Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, sobota 8. marca 1923. murnom Številka 1*50 DlnT TetTTl —— ■ —a————i. GLASILO NARODNO - SOCUAUSTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. ============= Telefon štev. 77. ........ Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene ---------------—........ v oglasnem delu. =.......... Vabilo F. B. Dva dobra tedna nas še ločita od strankinega zbora. Za vsakega našega somišljenika, za vsakega narodnega so-cijalista bodi ta dan praznik, bodi dan, ko se zbero na enem kraju propagatorji in boritelji narodnega socijalizma, da se pogovore o vseh aktualnih vprašanjih. Ni nam mogoče, da bi se zbirali v takem številu iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije večkrat, dasiravno bi bilo to zelo dobro in koristno. Ne moremo, ker pač moramo zbirati po vinarjih, si pritrgovati od svojih ust in od ust svojih dragih, da zmoremo stroške za potovanja in prehrano. Vem, da bi marsikdo rad prišel večkrat, se rad udeleževal intenzivneje strankinega deni! bi n(Lbila tako trda za vsakdanji Krun. — Zato pa je naravnost dolžnost vsakega našega tovariša, ki mu razmere količkaj dopuščajo, da gotovo pride na strankin zbor. To bo peti redni občni zbor. V jeseni praznujemo prvo petletnico obstoja naše stranke v Sloveniji. Redni občni zbor naj dokaže, v koliko se je narod-nosocijalistična ideja ukoreninila med slovenskim delavnim ljudstvom. Začrta pa naj tudi smernice za bodočnost, za razvoj in zmago narodnega socijalizma. Težak boj smo bili ves čas od ustanovitve stranke. Bili smo v obrambi na dve strani, z desne se je vršil napad od meščanske strani, takozvane jugoslovanske demokracije, pod vodstvom raznih mladinskih generalov, z leve pa ie jurišalo na nas od materijalizina prepojeno in zapeljano slov. delavstvo Zastopniki nazorov demokracije so povdarjali staro obrabljeno frazo o enakosti vseh, o narodnosti in celo o nekem namišljenem reformnem socijaliz-mu; voditelji raznih frakcij druge in tretje internacijonale pa so zopet pridigali enakost po evangeliju materialistov. Oboji so šli v tem boju proti nam, narodnim socijalistom, do skrajnih mej; sveto jim ni bilo nič, ne osebna čast, ne družinsko življenje. Nasilje od vseh strani! In če pogledamo vspehe — tega boja? Priznavam, da smo tu in tam izgubili na somišljenikih, a tudi najhujši sovražnik nam mora, četudi nerad, priznati, da smo v tem boju vstrajali, vzdržali in se celo idejno okrepili. Če g° Pr°ti liberalni frazi postavili od-in I10*1" usPešno našo sredo, da duševni docah”- pro^etanuc ne spadata v družbo tako n10*-*1 izkoriščevalcev. smo isto-ila v srcu nikdar socijalista, ker se ne zavedata svojih dolžnosti napram družbi, — občini; narodu, državi. Pozabila sta v osebnem dobičku na ostale, ki tega dobička niso bili deležni. S tem pa seveda ni rečeno, da bi ne bila smela sprejeti ugodnosti, ki so se jima nudile, ako sta si jih pridobila s poštenim delom. Vsakdo mora delati po močeh. »Kdor ne dela, naj ne je,« pravi pregovor in prav ima! Za delo pa sme zahtevati vsakdo tudi primerno plačilo. Zaslužek je njegova last. Cim važnejše je delo, tem boljše ga je dolžna družba plačevati. S poštenim delom pa si pridobi človek tudi pravico, da ga vzdrži družba ob času, ko bo obnemogel vsled bolezni ali starosti. Tega se morajo zavedati vsi sloji družbe in pravilo tudi primerno vpoštevati. Toda kaj vidimo? Naši upokojenci, vdove, sirote, invalidi životarijo večkrat v najhujši bedi, uradniki in delavci se slabo plačujejo in se še izmozgavajo z oderuškimi obrestmi. Za vse te država nima denarja. Vendar pa ga ne manjka, da si polnijo žepe razni — iči iz državnih blagajn. Voljeni zastopniki ljudstva bi morali biti možje s socijalno zavestjo, s socijalnim čutom. Toda na prste lahko preštejemo govore — in še ti so bili govorjeni pro forma skozi okno, da jih sliši ulica — v katerih so se zavzeli govorniki n. pr. za kronske upokojence, ki umirajo lakote. Človek brez srca, brez tiste rahločutnosti, ki ustvarja bolečine ob vsaki komurkoli očito prizadeti krivici pa ne spada v zbornico, ker je podoben Tolstojevima delavcema, ki se nista zmenila za ostale, kakor hitro sta si sama izboljšala položaj. Treba nam je v resnici ne samo stremeti za izboljšanjem socijalnih ne-prilik v državi, temveč doseči moramo predvsem duševni preporod občinstva z vzgojo v socijalnem smislu. Naj grmi »Slov. Narod« Še tako proti narodno-'socijalni stranki češ, »da je zmota in današnjemu času neprimeren ostanek preteklosti,« vendar more edino na podlagi narodno-socijalnih načel, ki zahtevajo, da prodre družabna zavest v /se sloje naroda, ozdraveti družba in država. Zato pa čakajo ravno v bodočnosti stranko važne naloge. Vzbujajmo sociialno zavest v ljudeh, opozarjajmo, da je lenoba največje sociialno zlo, ki ga je treba s koreninami iztrebiti, ter se ne plašimo dela! Kajti le v delu in v primerni socijalni* zavesti proletarijata leži bodočnost naroda in države. To so oarlamentarci I Vsak strankin pristaš mora biti ten na strankin list! N® nam sovražnega časopisja! Večkrat se upravičeno zgledujemo nad absolutističnimi metodami našega parlamentarizma. Upravičeno n. pr. grajamo, da večina v narodni skupščini z nasilnimi ukrepi onemogočal, da bi se uveljavil tudi glas opozicije. Podob->re pritožbe pa ne iznašamo samo mi, ampak tudi klerikalci in komunisti. Vse absolutistične metode vladujo-čih so pa le senca absolutizma, ki ga uganjajo klerikalci in komunisti v ljubljanskem občinskem svetu, torej prav tisti, ki vedo posebno veliko povedati o balkanskih razmerah v Beogradu. Ljubljanski občinski svet je razpravljal tudi o novi službeni pragmatiki za mestr.e uslužbence. Naš zastopnik v obč. svetu, tov. Tavčar, je pri tej razpravi ;avno ugotovil, da je večina prišla pred obč. svet z absolutno nezadostno preštudiranim predlogom. Predloženi osmutek službene pragmatike ni vseboval le vse polno bistvenih nesoglasij, ampak celo velike stilistične in for-melne napake. Poleg tega je tov. Tavčar ugotovil, da se je opoziciji komaj 24 ur pred javno sejo predložil končni osnutek in da vsled tega opozicija ni- ime-1p priložnosti in časa, da bi službeno pragmatiko podrobno preštudirala. Dalje se osnutek službene pragmatike ni napravil sporazumno z uslužbenci in se ni oziralo na prošnjo »Zveze organizacij mestnih uslužbencev,« da se ji pusti čas, da stavi svoje izpretninjevalne predloge. Ker je pa že osnutek bil na drevnem redu javne seje, je tov. Tavčar izjavil, da bo v podrobni debati iznesel svoje izpretninjevalne predloge. Isto izjavo so podale tudi ostale opozi-cijoriclne stranke. Službena pragmatika v Ljubljani ureslužbeno razmerje .ca 800 nameščencev. Nedvomno je, da se moia pri sprejetju take pragmatike ravnati previdno in z največjo stvarnostjo. Nepremišljena naglica lahko škoduje tako uslužbencem, kot mestni občini — delodajalcu. V vsakem, še tako reakcijonarnem javnem zastopu bi se po generalni debati, vršila tudi specijalna debata o službeni pragmatiki. Na svetu se ne najde vladajoče večine, ki bi preprečila spe-cijalno debato, kjer bi lahko vsak član javnega zastopa od določbe do določbe izrazil svoje mnenje in stavil svoje Predloge. Tega najprimitivnejšega pojma o demokraciji in parlamentarizmu se pa ne zavedajo ne klerikalci, ne ljubljanski salonski komunisti. Brez vsakega sramu so klerikalci in komunisti sklenili, da ne dopuste debate in glasujejo o službeni pragmatiki, ki vsebuje za celo knjižico določil — ©n blok. Z nasilnim glasovanjem so klerikalci in komunisti preprečili parlamentarno razpravo o pragmatiki in z absolutistično trmoglavostjo raje glasovali za osnutek, ki je polh pomanjkljivosti in v katerem se tako uslužbenci, kot opozicija v občin-skm svetu ni imela prilike izjaviti. Klerikalci in komunisti se nimajo odslej zanaprej nikdar več pritoževati, da so bili v kakšnem javnem zastopu parlamentarno zapostavljeni. Z nastopom v ljubljanskem občinskem svetu so izgubili moralno oporišče, da bi se ke-daj mogli pritoževati o zapostavljanju, ker so sami največji teroristi. •mmrnJi__ 5(3 NA POMOČ, TOVARIŠI! Zbirajte povsod in ob vsaki priliki za brezposelne tovariše in jim pomagajte nosiil težko usodo, ki jih je za-dela. Ne čakajte oficijelnega poziva osrednjega vodstva, temveč že sami takoj izdajte pole in nabirajte! Pomoč je nujno potrebna. > Ztlaj leva roka je sledila, se z milom — Zlatorog — umila. No mislite, da to je šala — koj roka bela je postala. (Dalje sledi.) Konrad Žnuderl. n Slovenskim viničarjem. ^Spominjajoč' se volilnih agitacij za 18. marc 1923 mi stopa pred oči cela vrsta famoznih obljub, ki so jih dajale razne politične stranke našim bednim viničarjem. Največjo rezervo teh je seveda imela dr. Koroščeva SLS (ali klerikalna stranka), ki jih je servirala v »Slovenskem Gospodarju« pod naslovom: »Viničarski ^kotiček.« Obljubovala je v obliki dopisov iz viničarskih vrst (ki pa so bili seveda vsi pisani ali v farovžih ali v uredništvu), rešitev viničarskega položaja po načelu Kristusovega nauka: Kar nočeš da tebi drugi store, tudi ti njim ne stori! Gospodje poslanci Pušenjak, Žebot, prof. Vesenjak in drugi so tesnih prsi neskončne ljubezni do bližnjega (namreč do njihove volilne krogljice) pridi-govali na volilnih shodih, da more in tudi hoče dati viničarjem novi krščanski viničarski red le slov. ljudska stranka. S tem so privabili marsikateri res krščanski materi nagih in gladnih otrok iz oči vroče solze radosti. Tudi srbski radikali, ki so me hoteli podkupiti, da privedem naše viničarje v njihovo politično stranko, so si osvojili osebo, ki je sedela z menoj v načelstvu 'Strok. org. viničarjev, da je hodila za dobro plačilo agitirati med našimi viničarji, ter jim obljubljala izpolnitev vseh želja. Tudi nekaj državne podpore je bilo na razpolago, dokler ni minul odločilni dan volitve, s katerim so izginile tudi vse podpore in vse — obljube. Istočasno ko so te stranke obljubljale viničarjem vse najbolje, so nahujskale nevedne kmetske pobaline v boj z gorjačami, krampi, vilami, sekirami, kosami itd. na mojo osebo, ki sem deloval nesebično in resno za odpravo starega in uvedbo novega in boljšega viničarskega reda. — Še se spominjam resničnih besed, ki sem jih govoril množicam naših viničarjev o lažeh strank, češ: varujte se steklih volkov, ki hodijo v ovčjih oblačilih, ter gledajo, kako bi vas požrli. Ravno ko pišem ta dopis, sedi poleg mene viničarica Ana Januš iz Limbuša, ter mi solznih oči toži, da ji gospodar Marin že čez eno leto obljublja dati deputatno kravo, dobila je pa še do * danes ni. Njena obleka je vsa razcapana in lica izpričujejo skrajno bedo, ki vlada v družini. Gospodje poslanci SLS povejte gospodom radikalom na vladi, da je treba obljube, ki ste jih dajali o volilni agitaciji našim viničarjem faktično izpolniti, ter si na ta način ohraniti pošteno ime. Ako pa svojih obljub ne boste izpolnili, vas živ krst ne more smatrati za poštenjake. Viničarji, kakp bodo vihrale sekir« in kose pri prihodnjih volitvah??? »Jutrovcl« iščejo pri znanem denarnem zavodu nadaljnih virov za izdajanje »Jutra«, ki ima doslej 300 milijonov deficita. Njihovi £eljl pa baje pri vsi dobri volji zavod ne more ustreči, ker so tudi njegov« kase — popolnoma prazne! — Sedaj je jasno, zakaj si demokratska klika želi opo-zicijonalnega bloka in take vlade, v kateri bi sedeli tudi oni. — Kase, kase! — P® pepelnici! Ugotovitev! Lastnik hotela, kavarne in kopaiišča pri »Slonu« v Ljubljani mend^ ne reflekc tira na obisk onih gostov, ki čitajo »Novm' Pravdo«, ker je našemu akviziterju odfcloi«1 nil objavo oglasa. — Nam je vseeno, sami#' da se poznamo! Boj kliki I Jutro v sk « gnojnica. N« pustno nedeljo lutrovski kliki ne gre v glavo, kako se drzne »Nova Pravda« nasprotovati »Jutru«, tistemu »Jutru«, ki si j domlSlja, da razen »Jutra« Slovencem j sploh ni treba drugega časopisa. — »Jutro« z jutrovci vred bi miruo pustili kot kup — gnoja, saj je znano, da ima gnoj to slabo lastnost, da tem bolj smrdi, čim bolj se meša. Toda, ker skušajo jutrovski plačanci izpod kupa gnoju dan na dan po narodni!) socijalistib izlivati svoje smrdljive ekskre-mente, nam pač nikdo n« more zameriti, če pustimo, da se vsa ta smrdljivina v eku tedna zbira v greznici ter jo potem naenkrat speljemo na Miklošičevo cesto. Seveda vam smrdi, klikarji, ali kaj hočete, saj je vse pristno vale! — Vaš bog Zerav vam požegnaj, dokler n* utonete vsi skuhaj v lastni nesnagi! Kaj vse servirajo »Jutrovci« svojim čitateljetn! »Pri skupščinskih volitvah bo JDS na vsi črti zaposlena v boju s klerikalci.« Tako piše »Jutro« 1. marca. — V Beogradu pa snujejo demokrati s klerikalci opozlcUonalnl blok, ki naj vrže sedanjo vlado, stvori novo vlado in Izvede uove volitve. — Kaj vse morajo požirati zbegane demokratske ovčice. — To ni več demagožtvo, to so že znaki paralize. Pričakovati je, da se kmalu pojavi na Miklošičevi cesti »zeleni voz«, ki bo odpeljal nesrečne žrtve demokratskih nasilnih poglavarjev tj e, kamor spadajo; po tiste, ki Imajo toliko na vesti, pa pride drug voz, da Jih odpelje v bližnjo palačo, kamor že davno spadajo. No, enkrat Imajo vendar prav! Demokrat »i* Beograda« jo ie pa v sobotnem »Jutru« pogodiL Pravi,' da je v Sloveniji glavna parola »proti demokratom«) — To Je vendar enkrat nekaj takega, kar Je res. — Pa tudi še dalje ima prav, ko postavlja vse dosedanje »Jutrove« trditve o NSS na laž. »Jutro« Je namreč doslej vedno pisalo, da NSS ni več, ter našo stranko imenovalo »bivšo«. Ta »beograjski* demokrat pa pravi drugače:-NSS je velika in močna, zato v je bati. da demokrate potisne v ozadje. — To pa vedo tudi naši demokrati, zato imajo pred nami tak »špun-dus« in so navalil! na nas z vao slin. V znaku reformnega socljallzma. Macaflzelj 1« kunlten gospod, vendar ne more pogruntati, zakaj dosledno nočejo mladinski generali pri uvajanju »reformnega« socljallzma pobijat] bankarstva. Doktor Žerjav Je se omahnil proti bankarstvu in Pašlču, a ustrašil se Je udariti, biformi-rani krogi kolportlrajo sledečo, baje resnično dogodblco: Pašld kliče k sebi Praprotnika in razvije se sledeči razgovor: »Znaš ovaj, onaj gospodln Ark i Propadnik oču da uzmu pare Jadranske banke. Ovaj, znaš malo je nezgodno, pa, onaj, da uzmemo ml, ovaj, ose pare, znaš. od Slavenske banke.« »Pa, gospodi ne predsadniče, *ej nis’m mlslu t’ku...« »Znaš, ovaj, nedam i oču 1 Slavensku!« Gospodu Praprotniku je zastala sapa In komaj je pobral klobuk in ušel direktno v Zagreb, kjer so se mu še strahu tresle hlače. Po dolgi konferenci v Zagrebu, Je bil sklep nujno telefonlran na Miklošičevo cesto v Ljubljano. Tam je povzročil nekaj omedlevic in ovaj, onaj »Jutro« Je v omedlevici Izgubilo sulob vsako idejo o boju proti bankarstvu. Ako nam gospod Macaflzelj tega ne verjame, naj se informira pri predsedniku konzorcija mladinskih podjetij ali pa pri direktorju modernih plakaterjev. Stavimo groš, da bo dobil iste informacije, samo če mu bodo hoteli resnico zaupati — To nam potem lahko izda v nedeljskem »Jutru«. Samo pred tem ga svarimo, da se ne da od svojih IzvestUeljev preveč »nafarbati«. Macaflzelj gleda v kaso! »Izdajica« Dr. Šušteršič ga je redil lu Habsburg ga je redil, prostltuta: macafizelj-nai Samo 10.000 švicarskih frankov mesečno jc zaslužil bedni macafizelj od jugode-mokratskega »Jutra«. Pokojni Dr. Tavčar je rekel: »sinrkovec«, če imaš rnaslo na glavi, ne lazi na solnce! Dopisnik »Agence centrale« vsiljuje našim ljudem vpogled v radlkalsko kaso. Odkrito priznam, da prav rad pogledam dinar ali paro; brez tega normalen človek pogine. NI pa s tem rečeno, da bi moral krasti kot jutrovke srake! Če pa plačani korupcijonl-stlčnl priganjač le ne more eksistirati brez batine, na) sl zapiše v svoj album sledeče: Gospod Peter Smola, ki je od nekdaj »sovražil štipendije,« Je priča, da pobratimi macaflzelja prezirajo vpogled v kaso svojega bližnjega, židovski elementi pri »Jutru« sploh ne v pogledajo, marveč »krat-komalo v posegajo v kaso »Jadranske« In ukradejo, kar jim pade pod nečiste roke. Odkar so se Smola, Čaruga, macafizelj ln Svelc sklenili v neločljivo untlo, bodo tuji prihranki v stalni nevarnosti; macaflzelj že ve zakaj — uj ljubitelji mežiškega svinca tudi! Kje jc gospod Deržič? vprašuje jutrovski šmok. Nekateri so ga opazili, ko se Je peljal z aoroplanom na izlet na Čimboraso; drugi zopet trdijo, da je odšel na sosednji planet Mars, da tamkajšnjim prebivalcem objasni čudovite štorije o macafizelju in Petru SmolL Naj si že, kar hoče; teža mežiškega svinca ali brezmejnost hudobi' lutrovskih tatov ga bo dovedlo sigurno zopet nazaj na naš globus. Toda Deržič Je odgovoren za vse škandale, ki se dogajajo na južni in drZavni železnici. Cisto pravilno! čemu pa je mož železniški uradnih z dohodki macafizeljna pri Agence centrale v švicarski valuti! Te dni je »svršen« klero-demokratski blok! Radič, dr. Žerjav, Spaho. dr. Moser, Priblčevlč, 21 klerikalni tigrov, cigani itd. AH vas ni dovoli, da bi pohrustali enega Deržiča, uradnika, ki hna dnevno svoje uradne ure po svetu, kot onorevole zastopnik hišnih posestnikov In državnih uradnikov? Ne bodite grdil Nad sto blokašklh tigrov vas sedi z mastnimi dnevnicami v parlamentu ln zahtevate od uradnika Deržiča, česar vsi skupaj ne zmoretel Morda bo pa dosegel to trebušasti kreten pri »Jutru«? Sedaj so vsi zadovoljni! »Mladina, ki ni odobravala prejšnjih zvez s komunisti, socijalisti h) celo klerikalci jc s&oznala vso nemoralnost politike »na vse slrani« ln Izgubila v voditelje', NSS vse zaupanje. (»Jutro« z dne 5. marca 1924, štev. 56.) »Opozicljonalui (ne napredni! op. ured.) blok (JDS, Radič, Turki, republikanci, Švabi in klerikalci) je danes gotova (svršena) stvar. Nobena intriga ga ne more več preprečiti; ----------------------------------------- med opozictjonalnimi skupinami Je dosežen glede skupnega nastopa popolcn sporazum. (»Jutro« z dne S. marca 1924, štev. 56.) Hvala bogu, sedaj smo zadovoljni vsi! N! jim všeč, da ne krademo! Svinčeno »Jutro« je dognalo senzacijo-nalno vest, da sl Je uprava »Nove Pravde« nabavila lep pisalni stroj. To je zelo grdo! Uprava »N. P.« bi morala pisati mesto na stoj s prstom po steni, kakor to dela gospod macafizelj, ki dosledno stika po klozetih železniških vagonov. Ali alternativa! Uprava »N. P.« bi bila morala lepi pisalni stroj ukrasti po receptu jutrovcev, ki so okradli »Jadransko banko«, mežiški svinec ln zaplenjeno avstrijske krone. DEMOKRATI KURIJO ZOPET DVA OGNJA. Tako zahteva njihova »jasno« začrtana pot, doslednost in možatost. Demokratsko »Jutro kuri en ogenj in je k njemu pristavilo svoj piskerček z godlo za revizionistične avtonomiste. »Demokratski »Slovenski Narod« pa ima drugo ognjišče in je nanj pristavijo tudi svoj demokratski piskerček, kjer kuha kurjo župco za radikale in pa za starega atlca. Tako da ne »sfali«! In kar je glavno pri tem je to: demoikratski somišljeniki ne pridejo nikdar v zadrego. Ce so z obrazom obrnjeni proti severu, so demokrati, ako pa gledajo proti jugu, so radikali. In tako je lepo vsem prav, kaj ne? KJE JE NARODNI POSLANEC REISNER? Kje je bil možakar v času, ko so v Beogradu ugibali, kako bi reducirali državne železničarje? Kje je bil takrat, ko je železniški minister uka ral, da se 1. marca drž. železničarjem ne smejo Izplačati plače'? _ Ali niso železničarji tudi javni nameščenci? Ali ne trdi prof. Relsner v enomer, Svetovni ANGLIJA. Angleška zbornica se bo v kratkem bavila z zakonskim predlogom o 8 urnem delavniku. Angležinje — volilke! — Angleški parlament je sprejel zakonski predlog, ki daje vsem ženskam od 21. leta naprej volilno pravico v samoupravna zastopstva. Kakor prihajajo glasovi iz Anglije, se ta vlada ne bo držala dolgo, kar je čisto razumljivo. Zato rričakujejo novih volitev že to poletje. Anglija hoče na vsak način pomnožiti svoje zračno brodovje in s tem preprečiti vsak napad kake druge države. FRANCIJA. Pravkar je francoski parlament sprejel zakonski predlog o pobiranju novih davkov. Sicer je vsled tega malo zavreščalo, zlasti med trgovci, toda Francozi se kmalu potolažijo. To pa dokazuje, da Francija svoje državljane nekoliko pravičneje obdavči, kakor n. pr. Jugoslavija. V splošnem se Je tudi v Franciji pričela mizerija. SPORAZUM MED NEMČIJO IN TURČIJO ie pričakovati v kratkem. Razgovori »e *e vrše. NEMČIJA. Predstavniki Nemčije v Berlinu oficijelno izjavljajo, da država še dolgo ne bo mogla pričeti z izplačevanjem vojne odškodnine. Urediti mora poprej svoja plačilna sredstva, svoje, finance. — Na drugi strani pa tiaši državniki v Beogradu naglašajo, da potekajo pogajanja o reparaciji med zastopniki Nemčije in našo kraljevino zelo povoljno ter da bo vprašanje kmalu rešeno. — Kaj Je tedaj prav? Socijalisti se kregajo zaradi kandidatur za volitve v parlament. Levičarji In desničarji so se zaradi tega razcepili In se sedaj lasajo. Na ta način pač zopet bo tepeno delavstvo! GRČIJA. Predlog republikanske stranke za proglasitev republike je zbornica odklonila s 19 glasovi proti 12 glasovom. Zato pa je bil sprejet predlog vladnih strank, da naj o obliki vladavine odloči plebiscit. BELGIJA. Belgijska vlada je zbornici predložila zakonski predlog o trgovinski pogodbi med Belgijo in Francijo, ki ga je pa zbornica odklonila. Vlada je zato izvajala konsekvence in Izstopila. — da je zastopnik javnih nameščencev? — Profesor in poslanec Relsner za take stvari nima časa, on se raje Izprehaja po Ljubljani in vleče poslanske dnevnice. Kaj se hoče, je pač rad pri svoji družinici! — Za železničarje mora itak namesto njega nastopati neposlanec Deržič, ki se mora posluževati pošte, telegrafa in telefona. Tako je vsaj revež Reisner razbremenjen. — »Jutro« je že pozabilo, da Je sedaj Reisner zastopnik železničarjev v parlamentu, zato se obrača na Deržiča za pomoč. Toda tudi to Je odveč. »Jutro« je vedno prepozno, ker Deržič po navadi že vse o pravem času opravi. Tako je tudi to pot takoj Izposloval, da so se plače izplačale takoj v nedeljo 2. marca. ZAMOTANI DR. ŽERJAVOVI RAČUNI »Slovenec« od 29. pr. m. piše, da se vlada peča s skrajno zamotanimi računi o Žerjavovi prehrani pasivnih krajev, ki še do danes niso razčiščeni. Finančni minister bo odredil revizijo teh računov po najbolj izurjenem revizorju. — Mogoče bomo zares kmalu slišali kaj več o tem, kar so razni listi nami-gavali o ministrovanju dr. Žerjava. pregle«. Vzroki pa so čisto drugačni. Vladna večina, ki jo tvorijo katoliške stranke z liberalno se je začela krhati zaradi raznih socijalnih vprašanj. Ni izključeno, da nastopijo vladni levičarji skupno s socijalisti in stvorijo novo socijalistično vlado po angleškem kopitu. Socijalisti v Belgiji zahtevajo, da se Izprazni zasedeno PoruhTje. Istočasno pa zahtevajo tudi ureditev reparacijske-ga vprašanja in pobijanje draginje. RUSIJA. Sovjetska Rusija je dobila novo oficijelno ime. Odslej se ne imenuje več »Rusija« amapak »Savezna sovjetska socijalistična republika«. — Mi jo bomo klicali šc po starem imenu. Leninov naslednik Rykov je baje odpotoval v London, da se porazgovori z Mac Donaldom. . CESKA. Špiritna afera se nagiblje k zaključku. Iz raznih poročil merodajnih čini-teljev je razvidno, da so največ denarja iz dispozicijskega fonda špiritnih Indu-strijcev dobili češki socijalni demokrat je. BOLGARIJA. Vesti, ki prihajajo z bolgarske meje, postavljajo današnjo Bolgarijo v jako čudno luč. Ako so te alarmantne vesti resnične, potem res ne bo preostalo drugega, kakor Bolgarijo ukrotiti in v deželi napraviti red. Kje ttči krivda, da se na ta način neprestano ogroža mir, je sicer malo težko ugotoviti. Vendar je eno gotovo, da bi bolgarska vlada, ako bi imela količkaj dobre volje, to lahko napravila sama. —- Sicer pa, jeli cela Makedonija sploh vsega tega vredna? Ali bi ne bilo bolje, ako bi mi imeli namesto tega političnega vulkana našo Koroško in Primorje? PREOBRAT V TURČIJI. Parlament je potomcem sedanje turske dinastije odrekel dostojanstvo kalifata. Dostojanstvo kalifata je bilo zapopadeno v tem, da ie vsak v Konstantinoplu vladajoči sultan fungiral kot vrhovni cerkveni poglavar. — Tega sedaj ni več. — Istotako mislijo odpraviti znano turško pisavo in jo nadomestiti s latinico (tedaj bodo Turki kmalu pred nami!), kakor tudi nošnjo fesa ter fes nadomestiti s klobukom. — Tudi Turkinja bo zagledala svojo svobodo. — To so bile dolgoletne želje Angležev. Vsekakor je to velik korak naprej. In v Turčiji se bo pričelo drugo življenje! — Kalifa hočejo izgnati. glasno je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik tov. Šircelj Anton, podpredsednik tov. L e de r Jaka, tajnik tov. Est Jože, blagajnik tov. Zafošnik Ivan, odbornika tov. Juh Leopold in Menard Ivan ter preglednika računov tov, Bricelj Ivan in R a k Pran. Nato je znova povzel besedo tov. Ambrožič, ki je poročal o strankinem zboru, ki se vrši 23. marca. Pozval je organizacijo, naj izvede točno posle, ki so ji poverjeni. Opozoril je navzoče tovariše na strankin davek, kajti mi srno stranka proletarcev, ki nima za seboj bank in drugih denarnih magnatov, ki bi posegali v žep, kadar bi bilo treba kriti strankine izdatke. Opozarjal je nadalje, da preskrbi novi odbor vsem članom novo strankino Izkaznico. S pozivom na delo Je zaključil svoj govor. Kot nadaljnji govornik je nastopil tov. Ivan Tavčar ter s kratkimi besedami orisal položaj ljubljanske komune. Za njim se je oglasil še tov. Juh, ki je pozdravil zborovalce v imenu NSS organizacije iz Zagorja, nakar je sledila debata o raznih zadevah, tekom katere so se oglasili k besedi zgoraj imenovani tovariši. Omeniti je še izvajanja tov. R. E st a. ki je pozival tovariše k intenzivnemu delu ne le v stranki in njenih organizacijah, temveč tudi pri drugih, osobito kulturnih organizacijah in društvih. Opozarjal je posebno na delo v sokolskih vrstah. Sokol, kot ena izmed najvažnejših kulturnih društev našega naroda, zasluži, da mu posvečamo svoje sile, ostati pa mora v vsakem slučaju in brezpogojno izven politike. S pozivom na delo je tov. predsednik zaključil občni zbor. Občni zbor gospodarskega in političnega društva za Poljanski okraj se je vršil dne 29. februarja v gostilni »Pri tičku na gričku«. Ob lepi udeležbi je otvorll tov. predsednik Tomc občni zbor, pozdravil navzoče tovariše ter podal svoje poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Spomnil se je tudi umrlih tov. Furlana In Lakiča. Nato sta sledili poročili tov. tajnika in blagajnika In dodatno poročilo predsednika. Iz poročil je bilo razvidno, da si je bivši odbor prizadeval razviti precejšnje delovanje. Preteklo poslovno leto je Izkazalo precejšen blagajniški prebitek. Omeniti je še važno odločitev, po kateri je sklenil bivši odbor, da se društvena knjižnica, sestoječa iz 700 knlig raznovrstne vsebine združi s knjižnico »Bratstva« ter stavi na razpolago načelstvu stranke. Vendar pa ostanejo knjige slej ko prej last društva, ki bo Imelo nad poslovanjem snujoče se centralne knjižnice po svojem zastopniku stalno nadzorstvo! Ta sklep je utemeljen po dejstvu, da so knjige, ki predstavljajo glavni Inventar društva, radi vlažnosti prostorov, kjer so se nahajale, trpele, s čimer le bilo občutno prizadeto društveno imetje. Razen tega pa ni bilo mogoče, da bi bilo društvo samo knjižnico otvorilo in pričelo z Izposojevanjem knjig. Na predlog pregledovalca računov se je podelil odstopivšemu odboru absolutorij in vršile so se nove volitve, pri katerih Je Izšel kot novi predsednik tov. R. Est, pozdravljen od vseh navzočih. Sledilo je poročilo zastopnika načelstva stranke tov. Juvana. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad uspelostjo občnih zborov ljubljanskih krajevnih organizacij. Z občnim zborom poljanske krajevne organizacije se je završil ciklus. Ljubljana se znova prebuja in povspenja k intenzivnejšemu delovanju. Se mnogo zanimivega ta vzpodbudnega bi bilo povedati lz vsebine njegovega govora, kar nam pa zabranjuje pomanjkanje prostora. Kot nadaljnji govornik je nastopil tov. Ambrožič, ki je v. svojem govoru opozarjal tovariše na bodoči strankin občni zbor in priporočal novemu odboru, da do podrobnosti izvede organizacijo svojega okraja. Poljanski okraj ie nekoč prednjačit ostalim ljubljanskim organizacijam ta to svoje prvenstvo tona znova vzpostaviti novi odbor. Sledila Je debata, v katero le poseglo več tovarišev. Med slučajnostmi Je omeniti še predlog tov. Verbiča o Izpremembl pravil gospodarskega In političnega društva. Prireditev novih na! se poveri novemu odbon^ kar se soglasno sprejme. Občni zbor Krajevp« organizacije NSS v Slovenjgradcu ,se je vršil v soboto 1. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih tov. Flo-riča. Občnemu zboru, ki J® bH nenavadno dobro obiskan je predsedoval tov. Albert Puncer, ki je podal poročilo o delovanju prejšnjega odbora. Po predsednikovem poročilu ie obširno poročal zastopnik načelstva iz Ljubljane o politični situaciji in o strankinih zadevah. Po tem poročilu Je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. Albert Puncer; podpredsednik tov. Ivan Zupančič; tajnik tov. Avgust Fischer; blagajnik tov. Zdravko France; odborniki tov. Anton Florlč, Ivan C.er-če, Ivan Štruc Anton Sume; namestniki: tov. Bogomir Gladož, Filip Sr a bi, Alojz Vidgoj ln Davorin Blažič; pre-elednika računov tov. Franc Cres lovni k in Alfonz Debelak. Po volitvah se le vršila zanimiva debata o strankinih zadevah z ozirom na strankin zbor. Občnemu zboru je prisostvoval kot organiziran član tudi slovenjgraški župan tovarli Marčič. Notranje-polltlfaf položaj. V narodni skupščini se obravnava proračun za leto 1924. Po načelnem sprejetju, se sedaj obravnavajo posamezna poglavja proračuna. Glavno težišče opozicije gr« za tem, da se homogeni radikalni vladi onemogoči končno sprejeti proračun. Opozicija se zaveda, da bi s tiatitn trenutkom, ko bi bil proračun sprejet, izgubila »a svoji veljavi. Radikalom bi bilo s sprejetim proračunom kaj lahko še naprej obvladati politično situacijo. Opozicija, ki je pa sedaj v narodni skupščini, nima na razpolago toliko gla. sov, da bi lahko omajala radikalno vlado. Zato poizkuša na vse načine, da pregovori radičevce, da bi prišli v Beograd. Dogovori opozicije z radičeve! so dozoreli že tako daleč, da so se poslanci takozvanega hrvatskega narodnega zastopstva izjavili pripravljene priti v narodno skupščino. Kakor kažejo dogodki, zadnjih dni, je pa od izjav do praktične izvedbe šc dolga pot. Radj-6evd se še vedno obotavljajo oditi v Beograd in navajajo vsak dan nov iz-eovor, zakaj raje ostanejo lepo doma na Hrvatskem. Radičevci nič kaj ne verjamejo demokratom iti klerikalcem. Demokratom zato ne, ker imajo v svoji sredi Pribl-čeviča, klerikalcem pa zato ne, ker se vsak čas razgovarjajo z radikali. Radičeve! se boje, da bi jili demokrati in klerikalci ne izigrali in da bi služili v Beogradu samo za to, da bi za druge pobirali kostanj iz žerjavice. Zelo je pa tudi veliko vprašanje, če bodo radičevci sploh mogli uplivati ra sprejetje državnega proračuna. Upoštevati se mora, da mandati radičevcev še niso verificirani. Med obravnavnjem proračuna se lahko izvede verifikacija mandatov le potom nujnega predloga. Za sprejetje nujnega predloga o verifikaciji pa opozicija nima na razpolago dovolj glasov, tako da je upravičena trditev, da radičevci ne morejo vreči vlade toliko časa, dokler ne bo proračunska obravnava končana. Opozicijonalni blok preživlja torej krizo, ki bo težko ozdravljiva. Važna je bila izjava zunanjega ministra dr. Ninčiča v narodni skupščini, da ni naša država sklenila z Italijo o priliki reškega sporazuma nobenih tajnih konvencij. Radičev tisk je razširjal vesti, da je Ninčič sklenil z Italijo tajno pogodbo, s katero je naši državi v danem trenutku dovoljeno zasesti Solun: za ceno zasedbe Soluna pa odstopi naša država Italiji gotove dele Dalmacije. Očitki so bili veliki in bi pomenili, če bi bili resnični izdajstvo države Z za-; doščenjem je zato sprejela javnost i vest, da so Radičevi očitki brex tvarr.e podlage. h stranke. POZIV VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN ZAUPNIKOM NSS. Samo še Štirinajst dni nas loči od našega strankinega zbora, kateri mora Mtl sijajna manifestacija naše mlsIL Zato pozivamo vse organizacije ln zaupnike, da storijo v svojem delokrogu vse, da bo udeležba polnoštevilna. Vsaka organizacija naj se strogo drži na-vodil navedenih v okrožnicah načelstva. Do 15. marca Javite število delegatov in zaupnikov, ki se udeleže zborovanja In navedite število prenočišč za de!e;rafe ln za skupno kosilo.. Poskrbite, da bo udeležba na nedeljskem zborovanju polnoštevilna. Zaupnike iz krajev, kier ni organlazcij. pozivamo da prijavijo svoje naslove, da jim za-ffloremo pravočasno dostaviti vabila. Somlšiienikl. ki bi se radi udeležili nedeljskega zborovanja, naj se javijo v strankinem tajništvu, kjer dobe vabila na svoje ime. Vsi udeleženci naj pridejo že s nrvlml jutranjimi vlaki, d" bodo zanesMIvo takoj ob začetku zbn rovfHa navzoči. Kdor želi 5e kako p*-iasn!!o. naj se pismeno obrne na taj>t: štvo. Prav posebno še »opozarjamo v« krajevne ornanizacije, da Je treba ever tueJre predloge za strankin zbor in de legafsko zborovanje vposlaH načelstvi do tB. marca. Tovariši, na delo za dostojno proslavo našega praznika! Občul zbor krajevne organizacije Šcnt* peterskegn In Kolodvorskega okraja. Vršil se ie v posebni sobi pri Zupančiču na Ahac-Ijevi cesti. Tovariš Anton Šircelj je pozdravil navzoče ter podal poročilo starega odbora. Za njim je povzel besedo tovariš Deržič. ki se le v svojem govoru dotaknil vseh dnevnih vprašanj notranje ln zunanje politike, predvsem pa je obširneje razložil situacijo naše stranke fn stališče, ki ga zavzema do zgoraj omenjenih problemov. Zasluga meščanskih strank, vladajočih in nevladajočih je ta, da našo politiko obvladajo in izključno zavzemajo državno-pravni problemi, dočim so socijalna in gospodarska vprašanja v ozadju; zanje se sploh nihče ne zmeni. V tem metežu je zavzela naša stranka svoje pacifistično, pomirjevalno stališče med plemeni. Tudi proletarske stranke, med temi posebno komunistična, se odlikuje danes po svoji gonji proti Srbom, dočim je bila v dobi svojega neslavnega razmaha absolutno ln do najmanjše podrobnosti centralistična, Ali njeni odlteljl rabijo nekoga, na kogar morejo vreči krivdo svojih lastnih neuspehov, resegalo bi okvir našega poročila, ako bi -vedli In razpredli vse misli, ki nam jih je odal naš načelnik. Njegov govor ni bil le ^šlren, temveč tudi temeljit in je segal .loboko. Na predlog tovariša Ambrožiča so e radi pozne ure vršile nato volitve novega odbora krajevne organizacije. So- Poravnajte naročnino! Prikrojevalni tečaj za čevljarje. »Narodno socijalna strokovna zveza« v Ljubljani priredi letos več popolnoma brezplačnih prikrojevalnih tečajev za čevljarsko stroko. — Ti tečaji se bodo vršili v raznih mestih in trgih Slovenije. Prvi tečaj se otvori v torek, 25. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih »Bratstva« v Narodnem doinu v Ljubljani. Nadaljnja pojasnila daje »Narodno socijalna strokovna zveza« v Ljubljani, Narodni dom I. oadstr. Na ta naslov naj se pošljejo tudi priglasi reflektantov za ta tečaj do 15. marca t. I. Razpise drugih podeželskih tečajev bomo objavili pozneje. Tovariši čevljarji! Uporabite dano priliko v izpopolnitev svojega znanja. Obiskujte strokovne tečaje, posebno pa take, ki vas materijelno ne obremenjujejo! Strokovni vestnik. 250.000 brezposlenlh. Pri nas je dospela brezposelnost do vrhunca. Število brezposelnih je naraslo do četrt milijona. Z brezposelnostjo pa le prišla nad delavstvo tudi beda, ki pomenja popolno katastrofo. Poleg brezposelnosti je udarjeno delavstvo tudi z delno zaposlitvijo (s krčenjem obrata), ki je poleg brezposelnosti najhujši udarec, ki more zadeti delavca. Kakor kažejo vsi znaki, nista niti brezposelnost, niti obratna omejitev še dosegla svojega viška. Delavstvu grozi torej prava katastrofa, katero bi bilo treba nemudoma preprečiti. Največje kovinarsko podjetje Kranjska industrijska družba odpušča delavce, tovarna »Titan« v Kamniku In druge so skrčile obrate na 4 ure dnevno. Podjetnik, ki išče delavca, dobi 70—80 ponudb. Na borzo dela je dnevno velik naval brezposelnih In lačnih. Čudno je, da nimajo ne borza dela. ne urad za socljalno politiko in ne delavska zbornica prave statistike o brezposelnosti. To bi bilo treba takoj in točno izdelati. Za brezposelne se Je dosedaj bore malo storilo. Vlada ni še ničesar ukrenila, da bi podprla brezposelne, čeravno leže nekje tudi fondi, določeni v ta namen. Za vse drugo je denarja dovolj, najti ga je treba tudi za brezposelne !n sicer takoj. Delavstvo Je po brezposelnost! prizadeto v najhujši obliki. Delavci brez zaslužka Iščejo dela in ga sprejemajo pod vsakim pogojem. Brezposelnost ne tepe samo tistih, ki so res brez posla, ampak tudi vse one, ki so šc zaposleni, ker Izrabljajo kapitalisti brezposelnost za znlžavanje mezd in podaljšanje delovnega časa. Delavstvo ne sme čakati prekrižanih rok. Strokovne organizacije ne smejo dopustiti, da bi stradalo četrt milijona ljudi. Organizacije morajo podvzet! vse, da se prisilijo kapitalistični vlastodržci, da poskrbe za vzdrževanje brezposelnih, da prlčno z zasilnimi deli. Ker posamezne organizacije ne bodo v tem velikem vprašanju mnogo zalegle, smo mnenja, da bi moral celo akcijo vzeti v roke že obstoječi Akcijski odbor za obrambo pravic ročnih In duševnih delavcev, ki naj bi tudi preprečil zlorabo delavske bede v demagoške svrhe, kakor to dela neka organizacija, k! se ogiblje enotne fronte ročnega In duševnega delavstva. Akcijski odbor, naj takoj skliče sejo z dnevnim redom: brezposelnost, njene posledice ter odpomoč. Vlada pa naj takoj upelje podpore za brezposelne, pa ne v obliki miloščin, temveč v obliki podpor, ki kaj zaležejo. Enotna fronta ročnega In duševnega delavstva. Na konferenci 22. febr., katero je sklical pripravljalni odbor in katere se je udeležilo 34 organizacij, se Je odobril naslednji organizacijski načrt za poslovanje enotnega akcijskega odbora (EAO). Enotni akcijski odbor za obrambo pravic ročnih In duševnih delavcev. I. Naloga In dolžnosti E. A. O. l.t Na skupnih sejah zavzeti stališče napram vsem pojavom v državi, ki se tičejo Interesov ročnega in duševnega delavstva ter 2. s pomočjo strokovnih organizacij, združenih v akcijskem odboru, vplivati na merodajne faktorje, da se upošteva Interese ročnega ln duševnega delavstva ln 3. v tem smislu organizirati In voditi e®otn* akcije. D. Organizacija. /aclle altcIis,cem odboru združene organl-, . * ?*,dr2uJemo svojo popolno samo- odbor bo le ustanova, ki .."Z* 1,11 dob>. ko so ročni in dušev-1 . ra*ceP'ieni na mnogo brezpo- membnih organizacij. razkrop„ene sI,e združiti in razpravljati in sklepati o zadevah, ki tangirajo celokupno ročno in duševno delavstvo in kjer Je mogoče zjediniti se za enoten nastop. V akcijskem odboru bo pa mogoče doseči tudi prepotrebno zbllža-nje med ročnim in duševnim delavstvom, posebno pa med zastopniki delavstva r*ne In fste stroke In pripravljati tako po' prepotrebnega ujedlnjenja. 111. Akcijski odbor. Akcijski odbor je ustanova, ki sestoja I* zastopnikov strok. org. ročnih in du-*®vnlh delavcev v Sloveniji ter je stran-*t*r*ko popolnoma neodvisen. To strankar- sko neodvisnost mora akcijski odbor ču- j vati v vsakem oziru in bo v vsakem slu- t čaju tudi zavrnil poskus katerekoli stran- I ke, Izkc "čati akcijski odbor v svoje stran- j karske ' rese. Obračal pa se bo akcijski j odbor d vse-lt s’rank s prošnjo, da bi podpirale zah leve ročnega in duševnega delavstva. IV. Akcijski odbor se bo pečal predvsem z dveml glavnimi vprašanji: 1. Z zadevami socljalno-politlčne prirode. 2. Z zadevami socljalno-gospodarske prirode. Pod I. spadajo točke pod 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 ln pod II. pa točke 8, 9, 10 ln 11 poziva. Ker bi en sam odbor ne zmogel obširnega dela, se ustanovita 2 odseka: 1. Socijalno-politični odsek. ■ 2. Socijalno-g' spodarski odsek. Ker pa le pri reševanju teh vprašanj treba detajlno poznati in upoštevati prilike posameznih strok in gospodarskih panog, se bo vsak izmed obeh odsekov delil na pododseke in sicer: 1. Pododsek privatnih nameščencev vseh kategorij: 2. pododsek državnih nameščencev vseh kategorij; 3. pododsek državnih in privatnih železničarjev; 4. pododsek državnih in privatnih rudarjev; 5. pododsek državnih in privatnih industrijskih delavcev vseh strok; 6. pododsek državnih in privatnih delavcev v obrti: 7. pododsek državnih in privatnih vpokojencev. Pododseke tvorijo zastopniki vseh strok, organizacij dotične skupine. Odsek tvorijo zastopniki posameznih pododsekov. Akcijski odbor pa zastopniki odsekov In zastopniki deželnih zvez posameznih organizacij. Do Izvedbe tega organizacijskega aparata se voli provizorični akcijski odbor, če-gar funkcija preneha, čim bo mogoče postaviti Izvoljeni akcijski odbor Iz zastopnikov odsekov. Posamezne organizacije moTejo svoje delegate po potrebi menjati In nadomestiti z drugimi. Organizacijo odsekov in pododsekov izvede Izvoljeni A. O. Na Isti konferenci se je Izvolil v smislu predzadnjega odstavka gornjega načrta prov. akcijski odbor, ki bo moral iti energično na delo, če bo hotel Izvesti veliko nalogo, katero si je stavil. Strokovna komisija in k njej spadajoče organizacije nočejo pri tem enotnem nastopu sodelovati. — S svojo odsotnostjo kažejo, da jim ni za to, da bi se pričel skupen boj vseh izkoriščanih za svoje pravice. Sodelovanje odklanjajo seveda samo reformistični voditelji, medtem ko so široke mase delavstva za enoten nastop. Pričakujemo, da bodo v tem važnem vprašanju tudi pri Strokovni komisiji sprevideli, da s svojo odsotnostjo »abotlrajo boj delavstva za večji kos kruha in da je sabotaža v eksistenčnem bolu delavstva nerazredna. Ne v frazah, ampak v dejanjih in v akcllah morajo stati razredno zavedni proletarci v prvih vrstah, če hočejo biti avantgarda v boju za delavske interese. Narodno-socljaina strokovna zveza Je tudi po svojem odposlancu zastopana v tem akcijskemu odboru In bo po svojih močeh aktivno sodelovala, da odpomore s skupnimi močmi neznosnemu stanju, v katorem se nahaja delavski razred, O tem bomo poročali odslej redno. Zagorje. V nedeljo 2. t. m. se je vršila važna sela NSSZ, kateri je prisostvoval strokovni tajnik iz Ljubljane. Razpravljalo se je o notranjih zadevah podružnice. Mnogo se je razpravljalo tudi o brezposelnosti •n se Je končno sprejel sklep, da se uvede takoj akcPa za pobiranje prostovoljnih prispevkov. §e isti dan so se izgotovile pole ln agilni tovariš’ so šli na delo. Upamo, da bodo Imeli uspeh in da ne bo nihče odkloni! pomoči najbednejšlm med bednimi. Občni zbor podružnice NSSZ v Trbovljah se vrši v nedeljo 9. t. m, ob 4. url popoldne v gostilni g. Florenlnija. Dnevni red: l. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika In nadzomikov, 2. volitev novega odbora In 3. slučajnosti. Za člane je udeležba obvezna. Na občnem zboru poroča o delavski situaciji zastopnik osrednjega vodstva Iz Ljubljane. Tovariši, pridite vsi in točno. — Odbor. Blejska Dobrava. Tukajšnja podružnica NSSZ je priredila na pustno soboto svojo prvo vestllco, ki Je v vsakem oziru nadvse dobro uspela, za kar gre zahvala vsem agilnim odbornikom ln članom, ki se niso strašili truda, da opomorejo društveni blagajni. Prireditev so poselili tudi zunanji gostje, med katerimi smo opazili načelnika NSSZ tov. R. Juvana, ki je prihitel iz Ljubliane med svoje Dobravčane. Dobrav-čani si želimo več družabnih prireditev, na katerih se medsebojno dodobra spoznamo. Zahvala. Dodatno k naši zadnji zahvali Savezu Oraflčklh Radnlka-ca v Jugoslaviji, se moramo Savezu zahvaliti še za nadaljni znesek 500.— Din, skupaj torej Din 1250.—, ki jih je nabrala ljubljanska •podružnica Saveza Orafičklh Radnika-ca med svojimi člani za prizadete rudarje ob priliki stavke. Plemenitost tovarišev grafičnih delavcev naj služi vsem organizaci- jam za vzgled. Hvala Savezu In vsem darovalcem! — Osrednje vodstvo NSSZ. Iz strokovnega tajništva. Naši zadnji opomini so se prijeli nekaterih podružnic, pa ne vseh. So še grešniki med njimi, ki ne morejo ali nočejo poznati točnosti v organizaciji. Ti grešniki naj takoj urede vprašanje obračunov in naj se v bodoče drže reda. Strokovno tajništvo opaža, da vse podružnice še niso vpeljale pobiranja prispevka za stavkovni fond, ki znaša za posameznega člana na teden 50 par. Odbori, naj tako) uvedejo pobiranje, ki je imelo pričeti že s 1. januarjem t. 1. Tajniki posameznih podružnic naj bodo v rednih stikih s centralo In naj pošiljajo redna poročila. Vsaka podružnica naj se pripravlja na delegatsko zborovanje, ki bo v nedeljo 4. maja v Št. Pavlu pri Preboldu. Na delegatskem zboru bomo polagali račune o delu, popravite zato, kar je zgrešenega, da bodo vaši računi lahki In ugodni Vsi na delot Mladinski vestnik. Članom »Bratstva«, ki so bili naši naročniki že pred 1. januarjem t. 1., pa naročnine za 1. 1923 še niso poravnali, prilagamo danes položnice z navedbo zaostanka. — Opozariamo te naročnike, da obračunavamo s centralo »Bratstva« le tekočo naročnino, zaostanke Iz lanskega leta mora poravnati vsak čian sam potom priložene položnice. S tem bo potem tudi ta zadeva končno urejena. Uprava »Nove Pravde«. Člane »Bratstva« v Zagorju prosim, da redno vsak mesec plačujejo članarino. Čemu nepotrebna pota ln sitnosti? — Blagajnik. — To bi moralo veljati za vsa »Bratstva«, ne samo za Zagorje. Blagajniki ostalih »Bratstev« naj uvedejo povsod red In disciplino, ker le v tem bo zajamčen napredek. — Tajnik. »Bratstvo« Maribor. V torek 26. t. in. se je vršilo pri nas predavanje. Udeležba Je bila nadvse polnoštevilna. Tukajšnje »Bratstvo« pridno napreduje in se njegove vt-ste lepo širijo. »Bratstvo« v št. Pavlu le v agilnem delu. Tamburaški zbor pod vodstvom neumornega zborovodje br. šetorja pridno napreduje. — V kratkem bomo imeli širši članski sestanek In bomo uvedli tudi predavanja. — Vaš pokret nas veseli, prosimo Vas še, da ga spopolnlte s tem, da nam vpošliete članski seznam In članarino. O. I. o. JNSM. »Bratstvo« v Zagorju je priredilo na pustno nedeljo veselico v vseh prostorih hotela Mtlller. Veselica je v vsakem oziru prav čedno izpadla in je delala čast prirediteljem. Svlra! je zagorski kvartet. Agilen odbor ]c zbral zopet nekaj denarja v društvene svrhe. — Prav tako! Seja osrednjega izvrševalnega odbora JNSM se vrši v torek 11. t. m. ob 8. url zvečer v tajništvu NSS v Ljubljani Dolžnost vseh odbornikov Je, da se seje sigurno udeleže. — Tajnik. fz osrednjega tajništva. Zadnjič pozlv-ljemo vse naše krajevne organizacije (Bratstva. Mladost), da nam najkasneje do srede t. m. vpošljejo članske sezname hi članarino. Radi zamudnikov nam ni mogoče Izdajati »Mladinske priloge«, kar naj kraj. org. v. amejo na znanje. Z zamudniki bomo pričeli postopati v smislu poslovnika, le potem bo menda red. Prihodnji teden objavimo imena vseh onih kraj. org., ki kljub opetovanlm pozivom še niso storile svoje dolžnosti. Vse te vprašamo, kako se bodo zagovarjale na delegatskem zborovanju in vprašamo jih, če se ne zavedajo krivde, ki jo delajo mladinskemu gibanju s svojo malomarnostjo. Ali ne uvidite sami, da tako ne more iti več dalje? Tajnik. Tedenske novice. Le vkup, le vkup uboga gmajna! bobna že ves teden »Jutro» — Jutrovcl prlrede danes v ljubljanski kazini na račun nove ra-dikalno-demokratske vladne koalicije, ki je na vidiku, velik »Hčrlngschmaus« za lačne, izstradane državne nameščence. — Ali hočejo s tem prlpoznatl, da iih peče vest, ker so reveže pahnili v največio bedo? — Dvomimo!,— Ali se hočejo pobahati, češ: zopet bodo pare? — Ali hočejo ubogo lačno paro, drž. nameščence na videz oškodovati za to, kar jim upajo v kratkem odvzeti s tem, da ponovno izropajo državne blagajne? — Tako zasmehovanje uradništva presega pa že vse meje nesramnosti! Naše stališče glede Rusov smo že ope-tovano precizirali Zato se pridružujemo in-terpelantu v ljubljanskem občinskem svetu, kar so tiče stanovanj, ki jih zasedalo Rusl-VVranglovci. — Dodajamo pa to: V Rusiji bi imela zlasti Inteligenca dovolj posla in prostora. Kdor je pošten In nima masla na glavi, naj gre v svojo domovino, kjer se mu gotovo ne bo nič zgodilo, kakor se Izgovarjajo lenuhi. Za pustolovce ln vsakovrstne avanturiste pa med nami Itak ne sme biti prostora. Zato, le domov, kar ie poštenjakov, ker jih država pottebuje! Falote pa kar na prisilno delo, ne pa dajati jim potuho po receptu »Jutra« In »Slov. Naroda«. Potem bo za naše ljudi že več stanovanj! Zbirka za Nikolaja Nikolajeviča. — Pri nas' živeči Rusi, ki uživajo razne državne podpore in odjedajo tudi drugače kruh našim ljudem, katerih je brez posla na tisoče, so naravnost predi/; V januarju so napravili denarno zbir' bivšega ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki je znesla 150.000 Dm. — Z našim denarjem pa se naj podpirajo oni elementi, ki ogrožajo svetovni miri — Proč s caristlčno vranglarijo! V Rusijo ž njimi! Italijani streljajo. — Dne 3. marca je oddala italijanska obmejna straža pri Orehovici 5 ostrih strelov proti naši obmejni straži. Naša straža ni odgovorila. — Tako nastopajo naši prijatelji brez vsakega povoda -------------- Šolski sveti so šli! — Po zaslugi naših centralističnih demokratov smo izgubili še to malo samostojnosti v šolstvu, kar ga nam je ostalo. Padli •mo za 100 let nazaj, ker je vlada uveljavila blaženo radikalno-demokratsko ustavo tudi na prosvetnem polju in eliminirala šolske svčte. Spominjajmo se, kako so naši demokrati s svojim privrženim učiteljstvom takoj po prevratu začeli radikalom lizati pete. Vsi so se kosali, kdo bo preje postal Srb. — In danes, vidimo strahove posledic ukinjenja avtonomnih šolskih pravic, kriče ravno tl demokrati in njihovi šolniki najbolj ter protestirajo proti temu. Kje je doslednost? — Ker tako kaže, piskajo ti hinavski demagogi za enkrat na protlcentrallstično piščalko, jutri bo pa, če bo kazalo, zopet drugače. Govoričili bodo o narodnem edln-stvu. enem samem Jeziku Itd. Itd. — Kdo jim naj še kaj verjame? — Mi pa, ki stojimo od nekdaj na avtonomističnem stališču, lahko in upravičeno protestiramo proti ukinjenju šolskih svetov, ter zahtevamo to institucijo nazaj! Uradnlštvo In politika. — Nekateri državni uslužbenci so oplašeni. ker jim službena pragmatika nekako zabrania politično delovanje. To tolmačenje službene pragmatike je pogrešilo. Vsak državni uslužbenec se lahko brz skrbi aktivno udeležuje političnega delovanja, ako to delovanje ni usmerjeno v protidržavnem smislu. Ker NSS ni stranka prevratnih elementov, je v njej vsak državni ushižbenec brez skrbi lahko organiziran. V drugih strankah za državne nameščence v nobenem oziru ni ugodnih tal! Železniške nesreče se množe. Sedaj v Ljubljani, pa na Hrvatskem, zopet v Slavoniji, v Srbiji itd. A uprava ni kriva nikjer. Ako so pragovi pregnitl, pa zato vlak skoči s tira, je tej Tnali nezgod! kriv sv. Peter, ker da preveč dežja. Ako ni zadosti izšolanih ljudi, je temu kriv sam Bog. In tako naprel Uprava ni kriva, saj vendar gleda, da je vse povsod vse gladko — »plank«! Snežni zameti na Madžarskem so tako velikanski, da je na nekaterih železnicah ustavljen promet. Proga ob Blatenskem jezeru ie bale popolnoma zamedena. Cene mleku so padle! To se vidi in čuti na trgu sem in tje. Toda mestni magistrat ozir. g tržni nadzornik ne čuti potrebe, da bi določil za mleko primerno ceno, katere bi se morale prodajalke tudi dr-žatL Tako pa vlada anarhija; vsaka mlekarica prodaja mleko, kakor hoče. — Tudi Združene mlekarne so znižale ceno. Gospod župan, napravite red na trgu! Štralk bančnih nastavljencev na Dunaju traja že precej dolgo. — Vrše se razne demonstracije. Upati je, da bo v kratkem dosežen sporazum! Kaj Je s streliščem pod Rožnikom? — »Narodni Dnevnik« je 8. t. m. objavil dopis »društva ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča«, v katerem med drugim ludl navaja, da se je sedaj društvo preosnovac, da je predrugačilo pravila v državnem smislu, da je k društvu pristopilo mnogo visokih državnih funkcljonarjev in da bo strelišče pod Rouikom zopet oživelo. — To nedolžno notico bi si dovolili malo analizirati: Predvsem je treba ugotoviti, da je to stara nemška institucija. Na strelišču se je shajala vsa nemška ljubljanska elita s svojimi renegati. Ob prevratu je društvo naravno izginilo. V društvenih prostorih na strelišču pa so dobi'1 brezstanovalcl (menda begunci) nakazana zasilna stanovanja. No, in sedaj je društvo zopet oživelo! Iz nemškega »Scharfschlitzenverelna« ie postalo jugoslovansko društvo »ostrostrelcev«, k! mu načeluje odbor, skoro isti odbor, ki je držal pokonci društveni prapor tudi pod Avstrijo! — In ta družba bo pričela zopet intenzivno gojiti »das Schari-schiessen«, sodelovali bodo tudi naši visoki državni funkcijonarjl ln drugi ugledni Ljubljančani. In ker je stanovanj v Ljubljani Itak dovolj na razpolago, bodo pognali ir strelišča stanova1ce ven — »napolle«, kakor se pravi seda) uradno! — Ce le že v katerem slučaju, bi bila v tem »Orjuna« v pr- vi vrsti poklicana, da tam natančno per-lustrira naše nove »Scharfschiltze«. IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se vrš! od 15. do 25. avgusta 1924 se more udeležiti kot razstavlja"ec vsak Industrialec, obrtnik, trgovec-groslst tu- ln in> zemstva. Od Inozemskih tvrdk Imajo prednost one, ki Izlože blago, katero se v tu-zemstvu ne proizvaja. Inozemskim trgovcem grosistom je udeležba dovoljena le po stalnih tuzemskih zastopnikih. — Industrija in obrt se bo razdelila po sledečih skupinah: strojna industrija: izdelki Iz železa in jekla, puškorstvo, munlclja; ostali kovinski izdelki; poljedelsko orodje, poljedelski stroji; avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi; elektrotehnika in razsvetljava; kozmetika, farmacevtlčnl in kirurglčn! Izdelki; papirna industrija, grafika, kartonaža' in pisarniške potrebščine; pohištvo in stanovanjska oprema, ostala lesna Industrija; usnje In konfekcija usnja; tekstilna konfek- ci vožuhovlna, perilo, cerkveni peramen-ti; ; bukl, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke; lončena roba, majolika, fayence, steklo; galanterija, bljouterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarjt; kemična industrija; industrija živi; poljedelstvo; stavbarstvo; godala; razno orodje. — Trgovina se namesti v posebnih trgovskih paviljonih. Da se ne cepijo vsal v Sloveniji gospodarske sile, je dosedanji odbor mariborske razstave likvidiral svojo razstavo za daljšo dobo let ter sklenil mariborske razstavljalce v celoti pritegniti na ljubljanski velesejm. Velesejm v Ljubljani leta 1924 bo torej zrca"o napredka celokupne Industrije in obrti Jugoslavije, posebno pa bo natančno zarisano ona necepljene Slovenije. Sejmišče bo pač premajhno, da zadosti vsem zahtevam glede prostorov, vendar kljub temu velesejmska uprava ne namerava staviti novih paviljonov radi današnjih visokih cen stavbenega materijala In bo pravočasno prijavljene tVTdke, zlasti one inozemstva, natančneje vzela v presojo, zakasnelih prijav pa najbrže sploh ne bo mogla upoštevati. Lasje Iz stekla. Na Turlnškem v Nemčiji so pričeli Izdelovati lasnlie iz stekla. Stekleni lasle so tako fino nare’enl, da Jih je koma) mogoče ločiti od navadnih. Dado se valoviti, česati In sploh spletati kot naravni lasje. Maribor. Kakor smo že svoječasno poročali, je bil Alfonz Braunitzer, delovodja v delavnici j. žel., kaznovan radi samolastne prisvojitve 46 kg bakrene pločevine s 4 meseci zapora, njegov pomagač Tomažič pa z 2 mesecema zapora. Gospod Braunitzer in drug pa sta kljub dognanj jn dokazani tatvini vložila priziv na stol sedmorice v Zagrebu, Id je, kakor se sedaj bahata baje dal zadevo v ponovno preiskavo. Mi mariborski Slovenci, ki smo videli, kako je g. Braunitzer leta 1914, ob izbruhu vojne, dejansko opljuval zavedne Slovence, ko so jih oblasti tirale v zapore radi osumljenja srbofilstva, bi želeli, da bi stolica sedmorice temu dič-nemu internacijonalcu dodala vsaj 5e 4 mesece za pokoro. Pri takem človeku se ne sme poznati usmiljenja!... Priporočamo domačo tvrdko »FORTUNA«, trg. dr. Bizjak & Comp Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma), ki ima vedno veliko izbiro kuhinjske emajlirane posode prve vrste po izvanredno nizkih cenah. Blago je res prvovrstno, zatorel toplo priporočamo da podpirate to novo podjetje. Giej današnii Inserat. (10) — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo v LJubllani, Breg 20 In Aleksandrova cesta l Gospodarstvo Koliko Je vreden dinar? ’ Preišnji Ta teden teden dinarjev 100 švio. frankov stane 1380-— 1373"— 10«) franc, frankov H 325-— 832-50 100 laških lir •t 837-— 343-— 100 čeških kron •• 330-—. 229-60 1 milijarda nem. mark 1» 100 ooljsklh mark t» 0008 000202 100 avstrijskih kron »• 0-114 0-1146 100 ogrskih kron II 0185 0-155 100 bol g. levov tl 57-- 59-73 10C dolarjev n 7912-5 78’ 0-— 100 angl. funtov M 34225-— 34050"— CnrlSka borza. 5. marca 27. februarja. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 7'25 7-25 100 tranc. frankov *# 23 45 24*30 100 laških Ur tf 2476 24-92 100 čeških kron tl 16-73 18-75 1 milijarda nem. mark „ 100 poljskih „ »» 0-00022 000022 100 avstrijskih kron M 0-00817 0-00813 100 ogrskih „ M 00115 0014 100 bolg. levov M 4-275 4-35 100 dolarjev N 577-87 578-- 100 angl. funtov •• 2483 — 2481-— Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. v V V tm IlC-l-N-O i-d-e-a-l predvaja v četrt'k 0., petek 7., soboto 8. In nedeljo 9. marca nallepio to-sesljsko dramo Benešha Mzana drama v 6 dejanjih, v glavni vlogi splošno znana lepotica Magda Sonja. Krasne toalete in dfvni naravni posnetki. Dejanje se ' vrši v Benetkah. Od ponedeljka 10. do vitevii srede IZ. Le Nemi človek Bleske drama v ledu in snemi v 5 dejanjih, v glavni vlogi Ruth Clifford. <§» A A Stran 4. »NOVA PRAVDA.« Stav. iV Trbovellski premog in drva dobavlja Družba SLJKI3A, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. 1'elofon 220. PlsiilO tudi na obroke. Telefon 220. IVAN JAX m SIN * 3UBHANA, Gosposvetska c. 2. Šitaini stroji z 10-letno garancijo. 2družene opekarne d d. Ljubljana TELEFON 733 krznar L. K@T, UUBUANA, Gradišče 7. Dobro blaso se samo hvali le prepričati se |e treba zatorej ne zamudite prilike ogledati si veliko izbiro emajlirane kuhinjske posode pri „F0RTUNfl“ tro. dr. Bizjak & (up LJUBLJANA, Krekov trs ^ (paleg Mestnega doma). En gross. Cene j onkurenčne. En deta!! Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. Ustanovljeno leta 1867. M* Došlo ]e ravnokar večje število strolev za vsako obrt. iži-OTi Vezenie Poučufe brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uranija. Kolesa iz prvih tovarn: Dllrkop, Styria in Waffen. TP®HI Cenik zastonj in franko. naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh Prvorazredni moderni brzotfisalni stroj vrst one k e lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. Vse pisalne, risalne in šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trsovlni Vrhunec finomehanike I Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1 Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih Tone Malgaj Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih Koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les ita Delavnice : Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 6. Oglašajte Sv. Petra cesta šteu. Z9. -Lastna knilsoveznlca- Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Pofleljujs kratkočasne trgovske in personalne kredite najkiilantneje. PROMETU! ZAHOD Z9 PHE10B D. D. V LJUBLJANI prodala premog Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo. inozemski premos in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavoa za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11. Vse kar prinaša današnja moda, se lzdelu