števila ljudi pokala po šivih, uvodoma pozdravila državna himna. Povezovalec programa Boris Kopitar je z besedami »ponosni smo lahko, da živimo v svobodni državi, saj smo bili pred dobrimi šestdesetimi pa seveda tudi pred petnajstimi leti na preiz-kušnji, da svobodo izgubimo,« požel ap-lavz občinstva, ki seje polegel šele, koje na oder povabil prvega govorca dne, pod-predsednika trzinskega združenja borcev in udeležencev NOB Franca Mušiča. (predsednik Maks Cerar se srečanja zaradi bolezni namreč ni mogel udeležiti). Mušič je navzoče pozdravil in izrazil zahvalo občini ter nekaterim društvom, ki so pripomogla k pripravi srečanja. Po Mušičevem govoru seje med prapori vseh vrst in barv na oder povzpel slav-nostni govornik, župan Tone Peršak. V govoru seje dotaknil vojnih grozot (koncentracijskih taborišč, potujčevanja, izse-Ijevanja in genocida), ki so jih prestali udeleženci srečanja, pa tudi pomembnej-Sih bitk, ki so se odvijale na našem oze-m|ju ter pomena zmage nad fašizmom in nacizmom. Poudaril je še moč miselnih procesov, ki so se odvijali po koncu druge svetovne vojne in ki so nenazadnje Pripeljali do današnje Evropske unije.
Nazadnje je poudaril, da so »generacije mladih dolžne hvaležnost tištim, ki so v vojnih letih dali življenje in zdravje za potomce« ter da »tudi s takšnimi srečanji skušamo obuditi spomine na težke, a slavne čase«. Tudi župan je v govorom požel aplavz. Občinstvo je nato nepričakovano nagovorila še domžalska Županja, Cveta Zalokar Oražem, ki je dejala, da »bolj kot v slovenski javnosti oporekajo veljavnost NOB in bolj kot pljuvajo po partizanstvu, več je tistih, ki želijo pokazati, kdo so<(	Utrinek i: enodejanke Mati.
Izrazni ples kot tihi oder
O zgodovini danes nič, o samem plesu pa veliko. Izrazni, moderni, gledališki... ples
je mnogim dokaj tuje, nepoznáno področje umetnosti. Ceprav je ravno gib prvi
odziv člověka na okolje (in šele kasneje beseda), nemalokrat odrasli Ijudje pozab-
Ijamo na pomen pripovedovanja skozi tišino. Pomen tišine, pomen neizgovorjenih
besed, pomen dejanj so in vedno bodo presegali govorice in sladké izraze, ki jih
kupiš na postaji. Zato ples nikoli ni otrpnil in nikoli ne bo.
Izrazni ples, kot ga vidimo in živimo mladi v MKCD Akumulatorju in D'ZMT-ju, ima le
eno samo pravilo: izraz je svoboda. Naš ples je igra zgodbe plesalca, je pripoved »ne-
mim« inje druženje željnih novega, je svoboda, ki jo plešemo, je ....
Vsakič znova odkrivamo lastne poti razmišljanja in čutenja. Vsakič znova govorimo tihe
zgodbe in odkrivamo lastno telo. Vsakič znova odkrivamo gib drugega in prostor, ki je
okoli nas. Zato ste vsi, ne glede na starost, barvo... vabljeni na ure plesa v D'ZMT -
vsako sredo in po dogovoru tudi četrtek ali ponedeljek od 18.00 dalje. Več informacij na
e-mail: lili@akumulator.org
Plesne ure so razdeljena na tri osnovne dele:
-	ogrevanje, kjer pripravimo telo na gibalno delo, poskrbimo za kondicijo, dobro voljo in ...
-	plesno izražanje, kjer skozi navidezno zgodbo ustvarjamo ples, podobo pripovedi, na za posameznika najljubši način,
-	plesne tehnike, kjer vsi, ki želijo kaj več, sledijo novim formam, plesnim trikom...
Se vidimo! Tameja
________ Slavnostna proslava obobčinskem prazniku )
.... ~ ■—--	.	. _	— ~ - - — - -—-——J
jenci v želji, da bi obogatili družabno življenje v Trzinu. Mušičeva seje v govoru zavzela, da bi nas vse, kar je pozitivno, gradilo in družilo, z negativními stvarmi, nesoglasji in prepiri, ki jih v Trzinu ne manjka, paje treba v smet-njake, kamor sodijo. Nagrajenci, ki so přejeli plakete (bro-nasto sta dobila Jože Seljak in Franc Župan, srebrno pa Jakob Šmon in Franc Zajc), so kljub nagradam ostali zelo skromni in dokazali, da za njih še velja misel, da »ni srečen, kdor veliko ima, ampak kdor malo potřebuje«. Za priznanja so se prisrčno zahvalili. Morda je treba posebej omeniti zahvalo Jožeta Seljaka, ki seje izkazala za pravcati govor, saj je Seljak poleg zahvale povedal še nekaj kritičnih na račun občine. Po njegovih besedah je bilo v bronasto plaketo vštetih na tisoče ur prostovo-Ijnega delà ter fotografij, pa tudi kar nekaj ur občinskega nedela. Seljak je v svojem govoru med drugim omenil še vztrajno in večno borbo za pravilno razobešanje zastav ter nedemokratična dogajanja okoli občinskega glasila Odsev. Občinsko vodstvo z županom na čelu se na omenjeni govor ni odzvalo niti z gesto niti z besedo, nekoliko razburkane strasti, ki jih je govor morda izzval, pa so se lahko vsaj malce pomirile ob pogostitvi, ki je sledila po končanem kulturnem programu.
Besedilo in foto: Mateja Erčulj
Nagrajenci: stojijo (odleve) Jože Seljak, predsednica komisije za promocijo občine in priznanja Lidija Babnik. Franc Zajc. Franc Župan, župan Tone Peršak. Sedi Jakob Šmon
V ljub temu da petek trinajstega ni na najboljšem glasu in da bi ga nekateri najraje kar přespali, je bil petek trinajstega maja nekakšna izjema. Če že ne za druge, je bil ta dan izjemen za štiri Trzince, ki so se z zlatimi črkami vpisal v knjigo življenja. Nagrajenci, ki so si s svojim delom, požrtvovalnostjo, energijo pa tudi s pristnim trzinskim duhom prislužili bronaste in srebrne plakete občine Trzin, so Jože Seljak, Franc Župan, Jakob Šmon in Franc Zajc. Nagrajenci so plakete přejeli na akademiji v počastitev občinskega praznika. Slavnostna prireditev seje kot vsako leto odvijala v dvorani KUD-a. Kulturni program je bil pester, na trenutke morda nekoliko premalo živ, kljub temu daje bil obogaten z energičnimi vložki ple-salk iz plesnega društva Miki in zao-krožen z bogatim glasovnim razponom pevske skupine Vocalissimo. Skupino sestavlja pet postavnih fantov, nekdan-jih članov akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča.
Slavnostna prireditev ni minila brez go-vorov in posebnih povabljencev. Povabilu so se odzvali župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, mengeški župan Tomaž Štebe, moravški župan Martin Rebulj ter podžupana občin Lukovica in Domžale. Navzoče in na-
Pevski kvintet Vocalissimo
grajence je nagovorila tudi Špela Mušič. Največji poudarek je namenila življenju mladih v Trzinu, opozorila je na prepreke, na katere naletijo, kadar skušajo biti aktivni v kraju. Omenila je, da mladi včasih še bolj kritično kot starejši gledajo na delo občine in na to, kakšen zgled jim lahko dajo tišti, ki so že v jeseni življenja. Dotaknila seje tudi delà, ki so ga opravili letošnji nagra-
Spošlovani!
Lepo pozdravljeni na proslavi občinskega praznika. Nedavno nazaj sem v pogovoru zasledila, da naj bi bilo pravilno slovensko rečeno, da smo lukaj zbrani Trzinčani in Trzinčanke, toda še vedno se počulimo najbolj domaće, če nam pravijo trzinske skerce - v dobrem ali slabém pomenu besede. No, pa da ne bo pomole, kaj hitro lahko ludi ugotovimo, da nismo prav nič zgrešili, će upora-bimo izraza čisto za vse zbrane - drage Trzinke in dragi Trzinci, lepo pozdravljeni na šesti proslavi našega občinskega praznika Kaj naj bi to pomenilo, verjetno veste sami, toda lahko vam po-vem, da mladi počasi pozabljamo, od kod izhajamo in kaj nam bi morale pomeniti naše korenine. Toda ne verjamem, da smo za to krivi sami Če se dobro ozrete naokoli, boste hitro videli, da praktično vsak dan okoli nas rastejo nove in nove hiše, naselja. Skozi našo občino se vsak dan vali na stotine vozil, praviloma s preveliko hitrostjo za tako goslo naselje. Novi in novi obrazi, ki se pojavljajo v naši sredini, nas opozarjajo, da smo iz majhne neurbane vasi ah kraja poslali malo mestece, kjer se ne poznamo već tako dobro kot nekoć, ko so vsi vedeli, kdo je Blažu, Johanu, Matevžu ali pa Ta'Cilen Franci.
Toda kljub lemu v naši občini obstajajo ljudje, ki vsaj delno oziroma po vseh svojih močeh skrbijo, da se na to ne pozabi. To so ljudje, ki brez dodalnega zaslužka ohranjajo raznolikost kraja skozi razne organizacije ali društva, pa naj bodo to športna ali kakršnakoli že. Ravno razvoj občine in njena pot v samostojnost nam je omogoćila, da so se društva ohranila, spet zaživela ali na novo nastala. Prav tega pa sem se ob rojstvu občine Trzin kot mlada občanka najbolj razveselila. Veseli me ludi to, da je z nastankom občine Trzin družabno življenje v kraju močno zaživelo. Prav nam mladim je bilo namenjeno kar veliko pridobitev, ki pa jih nekako nismo dovolj izkoristili. Lahko smo ponosni na novo igrišče, mladinski center, knjižnico, posodobljeno osnovno šolo, na trim slezo in ludi na nove semaforje, ki nam omogočajo, da kar se da varno prečkama cesto, kljub pomanjkanju prepolrebnih pločnikov
Vsi vemo, da največji denarni delež prispeva občina, sredstev za hitrejši razvoj kraja in s lem ludi društev pa praktično vedno pri-manjkuje. No ja, ludi z malo denarja je lahko veliko muzike, vendar je zato potrebna požrtvovalnost, solidarnost, obilo nesebične-ga delà in občutek pripadnosti domaćemu kraju, ne pa diskusije in prepiri o tem, kdo je pomembnejši -posameznik ali društvo, in v kateri žep bi moralo iti več denarja. Ne verjamem, da ne bi danes od tu navzoćih, razen redno ponavljajočih se redkih izjem, naredil kaj brezplačno v našem kraju, samo za besedo HVALA ali za svoj dober občutek. Delo društev in njihova úspěšnost je kljub vsemu seveda predvsem odvisna od tistih »mravljic«, med katere spadajo ludi današnji nagrajenci, ki nesebično svoj prosti čas žrtvujejo za to, da bi se v Trzinu imeli čim lepše. Žal pa se najdejo med nami ludi govorci, ki vedno vse vedo, ki po dolgem in počez vse kritizi-rajo Ob enem spodrsljaju zaženejo vik in krik in pri tem pozabijo na vse dobro, kar so nekateri dobrega v preleklosli že naredili. Pa ne mislile, da se ludi med mlajšo generacijo ne najdejo laki, zalo prosim vse, ki vam sledimo, da se zavedate, da vas imamo na oćeh in da se od vas učimo. Žal pa smo kar preveč nagnjeni k lemu, da se raje povzamemo negativne kot pa pozitivne stvari Osebno me žalosti, da ima većina mladih odkloní len odnos do šte-vilnih prireditev v Trzinu, delà v društvih. pomoči sokrajanom, skralka prevečkrat slišim stcrvek iz sovrslnikovih ust »Saj to je pa -a ta stare...«. Ob izrečene m me obiđe mise l, da bi morala občina, kljub temu da že nekaj lel poskuša sode hvati z mladimi in jih -eli vključiti v življenje kraja, na drugaćen način pristopiti do mladih in jih spodbuditi k ustvarjalnosti.
Ponavadi se stik vzpostavlja tako, da se objavljajo raznorazni raz-Pisi za tekmovanja, za katera je potrebno veliko znanja in truda, ses,av'š prošnje, pridobiš soglasja in v končni fazi pregovaranja z uradniki, ki ne morejo drugače, kol »v skladu z zakonom je potrebno to in ono«. Mladim to ni všeč in jih, normalno, te stvari "e morejo pritegniti.
Slavnostna govornica Spela Mušič s prijaleljico po prireditvi
Generacija kot je moja, se je po končani osnovni šoli odločila za razlićne poli. Z mladinskim centrom si nismo mogli kaj došli pomagati, da bi se kljub lemu lahko družili in uslvarjali. Na žalost nas združi le boleč dogodek. kot je nesrećna smrt prijateljice, sošolke m potem ugotovimo, koliko imamo skapnega in kaj bi lahko poslori-li, da bi nam bilo v našem okolju prijelneje, bolj domaće. Za nas mlade je zelo pomembno, kdo nam daje zgled in kdo nas postavlja na noge. Pravijo, da kar boš sejal, lo boš ludi žel Večkral slišimo, kako se na naši občini, za katere samostojnost je bilo upre-tečene veliko Pšate«, listi, za katere smo ludi mladi prispevali svoj glas, ne morejo sporazume ti o najbolj preprostih slvareh Tudi mi mladi se pogovarjamo med seboj o občini in občinskih zadevah in morda imamo velikokral še bolj stroge kriterije do določenih zadev, ki se tičejo vseh krajanov, saj vsi živimo lu, v tem okolju, v tem našem Trzinu. Včasih težko razumemo, da slišimo, beremo ali vidimo stvari, ki nas žalostijo, ne katere pa celo polegnejo za seboj Imam pa občutek, da smo mladi celo mnogo bolj slrpni od naših starejših »vzornikov «.
Rek, da na mladih svet stoji, po mojem mnenju ne velja več lako trdno. Vse pogosleje se moramo ubadati z večjimi problemi, ki jih dandanašnji čas in družba postavlja pred nas. Velikokral zasluženo pričakujemo pohvale in spodbude od okolice, ki pa se žal za našimi dejanji le poredkoma ozre in nas pogoslo vidi in ocenjuje sumo skozi naše napake
Sama sem svojo željo po družabnosti in prijateljevanju izrazila v mnogih društvih, pa naj si bo to v strelskem, turističnem ali pa ceh v društvu naših žerjavčkov, kjer sem z njihovim druženjem presegla labuje o jeseni življenja, ki prevladujejo med mladimi, obenem pa pridobila mnogo spošlovanja ludi do starejših. Ćutim, da mladi potrebujemo več sodelovanja s starejšimi, vendar pa bi morala pobuda pri li od njih.
Menim, da bi se moralo več mojih sovrstnikov vključevali v družbe-no življenje Trzina in tako skupaj z osla/imi spoznavali probleme kraja in jih s skupnimi moćmi ludi poskušali reševati. Za našo produktivno in mlado energijo nam je potrebno dali možnosti, da izpolnimo svoje sanje, obenem pa nam ludi pomagati z modrimi nasveti, zgledi, vedno dobrodošlo moralno podporo, šti-pendijami 1er nam ludi glede na zaposlilev dali čim več možnosti, da ostanemo v domaćem kraju.
Za konec pa - vse, kar je pozitivnega, naj nas gradi in druži, z negativními odnosi in medsebojnimi zamerami pa v smetnjake, ki jih je sedaj poleg drugih stvari v Trzinu dovolj, pa će ludi so prevrnjeni ali pa v njih zagori o bj est nosi, ne vzgoje nosi, včasih pa ludi samodoka-zovanje ali celo skrite stiske in bolečine rislih, ki svojih osebnih problemov ne znajo izrazili na drugaćen način. Vsem občankam in občanom, posebej pa današnjim nagrajencem, ob našem prazniku iskreno čestitam.
Spela Mušič
aj se je že prevesil v ju-nij in tudi v okviru letoš-njega festivala Trzinska pomlad se je odvilo že kar nekaj prireditev. Verjetno ni treba posebej po-udarjati, da se prireditve odvijajo večinoma ob sobotah in da bo zadnja takšna prireditev ravno na dan državnosti, torej v soboto, 25.junija. Da pa ne bomo po ne-potrebnem prehitevali časa, se nekoliko pomudimo pri prireditvah zadnjih dveh sobot, ki sta že za nami.
Otvoritev festivala
V soboto, 21.maja, je bilo v večernih urah na igrišču pri dvorani KUD-a Franca Kotarja pestro. Za otvoritev festivala je poskrbela gledališka skupina Teater Cizamo z ulično predstavo »To je to!«. V predstavi, ki je sicer pravi pravcati adre-nalinski ognjeni spektakel, so igralci pokazali svoje žonglérské in čarovniške spretnosti ter hojo na hoduljah, ki stajo dva izmed igralcev izmojstrila do popol-nosti. Vrtenje krožnikov na palici, igranje z obročki in skakanje čez gorečo kolebni-co so le nekateri izmed elementov predstave, ki člověku jemljejo dih. Izbor glasbe in zaporedje umetniških točk paje takšno, da gledalec kar nekako mora opazovati (pa tudi poslušati) vse, kar se pred njim odvija. Zaradi takšne dinamičnosti in živahnosti predstave si gledalec tudi ne more privoščiti niti minute dolg-časa. »To je to!« je predstava, ki člověka ne pusti ravnodušnega, nad njo pa so bili navdušeni vsi gledalci, tako mladi kot tudi malo manj mladi. Kaj hitro po končani predstavi teatra Cizamo so za pomladno vzdušje Trzincev poskrbeli Orleki. Najbrž Orlekov ni treba posebej predstavljati, saj so znani tako doma, kot tudi v tujini. Nastopali so že v Ameriki, na Novi Zelandiji in v Avstra-liji, pa tudi drugod po Evropi, s svojimi pesmimi pa so se predstavljali že tudi po večjih slovenskih festivalih. Sama sem bila izredno presenećena, da lahko skupino takšnega kova kot so Orleki, privabi-mo v maj hen Trzin, zato sploh ni bilo možnosti, da bi njihov koncert zamudila. Ceprav sem opazila, da drugi Trzinci niso ravno takšnega mnenja kot jaz, saj so se po predstavi teatra Cizamo kaj hitro razkropili na vse strani, sem se z veseljem predala dveurnemu folk punk polka rock koncertu brez prekinitve. Občinstvo, ki je ostalo na prireditvenem prostoru in
je koncertu prisluhnilo, je tako lahko slišalo izjemno hitro različico Avsenikove Na Goli-ci, pa tudi vse tište najbolj znane hite skupine (Na Kum, Perkmandeljc, Adijo, knapi, Mala Zagorjanka). Zagorjani so zadnjo pesem odigrali tam nekje ob polnoči in s tem tudi zaključili prvo prireditev trzinske pomladi.
Druga predstava
V soboto, 28.maja, bi se lahko nepoučenemu opazovalcu, ki bi se sprehajal mimo Centra Ivana Hribarja, zdelo, da ima trzinski vrtec dan odprtih vrat. Na predstavi Cirkusa Buf-fetto, imenovani Čira Čara Buf, seje namreč kar trio otrok. Predstavo sta pripravila usta-novitelja in člana Cirkusa Buffetto, Natalija in Ravil Sultanov, ki sta diplomirana klovna in ki skupaj uspešno nastopata že desetletje ter že vrsto let razveseljujeta tudi slovensko občinstvo. V tej predstavi igrata čarovnika in asistentko (oba sta oblečena v barvita kričeča oblačila, ki jih lahko občudujemo na njunem reklamnem letáku), ki sta do potankosti pre-učila svoj nastop, potem pa njun redni program zaradi spleta dogodkov razpade, tako da sta kakor prisiljena improvizirati. Njuna predstava je bila tako polna raznolikih čarovniš-kih trikov, nekatere med njimi sta gledalcem tudi razkrila, in gotovo sta katerega od navzo-čih otrok z njo navdušila za poklic čarodeja. Kaj hitro po cirkuško obarvani predstavi pa sta se trzinskemu občinstvu predstavila Aleš Hadalin in Marko Boh s svojim koncertom,
imenovanim »Projekt Norec«. Hadalin in Boh sta svoj koncert poimenovala po zgoščenki (imenovana Norec), ki stajo pred kratkim izdala, v dobro uro trajajo-čem programu pa sta skupaj s še nekate-rimi glasbeniki (bobni, kontrabas) predstavila večino pesmi z nje. Glasbo in besedila za skladbe je večinoma napisal Marko Boh, vokalno paje vse pesmi iz-vajal kdo drug kot Aleš Hadalin. Hadalin je občinstvo s svojim rahlo raska-vim glasom popeljal v svet jazza, bluesa in šansonov, torej v tište zvrsti glasbe, ki jih v vsakodnevnem življenju le redko slišimo, saj so vse prevečkrat postavljene na stranski tir. Tudi besedila izvajanih skladb so bila drugačna od vseh tistih »hop Marink« ter ostalih pop skladbic, s katerimi nas ves čas bombardirajo. Besedila zgoščenke Norec se namreč na pov-sem drugačen način dotaknejo ljubezni in življenja ljudi in postavljajo svojevrstno ogledalo današnji družbi. Občinstvo, ka-teremu so šansoni in takšna drugačne vrste besedila pisana na kožo, je tako s Hadalinovim koncertom oziroma z njegovim Projektom Norec lahko prišlo na svoj račun.
Na svoj račun pa boste v času trzinske pomladi lahko prišli pravzaprav vsi, saj so prireditve zelo različne - tako po tema-tiki kot tudi po žanrskih opredelitvah.
Mateja Erčulj
Vabilo
V sklopu letošnje Trzinske pomladi vas v
soboto, 25. junija 2005, ob 19.00 uri vabimo na
Mednarodni folklorni festival
ki bo potěkal na športni ploščadi OŠ Trzin.
Tudi letos bomo ob zaključku festivala Trzinska pomlad priče nastopom številnih
folklornih skupin iz tujine in domovine. S svojimi tipičnimi plesi nas bodo razveseljevali plesalci in godci iz cele Evrope in Slovenije. Posebna atrakcija bodo
letošnji prekomorski gostje iz daljne Južne Amerike: Ballet folcklorico »Poiicromia Mexičana« iz Monterreya. Zelo zanimiva, dinamična skupina je znana
predvsem po svojih energičnih plesih, njihovi nastopi pa so prava eksplozija barvitosti m temperamenta. Ljubezen do izročila svoje dežele ,n svoje sposobnosti so združili v ognjemet plesa, glasbe in pesmi. Prava poslastica paje spremljava skupine osmih Mariachev.
Informacije:
Andrej Župane Tel.: 041 761 248, e-mail: andrejzupanc@hotmail.com
Trzincî pojemo in plešemo _]
Petje in ples sta pogosto neločlji-vo povezana. Ko opazujemo pev-ca na odru, kar nekako pričaku-jemo, da bo zraven prikazal nekaj plesnih korakov ali pa da bo ob njegovi strani vsaj ena plesal-ka, če ne več. Tudi ko opazujemo plesalca, brez glasbe večinoma ne gre. Navadno znane pevce in enkratne plesalce opazujemo le od daleč in hrepenimo po tem, da bi tudi mi imeli takšen glas ali pa tako dober ritem za ples.
S prireditvijo Trzinci pojemo in plešemo, ki je bila 26. maja v KUD-Franca Kotarja, pa so Trzinci pokazali, da zmorejo od-plesati tište čudovite plesne korake in da tudi njihova grla zmorejo dati močan glas (pa še tako nedosegljivi se niso zdeli, kot so ponavadi bolj znani pevci). Prireditev je že kar nekako tradicionalna, saj so Trzinci letos peli in plesali že četr-tič. Najprej so se predstavili najmlajši -Folklorna skupina Smrkci, ki deluje pod vodstvom mentorice Mojce Tavčar, je občinstvo z različnimi igricami popeljala v mladost. »En kovač konja kuje« in »An ban pet podgan« so izštevanke, ki jih poznamo malodane vsi. Otroci so jih nav-dušeno izvajali, potem pa so še zapeli in zaplesali ob ljudskih pesmih: Izidor ovčice pasel ter Na planincah. Ko so Smrkci v svoji otroški razigranosti odbrzeli z odra, je prireditev nadaljeval mešani pevski zbor Žerjavčki. Tudi oni so pobrskali po zakladnicah ljudskih pesmi in odpeli »Se davno mrači« in od »Ri-bn'ce do Rakitn'ce«. V svojem programu pa so imeli na zalogi še pesmi »Pod oknom«, »Dečva, poglej me prav« in »Na planine«.
Da pojemo Trzinci vseh starosti in vseh generacij, so dokazali: zbor prvošolčkov (ki so se na odru sicer bolj igrivo hihitali, kot pa peli), otroški pevski zbor (s pesmi-cami, ki pozdravljajo pomlad, pa tudi z Mozartovim Malim potepuhom) in vokalna skupina, ki sojosestavljaladekleta ■z višjih razredov osnovne šole (odpela so glasovno precej zahtevne pesmi, na primer iz filma Titanik, iz nadaljevanke Mistralova hči ter pesem Tell me now). Vsi pevci so imeli klavirsko spremljavo, za katero je poskrbela Alenka Markus. Ce sklepam po prireditvi, Trzinci veliko raje pojemo, kot pa plešemo, saj je bila P°leg plesalcev folklorne skupine predstavljena le še ena plesna točka, in sicer koreografija, sestavljena na prijetno glasao iz filma Amelie, ki jo je odplesala
Urša iz plesnega kluba Miki. Potrditev tega, da Trzinci res najrajc pojemo, je bil tudi za-ključek prireditve, ki seje odvil v popolno-ma pevskem duhu. Vsi nastopajoči so namreč enoglasno zapeli pesem »Blizu naš je dan«. In koje sicer maloštevilno občinstvo nastopajočim podarilo zadnji aplavz, je sledilo presenečenje. Zanj je poskrbel fantek z imenom Nejc, ki je v slogu prave zvezde (vendar brez playbacka) odpel Atomik harmonik mix ter z nastopom močno dvignil razpoloženje v dvorani. Fant bo nekega dne gotovo še velika zvezda, če bo v takšnem tempu nadaljeval s svojimi nastopi. Organi-zatorjem pa gre pohvala za prireditev, ki je prijetno popestrila vroče četrtkovo popoldne.
Mateja Erčulj
OTROŠKO t- * OB VĚSTILO S' z A STARŠE! T>
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN
pričenja v mesecu septembru 2005 ČETRTKOV OTROŠKI ŽIV-ŽAV.
Kaj je To, se sprašujete? Ja, dobra zabava, dragi starši! Za vsak dober »žur« pa potrebujemo tri stvari:
•	prostor
•	glasbo in animatorje
•	starše
Prostor imamo, glasbo imamo, animatorje imamo. Ampak. zakaj starši? Saj dobre zabava pa le ni, če so zraven starši. Pri našem živ-žavu so starši »obvezni«, saj se bomo zabavali otroci do sedmega leta starosti.
Naš živ-žav bo obsegak
•	ples
•	delavnice
•	obiske znanih Trzincev
•	ure pravljic
•	delavnice za starše
Za ves program, razen prvega, ki bo PRESENEČENJE, bodo poskrbeli starši in s tem otrokom krajšali jesenski in zimski čas. Vabila boste přejeli v vrtcu in osnovni šoli teden pred pričetkom naših četrtkovih srečanj.
STARŠI, LE PRIPELJITE SVOJE OTROKE! OTROCI VAM BODO HVALEŽNI.
Nataša Gladek, DPM
Domžalska knjižnica se bo poleti preselila v nove prostore
Spoštovane obiskovalke, cenjeni obis-kovalci Knjižnice Domžale!
Skupaj z vami se veselimo nove knjižnice v Domžalah, ki vam bo na 2000 kvadratnih metrih ponudila pestro izbi-ro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev.
Selitev načrtujemo v avgustu, pri tem pa nam lahko posredno pomagate tudi vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Kako? Ker se přibližuje čas poletnih počitnic in dopustov, vam svetujemo, da si že sedaj, na začetku poletja izpo-sodite čimveč počitniškega in drugega branja, katerega boste lahko v miru prebirali vse poletje. Knjige pa nam boste šele v začetku jeseni vrnili v novo knjižnico v prvo nadstropje poslovnega centra Mercator.
Glavnino selitvc načrtujemo v avgustu, zaradi česar bo knjižnica takrat tudi zaprta. Zaradi selitve bo za naše upo-rabnike veljal nekoliko drugačen poslovni red:
V juniju in juliju bo knjižnica v Domžalah na Ljubljanski 58 delovala po us-taljenem poletnem odpiralnem času:
•	ponedeljek: od 13.00 do 19.00
•	torek: od 8.00 do 14.00
•	sreda: od 13.00 do 19.00
•	četrtek: od 13.00 do 19.00
•	petek: od 8.00 do 14.00
•	sobota: zaprto
Planiramo, da bo knjižnica v avgustu za uporabnike zaprta. Takoj ko bo preseljena, urejena in bo postavljena raču-nalniška mreža, jo bomo odprli za uporabnike. Uporabnike bomo o tem sproti obveščali preko medijev. V mesecu avgustu bodo vsak dan v tednu po običajnih urnikih odprte krajevne knjižnice v Sentvidu pri Lukovici, Trzinu in Mengšu, kjer bodo uporabnikom iz Domžal na voljo vse storitve pod ena-kimi pogoji in isto člansko izkaznico (izposoja gradiva, e-točke...). Za more-bitne nevšečnosti, ki jih bomo s tem povzročili uporabnikom, se že vnaprej opravičujemo in jih prosimo za razu-mevanje.
Uporabnikom svetujemo, da si poletno branje vzamejo na zalogo že od junija dalje, s čimer nam bodo posredno pomagali tudi pri selitvi knjižnice. Več kot si bodo Ijudje izposodili knjig, hit-reje bomo preselili knjižnico.
Svečano otvoritev planiramo sredi septembra.
Marjan Gujtman, direktor Knjižnice Domžale
Žerjavčki so izdali svoj zbornik
Večer žerjavčkov
Trzinski upokojenci smo imeli 14. maja svoj praznik, ki smo ga skupaj z ostalimi krajani praznovali na enkrat-ni prireditvi. Kar nekaj časa smo namreč potřebovali, da smo zbrali vsebino za izdajo zbornika »Žerjavčki«, v kate-rem so člani našega društva predstavili svoje pesmi, kratke zapise in tudi likovna delà. Zamisel o izdaji zbornika seje porodila že pred štirimi leti in z odlaša-njem iz leta v leto zorela, vsebinsko bogatela in končno, v velikém obsegu sedemnajstih avtorjev, tudi dozorela. Vsebinsko so pesmi zelo raznolike, nekatere so pisane po nekem pravilu, druge so preprosti izrazi čustev posameznika, vezani na mladost ali kasnejša leta. Po mojem prepričanju bodo ljubitelji poezije v pesmih našli del sebe, širok pogled posameznika na življenje in okolico. Veliko pesmi je napisanih v letih po upo-kojitvi, ki v življenje prinese veliko spremembo. Prosti čas v tem obdobju omogoča posamezniku, da se lahko ukvarja s~ stvarmi, ki ga veselijo. Pesmi so pisane iz notranje potrebe, iz ljubezni do pisane be-sede, neustavljivega nagona po ustvarjan-ju, omogočajo izlivanje čustev na papir, lajšajo osamljenost in žalost za izgubljenim. Kar je najpomembnejše, so dokaz, da v tretjem obdobju našega življenja lahko še vedno aktivno živimo in se ne vdajaino inalodušju. Žerjavčki smo od svoje ustanovitve pred šestimi leti dosegli kar nekaj uspehov. Največji je prav gotovo naš pevski zbor, ki deluje od same ustanovitve društva. Na prireditvi ob predstavitvi zbornika seje s svojim repertoarjem in prijctnim žvrgole-njem ponovno izredno izkazal. Poleg našega pevskega zbora so za popestritev programa s svojimi nastopi poskrbeli še Eva Oblak na violini, mladi solo pevci, solisti in godalna skupina iz glasbene šole Domžale.
Zbornik je uspeh, na katerega smo v društvu ponosni in ni nam žal, da smo se za ta korak odločili v samoizdaji ob delni finančni pomoči občine in članov našega društva. Daje naš zbornik prijetnejši na pogled, so s svojimi likovnimi izdelki v fotografiji poskrbeli slikarji in rezbarji. Njihove stvaritve ste si lahko ogledali na razstavi v 1TC, ki smo jo odprli prav ob tej priložnosti.
Društvo upokojencev Trzin je z izdajo zbornika počastilo praznik občine Trzin in si zadalo nalogo, da z delom nadaljuje - kako, bomo viděli čez nekaj let. Na koncu bi se vsem sodelujočim, avtor-jem pesmi, likovnikom in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodeiovali pri tem projektu, zahvalil v imenu upravnega odbora društva upokojencev.
Franc Pavlič
Pa so ga le dočakali. Literarni zbornik, namreč. Zbornik, s katerim so naši starejši občani dokazali, da leta nikoli niso merilo ustvar-jalnosti in da duh literarnega ustvarjalca, ki zori celo življenje, enkrat zagotovo, četudi morda sramežljivo, pokuka na plan.
Zbornik, v katerega so svoja čustva, hrepc-nenja, hudomušne domisiice, bolečine ali pa zgolj vsakdanja opažanja zapisali in upodobili člani društva upokojencev, so širši javnosti slovesno predstavili v soboto, Zbornik podobo na ogled poslovi 14.maja, v dvorani Marjance Ručigaj. S
prefinjeno dodelanim programom, ki je bil prava paša za oči in ušesa, seje predstavilo 17 ustvarjalcev. V venčku recitacij so se žerjavčki predstavili predvsem s poezijo, vseeno pa vmes niso manjkali prozni sestavki.
Pri predstavitvi je bilo najbolj privlačno to, daje vsak avtor sam představil svoje delo, s čimer je občinstvo lahko začutilo njegovo ustvarjalno energijo in življenjski elan. Recitala niso zmotile niti nepotrebne besede ob vsakokratni predstavitvi avtorjev, to je namreč elegantno nadomestilo široko platno, na katerem smo lahko prebrali kràtek življen-jepis in predstavitev literarnega ustvarjanja, niti vmesni aplavzi. Svoj ton in zven so mu dajali le živahni takti španske glasbe.
Potem, ko so se na odru zvrstili vsi ustvarjalci, omeniti velja, daje bil med njimi tudi župan Anton Peršak s svojim literarnim prispevkom, je predsednik društva Franc Pavlič vsem podělil vijolično knjižico, v kateri so zbrana ustvarjanja jeseni življenja. Ob tem je povedal tudi nekaj besed o značaju, duši, morda tudi o vragolijah tistega, kateremu je knjižico izročil. In ker se jesen življenja lahko kaj hitro obarva v zimske tone, na prireditvi, žal, ni bilo tistih, ki so v zbornik prispevali svoja delà, vendar seje njihovo srce prezgodaj ustavilo, da bi lahko zapelo ob iziđu. Tako so knjižico v dar in trajen spomin přejeli njihovi najožji sorodniki.
Večer, ki gaje režijsko in scenarijsko »zakřivil« Tone Ipavec, je bil zapolnjen tudi z violinskim nastopom Eve Oblak, pevskim zborom Žerjavčki ter s tremi skladbami učencev domžalske glasbene šole.
Po končani prireditvi, ki bi bila lahko za zgled vsem takšnim in drugačnim prireditvam v Trzinu, je sledila zakuska v prostorih avle Centra Ivana Hribarja, kjer so imeli obisko-valci večera priložnost videti tudi rezbarska in slikarska delà žerjavčkov.
Besedilo in foto: Mateja Erčulj
Pedala se še vedno vrtijo, kilometri tečejo...
različnih sponzorjih, so premišljeno in dobro izkoriščena. Mimogrede naj navržem, da bi z velikim veseljem »ponesli« na svoji opremi ime kakšnega prodornega trzinskega podjet-nika, ki bi bil pripravljen primakniti kak tolarček.
Najodmevnejša pa je bila udeležba naše šte-vilne ekipe v nedeljo, 5. junija, ko smo se udeležili izredno dobro organiziranega maratona v Grosuplju. Na razpolago so bile kar tri trase, ki so se razlikovale tako po dolžini kot po zahtevnosti. Po posvetu z vodjo naše skupine seje vsak sam odločil za tisto, ki mu je najbolj ustrezala. Kljub slabému vremenu se nas je zbralo kar precejšnje število, tako da
Rumeno modra »stonoga« na kole-sib z na daleč vidnim napisom »Felixi Trzin« se je v mesecu maju kar petkrat pojavila na različnih kon-cih naše slikovite dežele. Glede na različno stopnjo zmogljivosti naših članov smo se v nedeljo, 22. maja, odpravili kolesarit. Tišti »super dobri« so merili svojo kondicijo na 45 kilometrov dolgi progi po Jezer-skem, od tega so morali premagati kar 20,5 kilometra dolg klanec, kar za rekreativce ni mačji kašelj. Druga skupina kolesarjev, tudi »ta boljših«, je merila svoje moči na 112-kilometrskem maratonu v Beli krajini. Tretja skupina pa se je podala na družinski maraton v Gro-suplje. Povsod je bilo lepo in vsi smo izpolnili zastavljeni cilj - prosti čas smo preživeli v prijetni družbi in naredili nekaj dobrega za svoje zdravje.
Lenarjenje nikomur ne koristi, tega se Felixi dobro zavedamo. Že naslednjo nedeljo smo se zbrali pred Mercatorjem v Trzinu, prisluhnili nasvetom in navodi-lom nažega mentorja Srečka Frantarja ter drug za drugim krenili na pot proti KamniJki Bistrici. Kolona 35 kolesarjev, starih od 10 pa tja do 69 let, je v sončnem razpoloženju že na daleč opozarjala na ime kraja, od koder prihajamo. Prepoz-navnost trzinskih Felixov je z vsako vožnjo večja in očitnejša. Tako je tudi prav, saj vzdrževanje koles ni zastonj in sredstva, ki jih zbere kolesarska sekcija pri
ammški Bistrici v družbi z Andrejem Hauptmanom (Foto: arhiv Zarana Rinka)
Deževen dan, teška vožnja zato pa ob prejetih pokal ih toliko lepši konec maratona (Foto arhiv Zorana Rinka)
smo přejeli pokal za tretjo najštevilčnejšo ekipo. Pokal smo zaslužili tudi z najsta-rejšo udeleženko maratona. Žal paje veselo razpoloženje po premagani naporni trasi pokvarila nesreča. Nekaj kilometrov pred ciljem je padel član naše ekipe in se hudo poškodoval. Vseeno paje pripeljal do cilja, kjer mu je bila nuđena prva pomoč. Poškodba paje bila tako huda, daje zahtevala zdravniški poseg in zdravljenje v bolnišnici.
Prijetnih občutkov ob vsaki premagani etapi se ne da opisati z besedami. To mara doživeti vsak sam. Ni pomembno le število prevoženih kilometrov in z veli-kimi napori premagane vzpetine. Veliko več pomenijo iskreni in prijateljski odnosi, vedno nove izkušnje in znanja ter ne-nazadnje druženje, ki ga po navadi doživimo po končani naporni vožnji. Na teh druženjih se neredko pridružijo naši svetovno znani in uveljavljeni kolesarji. Tako smo v Kamniški Bistrici imeli priliko v svoji sredi pozdraviti vicešampiona sveta Andreja Hauptmana, na Jezerskem pa sta se nam pridružila Jože Valenčič in Franc Hvasti. Za vzdrževanje kondicije in potrebne pripravljenosti, da nam je to-vrstno kolesarjenje užitek in ne napor, pa imamo priložnostne krajše dnevne vožnje v manjših skupinah in na krajših razda-Ijah. Na vseh vožnjah in prireditvah se prilagajamo sposobnostim udeležencev in smo »odprti« za sprejem novih navdu-šencev in Ijubiteljev kolesarjenja, ki še niso okusili prijetnosti in varnosti sku-pinskega kolesarjenja.
Meta Železnik
Trzinski igralci, ki so vztrajaU do konca!	Saj veste - važno je sode/ovati.
Uspeh Trzincev na Hitovém košarkarskem maratonu
Pred dvěma letoma je bila v Domžalah ob koncu 24-urnega košarkarskega maratona postavljena ne-uradna najnižja razlika. Gostje iz Kamnika, Trzina in Ljubljane so namreč proti domžalskim košarkarjem slavili za tri točke, skoraj enaka zgodba z enako razliko pa se je ponovila tudi na Ietošnjem košarkarskem maratonu Radia Hit.
Trzinci smo letos sodelovali z dvema ekipama - ekipo Utrip Trzin in ekipo Pevc Trzin - ter dokazali, da smo kraj, v katerem košarka živi in se tudi kvalitetno razvija. Tako smo zmagali na vseh tekmah, na katerih smo igrali. Na naši strani so tekme izgubljali predvsem gostje iz Ljubljane, ki so skupno priigrali več kot 100 točk »minusa«. No, kljub teniu smo Trzinci, ki smo imeli srečo in igrali zadnjo tekmo, nadoknadili vso razliko in na koncu zmagali s skupnim rezultatom 1120:1117. Trzinski ekipi sta se odlikovali predvsem v kolektivni igri, saj so se točke lepo razdelile med posameznimi igralci.
Začetek maratonaje sicer pripadel tako imenovani šoli košarke oziroma tekmi selekcij fantov letnika 1994 in 1995 med KK Domžale in KK Lastovka. Resen del maratona, na katerem je sodelovalo več kot 150 igralcev in igralk, pa sta začeli ženski ekipi. Med dodatnimi tekmovanji smo imeli Trzinci še zmago-valca v prostih metih - Matjaža Erčulja - in enega od treh naj-boljših v metih za tri točke - Bineta Novaka.
za ŠD Trzin: Matjaž Erčulj
Še malo statistike
Pevc Trzin: Erčulj 62, Pevc 43, Stadler 31, Bečaj 21, Zajc 19, Gustinčič in Langerholc 16, Lajovic 10, Kuhar 8, Markus 4, Trtnik 2. Skupaj 232
Utrip Trzin: Novak 50, Porenta 35, Zakrajšek 33, Polanec 27, Lopatič 23, Kosmina 20, Žugelj 9, Florjanc 8, G. Gorupič in Goneli 6, S. Gorupič 2. Skupaj 219 Trenersko klop paje zasedel Primož Glavica.
Tu pa so najhitrejši starši:
Mamice
1.	mesto: Danica Prezelj
2.	mesto: Saša Habat
3.	mesto: Nataša Gladek
Očetje
1.	mesto: Luka Saje
2.	mesto: Tomaž Mesar
3.	mesto: Samir Kerič
Otroška olimpijada
Športno društvo Trzin je v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin in Društvom prijateljev mladine tudi letos organiziralo po-membno tekmovanje za naše najmlajše - Otroško olimpijado.
Zakaj je to tekmovanje izredno pomcmbno in odmcvno? Ker tekmujejo najbolj borbeni športniki, ker se športniki spodbujajo med sabo in so veseli uspehov sotekmovalcev in ker Otroško olimpijado za razliko od »prave olimpijade« v Trzinu organiziramo vsako leto in ne le vsaka štiri leta. Uvodna beseda na olimpijadi je připadla županu občine Trzin, ki je našim najmlajšim zaželel uspešne igre. Po nagovoru so naj-boljši športniki iz trzinske šole igre odprli s častnim krogom, ki so ga přetekli z olimpijsko, občinsko, šolsko zastavo ter zastavo športnega društva. Po tem je odlični napovedovalec Gašper Ogorelec naznanil začetek iger, otroci pa so se prcizkusili v mnogih športnih disciplinah - skoku, maratonu, ciljanju v tarčo in na različnih poligonih, zmagal pa je seveda vsak, ki jc uspeš-no opravil vse vaje inje v dokaz prejel tudi spominsko medaljo. Ob tej priložnosti vsem tekmovalcem čestitamo, tištim, ki ste na prireditvi pomagali, pa se za pomoč zahvaljujemo. Da naši najmlajši niso bili žejni, je poskrbelo podjetje Fructal. Po teku najmlajših je sledil tek navijačev - staršev. Naši olimpij-ci so pokazali, da znajo tudi navijati in ravno to je vzpodbudilo njihove mamice in očije, da so dali vse od sebe. Zmagovalci in zmagovalke so přejeli praktične nagrade podjetij Gorenje Tiki in Pevc.
za ŠD Trzin: Matjaž Erčulj
Ob 20-letnici nove sole v Trzinu
V zgodovini dvajset let ne pomeni veliko, v življenju posameznika ali ustanove pa je taka obletnica jubilej, ko se radi ozremo na pre-hojeno pot in pomislimo na dobre stare čase, pa tudi na ovire, ki so nam stale na poti in smo jih morali premagati. Prav to reševanje problemov in vztrajanje na zacrtani poti, čeprav zmeraj ne teče naravnost, da člověku nov polet za naloge, ki ga v življenju še ča-kajo. Uspešen ni tišti, ki je v življenju doživel malo padcev, uspeh merimo s tem, kolikokrat smo vstali ter pot in delo nadaljevali.
Zgodovina trzinskega osnovnega šolstva je popisana v stari šolski kroniki in v zgo-dovinopisnem delu Staneta Stražarja Mengeš in Trzin skozi čas. Otroci iz trzinske šole so do leta 1887 hodili v mengeško osnovno šolo, ki je sčasoma postajala pretesna. Raje kot da bi prispevali za izgradnjo večje šole v Mengšu, so se Trzinci odločili, da bodo ustanovili svojo šolo. S to odločitvijo so seznanili tudi cesarja Franca Jožefa I., ki je 19. junija 1883 obiskal Mengeš. Trzinci so začeli zidati svojo šolo 1886, slovesno pa sojo odprli 10. januarja 1887. 65 otrok, ki je do tedaj hodilo v šolo v Mengeš, seje odtlej učilo v enorazrednici s tremi oddel-ki. Prvi učitelj v Trzinu je bil Mengšan Luka Blejec, ki je v Trzinu poučeval 38 let - vse do upokojitve leta 1925. Krajni šolski nadzornik je bil od leta 1887 do svoje smrti 1916 baron Leopold Lich-tenberg, graščak iz Jabelj, ki je bil tudi
sicer velik dobrotnik trzinske šole. Ob šolskih slovesnostih je šolarje povabil v graščinski vrt in jih obenem tudi obdařil. Leta 1906 je šola postala dvorazrednica, zaradi pomanjkanja prostora paje bilo treba šolsko poslop-je nadzidati za eno nadstropje. S šolskim letom 1926/27 paje bila šola razširjena v tri-razrednico. Ob nemški okupaciji je šolo obis-kovalo 130 učencev, poučevali sta Marija Bajec, Stefka Strukelj, Alojz Intihar paje bil upravitelj. Po štirinajstih dneh okupacije so bili odpuščeni, s poučevanjem pa so pričeli nemško govoreči učitelji. Partizani so šolo prvič zažgali 8. decembra 1943, zato do konca vojne v Trzinu ni bilo pouka. Z enorazrednim poukom so začeli 15. julija 1945. Prizadevni vaščani so zidove stare šole delno podrli in jo ponovno pozida-li. Po vojni seje šolstvo v Trzinu še nadalje razvijalo in se prilagajalo mnogim šolskim reformám, ki so že takrat spremljale strokov-
no pedagoško delo. ^—-----' —^
Po zakonu o reorganizaciji šolstva so bile s šolskim letom 1958/59 vpeljane osem-letne osnovne šole. Šola v Trzinu je postala podružnična šola osnovne šole Mengeš. Tako so morali trzinski učenci od četrtega razreda dalje hoditi v Mengeš.
Popolno osemletko smo v Trzinu ponovno dobili šele leta 1985, koje bila zgrajena nova šola. Zamisel o popolni osnovni šoli je dolgo živela v prebivalcih Trzina, a jo je omogočil šele 3. občinski samo-prispevek tedanje Občine Domžale. Novo šolsko poslopje je bilo izročeno svojemu namenu 30. avgusta 1985, s čimer se začenja zgodovina nove šole v Trzinu. V šolskem letu 1985/86 je pouk obisko-valo 475 učencev, v šolskem letu 1988/89 pa celo 525 učencev, pri čemer je pouk za štiri oddelke potěkal v dveh
izmenah. V nadaljnjih letih je število učencev zlagoma upadalo. V zadnjih letih seje število učencev zmanjšalo na 363 (2004/05), pri čemer moramo upoš-tevati, da imamo sedaj osemnajst oddel-kov zaradi uvedbe devetletne osnovne šole. Ko takole gledamo nazaj, seveda ne moremo mimo zadnje pridobitve, sodob-nih prizidkov, s čimer so zagotovljeni res optimalni prostorski pogoji za izvajanje vzgojno - izobraževalnega delà. Od pridobitve samostojne popolne osnove šole v Trzinu se razvoj trzinskega šolstva na-daljuje pod vodstvom ravnatelja Franca Brečka, ki pedagoški zbor in strokovne delavce vodi že od samega začetka osem-letke v Trzinu. Napredka in dosežkov zadnjih dvajsetih let ni mogoče prezreti. Tu pa niso mišljeni samo materialni pogoji za kakovostno poučevanje in učenje,
ampak tudi vedno bolj kakovostno stro-kovno delo, za kar skrbimo s stalnim strokovnim izpopolnjevanjcm pedagoš-kega kadra. Seveda napredek in razvoj OŠ Trzin ne bi bil mogoč brez sodelo-vanja staršev naših učencev, njihove vse-stranske podpore in pomoči in nenazadnje brez sodelovanja Občine Trzin.
Kakovostno delo se dokaže vsako leto znova
Če še malo pobrskamo po šolski kroniki in letnih poročilih o vzgojno-izobraževal-nem delu, preberemo in se spomnimo dosežkov minulih dvajsetih let tudi v ra-ziskovalni dejavnosti, sodelovanja v različnih projektih, v inovativnih dejavnos-tih učiteljev ter uspešnega sodelovanja naše šole z društvi v Trzinu. Vemo, da si je za velike dosežke treba zelo prizadeva-ti in vanje vložiti veliko delà. To še posebej dobro vedo tišti, ki so hodili na našo šolo in so dosegli lepe uspehe najprej na tekmovanjih iz znanja, nato pa so se uveljavili tudi na svoji poklicni poti in so postali přiznáni strokovnjaki na različnih področjih. Zadnjih dvajset let je přineslo veliko tovrstnih uspehov, še posebej us-pešni pa smo bili letos, saj bomo v šolsko kroniko zapisali zlata priznanja iz ang-leščine, zgodovine, fizike, kemije in matematike, imamo pa tudi dva državna prvaka iz matematike (Anjo Štuhec in Marka Mihalca). Dosežki potrjujejo, da so naši otroci sposobni, motivirani in ob ustreznem strokovnem vodstvu tudi uspešno predstavljajo naš kraj in našo šolo. Uspeh pa ne pride sam po sebi - šola je namreč živa ustanova, v kateri se prepleta mnogo dejavnikov in se srečujejo učitelji, učenci, starši in zunanji sodelavci.
Dobri rezultati lahko pridejo le, če našteti naj-demo skupni interes, skupne cilje in vrednote, za katere si bomo prizadevali. Pomembno vlogo imata tudi država in lokalna skupnost, v kateri živimo, deloma pa na uspeh ali neu-speh vpliva tudi kolektivna zavest kraja, v katerem je šola. Če bomo prebivalci Trzina čutili, daje šola pomemben dejavnik življenja in razvoja v našem kraju in bomo dali izobraževanju, znanju, vzgoji, morali in etiki posebno mesto, bomo pomembno vplivali na mladino, ki se uči (in to ne samo od učiteljev) in nas posnema.
Zelo pomemben dejavnik pri doseganju za-stavljenih vzgojnih in izobraževalnih ciljev ste tudi starši, zato si še naprej želimo dobre-ga in poglobljenega sodelovanja. Družijo nas podobni cilji, saj otrokom želimo omogočiti dobro in varno příhodnost. Želimo si, da bi postali samostojni, odgovorni in uspešni odrasli. Tako učitelji kot starši moramo bolj poudarjati vrednote, kot so marljivost, priza-devnost in predvsem vztrajnost. Ob tem našem pogledu nazaj ne smemo pozabiti na prizadevno delo učiteljev in drugih zaposlenih strokovnih delavcev in tehničnega kadra. Šola je kot organizacija lahko uspešna le ob tvornem sodelovanju vseh omenjenih. Dosežki minulih let so prav gotovo plod do-brega in tvornega sodelovanja ter razumevanja v kolektivu. Biti učitelj je ustvarjalen poklic. Če želi učitelj dobro opravljati svoje delo, se mora ne-nehno izpopolnjevati in izobraževati. Kvalitetno poučevanje, ki temelji na sodobni pedagoški znanosti in sodobni tehnologiji, od učiteljev zahteva nenehno spremljanje in pri-lagajanje. Od nas se veliko pričakuje in zahteva. Ne samo, da poučujemo, učimo se tako kot ostali, veliko dragocenih izkušenj do-bimo od svojih učencev, ki nas pogosto tako
_OÙSEV
in drugače presenečajo, od staršev in od družbe, v kateri živimo. Nedvomno ne bi mogli opravljati svojega pokliča, če ne bi bili nepopravljivi optimisti in ne bi verje-li v moč znanja. Těžko je biti učitelj brez kančka entuziazma in neskončnega za-upanja v tisto, kar je v člověku dobrega, in nenazadnje je těžko vztrajati v tem pokliču, če nimaš rad otrok in ljudi nasploh
Vanja Vogrin
RAZIS KOVANJE ZGODOVINE NA OŠ TRZIN
Šolsko leto 2004/2005, v katerem je potěkala raziskava na temo «Solske in obšolske dejavnosti« pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, smo uspešno zaključili v Poreču, kjer je bilo 27. in 28. maja organizirano državno tekmovanje mladih zgo-dovinarjev.
Na razpis seje prijavilo 60 šol, ki so z različnimi pristopi pripravile zelo zani-mive naloge.
Učenke osmega razreda devetletke: llrška Kanduč, Meta Kurent, Patricija Mušič in Anja Štuhec so proučile razvoj šolskih glasil na Slovenskem in izdelale nalogo o našem šolskem glasilu od 1986 do danes, za katero so osvojile zlato priznanje. Osmošolka Ta jda Mirič pa nas je prijetilo presenetila na državnem teknio-vanju iz znanja zgodovine, saj je zasluženo osvojila zlato priznanje. Letošnja določena tema je bilo obdobje med obema svetovnima vojnama, s poudar-kom na gospodarski, kulturni in nekoliko manj politični zgodovini Sloven-cev. Iskrene čestitke vsem udeleženkam za vztrajnost in veliko dobre volje, ki sojo pokazale pri svojem delu.
Tatjana Tonin
19. MLADINSKI PLANINSKI TABOR
RudNo polje '05
Informacije na http:// onger. org/depo/vabila/ prijavnicampt05.pdf
oz. na tel. 931 570 533 (Emil).
0ÙSEV
25
Okrogla miza »Zdravo, člověku in okolju prijazno, varčno«
V mesecu maju OŠ Trzin že tradicionalno pripravlja dan odprtih vrat. Na ta dan šola na stežaj odpre vrata, da bi pokazali, kaj delamo in kaj vse smo dosegli v tekočem šolskem letu. Običajno dan odprtih vrat posvetimo izbrani temi. Letoš-nje leto je bila izbrana tema ekologija na pobudo ekološko ozaveščenih učiteljev fizike in tehnike.
Kot ena od aktivnosti, ki smo jih pripravili letošnje leto, je bila tudi okrogla miza z naslovom »Zdravo, člověku in okolju prijazno, varčno«, na katero smo povabili predstavnike staršev in družbene-ga življenja v Občini Trzin in seveda tudi g. župana, Antona Per-šaka, ki seje naše okrogle mize aktivno udeležil. Čeprav udeležba ni bila ravno množična, smo z izvedbo okrogle mize zadovoljni. Upam, da me občutki ne varajo in se res tudi tr-zinski občani zavedamo, kaj vse prinaša razvoj industrije, poveče-vanje prometa, razmah potrošniške družbe...
L
Proces ekološkega osveščanja se prične v družini. Dandanes je vedno več družin, kjer je ekološka zavest přebujena. Na žalost pa je še veliko takih, kjer se ta proces še ni začel. V teh primerih ima-jo vzgojno-izobraževalne ustanove težko nalogo, saj skozi vzgojo in izobraževanje oblikujejo ekološko zavest otrok, hkrati pa se trudimo, da bi v tej smeri dosegli premike tudi pri starših. Prvi vzor-niki so otrokom nedvomno starši. Želimo si, da bi na tem in drugih področjih vzgoje otrok v dobro celotne družbe starši in šola dobro in veliko sodelovali.
Župan Anton Peršak je poudaril, da se lokalne oblasti dobro zave-aajo ekoloških problemov - tako lokalno kakor tudi globalno. Velika pridobitev v zadnjem časuje plinifikacija Trzina, ki je pomembno pripomogla k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. a občino Trzin so v ekološkem smislu zelo pomembne tudi vsa-oletne akcije odvažanja kosovnega materiala, nevarnih odpadkov m vejevja, kar velik problem pa še zmeraj predstavljajo divja odla-I odpadkov v gozdu v okolici trzinskega bajerja. ftazpravljavci so izpostavili pomen mokrišč in problem zavaro-anja rastišč močvirskega tulipana - žerjavčka in problem zaščite P°dtalnice na področju občine Trzin. Spregovorili so tudi kowT T ™iŽevanja Šedině podtalnice in zakopanih oz. nestro-odloženih nevarnih odpadkov. Razpravaje dokazala, daje
ekološka zavest v pomembnih institucijah občine Trzin živa. Naloga člověka kot posameznika in člana družbene skupnosti pa je, da oblikuje in krepi najprej lastno ekološko zavest in po svojih močeh pripomore k širjenju le-te. Razpravljavci so se strinja-li, daje to zelo težak in dolgotrajen proces, rezultati pa bodo vidni šele v daljšem časovnem obdobju. Veliko paje že to, da se vsak posameznik zaveda, daje ekološko vedenje prijazno tudi do zdravja nas samih in naših otrok in nenazadnje tudi varčno. Če vzamemo kot primer pot v Domžale. Opravimo jo lahko tudi s kolesom (poceni). Če se odločimo za ta način prevoza, bomo seveda žrtvovali več časa. Morebiti sodimo, daje ta način poto-vanja veliko bolj neudoben, je pa prav gotovo prijazen do okolja v smislu izpustov v zrak, v smislu varčevanja z energijo in skrbi za psihofizično kondicijo.
Upam, da me kakšen od bralcev ne bo obdolžil ekološkega fanatizma, posledica česar bi lahko bili kaj kmalu popolnoma nas-protni učinki od želenih. V prihodnjih letih želimo več pozornosti posvetiti sodobnim ekološkim problemom. Pri naših učencih želimo z zgledom in lastim ravnanjem ter seveda s seznanjanjem oblikovati ekološko zavest, ki bo segla dlje kot do papirjev in smeti v košu.
Vanja Vogrin
Sodelovanje šole z mladinskim centrom v Trzinu
Likovniki imamo večkrat možnost sodelovati z raznimi organi-zacijami v občini Trzin. Najbolj pa smo veseli, če katero od takšnih sodelovanj druži mlade med seboj. Letos se nam je ponudila lepa priložnost sodelovati z mladinskim centrom v Trzinu -DZMT.
V mesecu marcu seje pri meni v šoli oglasila članica mladin-skega društva Monika Skitek z idejo, da bi naši učenci sodelovali pri projektu izdelave mozaika v prostorih mladinskega centra. Ideja se mi je zdela zanimiva, vendar sem nekoliko dvomila, da bodo učenci kos tej nalogi. Z Moniko sva se dogovorili in z delom smo pričeli 8. aprila. Pri projektu sodelujejo učenci, ki so vpisani k izbirnemu predmetu LIKOVNO SNOVANJE I. in II.
Ob prvém obisku v mladinskem centru smo bili vsi presenećeni. Center je lepo urejen. V njem se odvijajo zanimive dejavnosti (film, glasba, umetnost). Posebej so bili učencem všeč grafiti na steni. No, in kako je potěkalo delo?
Monika je že prej narisala na oba zida ob stopnišču osnovno skico, na katero so učenci polagali drobné ploščice in počasi gradili mozaik, košček za koščkom. Delo so takoj odlično ob-vladali in tudi Monika je bila zadovoljna z njihovim ustvarjan-jem. Z delom bomo še nadaljevali, saj so učenci veseli, da lahko sodelujejo pri umetnini, ki jih bo trajno spominjala na prelepe trenutke, ko so se družili, ustvarjali, se učili in klepetali s simpatično Moniko in med seboj.
Likovna pedagoginja Nena Prhavc Šipič
Uspešna sezona tekmovanj v znanju
metje pobirajo sadove svojega delà jeseni, v šoli pa se žetev začne že zgodaj spomladi. Seveda spriče-vala podelimo šele konec junija, dobitni-ki priznanj za izjemne dosežke na tekmo-vanjih iz znanja v šolskem letu 2004/05 so že znani. Priznanja najboljšim učencem bodo, kakor vsako leto, slovesno po-deljena ob zaključnih šolskih sloves-nostih.
Uspehov se veselimo skupaj z učenci in njihovimi starši. Noben uspeh ne pride sam po sebi. Naravne danosti, bistrost, nadarjenost ali talent, kakorkoli pač že ta dar narave imenujemo, sam po sebi še ne prinaša ali zagotavlja uspeha. Kolikokrat seje vrhunski športnik upehal na treningu, preden so začeli prihajati rezultati, koliko potu je prepotil kmet na vročem polju, predenje zemlja obrodila sadove njegovega delà. Koliko truda mora sle-herni od nas vložiti, preden se pokažejo rezultati. Že slavni Albert Einstein je povedal, daje Ie deset odstotkov genialnos-ti v talentu, devetdeset odstotkov uspeha paje v prizadevnosti in vztrajnosti. Res paje potrebno oboje.
Priznanj na tekmovanj ih so nedvomno najbolj veseli in nanje ponosni učenci sami, saj so se morali za srebrna in zlata priznanja še posebej potruditi in dodatno pripravljati. Nedvomno so žrtvovali prenekatero uro svojega prostega časa, ko so reševali dodatne naloge, predelovali razširjeno in poglobljeno snov iz posameznih predmetov. Na tem mestu seveda ne smemo pozabiti na starše, ki so prav gotovo bili svojim otrokom v spodbudo in pomoč, in nenazadnje tudi učiteljev mentor-jev, ki so svoje učence vodili in usmerjali, jim svetovali in v urah dodatnega pouka pilili njihovo znanje.
Letošnje leto je bilo za OŠ Trzin na tekmo-vanjih iz znanja zelo uspešno, saj so naši učenci dobili poleg srebrnih priznanj celo vrsto zlatih priznanj iz različnih področij znanja in celo dve prvi mesti v državi iz znanja v matematiki. Posebej kadar gre za dosegan-je priznanj na regijskem in državnem nivoju, je treba poudariti, da k temu nedvomno pripomore sistematično in poglobljeno delo učencev pod vodstvom učiteljev. Ko ob koncu šolskega leta pregledujemo rezultate svojega delà, zbiramo rezultate s tekmovanj in zunanjega preverjanja, učenci
in učitelji dobimo potrditev in priznanje za kvaliteto svojega delà. Pedagoški delavci upamo, da so doscžki in uspehi na tekmovanjih spodbuda za učence za nadaljnje delo in pot k še večjim in po-membnejšim dosežkom. Dobitniki zlatih priznanj iz znanja v šolskem letu so: Tilen Hvasti (angleščina) Tajda Mirič (zgodovina) Urška Kanduč (fizika) Jaka Petrnel (vesela šola) Tamara Klavžar (matematika, fizika) Marko Mihalec (fizika, matematika-državni prvak iz matematike v kategoriji 9. razred)
Anja Štuhec (kemija, fizika, matematika - državna prvakinja iz matematike v kategoriji 8. razred) Dobitnikom priznanj in njihovim mentor-jem iskreno čestitamo ob doseženih re-zultatih in jim želimo še več uspehov na nadaljnjih tekmovanjih. Ob tekmovanjih iz znanja seveda ne smemo pozabiti na tekmovanja iz športa. Ta trenutek še niso zaključena tekmovanja v vseh kategori-jah, zato bomo o rezultatih na športnem področju poročali v naslednjem Odsevu
Vanja Vogrin
Na sliki so od leve proti desni: v prvi vrsti Urška Kanduč, Anja Štuhec, Jaka Petrnel, Patricija Mušič, Tajda Mirič, v drugi vrsti pa Meta Kurent, Tamara Klavžar, Tilen Hvasti in Marko Mihalec
Recital »Kadar ljubimo« tudi izven Trzina
Po prvem izvajanju recitala Kadar ljubimo v Trzinu smo se na-stopajoči člani žerjavčkov odlo-čili, da predstavimo Ijubezenske pesmi nekaterih naših in tujih pesnie in pesnikov tudi občinstvu izven domaćega kraja.
Naše prvo gostovanje je bilo namenjeno Domu starejših občanov na Planini pri Kranju, kjer smo šestindvajsetega aprila tamkajšnjim prebivalcem popestrili tor-kovo dopoldne. Kako zavzeto so prisluh-nili besedám, ki opevajo Ijubezen! Kam so odplavale tedaj njihove misli ob njih? Prav gotovo so se zasanjale ob spominih na mlade dni, polne Ijubezenskih hrepe-nenj Ob prepevanju ljudskih Ijubezenskih pesmi naše spremljevalke gospe Silve Kosec pa so se mnogi opogumili in z ubranimi glasovi spremljali njeno izva-janje Po prijetni pogostitvi in besedah
in zadovoljni obrazi obiskovalcev ter prijeten pogovor z njimi ter predsednikom KUD-a -vse to smo z veseljem premlevali v mislih še dolgo po tem večeru. Ponovno na torek, tokrat sedemnajstega maja, smo se izvajalci recitala po predhod-nem dogovoru podali proti Šmarješkim Top-licam. Tu so nas v avli zgodaj zvečer poslu-šali njihovi gosti. Sprva so se v nas naselili dvomi, da nam bo v prostoru na »prepihu« sploh kdo prisluhnil. A kako smo se motili. Plakati na oglasnih deskah so vendar prisrč-no vabili goste na večer Ijubezenske poezije in petja ljudskih pesmi ob spremljavi kitare. Izvajalci : člani DU Žerjavčki iz Trzina. Pa so prihajali, prisluhnili in se posedli ter ob-sedeli do konca in nam namenili precej ploskanja. Tudi tuje bilo čutiti tiho predanost besedám, ki so govorile o najnežnejših vzgibih srca do Ijubečega bitja. Na hitro smo se odžejali in bila je že noč, ko smo přispěli v Trzin. Po predhodnih vajah in razdelitvi pesmi našega recitatorja, ki zaradi bolezni
začasno ne bo mogel sodelovati pri izvajanju recitala, drugim članom, so nas pričakovale Dolenjske Toplice.V restav-raciji Rog so nas najprej pogostili s čudovito večerjo. Ob dvajseti uri in petnajst minut paje Mali salon hotela Kristal z gosti čakal, da vpije moč besed o ljubez-ni iz naših ust. Lepo uigrani smo izvedli naš recital. Poslavljanje je bilo prisrčno, z vabilom, da se tudi z novim programom spet oglasimo pri njih. Vtisi o prijetnem gostovanju so se malo polegli, ko smo se pričeli odpravljati na novo pot, proti morju, in sicer v Zdravi-lišče Krka v Strunjanu. V petek, sedem-indvajsetega maja, je ob pol devetih zvečer, zunaj na terasi, ob spečem morju in svetlečih zvezdah svoje goste počastil z verzi ljubezni, ki se razbohotijo v maju in se nato spričo vročine potuhnejo, a v spominu preživijo vse do sive starosti. Saj to je vedno tako, kadar ljubimo. Tako seje zaključilo naše pomladno trošenje žlahtnih besed o najnežnejši, a hkrati najmočnejši sili življenja - ljubezni. Z nami je bila vedno gospa Silva Kosec, ki je s svojim vilinskim glasom očarala in večkrat pritegnila k petju tudi obiskoval-ce našega recitala. Recital smo v vseh omenjenih krajih izvajali brezplačno, a z željo, da poslušalce spomnimo na pom-lad - čas ljubezni.
Helena Ogorelec
Pri tem so nam s prevozom s kombijem pomagali naslednji sponzorji: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale in Osnovna šola Trzin. Vsem iskrena hvala!
Šmarješke Toplice: Čeprav na prepihu so se besede o ljubezni dobro usedáte v dušo.
hvaležnosti, ki so nam jo izkazali, smo se zadovoljni vrnili domov. Občutek, da smo nekaterim polepšali dan, zlasti tis-hm, ki zaradi različnih vzrokov in staros-li težje prenašajo vsakdanjo monotonost, nas je napolnil z radostjo, in smo se brez kžav še isti dan zvečer podali na drugo predstavitev - v KUD Groblje. V mali dvorani je bilo vzdušje prijetno, med gledala in izvajalci seje prepletala kopre-nasta povezanost, ki se je z vsako pesmi-JO vedno bolj udomačevala. Čeprav smo * našim recitalom oziroma njegovo zvrst-
í°nnSke uprizoritve orali ledino v tem ^UD-u, še zdaleč ne moremo řeči, da se „ Pn"°dnje ne bo kaj podobnega spet do-na tem prizorišču. Žametne vrtnice
Dom starejših občanov na Planini pri Kranju: Spornin na prvo Ijubezen nikoli ne umre
Prizorišče
PREDSTAVA PETER PAN
Zdravilne rastline -pot do zdravja in lepote
kozi Dolgo dolino, po nekoliko prašni poti, tam nekje pri zeleni smreki, se začne dežela Nije. V tej deželi živijo maj hni otroci, ki si svet krojijo po svoje in si življenje naslikajo drugače, kakor njihovi starši. Njihov vodjaje deček z imenom Peter Pan, ki si nikoli ne želi odrasti, ki zna leteti in počne vse tište vragolije, ki jih navadno starši otrokom prepovedujejo. Peter v deželo Nije pripelje tri otroke, Vendi, Jana in Mihaela, ki si želijo ogledati to čudovito deželo brez odraslih in brez pravil. Vendar pa v deželi Nije ni vse tako rož-nato, kaj ti v zálivu nedaleč stran je zasi-drana ladja zlobnega ka-pitana Kljuke,
ki ima s Pet-	Dobrodošli v deželi Nije
roni še nekaj
neporavnanih računov. Med Petrom Panom in njegovo klapo ter kapitanom Kljuko in zlobnimi gusarji se odvije bitka in ... Da bi izvedeli zaključek zgodbe, bi se bilo treba podati na celove-černo predstavo Peter Pan, ki jo je pripravil podmladek KUD-a Franca Kotarja Trzin, gledališka skupina Orbitala. Igra se odvija na smučišču v Dolgi dolini, v njej pa sodeluje 26 igralcev, in sicer tako tišti najmlajši osnovnošolci, kot tudi starejši člani društva. Predstava je zanimiva in dobi pridih spektakla predvsem zaradi kostumov, čudovite scenografije in večinoma avtorske glasbe. Tudi igralci svoje vloge dobro odigrajo in tako občinstvo prepri-čajo, da si predstave niso prišli ogledat zaman. Brezčasna pripo-ved, polna pustolovščin, razkritij in sanj -Peter Pan je v stoletni zgodovini od nastanka knjižne predloge, navduševal občinstvo že mnogokrat- v takšni izvedbi, kotjoje pripravila Orbitala, paje občinstvo še ni videlo. In joje tudi (lahko govorim Ie za takrat, ko sem si igro ogledala, saj je bila odigrana kar šestkrát, enkrat tudi v okviru Trzinske pomladi) z navdušenjem sprejelo. Predstavo je režisersko zakřivila Urša Mandeljc.
Besedilo in foto: Matcja Erčulj
Zdaj, ko se je narava že tako lepo razbohotila, je dobro, da v naravi ne preživljamo zgolj pros-tega časa, ampak da tisto, kar nam narava po-nuja, izkoristimo tudi drugače. V mislih imam zdravilne rastline, zelišča, ki jih nabiramo na polju, v vrtovih ali ob gozdu, in pa seveda tudi sadje in zelenjavo. Vsa ta darila narave nam lahko služijo kot zdravila ali pa z njimi le preventivno ukrepamo oziroma pomagamo našemu organizmu. Tovrstna zdravila se pogosto izkažejo za resnično učinkovita, od kemičnih pa se razlikujejo tudi po tem, da so večinoma brez stranskih učinkov.
Vseeno pa tudi z nekaterimi čajčki ni dobro pretiravati. V mislih imam na primer metin čaj, katerega prepogosto pitje slabo vpliva na srce. Zelišča lahko gojimo tudi v lončkih in tako te prečudovite rastline
prenesemo v hišo, na balkon, _
ali pa lonce postavimo pred
vhod in si na ta način olepša- I
mo stanovanje. Zeli in začim- i^^B«
be pa imamo tako tudi vedno i
pri roki. Ker sem v naši do-
mači »knjižnici« našla kar
pet knjig o zdravilnih rastli-
nah in njihovi uporabi, sem ka^^^^^HIHI^^^BH se odločila, da zberem nekaj zanimivih receptov in nasvetov in jih posredujem tudi vam. Najprej moram povedati, daje receptov za zdravljenje z zdravilnimi rastlinami kot tudi s sadjem in zelenjavo, tako veliko, da bi se težko odločila kje začeti oziroma za opis katerih rastlin ali bolezni bi se odločila. V knjigah so namreč opisane prav vse rastline, ki bi se jih pri nas dalo nabrati, pa tudi skoraj vse bolezni, zoper katere te zeli pomagajo. Poleg tega so natančno opisani postopki nabiranja in shranjevanja, natančen paje tudi opis rastlin in njihovo naravno okolje. Knjige, med katerimi sem našla tudi priročnik, ki gaje spisal slavni zeliščar pater Simon Ašič, in pa knjigo avtorjev Kromarja in Rožnika so vsebinsko resnično zelo bogate, kar ni čudno, saj so spoznanja o vrednosti zdravilnih zeli prehajala z izročilom iz roda v rod, veliko pa so k temu doprinesli tudi posamczniki s svojimi izkušnjami in študiranjem te veje naravne medicine. Ker sem bila torej v veliki zagati, na kaj se osredotočiti, sem se odločila, da bom iz knjig izbrala predvsem tište recepte, ki se ti-čejo pomlajevanja in skrbi za lepoto. Prvič zato, ker je teh receptov znatno manj, in jih je bilo tako lažje izluščiti iz vsebine, drugič pa zato, ker predvsem za nas, ženske, prav slednje v tem letnem času predstavlja največjo skrb in problem. V mesecu maju, ko narava tako rekoč čez noč zaživi in ko se kar naenkrat iz oči v oči znajdemo s toplim sončnim vremenom (medtem ko smo bile le nekaj časa nazaj še zavité v težka oblačila) postanemo namreč kar malo panične in zaskrbljene, časa pa tudi ni več veliko za kakšne večje sanacije. In ker so kozmetični saloni v pomladnih mesecih boje precej zasedeni in seje potrebno za obisk naročiti kar precej vnaprej, je tule nekaj koristnih nasve-
tov ki bodo morda komu koristili. Seveda ni dobro pričakovati preveč Čeprav se zdravljenje z zdravilnimi zelmi večkrat izkaže za
precej
učinkovito, je pa tudi prccej dolgotrajno. In če ne drugače,
včasih sije le dobro vzeti čas in nekaj storiti zase. Sicer pa naj po-vem Se, daje večina zbranih nasvetov in receptov iz knjige Zdravil-ne rastline, ki stajo spisala Janez Kromar in Pavle Rožnik (kako primerno ime!).
Tako, tuje le skromen izbor receptov in nasvetov za pomoč z zdravilnimi rastlinami. V naslednji Številki Odseva pa jih predstavim še nekaj. Če se torej odločite najti pot do mladostnega in prerojenega videza s pomočjo narave, vam želim veliko uspeha in tudi nekaj po-trpljenja. Predvsem pa veliko užitkov pri nabiranju in uporabi rast-lin.
Jana Urbas
! Nekaj praktičnih nasvetov
•	Proti gubam na obrazu, ki so največje zlo večine žensk pa tudi moških. naj bi - še zlasti, če je koža tudi suha - pomagal rmanov čaj. Pripravimo ga tako, da dva ščepca rmana poparimo s skodelico kro-pa. nato čaj ohladimo in si z njim umivamo obraz. Pomaga tudi maska iz ovsenih kosmičev, ki smo ji dodali še limonin sok in ka-miličm poparek, lahko pa si obraz umivamo tudi z mlekom, pome-šanim z limoninim in kumaričnim sokom. Pripravimo ga tako, da zmešamo en del micka, en del kumaričnega soka in za polovico manj limoninega soka
•	Za suho polt je primerno mazilo iz zdrobljenih mandljev in smetane, mcdtem ko mastni koži zeli koristi vodni izvleček iz cvetov og-njiča (veliko žlico cvetov namakamo čez noč v skodelici hladne vode. zjutraj pa ga odcedimo in si z njim umijemo obraz). Na kožo lahko nanesemo tudi masko, ki jo pripravimo tako, da pomešamo jogurt in svež paradižnikov sok ali pa si masko naredimo z gozdni-mi jagodami (ki jih moramo dobro zmečkali) in jogurtom, dodamo pa lahko še nekaj limoninega soka. Maska se mora na obrazu strditi; ko jo snamemo, si obraz umijemo s toplim mlekom.
Bolni in nečisti polti naj bi pomagal čaj iz enakih količin koprivnih listov. rožmarina in kamilic. Ščep te čajne zmesi poparimo z dvema decilitroma kropa, pustimo pokrito, da se malo ohladi in si nato s poparkom umijemo obraz.
Za razdraženo kožo po britju pomaga umivanje s hladnim kamilič-nim poparkom, ki se mora na koži posušiti. Če imamo pege in se jih želimo znebiti, si lahko kožo namažemo z mazilom, ki ga naredimo tako, da en del lipovega cvetja namočimo v 10 delov 60-odstotnega alkohola in izvlečku nato dodamo še žlico olja (najbolje ohvnega). Dobro sredstvo zoper pege paje tudi svež kumaričm sok. Če pege nastanejo zaradi sonca, jih lahko odstranimo s sokom krvavega mlečka, netreska ali rosike. Eno od teh rastlin stisnemo in si s sokom namažemo pege. Prav tako pomaga tudi umivanje s peteršiljevim čajem, še boljši pa so obkladki, ki jih pustimo na obrazu petnajst minut.
Ce imamo na koži lišaje, sejih lahko rešimo tako, da jih namažemo s sokom vinske trte, ki ga prestrežemo v steklenico, ko se po obre-zovanju irta solzi. Na enak način pomaga tudi domač cvetlični med, ki ga pustimo dalj časa na lišaju in ga nato speremo s kamiličnim čajem ali pa zavrelica iz hrastovega lubja.
Ce imamo še od zime razpokane roke, jih pred spanjem kopamo v hladném izvlečku slezovih korenin ali pa v hladném izvlečku iz ku-tmovih pečk Tudi ta nasvet je zanimiv: da bi ohranili mehke roke (če ne uporabljamo rokavic), jih je potrebno po končanem gospo-dinjskem delu umiti v vodi, v kateri seje kuhal krompir. Seveda pa vodane sme biti slana. F.nako pomaga svež kumarični sok, ki je vsestransko korišten
v-e nam prepogosto izpadajo trepalnice, jih moramo namazati z ncinovim oljem. ki med drugim pospešuje tudi njihovo rast. In ker je sonce že sedaj skoraj tako nevarno kot sredi poletja, je tu
nekaj receptov za blaženje in zdravljenje sončnih opeklin. Kako neverjetno - tudi tukaj pomaga svež kumarični sok. Lahko pa si opečena mesta namažemo z olivnim oljem, v katerem smo teden dni amakah drobno narezane liste slezenovca ali pa tudi njegove kore-ine. Volje pred uporabo nakapamo še 10 kapljic jodove tinktuře in «isnemo sok ene limone. Ta pripravek lahko uporabimo tudi pre-«-ntivno - kot zaščitno sredstvo proti opeklinami.
Sprehajalna pot ob Pšati -začimba trzinskega vsakdana
C^i-'judje smo dandanes v većini primerov, če ne štejem oO redkih srečnežev, vpeti v »verige prisile in suženj-stva«. Boj za preživetje nas sili v življenjski tempo z nes-končnimi obveznostmi, nam ves čas diha za ovratnike ter nas sili v način bivanja, ki mnogokrat ne nudi želenega užitka in sproščene brezskrbnosti. Prišlo je celo tako daleč, daje težko najti čas za tište, ki so nam dragi - svoje part-nerje, otroke, sorodnike in prijatelje. Prosti čas pa v tem začaranem krogu predstavlja aromatično in omamno za-čimbo, ki nam življenje popestri v tolikšni meri, da nam je še moč vzdržati. Pa saj veste, kakšno bi bilo življenje brez vsaj čisto rnajhnega priboljška?
Malenkosti, ki se nam dogajajo, so zelo pomembne - pa naj bodo to malenkosti v zasebnem, službenem ali na javnem področju, torej v okolici, v kateri živimo. V okolici, ki lahko naša življenja ohranja ravnodušna ali pa jih z začimba-mi poživlja in bogati. Zdi se, da so na občini pomislili tudi na te pomembne malenkosti, ki počasi oživljajo zaspani Trzin ter dajejo ljudem možnost javnega, neobveznega srečevanja ob uri njihove razbremenitve. Morda se sprašujete o čem pravzaprav slepomišim? Pa morda ne trguje z oblaki, boste rekli! Ne, sploh ne, v mislili imam sprehajalno pot ob reki Pšati, ki poteka v starem delu Trzina od območja centra T3, mimo teniskih igrišč, do mostu pri nekdanji mlekarni. Na nasprotnem bregu potočka pa čisto slučajno stoji hiša, v kateri domujem, od koder se mi ponuja izvrstno izhodišče za opazovanje tega sprehaja-lišča. In tako včasih, ko mije vsega dovolj, sedem na teraso za hišo in opazujem ljudi, ki se sprehajajo tam čez. Vi-deti je predvsem mlade družinice, pa mamice z otroškimi vozički ter sprehajalce z bolj ali manj vzgojenimi psi. Po-gosto se mimo pripelje tudi kak kolesar. No, pa divje race se nadvse rade postavljajo na ogled, med tem ko razigrano plavajo po potoku tik ob poti.
Sprehajalcem očitno godijo mirni sprehodi ob reki, ki jim posebej poleti nudi prijeten hlad. Poleg tega lahko ob ure-jeni asfaltni poti, ki jo obdaja lepo pokošena zelenića, uživajo tudi ob pogledu na mlada drevesa, zasajena ob njej. Občina je namreč dala 22. aprila ob poti zasaditi 62 dreves (malolistne lipe, češnje in povešene ive) in 31 sadik grmov-nic (dren); vse seje lepo přijelo in ozelenelo. Poleg tega občina vsako leto v svojem proračunu nameni določeno vsoto denarja za oblikovanje in vzdrževanja urbanoga okolja, kot so parki in zeleniće. In sem sodi tudi ta sprehajalna pot, ki jo bo občina počasi dopolnila tudi s klopmi za se-denje. Po njej seje prijetno sprehajati tudi pozno zvečer ali ponoči (to radi počnejo zaljubljeni pari), saj je poskrbljeno tudi za razsvetljavo.
Drugače paje do ideje za ta projekt prišlo v okvir gradnje centra T3 oziroma novih blokov. Še posebej pomembno je bilo leto 1999, koje bil sprejet nov občinski odlok spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta T3 Trzin - center, v sklopu katerega seje začela urejati tudi obvodna peš-pot ob Pšati, ki kraj, v katerem živimo, delà za malenkost bolj živ in vreden prebivanja v njem.
Mirjam Štih
Tek Petra Levca Trzin
Tudi letos je SD Trzin organiziralo Tek Petra Levca, ki se je odvijal v soboto, 4. junija 2005. Tekmovalci in navijači so se začeli zbirati v, za vikend, zgodnjih jutranjih urah in se pripravljali na podvig. Najbolj zagreti so prišli že precej pred začetkom teka, da so si dodobra ogledali progo in se telesno pripravili (ogreli) na tek.
Ob desetih seje začel tek za otroke. Tekmovalo je osem otrok, ki so se pognali na dober kilometer dolgo progo. Malo po lastni krivdi, malo pa po krivdi organizatorjev, so se nekateri odločili, da zavijejo na neoznačeno pot in so zaradi tega prišli na cilj bolj pozno. Nekateri so bili že zelo utrujeni, saj so naredili daljšo pot kot drugi. Na koncu so přejeli nagrade tako tišti, ki so si izbrali daljšo, kot tudi tišti, ki so si izbrali pravilno pot.
Sledil je tek za člane in članice. Proga je bila dolga sedem kilometrov in seje vila večinoma po senčnih predelih trzinskega gozda. Tekmovalci so tekli po t.i. Beli cesti, nato pa zavili v hrib. Klanec je bil, sodeč po pripovedih na koncu teka, zelo naporcn, inje predstavljal za marsi-katerega tekmovalca težko preizkušnjo. Sledil je tek po mejah občine Trzin in spust mimo trzinskega gradu. Na koncuje tekmovalce čakal še del proge, ki je potěkala po asfaltni cesti in seje končala, s strmějším klancem navzgor, v kamnolomu. Prvi tekmovalec je přišel na cilj že v dobrih petindvajsetih minutah. Na splošno so bili udeleženci na cilju močno zadihani in pregreti. Ohladili in osvěžili so se lahko z vodo, ki jo je prijazno darovalasosednja hiša, okrepili z bogračem, ki gaje pripravi! šef kuhinje iz OS Trzin, s pleskavico, ki jo je spekel naš odlični pck Robi, spili tudi kakšno pivo. Ko so si dovolj opomogli, smo se pripravili na slavnostno podelitev nagrad. Nagrade so prispevali: za naj-boljše člane KD - Kmečka družba Investments, BAHNF. in Studentski klub Domžale. Sponzorji Teka Petra Levca pa so bili Občina Trzin, Občina Mengeš in FF.ROCOM d.o.o.
Tekači so bili s progo izredno zadovoljni. Najboljši so sicer pričakovali daljšo progo in želeli tek kar nadaljcvati, a če greš na maksimum, lahko že na 7 kilomctrih, kolikor je bila proga dolga, pregoriš. Najboljši Trzinec seje v skupni članski tekmi uvrstil na 3. mesto - bravo. Drago! Imeli pa smo priložnost občudovati pregovorno trzinsko srčnost, ki jo je pokazal Janez Zajec, ki je pol proge pretckcl z zvitim gležnjem in se kljub temu uvrstil na 5. mesto. Obisk je bil večji kot lánsko leto, vendar ni dosegel pričakovanj, saj smo vložili vse napore, da bi vključili v tek celo Slovenijo. Upajmo, da bo se bo te prijetne športne prireditve vsako leto udeležilo več ljudi, saj ji bo odslej vsako leto sledila prijema zabava s pogostitvijo za vse tekače in člane SD. Iz Športnega društva Trzin čestitamo vsem, ki ste progo uspešno premagali.
Za ŠD Trzin: Vanja Govednik
TEK PETRA LEVCA TRZIN (4. junij 2005) - rezultati
Clani - letník 1989 in			19.	Gradriar Urban	31.59	Osnovnoiolci - letník 1993		
sta	e/Si (7 km):		20.	Jelene Vid	32.19			
	l'riimek In une		21.	Erčulj MaljaS	33.47		l'riimek in ime	
	Benko Jane*		22	Kosmač Denis	33.51	1.	Mancvski Nika	
	VcrSnik Marjan		23	Dobrin Marislav	35.49	2.	Manca Slabanja	
	Bregar Drago		24.	Pamč Milenko	35.60	3.	Brcgar Urška	
			Članice - letník 1989 in starejše (7 km):			OsnovnoSolke - letník 1990		
5.	Zajcc Janez	25.57						
6	Aljančič Marko	26.30		Priimek in ime	čas		Priimek in ime	
'	1'odbrežiuk Izlok	27.10	1.	Bcnko Simona	35.08	1.	Mancvski Nika	
8	Adlcr Fredi	27.17	2.	Urbane Meta	36 50	2.	Manca Slabanja	
	Sušnik Sebastian	27.24	3.	Peiemel Mateja	39 40	3.	Bregar Urška	
10	Oražem Tadcj	28 07	4	IvanuSa Urša	40.20	4.	Monika Adler	
11	Kuhar Marko	28,39	5.	Naiaia Zebaljec	40.31	5.	Eva AljanČiČ	
12.	Skvarča Andrej	28.49	6.	Kmjak Nina	1.00.36			
13.	Žuyelj Rok	28.52	7	Kmjak l.juba	1 00 37	Jř		
14	Končina Božidar	29.11	Mladincí - letník 1990 do 1993 (7 km):					
15.	PerSak Tone	30.25						
16.	Rink AleS	30.56		Priimek in ime	čas			
17	Huth Edo	31 14	1	Zaječ Matic	27.59			
IS.	Zadiavc Edo	31 46						
Seminar o negi mlađega gozda na Dobenu
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Domžale, smo 12. aprila za lastnike gozdov na območju KE Domžale organizirali seminar o negi mlađega gozda. Udeležilo se ga je 20 lastnikov gozdov iz revirjev Domžale, Blagovica, Dolsko, Polje in Volavlje.
Po uvodnem pozdravu in predstavitvi dnevnega reda vodje KF. Domžale je revirni gozdar Andrej Žagar představil osnovne pojme o negi mlađega gozda. V besedi in sliki je kratko in jedrnato razložil aktivnosti po posameznih fazah v niladovju: mladju, gošči, letvenjaku do tanjšega drogovnja-ka, ko iz gozda ob negi že dobimo tudi prve sortimente. Smisel nege mlađega gozda je v tem, da z znanjem in relativno majhnimi posegi na dolgi rok povečamo stabilnost gozda in bistveno vplivamo na boljšo kakovost lesa v njem. Aktivnosti, kot so obžetev mladja, uravnavanje zmesi, čišćenje mladja in gošče, odstranjevanje silakov, predrastkov, vzpenjavk ipd. lahko v svojem gozdu izvaja prav vsak in za to uporabi razmeroma poceni orodje (škarje, srp, vejnik). V letvenjaku in tanjšem drogovnjaku, ko se izvaja pozitivna izbira, paje ponavadi že potrebna manjša motorna žaga. V drugem delu seminarja je vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na OE Ljubljana Marija Kolšek predavala o sofinanciranju vlaganj v gozdove. Za večje projekte (cca I hektar in več) se lastniki lahko prijavijo na javni razpis za ukrep »Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vred-nosti gozdov« iz Enotnega programskega dokumenta (EPD) za obdobje 2004 - 2006 za leto 2005. Manjši projekti pa bodo tudi letos sofinancirani iz državnega proračuna. Lastniki gozdov tako lahko za delo v svojem gozdu pridobijo še subvencijo iz državnih ali evropskih sredstev. Poleg nege je v gozdu subvencionirano tudi varstvo in sajenje, sadike gozdnega drevja paje po prcdhodncm dogovoru z revimim gozdarjem možno dobiti celo brez-plačno.
Po končanih predavanjih smo si ogledali še krajši film o negi mlađega gozda, nato pa na željo večine udeležencev seminarja še film o obvladovanju podlubnikov, ki nam v zadnjih letih zlasti na smreki povzročajo nemalo prcglavic. Sledila je okusna malica v gostilni pri Ručigaju, kjer so nam tudi sicer šli na roko pri organizaciji celotnega seminarja. Praktični del seminarja, ki bi potěkal v bližnjem gozdu, je zaradi deževnega vremena na žalost odpadel. Ob zaključku seminarja so udeleženci iz rok vodje KE Domžale přejeli potrdila o udeležbi na delavnici.
Naj na koncu strnemo naše misli v željo, da bi lastniki s po-močjo pridobljenega znanja in informacij lahko za svoje goz-dove poskrbeli tako, da bodo v ponos njim, nam vsem in zanamcem.
Bogdan Bartol
Vabilo
V Trzinu ustanavljamo moški pevski zbor ali manjšo zasedbo. Vse, ki radi pojete, vabimo, da se oglasite na tel: 041/637-503 -Slane.
OùSBV___
" " " \
Popotovanje po Tajski in Kambodži (vi. del)
Battambang
Iz Siem Reapa sva popotovanje nadalje-vali proti osrčju dežele, kjer se prepleta-jo številna vodovja. Ko sva se premikali z enega mesta v drugega, je bil postopek vedno približno enak. Kot delovna slona natovorjeni z nahrbtnikoma ter z baget-ko kruha v eni roki in s pláštěnko vode v drugi, sva prikolovratiii do avtobusne postaje, kjer sva skupaj z domaćini na zanikmih plastičnih sedežih čakali na prihod mini avtobusa, ki naju je kmalu po rdečkasti prašni makadamski in luk-njasti cesti popeljal novim dogodivšči-nam naproti. Ko sva po nekajumi vožnji přispěli v želeni kraj, so redke turiste takoj obkrožili plena željni »jastrebi« ter nas vlekli za rokave in skušali odvleči v svoja hotelska gnezda. Kajti hotelov in gostiščje povsod veliko, tujih obisko-valcev pa ne ravno v obilju, zato podjet-ni domaćini neprestano prežijo na po-tencialne stranke, ki pa se ob tolikšnem številu prosečih pogledov težko odločijo za enega izmed njih. Prednost rivalstva turističnih ponudnikov paje v tem, da so prenočišča zelo poceni. Tako sva s se-
strično v tem kraju, resda z malce barantan-ja, za dvoposteljno sobo s televizijo plaćali štiri ameriške dolarje.
Ko sva se namestili v hotelu, je nujno sledil ogled nekdaj francoskega kolonialnega mesta, o čemer pričajo ostankih francoske arhitekture, ki ni več kaj prida vzdrževana. In Čeprav vodiči opevajo lepoto zgradb, mesto ni več tako elegantno, kot naj bi bilo včasih. Kot većina mest se tudi Battambang nahaja ob reki, ima trgovinice, restavracije, stojnice s kruhom in osrednjo tržnico, kjer dobiš vso mogočo kramo pa seveda tudi sadje, zelenjavo in ostalo hrano. Skratka, mesta v Kambodži so revna, služijo pa kot odlična izhodiščna točka za ogled podeželja. Okoliška narava in vasice so namreč tište, ki so v tej deželi Khmerov vredne ogleda in paša za oči. Pri tem običajno obstajata dve možnosti prevoza po zelenem podeželju. Prva je nájem kolesa, vendar je za to, da si »izboriš« to prevozno sredstvo, potrebnega kar nekaj napora, saj te v tem primeru ne spremlja lokalni vodič in tako ne more nič zaslužiti. Druga možnost paje nájem motor-ja z voznikom in vodičem v eni osebi, saj skoraj nikjer ne dovolijo, da bi si turist iz-posodil samo motor in se z njim sam potikal
naokoli. Pri tem se sklicujejo na razno-vrstne luknje na cesti, katere zares dobro
poznajo samo domaćini. Ali kot jih je
opisal eden izmed najinih voznikov motorja: »Na cestah obstajajo majhne luknje, velike luknje in »fucking« velike luknje.« In tukaj, v Battambangu, nama ni uspelo najeti koles. Kriva pa sem bila jaz, ki se nisem mogla ukloniti presun-Ijivemu in proseče plazečemu pogledu mlađega fanta Banye, ki seje na vse pretege trudil, da bi zaslužil kakšen dolar. Za tečaj anglešćine, je povedal. Sledil je nadvse lep dan, saj smo se ves čas vozili mimo svetio zelenih riževih polj, palm, mlakuž, kjer so domaćini ribarili in so se namakali ogromni vodni bivoli in leno pogledovali po okolici in mimo lesenih hišk na kolih. Banya pa nama je pokazal tudi nekaj tradicionalnih vaških obrtnih delavnic. Tako sva videli, kako domaćini iz riževih kosmičev in vode izdelujejo tanke riževe »palačinke«, ki jih najprej spečejo in nato do konca po-sušijo na soncu. Prodajajo jih restavra-cijam, kjer jih uporabljajo za pripravo spomladanskih zavitkov in podobno. V neki drugi delavnici so bambusove pa-
asica v okolici mesteca Batlambanga. Na tleh pred hišo načini sušijo čilije - nepogrešljivo začimbo azijske hrane.
OŮSEV
Kambodžanka pri nabiranju lokvanjev Cvelje služi kol okras v sveliščih.
lice polnili s »sticky« rižcm, kuhanim v kokosovém mleku in posutim z drobni-mi črnimi fižolčki. To je priljubljen zajtrk Kambodžanov, čeprav jih veliko zajtrkuje tudi juho in kuhan riž. Nato smo jo mahnili na plantažo guave, kjer smo, tako kot domačini ob prostih dne-vih, počivali v visećih mrežah v senci guavinih dreves, jedli sadje in klepetali. Klepetali o različnih stvareh, predvsem pa o budizmu in o zgodovini te dežele, o zgodovini, ki je pustila globoke rane v srcih teh ljudi.
Kompong Cham
Na poti v Kompong Cham seje avtobus za kratek čas ustavil v kraju Skuon, ki slovi po tem, da tamkajšnji ljudje z neiz-merno slastjo na veliko jedo malce kos-mate in za dlan velike pajke. In res, takoj ko so se vrata avtobusa odprla, že so nam tamkajšnje deklice na pladnjih, ki so jih nosile na glavah, ponujale lepo zapečeno poslastico - pajke. Ker pa so bili kar dragi, sva si skupaj privoščili samo enega in moram řeči, da niti niso bili tako slabi. No, te žuželke sva kmalu pustili za sabo in se odpeljali v Kompong Cham. Mestece leži ob veliki reki Mekong in mi je bilo še posebej ljubo -predvsem zaradi majhnega otočka Koh
Paen, na katerega sva se pripeljali na lese-nem splavu, medtem ko se v sušni dobi, ko je voda plitvejša, na otok pride tudi po lese-nem mostu. Na splav lahko vzameš tudi motor ali kolo, ki sta tudi edini prevozni sredst-vi na otočku. Na njem je veliko simpatičnih tradicionalnih hišic, pri čemer imajo neka-tere polkna, vrata ali kak drug detajl pobar-van s sinje modro barvo, ki se neznansko
lepo sklada z modřino neba nad otočkom. Okoli hiš, ki stojijo ob poti, ki se vije čez otok, je bilo polno nasadov bananinih palm, pomelovcev in riževih polj, na katerih so kmetje z volovskimi vpregami obdelovali zemljo ali pa sadili riž. Nekaj pomelov sva celo narabutali in pojedli, po »grozodejstvu« pa sva se odplazili na neobljuden prostor tik ob
reki in uničili dokaze najinega početja. Z olupki sva namreč nahranili krave, ki so se pasle v bližini in so bile neme priče najinega zločina. Naokoli so tekale ludi kokoši s piščeti, ob drevesih pa so bili poleg krav privezani tudi prašiči. Nobenih cest in avtomobilov, samo prašné poti in na vsake toliko kakšna skromna trgovinica z najbolj osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Skratka, tako lepo, tako umirjeno, tako zeleno in tako idilično, da bi takoj živela tam. Naleteli sva tudi na budistični tempelj, ki v nobenem primeru ne srne manjkati v nobenem kraju. Menihi, čisto navadni najstniki, so naju povabili k sebi v hišo na kolih, z bambusovimi stěnami in podom, ki je služila kot učilišče. Tam je bilo vse, od table in klopi pa do učbeni-kov, saj budistični menihi veliko svojega časa pora-bijo za učenje budističnih kodeksov in angleščine, katere znanje je pomembno in nadvse cenjeno. To je bil tudi vzrok, zakaj so naju tako lepo pogostili s kokosovim orehom in tako z veseljem poklepetali z nama. Celo povabili so naju, naj prespiva pri njih, a žal ni šlo, saj sva imeli v mestu že urejeno drugo prenočišče.
Vodni festival v Kompong Chamu
Bilje ravno dan polne lune, in sicer prve Po deževni dobi. To pa je za domaćine "ajvečji praznik, in gaje treba temu pri-memo proslaviti. Še posebej to velja za Kompong Cham, kjer ga domaćini pri-««ujejo celo leto, saj na ta dan z dolgi-™ čolni tekmujejo na reki Mekong. ,, ^ slupaj je precej podobno našim č'asilskim veselicam, le da se dogaja ob ekl ln na "jej. Vzdolž reke seje na pri-
bližno dva kilometra dolgem obrečnem pasu že navsezgodaj zjutraj ob stojnicah, kjer so prodajali hrano, pijaco in srećke, gnetla množica razposajenih ljudi, ki so nestrpno pogledovali proti ekipam čol-narjev, ki so se pripravljali na tekmovanje. Ekip je bilo nekaj čez dvajset, bile pa so kar številčne, saj so bili ozki čolni res neznansko dolgi, pa tudi lepo okrášeni. Najprej so se tekmovalci nekaj časa samo ogrevali in se vozili sem ter tja po vodi, kmalu pa so odveslali do starta in začeli tekmo. Z vesli so zamahovali v taktu in pri tem spuščali glasne glasove, ki so jim služili za čim večji zagon, Gle-dalci pa so se ali prerivali med seboj in skušali čimbolj spremljati napeto bitko ali navdušeno popevali pod odrom tik ob prizorišču dogajanja, kjer so se nenehno menjavali pevci in pevke kamboške pop glasbe, ki jih je spremljal ansambel. Tista ekipa, ki zmaga, za nagrado običajno dobi denár in pivo ter nato na domu enega izmed zmagovalcev priredi zabavo, kamor so povabljeni samo izbranci. Najin spremljevalec Mey nama je ves nesre-čen povedal, da njega še nikoli niso povabili na katero od teh žurk. Da pa so menda to ene boljših zabav in da so nanje povabljena tudi dekleta. Pa sem ga vprašala, če potem tam tudi kaj seksajo, pa me je le sramežljivo pogledal in naju s Katjo počil s prospektom po kolenih in v nelagodju kriknil »Neeee, koze, ah, kje pa!«
Drugo polovico dneva polne lune sva preži-veli v mestecu Kratie, kjer sva bili priči na-daljnjemu praznovanju ob pagodi in kasneje ob reki. Toda o tem naslednjič.
Bescdilo in folo: Mirjani Štih
»Hura, prosti čas« med oletnimi počitnicami v portnem parku Mlake
Športni program »Hura, prošli čas« je namen-jen otrokom in mladim, ki želijo svoj prosti řas po pouku, ob koncu ledna in med počitnicami preživeti v družbi vmlnikov na Sporlnih povrii-nah. Poleg kakovosine športne ponudbe. ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pes-tro ponudbo športnih vsebin, se prek programa spodbuja odpiranje novih Sportnih povrSin 1er posodabljanje obstoječih. Program je precej nov. saj poteka Sele od leca 2003 Od takral seje zelo razSiril, kar kaže, daje dobro zasnovan Tako je bilo lani v okviru programa »Hura, prosti ćas« izvedenih 415 različnih Sportnih programov po cell Sloveniji, udeležilo pa se gaje skoraj 50 000 otrok m mladih, kar je sko-raj tri odstotke populacijc Preko 1300 koordina-torjev je izvedlo skoraj 26 000 ur programa in opravilo preko 14 000 ur prostovoljnega delà Program preko Zavoda za Sport Slovenije in Zveze za Sport otrok in mladine RS sofinantira država, lokalnim skupnostim pa se lahko zahvalimo za brezplačno uporabo objektov Več informaci) o programu dobite na spletni sirani www/.sportmladih net
Med poletnimi počitnicami bodo \ Športnem parku Mlake v Trzinu člani Združcnja za zdravo življenje organizirali Sportne dejavnosti v okviru programa »Hura, prosti čas«, in sicer različne Sportne igre, kot so koSarka, mali nogomet, odbojka ipd Organizirani bodo različm tumirji, člani športnega druStva Silver Hawks pa bodo predstavili pri nas manj znana Sporta - ameriSki nogomet in frizbi, katera bodo lahko poskusih igrati tudi udeleženci programa Dejavnosti bodo potekale pod nadzorom koordinatorja. ki bo poskrbel za red, rekvizite-, organiziral bo tumirje in prižgal re-lleklorje. ko se bo začelo temnili Program bo polekal od I julijado 15 avgusta (najmanj 30dni|, m sicer med 18. in 22. uro, odvisno od vremena in želja udeležencev Kdaj bodo organizirani tuiiuiji in kdaj bosta predstavljena ameriSki nogomet in frizbi, bodo udeleženci seznanjeni naknadno Program je za vse udeležence hrezplafen Več informacij o poteku programa dobite pri Združinju za zdravo življenje na e-naslovu hn<tia:i niUMiik-.i -ikM arne> si
Boštjan Prusnik |
ŽE 99 LET - NA POMOČ!
Ifev
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TRZIN
vabi vse občanke in občane ter sosede na tradicionalno gasilsko vrtno veselico, ki bo v soboto, 25. junija 2005 z začetkom ob 21:00 uri
na igrišču pred osnovno šolo Trzin. Za živo glasbo bo poskrbeia skupina Krila, za jedačo in pijaco pa domači gasilci. Vabljeni, da se veselice udeležite v čim večjem številu.
VABIJO TRZINSKI GASILCI!
NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU ZA MESEC JUNIJ IN JULIJ 2005
23.6.2005	Društvo upokojencev	Srečanje upokojencev v Postoj ni
24.6.2005	KUD, SWS, Občina Trzin Občinska proslava
24.6.2005	Turistično društvo	Kresovanja v kamnolomu
25.6.2005 '9:00 Turistično društvo, Občina Trzin Trzinska pomlad: mednarodni folklorni festival (športna ploščad OŠ Trzin)
Javna obravnava T 12, dvorana Marjance Ručigaj- C1H »Torkijade« (več informacij na www.onger.org) Izlet v Bohinj in na Vogel »Torkijade« (več informacij na www.onger.org) Kolesarski izleti vsako nedeljo ob 8:30 izpred trgovine Mercator Premiera predstave za odrasle »Torkijade« (več informacij na www.onger.org) Trzin - Šenturška gora Gasilska veselica
Kolesarjenje Šinkov Turn (šteje za ŠZ Občine Trzin) Družina na kolesu Grintovec
Tura Pokljuka - Velo polje - Tosc (bivak) - Mišelj vrh - Jezerski Stog Mladinski planinski tabor - Rudno polje (več informacij na www.onger.org) Izlet- Prvačina
27.6.2005	17:00 Občina Trzin
27.6.2005	Planinsko društvo Onger Trzin
29.6.2005	DU Zerjavčki
29.6.2005	Planinsko društvo Onger Trzin
Junij	
Junij	KUD
1.7.2005	Planinsko društvo Onger Trzin
2.7.2005	Planinsko društvo Onger Trzin
2.7.2005	PGD Trzin
2.7.2005	SMD-KS
3.7.2005	SMD-KS
3.7.2005	Planinsko društvo Onger Trzin
9. - 10.	Planinsko društvo Onger Trzin
7.2005	
16. -24.	Planinsko društvo Onger Trzin
7.2005	
31.7.2005	Turistično društvo
VSPOMIN IN ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, strica, tasta in svaka
PETRA KNEZA
ki nas je za vedno zapustil v nedeljo, 15. maja, v naših srcih čutimo božjo dolžnost, da se zahvalimo prav vsem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo namenjamo zakoncema iz Trzina -zdravnikoma, ki sta mu tisto usodno nedeljo že v ccrkvi prva pr iskočila na pomoč ter ga s svojim znanjem in izkušnjami hotela obraniti pri življenju, vendar je kruta usoda hotela drugače in nam gaje vzela za vedno. Radi bi se zahvalili prav vsem - pevcem za lepo petje, župniku Pavletu Krtu, ki je vodil pogreb in mašo, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Papirnice Količcvo, PGD Trzin, sosedom in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vemo, daje bolečina neizprosna in slovo boleče, vendar verjamemo, da ga je Bog že vzel k sebi in da zdaj že počiva med svojimi dragimi. Iskrena hvala še enkrat prav vsem.
Žalujoči: vsi njegovi
	
Prazen dom je m dvoriSće, naše oko zaman te išće, solza, žalost m bolečina le zbudila m, ostala je le praznina, ki hudo boh. (D. Ketie)	
ZAHVALA	
Ob izgubi naše drage	
TINE LEVIČNIK	
se iskreno zahvaljujemo za lep in topel pristop vsem sosedom. prijateljem, sorodnikom, sošolcem in znancem. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvctje in sveče in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Pavlu Krtu za opravljcn pogrebni obred, Evi za čudovito igranje na violino, Špeli in pevcem za lepo petje. Srčna hvala Roku za občutene poslovilne besede. Naj grc naša zahvala vsem in vsakomur posebej. Hvala vsem, ki jo imate v lepih mislih in obiskujete njen prerani grob.	
Pogrešamo jo.	Vsi njeni
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabetične; domato patico; ročno izdelane domaće piškote in še veliko drugega. Ce želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj.
ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50
pestra izbira balkonskega cvetja lastna proizvodnja
Rodne cene
Telefon: 01/723 09 02
Za lepo postavo in lepo kožo!
Znebite se:
-	celulita
-	centimetrov
-	kilogramov
Hura lepa Postava !!!
Nacrtno zmanjšanje maščob na problematičnih mestih.
Storite nekaj koristnega za sebe
Za brezplačno testiranje pokličite na tel.: 041/538 514.
Deval d.o.o. Hypoxi studio Ljubljanska 13g, Trzin.
Hobotova 7B, 1236 Trzin, tel.: 01/564 20 27
Domžale
Mengeà
gasllskl dom
sestrice
Ljubljanska c.12d
Ljubljana
CDUBQAK1SKA 12 Đ TK3IW
SAM d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1, 1235 Radomlje
PRODAJNI CENTER SAM JARŠE, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
tel.: 01 729 88 00. 729 88 02: fax: 01 729 88 32 PE STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica
tel.: 01 '729 62 82: fax: 01 729 62.85	^
sain Dtopdor
Dnevi VRTNEGA PROGRAM v trgovina h SAM od 13.6. do 24.6.2005.