Leto IV.
Celovec, 10. septembra 1948
Številka 37
Sirajeitka nota glede ItaijaaiSti Ralonij
Vlade Velike Britanije, Združenih držav in Francije so dobile sovjetsko noto, v ka= teri predlaga sovjetska vlada, naj Se zuna* nji ministri štirih velesil sestanejo čimpre* je, da odločijo o vrnitvi bivših italijanskih kolonij Italiji.
Ta nota je izzvala pri zapadnih velesilah precejšnje začudenje, ker se je Sovjetska zveza prej vedno protivila predlogu za vrni» tev italijanskih kolonij Italiji. Vkljub temu pa so vlade zapadnih velesil to noto spreje» le in jo sedaj vestno proučujejo.
Vse tri vlade, ki so to noto dobile so v stalnem stiku in dokler ne bodo rešile tega vprašanja, ne bodo izdale nobenega ura» dnega poročila.
Dobili bomo več kalorij
Količina prehrane, ki je do sedaj znašala 1.800 kalorij dnevno bo sedaj povečana na 2.100 kalorij počenši s 13. septembrom. — Tako je izjavil dne 3. septembra na tisko» vni konferenci prehranjevalni minister Sagmeister.
Tako se bo količina prehrane za delavce povečala na 2.500 kalorij, za težke delavce na 3.100 kalorij, za najtežje delavce na 3.350 kalorij.
Za gospodinje, uradnike in mladino med 12. in 18. letom količina prehrane ostane kot doslej.
Tudi kakovost kruha bo boljša.
Čiitfte u poljski KP
Voditelji poljske komunistične partije so odredili novo čistko partije in preobrazbo članov. Ta ukrep so izvedli po odstavitvi glavnega tajnika komunistične partije, Go» mulka.
Novi glavni tajnik poljske komunistične partije je postal predsednik Poljske Bole» slav Bierut. Odstavljeni Gomulka se je po» kesal svojih napak, toda v poljskih komuni« stičnih krogih ne verjamejo, da bi dosegel Gomulka še kdaj kakšno vidnejše mesto, dasiravno je ostal zaenkrat še minister.
15 ameriških ledij v Sredozemlju
Ameriško mornariško ministrstvo je ob» javilo, da bo v kratkem odplulo v Sredo» zemsko morje 15 ameriških vojnih ladij. Med njimi bo tudi matična ladja za letala »Franklin Roosevelt«.
Drugih štirinajst ladij, med katerimi so križarke in ena letalonosilka bo prihodnji mesec odplulo v Gibraltar, kjer bodo zame« njale druge vojne ladje, ki se bodo vrnile domov.
U Berlinu vedno vre
Zaradi neprekinjenih neredov in manife» stacij s strani komunistov, se je moral ber* linski mestni svet preseliti iz sovjetske v britansko cono, kjer je imel v ponedeljek svojo sejo.
To preselitev so sklenili, ker je pri prej« šnji seji vdrlo v sejno dvorano 2000 komu» nistov, ki so razbili vsa okna in vrata.. Dvo« rano je obkrožilo 250 nemških policajev pod sovjetskim nadzorstvom, ki so aretirali 19 nemških policajev iz zapadnih predelov.
Trije poveljniki zapadnih velesil v Ber» linu so se takoj zbrali in se razgovarjali o napetem položaju v Berlinu.
Vladi Velike Britanije in Združenih držav proučujeta nevarni položaj in dogodke v Berlinu.
*
Prva faza moskovskih razgovorov je mi« nula. Štirje vojaški guvernerji v Berlinu proučujejo sedaj skupno z izvedenci tehnične probleme. Prišel je čas, ko je treba na» praviti račun o tem, kar je bilo do sedaj storjenega.
Pogajanja so bila dolgovezna, če se pomi» sli, da so obravnavali le omejeno število vprašanj in da bo treba rešiti še celo vrsto problemov, predno bo mogoče priti do re» sničnega sporazuma o Nemčiji in njeni bo» dočnosti.
Vendar bi lahko smatrali to prvo fazo za uspešno. Že samo dejstvo, da so se štirje vojaški guvernerji ta teden sestali od 3. ju» lija prvikrat in da se skušajo sporazumeti o valutnem načrtu za Berlin, je dokaz za to. Sedanjo krizo ni povzročila samo od» klonitev zahodnih sil, da bi sprejeli »Vzho» dno marko« kot Valuto za ves Berlin, tem» več tudi nenadno vztrajanje lokalnih so» vjetskih oblasti, po katerem naj bi nove va* lute ne vzpostavil sporazum med štirimi ve» lesilami, temveč sovjetski dekret.
To so ponovno jasno poudarjali za časa moskovskih razgovorov. Menjava valute bi morala stopiti v veljavo pod pokrovitelj* stvom štirih velesil v skladu z načrtom vseh štirih velesil. Tedaj bi vsakdo lahko pričakoval, da bo blokada takoj ukinjena. Če bo šlo vse po sreči pri pogajanjih izve« dencev bo zadeva urejena ter bo stopila v veljavo v nekaj tednih.
To je upapolna stran berlinskih poga« janj. Toda na nesrečo se kaže še druga stran.
Tekom zadnjih štirih tednov so sovjetske oblasti v Berlinu in njihovi pomagači — Socialistična enotna stranka — otvorile in razvile novo ofenzivo. Očividen je namen: vreči ter odstraniti demokratični upravni sistem, ki so ga uvedle štiri velesile leta 1946, ter postaviti na njegovo mesto »bund«, ki bi ga imenovala socialistična enotna stranka.
Veličina zmage na gorovju Gramos
Ameriško zunanje ministrstvo je objavi»
3 poročilo, ki pravi med drugim, da je ne» avna zmaga grških vladnih čet nad gve» iljci v gorovju Gramos v severni Grčiji adaljni znak, da bo gveriljska nevarnost
Grčiji konec »v prav bližnji bodočnosti«.
'oročilo je poslal generalni poročnik James lan Fleet, šef ameriške vojaške skupine pazovalcev pri grških vladnih silah. Poro» ilo z dne 31. avgusta je bilo izročeno ame» iškemu veleposlaniku v Grčiji Henryju iradyju.
»Veličino zmage na Gramosu ni mogoče retiravati« — pravi Van Fleet. Področje 2 obsežno in izredno težavno. Njegova ob»
ramba je bila dobro zamišljena z mnogim avtomatskim orožjem ter jo je fanatično izvajala sila nad 12.500 mož, vštevši ojače« nja. Mogoče je od teh preživelo tri do pet tisoč ljudi do zadnjega dneva bitke, ko so pričeli v paničnem begu bežati v Albanijo.«
Van Fleet, ki si je osebno ogledal boji» šče, pravi nadalje v poročilu, da je še po* sebno zanimiv pred bombami vami zimski glavni stan, ki si ga je poveljnik gveriljcev general Markos zgradil sredi gozdov. Ta glavni stan so osvojile vladne čete ter si je njegovo uničenje ogledal sam Van Fleet. Ameriški opazovalci slavijo zlasti »sijajnega« grškega vojaka, ki je kljub izrednim
Sedanja mestna občinska uprava sestoji iz izvoljene Mestne skupščine in Izvršnega sveta (magistrat), ki ga je določila skup* ščina. Pri volitvah leta 1946 so dobili so« cialni demokrati skoraj polovico sedežev. Oni in pa ostali dve demokratski stranki imajo pretežno večino. Socialistična enotna stranka,, kateri gospodujejo komunisti, ima samo 26 sedežev od 130.
Nove volitve se bodo vršile prihodnji me* sec. Če se bodo vršile svobodno, oodo ko» munisti dobili še manj glasov, kakor jih imajo sedaj. Vsled tega se je pojavila že» Ija sovjetskih oblasti po »zavlačevanju« vo» litev.
Prvo ogrožanje se je pojavilo jasno potom časopisa »Tägliche Rundschau«, ki je uradni organ sovjetske vojaške vlade. Ka« kor hitro so se pričeli moskovski razgovori, je pričel silovito napadati magistrat. To je
bil obenem signal za socialistično enotno stranko, naj prične z akcijo.
Sledile so organizirane »ljudske demon* stracije« in napadi, ki so se vršili z ved* nostjo sovjetskih oblasti.
Ob priliki nekega napada je Litke izdal načrt. Magistrat naj bi bil odstranjen in skupščina ovržena. Posebna komisija deve« tih svetnikov in devetih meščanov, obvezna za »popolno sodelovanje s Sovjetsko zvezo« naj bi prevzela mestno občinsko oblast kot »začasna vlada«.
To je objekt, ki je ja časa moskovskih razgovorov močno zapesljeval sovjetske oblasti v Berlinu. To je projekt, ki bi bil popolnoma nevzdržen za mestno nadzorstvo po štirih silah in ki bi napravil vsak razgovor štirih velesil o bodočem politi» čnem sestavu Nemčije nekoristen in brez* pomemben.	W. N. F wer.
Beneša ni več
Dr. Edvard Beneš, soustanovitelj češko* slovaške republike in njen predsednik do junija meseca tega leta, je 3. septembra ob 6,15 zatisnil v svoji hiši v Sezimovo Usti oči. Bil je star 64 let.
Dr. Beneš je že od torka naprej ležal v nezavesti in vsako upanje na njegovo ozdravljenje je izginilo. Umrl je v nezavesti.
Ko je novi predsednik Češkoslovaške zvedel za smrt dr. Beneša, je dal sklicati izredno sejo ministrskega sveta, s katerega so poslali soprogi umrlega in njegovi družini sožalno brzojavko.
Ministrski svet je tudi odločil, da se bo vršil pogreb na državne stroške.
Dr. Beneš je podal svojo ostavko na predsedniško mesto letos junija meseca z uradno utemeljitvijo, češ da njegovo »zdravstveno stanje« ni najboljše, ker je »opešalo v teku 15 letnega boja proti nem» škemu nasilju.«
V resnici je podal ostavko, ker ni hotel podpisati nove češkoslovaške ustave, ki je sestavljena v komunističnem duhu in ki jo je takoj po Beneševem odstopu podpisal njegov naslednik dr. Klement Gottwald, voditelj češkoslovaških komunistov.
Sijajno je bilo življenje dr. Beneša, toda žalosten je bil konec njegovega življenja, ker je izgubil vero v vse tisto, za kar se je boril toliko let in za kar je dal vse svoje moči.
Njegov cilj je bila močna, svobodna Če» škoslovaška, toda ker je mislil, da je nnjve» čji nasprotnik Češkoslovaške Nemčija, se je z vsemi svojimi silami boril proti Nem» cem vse življenje.
Oktobra meseca leta 1938, ko so nemške čete zasedle češkoslovaško, je podal dr. Be* neš svojo prvo ostavko na predsedniško mesto. O tem svojem koraku je po radiu obvestil svoj narod in odšel v Veliko Brita«
nijo, da prične in vodi tam boj proti na» silstvu.
Junija 1948. leta je podal svojo drugo ostavko, ki je bila tudi zadnja in za c »ega gotovo še veliko hujša, kakor pa prva ker je spoznal, da se je boril toliko Dl zastonj
težavam pokazal vedno znova in znova izredno junaštvo v boju in ki je voljno žrtvo* val življenje in rane za svojo ljubljeno Grčijo. Fleet pravi nadalje, da so uspehi v dosegah drugih rodov grške oborožene sile presegli precej njegova največja pričako* Vanja. Šef glavnega stana grške vojske, general Yiadzis je bil sijajen in krepek vodnik.
za »svobodno češkoslovaško republiko«.
Dr. Beneš je bil deseti otrok siromašne delavske družine. Poznal je Masaryka, ustanovitelja češkoslovaške repuplike, z univerze v Pragi. Tega si je izbral za vzor.
V	ponedeljek in v torek se je poslovilo od trupla predsednika dr. Beneša 40,000 ljudi. Mnogi so jokali. Vlada je podvzela zelo ostre ukrepe za ohranitev miru, ker se je govorilo, da se bodo vršile manifestacije. Oborožene patrulje so korakale ves čas po cestah Prage in niso dovolile niti najmanj* ših zbiranj ljudi v skupine. Na vseh šolah se je vršil pouk kakor običajno. Delav» cem pa so prepovedali, da se poslovijo od dr. Beneša, ker bi s tem zastala proizvodnja.
Sdiuman zopet propade!
V	torek zvečer so javili iz Pariza, da vla* da Roberta Schumana ni dobila pri glasovanju zaupnice francoske skupščine. Za njo je glasovalo 289 poslancev, proti njej na 295.
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO POSPEŠILE VSELJEVANJE BEGUNCEV
Ameriško zunanje ministrstvo je objavi» lo načrte, da bi pospešili prihajanje razse» Ijenih oseb v Združene države na osnovi ne» davne	k on gre so ve dovolitve sprejema
205.000	beguncev v prihodnjih 2 letih.
Predsednik ameriške komisije za razse» Ijene osebe Ugo Carusi je v. ponedeljek od» potoval z letalom v Nemčijo, kjer se bo se» stal z ameriškimi vojaškimi in konzularni» mi predstavniki kakor tudi predstavniki Mednarodne begunske organzacije ter pro» stovol jnih agencij, ki bodo sodelovale pri preselitvenemu programu.
Carusi je izjavil, da so se dogovorili v zvezi z prevažanjem z ladjami, da bo prišlo v oktobru v Združene države od 2500 do , 3000 razseljenih oseb. (Že popre je pa je ob» javil, da bo prišla v oktobra prva skupina razseljenih oseb). K temu je pristavil, da bodo to število povečali do mesečnega obro» ka kakšnih 10.000 oseb. Prva skupina bo prišla iz taborišč razseljenih oseb v ameri» škern področju Nemčije ter jo bodo naselili v vzhodnih in bližnjezahodnih zveznih drža» vah. Poročilo zunanjega ministrstva pravi nadalje, da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zagotovili uspešno upravo ameriškega za» kona o razseljenih osebah v tistih področ» jih, na katere se ta zakon nanaša. V ta po» dročja bodo razposlali tudi uradnike v ta» kšnem številu in na takšna mesta, da bo to dslo najboljši rezultat.
Carusi ja bodo spremljali člani komisiji» nega osebja ter predstavniki vojske, zima» ..njega ministrstva in urada za emigracijo in naturalizacijo, ki bodo pomagali pri izva» janju programa-
Sl
liii
■
Drobne novice

Predsednik Truman je poslal čestitke in najboljše želje naroda Združenih držav nizozemski kraljici Viljemini ob priliki nje» nega 68. rojstnega dneva ter proslave 50 letnice vladanja.
*
Pretekli teden je prispel iz Pariza v Lon» don bivši jugoslovanski kralj Peter. V Lon» donu ho obiskal. taborišča jugoslovanskih . prostovoljnih delavcev. V Londonu bo ostal približno en teden.
*
V	Atenah se je razširila vest, češ, da so generala Markosa odpoklicali v Moskvo, kjer se bo moral zagovarjati zaradi nepre» stanih neuspehov grških komunistov.
*
Iz Francije poročajo o veliki škodi, ki so jo povzročila neurja preteklo soboto. Izpra» zniti so morali več vasi.
Tudi severno Italijo so opustošila neurja. Življenje je izgubilo 90 oseb. ,
*
V	Jeruzalemu so pričele koncem prete» klega tedna zapuščati židovske in arabske čete ozemlje rdečega križa, ki leži v južnem delu Jeruzalema. Na tem ozemlju bodo uvedli sedaj nadzorstvo Združenih narodov.
*
V	Veliki Britaniji se'je pričel v ponede» Ijfek v Margarete 80. sindikalni kongres britanskih sindikatov. Kongresa se udele» žuje 850 odposlancev, ki zastopajo 7,800.000 članov 188 včlanjenih sindikatov.
*
Predsednik ameriških CIO sindikatov je izjavil, da bodo ameriški delavci podprli predsednika Trumana pri prihodnjih voli» tvah.
*
V	ponedeljek so zaključili v Britaniji naj» večje vojaške' vaje po vojni. Vaje so iz» vedli, da bi ugotovili, kako se morajo bra» niti razna industrijska področja. Obrambne postojanke so ss izkazale za zelo učinko» vite.
*
Hjalmar Schacht, Hitlerjev finančnik je' bil izpuščen iz internacijskega taborišča, potem ko ga je sodišče za denacifikacijo oprostilo. Dejal je:	»Ne nameravam se
vrniti nazaj k delovanju. To prepuščam mlajšemu pokolenju. Hočem samo v miru jesti svojo juho ...«
*
V	Frankfurt je prispel Ugo Carusi, pred» sednik komisije Združenih držav za spre» jem evropskih beguncev. Njegova naloga je, poskrbeti, da se izvede čimprej preseli» tev 205 tisoč beguncev v Združene države.
*
Po poročilu Tanjuga je izjavil tajnik-centralnega odbora jugoslovanske komuni» stične partije, Milovan Djilas v nekem go» voru, da bo izvedla Jugoslavija socijaliza»
cijo z lastno močjo.
Uradno poročilo jugoslovanska vlade pravi, da so na romunsko jugoslovanski me» ji ujžli polkovnika Vlada Dapčeviča, za ka» terega so mislili, da je že zbežal v Romu» nijo takrat, ko so ustrelili generala Jova» noviča.
*
Belgijski prestolonaslednik Baudoin, sin kralja Leopolda, je dopolnil 18 leto staro» sti in postal polnoleten. Trenutno živi v Švici.
MARSHALLOVA TISKOVNA KONFERENCA
Na tiskovni konferenci 1. septembra je minister Marshall izjavil, da ne bodo pod» vzeli nobene odločitve glede umika ameri» ških čet s Koreje, dokler ne bo .komisija Združenih narodov za Korejo predložila svojega poročila glavni skupščini Združenih narodov, ki se bo zbrala 21. septembra.
Marshall ni hotel podati nobenega ko» mentarja glede štiristranskih razgovorov v Moskvi in o razgovorih vojaških poveljni» kov v Berlinu glede blokade in valute.
Minister je tudi odklonil vsako pojasni» lo glede vesti, po kateri naj bi Združene države predlagale Veliki Britaniji in Fran» ciji, da bi zmanjšali svoje zahteve po nem» ških reparacijah. Izjavil pa je, da upra» vnik za gospodarsko sodelovanje Paul Hoffman proučuje ameriško politiko, v ko» likor se nanaša na vprašanja reparacij.
Zakon, na podlagi katerega je bila usta» novljena uprava za gospodarsko sodelova» nje —- je dejal Marshall —, nalaga upravni» ku FCA odgovornosti v zvezi z reparacija» mi, ki jih je treba zahtevati od Nemčije, v kolikor to ne bi škodilo evropskemu obno» vitvenemu načrtu.
.Upravnik bo predlagal zunanjemu mini» stru, dia naj skuša doseči sporazum med prizadetimi državami, da naj ostanejo v Nemčiji tiste najvažnejše naprave, Id bi jih morali odstraniti iz treh zahodnih področij Nemčije na račun reparacij, v primeru, da bi odstranitev teh naprav iz Nemčije znatno oslabila in otežkočila poti do ciljev evropskega obnovitvenega načrta.
In zato — je izjavil Marshall — se je Hoffman obrnil na zunanje ministrstvo, da bi posredovalo za sodelovanje ostalih vlad pri vprašanju reparacij. Zunanje ministr» stvo je tudi stopilo v stik z drugimi vlada» mi, a do zdaj še ni prejelo nobenega od» govora.	■
NEOPRAVIČENE OBTOŽBE PROTI OSEBJU ZDRUŽENIH NARODOV
1.	septembra so objavili v Washingtonu poročilo preiskovalnega odbora, ki je imel nalogo preiskati utemeljenost obtožb, ki so jih izjavili pred pododborom senata v ju» liju, češ da spravlja prihajanje tujcev v zvezi z delom Združenih narodov in dnigih mednarodnih organizacij v nevarnost var» nost Združenih držav.
Poročilo zatrjuje, da so te obtožbe brez vsake podlage ter spominja na izjavo zuna» njega ministra Marshalla z dne 21. julija, s katero je ta izjavil, da navzočnost predstav» nikov držav, ki imajo nasprotne ideologije kot pa Združene države, ne spravlja še v nevarnost Združene države.
Poročilo poudarja nadalje izjavo načel» nika oddelka za vizume v zunanjem mini» strstvu Heureuxa, ki je dejal, da so obsto» ječi zakoni in postopki zadostni za primer» na jamstva glede državne varnosti.
Poročilo je bilo objavljeno fio 4 tednih posvetovanj med katerimi so preučili vse dokumente.
BOLGARIJA SE DELI V POGLEDU KOMINFORMA
Turški časopisi pišejo, da je prišlo v Bol» gariji do deljenih mnenj med vodilnimi ko» munisti glede politike napram Kominfor» mu. Nekateri izmed bolgarskih komunistov gledajo sedaj z večjim dopadenjem na Mar» shallov načrt in na jugoslovansko komuni» stično partijo, kakor pa na Kominform.
Pravijo, da sta voditelja te opozicije sam Jurij Dimitrov, ministrski predsednik in Vasilij Kolarov, bolgarski zunanji minister.
Izgleda, da pritiska Kolarov na Dimitro» va naj »osvobodi Bolgarijo vpliva Komin» forma.« (Reuter)
STALNO PADANJE ŠTEVILA SOVJETSKEGA OSEBJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Statistike ameriškega zunanjega ministr» stva kažejo, da je število sovjetskega ose» bja v Združenih državah stalno padalo v zadnjih treh letih. Na dan 1. avgusta 1948 je bilo v Združenih državah 290 uradno bi» v'ajočih sovjetskih državljanov, dočim jih je bilo leta 1945 okrog 2.500.
Združene države pa so imele na dan 15. avgusta v Sovjetski zvezi 115 svojih držav» Ijanov, vštevši 14 svojcev, ki so tam ura» dno. Leta 1945 in 1946 jih je bilo okrog 190, lani pa 143.
Od sovjetskega uradnega osebja v Zdru» Ženih državah na dan 1. avgusta je bilo pri» bližno 44 oseb pri konzulatih v New Yorku in San Frančišku, katera pa je sovjetska vlada pred kratkim, zaprla v zvezi z zadevo Kosenkine.
Od 2500 oseb sovjetskega osebja pred tremi leti je bilo približno 2000 akreditira» nih pri sovjetski nakupni komisiji, katera pa je potem prenehala.
JULIJANA USTOLIČENA
V zgodovinski cerkvi Nieuwe Kerk v Amsterdamu, kjer se vršijo vedno ceremo» nije holandske kraljevske hiše, je v pone» deljek prisegla nova holandska kraljica Ju» lijana van Oranje Nassau predsedniku ho» ladnskega parlamentai dr. Kranenburgu zve» stobo holandski ustavi.
Ceremonij ustoličenja se je udeležilo šte» vilno članstvo evropskih kraljevskih hiš.
AMERIŠKA VOJAŠKA VODITELJA O NAPORIH ZA OHRANITEV MIRU
»Združene države so storile vse, da bi mogle ohraniti svetovni mir in da odstranijo vzroke ter potrebo vojne,« je izjavil ame» riški vojni minister Royäll na proslavi 200. obletnice.ustanovitve mesta Reading v Pen» silvaniji. »Vkljub temu so se morale v ne»
■ složnem svetu'Združene države proti lastni volji — opasati s sredstvi vojaške obrani» be. Ameriški narod je izbral to pot po dol» gern tveganju in premišljevanju in zdaj na» vdušeno zahteva, da mora biti Amerika vo» jaško močna. Američani, ki so po drugi svetovni vojni zahtevali takojšnjo demobi» lizaeijo, danes vprašujejo, zakaj ne zadr» žijo v rezervi vojakov, ki so bili odpuščeni leta 1946.
Ta preobrat v javnem mišljenju je treba pripisati splošnemu prepričanju, da name» ravajo nekatere države kratiti pravice dru» gib držav in s tem ogrožajo demokracijo in mir. Stavili bi svojo bodočnost na kocko, ako ne bi bili pripravljeni za vse slučaje,« je dodal Ruvali.
Načelnik štaba ameriških letalskih sil, general Vandenberg, je rekel na zborova» nju veteranov v St. Louisu, da mora biti ameriško mirnodobsko letalstvo sicer pri» pravljeno za takojšnjo vojno, vendar pa upa, da je bila druga, svetovna vojna za» dnja.
NADZORSTVO NAD ATOMSKO ENERGIJO VERJETNO GLAVNO VPRAŠANJE PRI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV V PARIZU
Po mišljenju ameriškega zastopnika pri Združenih narodih, dr. Philipa Jessupa, bo nadzorstvo nad atomsko energijo med gla» vnimi spornimi vprašanji, o katerih bo raz» pravljala glavna skupščina Združenih naro» dov na bližnjem zasedanju v Parizu.
Na tem zasedanju bodo države članice Združenih narodov imele prvič priložnost razpravljati podrobno o nadzorstvenem na» Črtu, ki ga je izdelala v teku zadnjih dveh let komisija Združenih narodov za atomsko energijo. Ta komisija, ki jo sestavljajo za» stopniki 17 držav, je imela več kot 200 sej. Vse države, razen Sovjetske zveze, Poljske in Bele Rusije, so sprejele načrt, ki pred» videva ustanovitev mednarodne oblasti za atomsko energijo, ki naj bi urejevala in nadzorovala delavnost na področju atom» skega razvoja.
Na ta načrt pa niso pristale Sovjetska zveza in njeni pristašinji, ker krši po njiho» vem mnenju neodvisnost posameznih držav. Zavzemale so se pa za neko vrsto nadzor» stva, ki bi pustilo sam razvoj atomske de» javnosti v rokah posameznih držav.
Zadnje poročilo komisije za atomsko energijo bodo predali glavni skupščini brez priporočila Varnostnega sveta in to zaradi sovjetskega veta.
TRUMANOVO POROČILO O AMERIŠKI POMOČI PO PRENEHANJU DELOVANJA USTANOVE UNREA
V	Washingtonu so objavili Trumanovo poročilo o pomoči, ki so jo nudile Združe» ne države tujim državam na osnovi zakona* katerega je odobril ameriški kongres v ma» ju leta 1947, ko je prenehala delovati usta» nova UNRRA.
Ta pomoč je znašala 350 milijonov do» larjev. Od te vsote so dobile: Italija 117,041.565; Avstrija 86,535.424; Kitajska 45,162.216; Grčija 37,846.655 in Trst 12,574.988 dolarjev. Ostanek je bil dode» Ijen Mednarodnemu fondu za pomoč otro» kom, fondu za dobrovoljno prevozno po» moč in občemu prehrambenemu odboru.
V	juniju je bilo objavljeno posebno po» ročilo o uporabi 522 milijonov dolarjev, ki jih je odobril v preteklem decembru ameri» ški kongres za začasno pomoč Avstriji, Franciji im Italiji. Ta znesek je bil izčrpan do prvega aprila tega leta, ko je pričela de» lovati pomoč za evropsko obnovo na osnovi Marshallovega načrta.
OBSEG ZRAČNIH DOBAV BERLINU
Ameriško letalstvo je v prvih 62 dneh blokade Berlina, to je do 26. avgusta, pre» peljeio v prestolnico skupno 100.391 ton živil,” premoga in drugih najpotrebnejših stvari. Za izvršitev tega dela so morala le» tala izvršiti 15.587 poletov. Dobave so do» segle višek 24. avgusta, ko so letala s 394 poleti pripeljala v mesto 3028 ton blaga. Na letališču ”Tempelhof pri Berlinu prista» ne ameriško letalo vsake tri minute in 39 sekund.
ČEŠKOSLOVAŠKI MINISTRSKI PODPREDSEDNIK ZENKL BO DELAL ZA OSVOBODITEV SVOJE DRŽAVE
Peter Ženki, bivši ministrski podpred» sednik Češkoslovaške, je izjavil londonskim časnikarjem, da je bilo zadnjih 6 mesecev, ki jih je preživel v domovini, zsnj in za n]e= govo ženo življenje mnogo slabše kakor pa je bilo 6 let ujetništva v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu.
Bivši praški župan Ženki je prišel v Lon» don skupno z ženo 29. avgusta z ameriške» ga zasedbenega področja Nemčije.
Ženki je bil član nacionalsocialistične stranke in se je umaknil iz javnega življe» nja, ko so komunisti prevzeli vlado. Izjavil je, da bo čez dva tedna odpotoval v Združe» ne države, kjer bo delal za osvoboditev svo» je domovine.
ČEŠKOSLOVAŠKI TRGOVINSKI ATAŠE V LONDONU PODAL OSTAVKO
Ladislav Kratky, trgovinski ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Londonu od decembra 1946 dalje, je sporočil 3. septem» bra, da je podal ostavko in se noče več vrniti na Češkoslovaško.
Rekel je: »Hočem ostati v Angliji, kjer vlada resnična demokracija v življenju in zaprosil bom angleško vlado za dovoljenje, da ostanem tukaj.«
Češkoslovaško poslaništvo v Londonu pa s svoje strani trdi, da so poslali Kratkyja s poročilom v Prago, toda on je to odklo» nil in zato ga. smatrajo od tega časa dalje kot odstavljenega.
»DRŽAVLJAN TOKAJEV« BO IMEL TISKOVNO KONFERENCO
Britansko notranje ministrstvo bo prire» dilo tiskovno konferenco za »državljana Tokajeva«, ki je pobegnil iz Sovjetske cene Nemčije v Veliko Britanijo..
V Londonu so uradno javili, da je prišel v Veliko Britanijo po svoji lastni želji.
Dopisnik ameriškega lista »New York Times« piše, da je podal Tokajev izjavo, ki obsega 4000 besed. V tej izjavi pojasnjuje vzroke zakaj je zapustil Sovjetsko zvezo in prekinil vezi s sovjetskim režimom. To svo» jo izjavo je podpisal z »državljan Tokajev«! Menijo pa, da to ni njegovo pravo ime.
Ker se boji represalij s strani sovjetov, živi Tokajev še v tajnosti. Trdi, da je za» vzemal med sovjetskimi strokovnjaki za bombe na reakcijski pogon važno mesto in da je bil osebni svetovalec Stalina v vpra» šanjih aerodinamike.
ZEMLJA BREZ GOSPODARJA
Na turško»bolgarski meji bodo ustanovi» le bolgarske oblasti nekako »ozemlje brez gospodarja«. To bo široko kakih 8 km in ga ne bo smel nihče prestopiti razen pose» bnih straž, ki bodo tam ves čas. Vse vasi, ki se nahajajo v tem ozemlju so uničili, prebi» valee teh vasi pa so preselili v druge kraje.
Vsakdo, ki ga bodo zalotili v tem ozemlju brez posebnega dovoljenja, bo takoj ustreljen, ker ga bodo smatrali za begunca.
Ta ukrep so podvzeli, da preprečijo beg Bolgarov v Turčijo.
PAPEŽ PIJ XII. IN KNEZOŠKOF IZ CINCINNATIJA HOLANDSKIM KATOLIŠKIM ŠTUDENTOM
Knezoskof iz Cincinnatija, John T. McNi» cholas je poslal posebno poslanico v Roter» dam, kjer je sedaj trinajsta misijonska kon» ferenca katoliških študentov. Nadpastir omenja v svojem pismu, kako nujno je tre» ba povečati število prostovoljnih misijonar» jev, da bodo lahko katoliški misijoni po svetu uspešno delovali.
Nadškofovo poslanico je poslušalo 3600 delegatov, ki so zastopali več milijonov štu» dentov, nato pa so ga ponovno izvolili za predsednika tega misijonskega gibanja.
Nadpastir pravi v svojem pismu, da v tem kritičnem času ne sme nobeden k at o» liski študent ostati nevtralen, kajti sedaj je čas, ko se sile dobrega bojujejo s silami teme po vsem svetu. Knezoskof nadalje iz» raža željo, da naj bi se pomnožili prosto» voljni misijonski poklici ter dodaja, da bo Amerika skušala na vsak način pospeševati misijonske poklice ter bo poslala duhovni« ke, redovnike in redovnice ter zdravnike na misijonske postaje, ki so raztresene P° vsem svetu.
Papež Pij XII. pa je v posebni poslanici konferenci in njenim članom podelil svoj apostolski blagoslov ter jih pozval, da naj neutrudno pomagajo Cerkvi.
''M'
A. A. Zdanov
Iz političnega življenja Sovjetske zveze je odšel eden najpomembnejših mož, o ka= terem so z gotovostjo trdili, da bo Stalinov naslednik.
A. A. Ždanov je bil iz človečanskega sta* lišča strašen človek, ker zanj niso obsta= jali pojmi, kakor jih poznamo mi: žalost, obzir do slabejšega, samokritika in p odo* bno. On je živel samo za svojo idejo, za svoj komunizem ih v tem pogledu je bil velik borec. Ko mu je bilo komaj 16 let, je postal komunist in to komunist najčistejše smeri. Kompromisov, popuščanja ali podobnih stvari ni poznal. Zanj je bila samo ena za* poved: komunizem ali nič. Za to se je boril in morda celo umrl.
Zanj ni bilo ničesar drugega kakor komunizem. Kadar je bilo potrebno, je rad popustil in tako je pomagal, da se je Žaklju* čila sovjetskomemška pogodba leta 1939. Ko pa so Nemci grozili obkoljenemu Lenin* gradu, je prevzel njegovo obrambo in ves svet ve, kako je v tem uspel. Zapad je so* vražil, ker je vedel, kako je komunizmu za* padna kultura nevarna- Zato se je proti Za* padu tudi boril. Če bi se kdo njegovih prija» telvv oddaljil od »prave linije«, bi ne po* mišljal niti trenutek, da ga je treba imi* čiti.
Človeška čustva, solze in kri zanj ni* so imele nobene vrednosti. Bil je fanatik v popolnem pomenu te besede. Tak človek je stranki koristen, kadar je stranka v pod* talnem gibanju. Toda tek človek je zelo ne* varen in strašen, kadar stoji na čelu ogromne države, ki šteje čez 200 milijonov prebivalcev. Čeprav pravi stari latinski pregovor: De mortuis nil nisi bene CO mr* tvih govori le dobro!), je skoraj čisto go* tovo, da so se mnogi oddahnili, ko so zve* deli, da ga ni več med živimi.
V/
Zdanovi nasledniki
Z odhodom Ždanova s nclitične pozornice v SSSR se odpirajo možnosti za štiri naj* močnejše politične, ljudi, ki ima.io sedaj v Sovjetski zvezi največ voliva. Ti so:
1.	Lavrentij Pavlovič Beria, načelnik mi* nistrstva državne varnosti, te strašne or* ganizaciie, o kateri v Sovjetski zvezi govo* rijo s ponižnim glasom. On je močan člo* vek. s tenkimi, stisnjenimi ustnicami. Tudi on je. doma iz georgijske republike kakor Stelin.
2.	Nikolaj Aleksandrovič Bulganin, mož inteligentnega in prijetnega obraza. On je pri sovjetski vojski zelo priljubljen.
3.	Georgij Malenkov, še mlad človek, 44 let, mož prikupljivega vedenja. On je eden maloštevilnih prijateljev strašnega Berija. Malenkov je, kakor je bil pokojni Ždanov, eden od najmočnejših delavcev v Kominformu in opravlja sedaj funkcijo se* kretarja Kompartije SSSR. Pričakujejo, da bo on prevzel vodilno mesto Kominfor* ma.
4.	Zunanji minister SSSR Viačeslav Mi* hajlovič Molotov, ki sedaj vedno stoji na mednarodni politični pozornici in je zato najbolj znism v Evropi in Ameriki. Toda to dejstvo še ne pomeni, da ima največ izgle* dov za nasledstvo.
*
Londonski list »Times« piše ob smrti Andreja Aleksandroviča Ždanova:
Po svojem položaju, ki ga je zavzemal Ždanov v sovjetski hierarhiji — piše »Ti* mes« — je bil ta mož eden najvplivnejših ljudi v Sovjetski zvezi. Spadal je v najožji krog tekmecev za Stalinovega naslednika. Moskva pravi, da pomeni njegova smrt naj* večjo izgubo za komunistično stranko in za vse sovjetsko ljudstvo. Do zadnjih let je Ždanov stal vedno v ozadju, toda ob smrti sta ga komunistična! stranka in vlada ozna* čili »kot odličnega voditelja naše stranke in sovjetske države«. Ždanov je imel zelo vpliven položaj v sovjetski komunistični stranki. Kot vodilni član politbiroja je Žda* nov dejansko vodil tudi sovjetsko vlado. Da bi se mogel globlje posvetiti političnim vprašanjem in marksistični ideologiji pod vodstvom samega Stalina, ki ga je za to delo posebej pooblastil, so ga oprostili dela v državni upravi.
Med vojno in neposredno po vojni, — na* daljuje »Times« — so nekateri opazovalci verjeli, dia bo Sovjetska zveza do temeljev spremenila svojo državno strukturo. V re* snici pa ni prišlo do nikake temeljne spre* membe. Povečali so le število ministrov, ki jih je zdaj okoli 60, toda s tem se je pove* 'čala moč politbiroja, ki dejansko o vsem odloča. V politbiroju sedijo ljudje Sfhlino* Vega zaupanja, kot n. pr. Molotov, Malen* kov, Boria, Andrejev, Mikojan, Kaganovič in drugi. V tem biroju sklepajo o vsej so* vjetski politiki, domači in zunanji. Ti sklepi gredo potem pred osrednji izvršni odbor stranke, da jih odobri. Po odobri+T stran* kinega osrednjega izvršnega odbo • posta* rte jo dokončni in obvezni. Sovjete1 a komu*
nistična stranka je podobna velikemu omre* žju ali živčnemu ustroju, katerega mozga* ni so člani politbiroja. Tako velik ugled je pridobil politbiroju Ždanov, ki se je zlasti posvetil čuječnosti in disciplini v stranki. Ždanov je poskrbel, da so strankino ideclo* gijo očistili raznovrstnih stranpotov in po* puščanj, ki so bili posledica; vojne, in jo spravili nazaj na strogo marksistično linijo. Ždanov, ki je bil oproščen vsega dela v dr* žavni upravi, je bil tudi določen za vodite* Ija Kominforma.
Sovjetski politiki, med katere spada tudi Molotov, skušajo širiti svoj vpliv v svetu z vsemi sredstvi razen z vojno. Včasih tudi iščejo stike z drugimi državami ter sklepa* jo z njimi pogodbe, seveda; pod pogoji, ki jih oni hočejo. Ždanov pa je zagovarjal drugačno politiko. Hotel je, naj vodi Sovjet* ska zveza z vsemi državami svojega bloka čim bolj izolacionistično politiko. Takšno politiko je Ždanov že jasno vodil v Komin* formu, kjer je proglasil za krivoversko, na* ziranje, da lahko vsaka država po svoji la* stni poti doseže socializem. Ždanov je za* hteval za vse komunistične države in stran* ke popolnoma enoten okvir. Ker je po Žda* novi smrti ostal v Kominformu njegov so* ustanovitelj Malenkov, se politika Komin* forma verjetno ne bo spremenila. Prav go* tovo pa se ne bo spremenila sovjetska po* litika kot celota.
Pouk in
V Moskvi se je vršilo zborovanje pred* sedstva sovjetske akademije znanosti, ki je prispevalo značilen komentar o hinavstvu komunističnih pretvez, s katerimi skušajo vzdrževati intelektualno svobodo. Zborova* nje je bilo sklicano, da bi razpravljali o zaključkih zasedanja Leninove vsezvezne akademije poljedelskih znanosti, po kate* rem se je pričela nova čistka med zmm» stveniki, ki nočejo suženjsko sprejeti »Mi* čurinove znanosti« — teorije o dednosti, ki jo sedaj hoče uveljaviti komunistična par* tij.a, toda. nima pripadnikov v znanstvenem svetu izven Rusije.
Predsednik, akademik Vavilov, je otvoril to zborovanje ter dejal, da je v biologiji, kakor tudi v vsaki drugi vrsti znanosti tre» ba odstraniti podrejenost tujim stvarem. Zborovanje se je končalo z hujskanjem pro* ti sovjetskemu akademiku Orbeliju, o ka* terem pravi uradno poročilo:
Zborovalci so pričakovali, da bo podal v svojem govoru o delovanju oddelka za bio* loško znanost globoko znanstveno analizo o položaju v oddelku, kateremu načeluje, ter da bo' odkril vzroke resnih pogrešk, ki so se dogajale. Orbelijevo poročilo pa ni bilo v skladu z upravičenim pričakovanjem na tem zborovanju. Z ozirom na oster ide* ološki boj med pripadniki Mičurina ter Weismanna opisuje Orbeli v svojem poro* Čilu »razlike v mnenju, ki vselej lahko nastopijo« kot nekakšen »spor nazorov v čisto bioloških vprašanjih«. On smatra za
svoboda
potrebno, da upoštevajo tuje nazore in da nikdo ne zapira vrat pred ljudmi, čijih znanstveni nazori se razlikujejo od njego* vih osebnih.
Poročilo nato pripominja:
V resnici vodi ta apoliticizem (nepolitič* nost) in objektivizem ne samo do podvrže* nosti nazorom, ki so nazadnjaški in sovjet« skemu narodu tuji, temveč tudi k stremlje* nju proti weismanizmu na strani Orbelija samega. Zato so si v biološki panogi aka* demije Weismann=Morganisti zgradili sami majhno gnezdo.
Sledilo je grajanje na pr am. Orbeliju s strani vseh govornikov. Tako je akademik Oparin dejal:
»Mičurinova usmerjenost v biologiji, us* merjenost, ki sloni na dialektičnem mate* rializmu, je edino prava in razen nje ni pro* štora za nobeden nadaljnji progresivni po* kret kakršnekoli druge panoge biološke vede.«
Minister za vzgojo je dejal:
»Nobene nesreče ni, da so si Morganisti zgradili prav tako gnezdo v Ameriki, ki je danes središče vsega, kar je nazadnjaško v slovstvu, znanosti in politiki.«
In tako dalje. Ob koncu je Orbeli poizku* šal napraviti mir ter priznal, da ni bil do* bro seznanjen z Mičurinovim delov-njem. Vavilov je ob zaključku zasedanja trdovrat* no govoril, da »rusko znanost loči prepad od buržujske znanosti«.
Zaključek zasedanja je bil takšen, da je bil Orbeli odstavljen s svojega mesta; prav tako je bilo odpuščenih nekaj izbornih učiteljev na moskovski univerzi in po dni* gih znanstvenih zavodih ter so jih nadome» stili z Mičurinovci; »reorganizirali« so tudi pouk o dednosti; pripravili so nove biolo* ške učne knjige, a psihološke učne knjige so »revidirali«.
To je bila zadnja faza (razvojna doba) v porastu Lysenkovega gospodstva» Lysenko ni niksk profesionist v znanosti; postavil ga je Stalin in komunistična partija. Prejš» nje čistke, ki jih je on povzročil, so prine* sle prizadetim ječo ali smrt. Kakšne bodo posledice zadnjega, spora?
(»Manchester Guardian«)
Vedeževalka trdi, da to potrebuje za moč v boju proti zlim duhovom.
Družina se je tej zahtevi uprla in obra* zložila pri sodišču podrobnosti tega zdrav* Ijenja, ki naj bi »rešilo« živino. Tako bi nihče ne smel zapustiti hiše po sončnem za» tonu, piti bi morali neko »božansko pijačo« in hoditi okoli hiše z oljčnimi vejicami v rokah, da bi pregnali prokletstvo, ki leži nad hišo.
Sedaj se bo videlo, če bo ta vedeževalka dovolj močna, da se bo borila, namesto z zlimi duhovi, s pariškimi sodniki. (Reuter)
Trumanova poslanica ob priliki dneva dela
Predsednik Truman je izdal izjavo ob pri* liki vsakoletne proslave dneva dela v Zdru» Ženih državah, s katero je poudaril važno vlogo, ki so jo igrali ameriški delavci pri omogočenju in podpiranju »naših dvostran* karskih naporov, da dosežemo mir s podpi» ranjem drugih držav v njihovem naporu pri industrijski obnovi.«
Predsednikova izjava je veljala za 66. le« tno proslavo dneva dela, ki je padla letos na dan 6. septembra. Dan spoštujejo kot zakoniti praznik po vsej državi v počasti» tev delavcev.
Podajamo vam nekaj najvažnejših od» stavkov iz predsednikove poslanice: »Če« trti dan dela po vojni nam nudi priliko, da izkažemo spoštovanje uspehom ameriškega dela v ogromni nalogi spreminjanja našega gospodarstva na mirnodobsko osnovo. Zna» nje in energija ameriških delavcev sta igra« la najvažnejšo vlogo v tem vsenarodnem naporu, ki se je pokazal v današnjih re» kordih v zaposlitvah, proizvodnji, donosu in dobičkih.
Svobodno kolektivno pogajanje in naše gospodarstvo svobodne pobude sta pokaza» la v teh težavnih letih svojo moč ter je proizvodnja ameriških delavcev pomagala napraviti našo državo za temelj v mednaro» dnih naporih, da se doseže svetovna obno» va in blagostanje ter trajni mir.
Naš cilj zdaj je nadaljnje povečavanje naše proizvodnje in naše življenjske rami.
Naš ameriški-način življenja je najboljši način življenja na svetu. Toda mi ga lahko in mi ga moramo izboljšati.
Boljša zakonodaja o delovnih odnošajih je brezpogojna potreba v programu za po* večanje naše gospodarske moči in za iz* boljšanje naše narodne življenske ravni.
Delo je bilo v sprednji fronti, ko je bila naša demokracija izzvana na bojnih polja* nah in v tovarnah. Mi vsi pa vemo, da bo delo ravno tako v sprednji fronti, ko stoji» jo pred ravno to demokracijo današnji mirnodobski problemi.«
Sovj etskojugoslovanski spor
W. N. Ewer
Spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ali kakor ga za zdaj še imenujejo uradno, spor med Kominformom in voditelji jugo» slovanske komunistične stranke, zavzema vedno hitreje nove oblike. Poizkušeni beg generala Jovanoviča, odstranitev vodite» Ijev črnogorske in macedonske vlade, čistke v partiji in v vojski, vse to daje jasen vpo* gled v notranji položaj države. Poziv Ko* minforma v juniju, naj bi »še zdravi ko* munisti« prisilili Tita in njegove tovariše, da se vrnejo na pravo pot, ali pa da naj bi jih zamenjali, če bi se prvo izkazalo za ne* izvedljivo, ni bil brezuspešen korak. Na vsak način raste upor proti Titu tako v par* tiji kakor v vrstah vojske in med delavci. Z nekega stališča je ta poizkus na vsak na* čin bil kronan z uspehom. Zdiš j je neizogi* bna zmešnjava med ljudmi, katere so leta in leta učili spoštovati Tita in Stalina z enako častjo in za katere sta bila oba ne» zmotljiva ter vzvišena iznad vsakega suma. Zdaj pa mora jugoslovanski narod izbirati: ali Stalin ali Tito.
Znano je, kako so v komunističnih vrstah v vseh njihovih različkih in vseh njihovih sektah postavljeni ljudje pred veliko izbiro, da se morajo odločiti za enega ali drugega izmed svojih voditeljev.
Kominform podpihuje k uporu ter upo* rablja pri tem vso revolucionarno tehniko, s katero razpolaga. Obratno pa se poslužu* je Tito vse tehnike, ki se jo je naučil od sa» me sovjetske države in od same sovjetske komunistične stranke, đ? bi zatrl vsak upor in da bi uničil kakršno koli opozicijo. Tito ne dela nič drugega, kakor da se poslužuje proti Stalinu istih totalitarističnih in brez» srčnih sredstev, ki jih je iznašel sam Stalin.
Če bi borba imela čisto notranji značaj, hi o zmagi Tita bilo težko dvomiti. Toda temu ni tako, ker v resnici ne gre za ose« bno avtoriteto Tita v Jugoslaviji, temveč za osebno avtoriteto Stalina in vseh držav so* vjetskega vplivnega območja.
Kdor ni bil v direktnem stiku s sovjet* skim režimom, ne more razumeti dodobra njegovega značaja. Stalin ni goli diktator; njegovi podložniki gledajo nanj z mešanimi občutki spoštovanja in strahu; do njega skoraj ni mogoče priti; je »nezmotljiv« ne le v politiki, temveč tudi v umetniških, znanstvenih in literarnih vorašanjih; škrat« ka, Stalin ima vse lastnosti rimskega cezar* ja, razen, in še to samo uradno, božanstve* nosti.
Povprečni zahodnjak lahko vse to razu» me le stežka, kiiub temu pa je vse to va* žen činitelj v sedanjem položaju. Ravno za* radi tega zahtevajo Sovjeti od vseh vlad in od vseh komunističnih strank svojih Sate* litskih držav ne le politične pokorščine do Moskve, temveč tudi osebno vdanost Sta* linu kot njihovemu dejanskemu »pogla* verju«.
Sklep, ki so ga sprejele razne satelitske komunistične stranke, da se oddaljijo od jugoslovanskih »krivovercev«, je zelo zgovoren. Vse te stranke izjavljajo, da sprejmejo brez razpravljanja vodstvo sovjetske komunistične stranke ter da bodo sledile vedno »nasvetom velikega mojstra in poglavarja delavnega razreda sveta, velikega Josipa Stalma.«
To je zdaj ta »prisega svobode«, ki jo zahteva Moskva od vseh vladajočih skupin držav svojega političnega vpliva. V resnici gre za bistveno značilnost sistema, ki je bil ustvarjen v vzhodni Evropi. Pred nami ni normalni sistem zavezništev med neodvi* snimi in suverenimi državami, temveč si* stem, v katerem mora vsakdo, ki ima le ka» kršno koli oblast, izkazovati popolno in brezpogojno osebno vdanost »poglavarju« in brez razpravljanja ubogati njegov »pa* metni nasvet«.
Maršal Tito pa se je predrznil upreti ra* vno temu sistemu. Zdaj je dodobra doka* zano, da se spor med Jugoslavijo in Komin* formom že iz vsega početka ni sukal okrog »prave linije«, katero je treba uporabiti v tem ali onem vprašanju. V resnici je šlo za veliko nasprotje v vprašanju sovjetskega vmešavanja v notranje zadeve, zlasti še v vojaške zadeve Jugoslavije, šlo je za Tito* vo odklonitev, da bi se pokoril »pametne* mu nasvetu« velikega Stalina.
Ker ima vprašanje ravno ta značaj, se nam zdi nemogoče, da bi o njem lahko raz* pravljali in odločili 'edino le v Jugoslaviji. Za Sovjetsko zvezo Tito ni le krivoverec, on je tudi uporniški vazal, ki deluje v eni naj» važnejših obmejnih pokrajin sovjetskega imperija. Točni položaj Tita lahko dojame* mo edino s temi merili. Res je, če je na sve* tu kakšna stvar, ki jo kakšen imperij ne more trpeti, potem je ta stvar upor enega izmed vazalov. Položaj je tak, da zahteva spretnost in zvitost in da ne dovoljuje kom* promisov.
Borba se je že pričela, izvajajo se že go* spodarske sankcije. Kar se tiče petroleja je prekinitev dobav iz Romunije in Albani» je šele pričetek. Jugoslavijo so že zdaj opo* zorili, da ne sme pričakovati nobene gospo* darske podpore od vzhoda. Z drugimi bese* dami, poskušali bodo upropastiti njeno ne* ustaljeno gospodarstvo. Poleg tega bodo podpihovali odkriti upor proti Titu; ko pa bo enkrat ta odpor izbruhnil, ga bodo učin* kovito podprli.
Vest, da se sovjetske čete zbirajo v Ro* muniji in Madžarskem, ni verjetna. Kre* melj, ki je vedno optimistično naklonjen k podcenjevanju svojih nasprotnikov, ne me* ni, d5 bi bila voiaška akcija nuina- Kremelj je prepričan, da bo lahko dosegel svoj smoter enostavno z gospodarskim pritis* kom in z notranjo revolucijo.
Takšna ocenitev se bo lahko izkazala za točno ali zmotno. Vendar pa je brez dvo* ma odločna volja Moskve, da zatre Titov upor in da si zagotovi sovjetsko nadzor* stvo ter osebno avtoriteto Stalina nad vsem »sovjetskim imperijem«.
NA SVETU JE VSE MOGOČE
V Parizu se bo vršila te dni zanimiva razprava. Družina nekega kmeta ;z Fran* cije obtožuje neko vedeževalko, katero je ta- družina zaprosila za sredstvo proti bole* zni živine, češ, da je zahtevala preveliko plačilo. Vedeževalka je svetovala tej družini dolgo zdravljenje in zahtevala za to: 4 gnjati, 12 jajc, 6 kg klobas. 3 steklenice olja, 2 kg sladkorja, 2 kg kave in 5 kg ma* sti, kar je vredno skupaj 300.000 frankov.
^ave; Fiank:

»Tepec!« si je mislil doktor Otmar Hift »da že večkrat nisem izrabil lepe prilike in sedel v operi na sedež gledališkega zdrav» nika. On je strašno vesel, če more dobiti na» mestnika in ima sam prost večer. Jaz pa naravnost uživam. Bog vedi, koliko časa že nisem bil v operi in kolikokrat sem si je zaželel — pa je skoro nemogoče na po» šten način postati lastnik operne vstopnice, ker je znano, da navaden zdravnik* pri svo» jih skromnih razmerah pač ne more zrna» gati takih vsot in drugič ... bi se pripetilo, če bi vstopnico plačal, da me sredi drugega dejanja morda pokličejo k pacientu ne» kam v mesto. Ko sem bii še študent, takrat je bila druga. Večer za večerom sem bil v operi. Seveda na četrti galeriji, stojišče. Pred menoj je vedno stala majhna blondin» ka, ki je bila hvala Bogu tako majhna, da sem komodno gledal in vse videl preko nje» ne glave. Bog ji daj zdravje, njej in nje» nim kratkim telesnim okolnostim!«
»Čisto zabavna predstava«, je mrmral doktor, ko je Offenbachova glasba šumela okrog njegovih ušes. Glasba, ki je taka, da bi mogla priklicati duhove. Prisluškoval je brnenju čudovito uglašenih zvončkov, ki so nekako ves zrak prepajali s svojimi srebrnimi glaski in mislil je, da jih čuje samo on.
»Zakaj neki ima ta opera zgolj troje de» janj in ne petih, šestih ali sedmih? Čemu so bili neki libretisti tako skromni in niso globlje proniknili v' Hoffmannovo pravljic» no zakladnico? Zakaj so izpustili krasnega arhivarja Lindhorsta, zakaj niso omenili njegovega zlatega piskrčka, njegovih lju» beznivih hčerk in sladke kačice. Kje je Za* hes in kje mojster Martin ?«
Antonija je pela svojo čarobno pesem.
Tedaj je začutil doktor Hift, da se ga je nekdo prav narahlo dotaknil za rame.
Huda slutnja ga je obšla. Bil je ves po» topljen v glasijo, kakor da bi plaval v njej. In je sklenil, da se ne bo ganil. Pa ga je koj nato še bolj dregnilo.
Torej ne pomaga nič. In se je obrnil na» zaj.
Ugledal je biljeterja, ki je stal za njim v, rjavi, z zlatom obrobljeni suknji. Ta je mignil zdravniku, naj vstane in je po prstih odšel preti vratom.
Doktor Hift je začutil vbodljaj pri srcu. Zelo rad bi bil ostal pri predstavi. Godba je plavala za njim. Pri tem pa so škripali čevlji, morda njegovi, morda biljeterjevi. Zdravnik je na tihem zaklel in se je sramo» val jeznih obrazov, ki so se ozrli za njim, ki jih je pri poslušanju zmotil.
Končno je prišel do izhoda in je pregri» njalo spustil za seboj. Vzdihnil je in se je skušal potolažiti s tem, da je bil vsaj ne» kaj časa zastonj v gledališču. Sicer bi bil pa najrajši doktorja Mirakla* poslal k pa» cientu, ki ga je tako na lepem oropal tega užitka.
Končno pa si je mislil, da gre morda sa= mo za kakega posetnika gledališča, ki mu je oriši o nekoliko slabo in da se mu bo mo» go” > čimprej vrniti k predstavi.
Ko pa je zagledal bledo biljeterjevo lice, ki je bilo kakor izsesano in ko je odprl brezzoba usta, se .je doktor ustrašil.
Strašno, si je dejal, mož spada sam v bolnico.
»Lukova ulica šestnajst,« je dejal bilje» ter s praznim, čudno mrtvim glasom.
»Telefonirali so od tam,« je dodal hri» p avb.
»Hvala,« je zamrmral zdravnik.
In je bilo konec lepih Sanj. Torej ne gre za posetnika gledališča. Treba je v mesto.
»Lukova ulica... Kje bi neki bila?«
»V šestem okraju.«
»Grozno! Tako daleč! Kdo pa je tam bo» .lan?«
. »Svetnik Somus.«
Doktor si je nekaj nakracal v beležnico.
Za njim je valovala komaj slišna godba opere. Strašno. Če bi mu bil pred leti, ko je bil še študent, kdo rekel, naj opero pred koncem zapusti, hej! še cesarja bi ne bil ubogal!
Pa ti pride nekak svetnik!
Doktor je postal žalosten.
Dal je biljeterju nekaj napitnine in je stekel po stopnicah navzdol.
Zunaj je snežilo. Cestna železnica je bila prenapolnjena. Doktor je z eno roko tiščal torbico z instrumenti k sebi, z drugo se je pa držal mrzle kovinske ograje. Ko je bil že blizu cilja, je skočil z voza, krenil v stransko ulico in kmalu dospel v Lukovo ulico, kjer je končno našel številko šest» najst.
Poslopje je bilo med modernimi hišami starinsko, črno, večnadstropno in doktor se je čudoma začudil, ko je ugled?! v prit» ličju nekako trgovino, ki je bila navzlic pozni uri še odprta. Temo so rezali v ulici samo rumeni žarki, ki so padali skozi okna te trgovine.
* Mirakel — nekak čudežen zdravnik.
Pač delavni ljudje, si je mislil. Pa so se vrata odprla in človek, napravljen kakor Žid, je doktorja vabil notri.
»Nimam časa,« se je branil zdravnik.
»Oglejte si vendar mojo robo, gospod! Vsaj za hipec stopite notri!«
»Kaj pa prodajate?«
»Nagrobne križe.«
Sredi lokala je visela od stropa petro» lejska svetiljka in obsvetljevala množico starinskih, zarjavelih nagrobnih križev. Ne» kateri so bili vtaknjeni v napol razpadle kamenite kocke, drugi so bili skrivljeni, ne» kisterih se je še prst držala.
Doktor se je, hitro odločen, obrnil na peti, zapustil trgovino in stopil v temno vežo. Potem se je vzpenjal po ozkem, ob» rabljenem in vegastem stopnišču in je pri vsakih vratih prižgal žveplenko ter iskal napisnih tablic. Končno, v tretjem nadstrop» ju, ko je skoro padel in bi se bil kmalu ubil, je našel majhen emajlast. ščitek na vrsitih in razbral z njega ime pisarniškega svetnika Somusa.
Potegnil je za zvonec in vrata so se odprla.
»Doktor Hift,« je dejal.
Pred njim je stal majhen mož v čud o vi« tem kostumu. Imel je ozke sive jahalne hlače, nekak starinski frak, okrog vratu pa široko črno šerpo. Njegova glava je bila gladka in povsem gola, brk in Orade ni imel, na nosu mu je sedel ščipalnik z okrog» limi stekli.
Mož se je priklonil, si zdravnika natanč» no ogledal in za njim skrbno zaprl vrata.
»Gre namreč za mojo hčer Angeliko,« je rekel s tenkim glaskom.
»Nocoj se ima revica zaročiti, moja edin» ka, pa jo. že nekaj dni mrzlica trese in tudi razne prikazni ima.«
»Ali bi mogel videti mlado damo?« je vprašal doktor.
»Samo trenutek,« je dejal oče. Ravnokar je zapustila posteljo.«
»To pa nikakor ni bilo prav!«
»Vstala je zato, da ne bi motila prazno» vanja. Zbralo se nas je namreč nekaj dob» rih prijateljev, izbran krog ...«
»Tega bi ne bili smeli dopustiti...«
»Upajmo, da dekletu to ni škodilo!«
»Na vsak način je treba, da si pacientko takoj ogledam.«	„
Pisarniški svetnik je odprl neka vrata.
Sredi sobe je stala ovalna, belo pogmje» na miza.
Množica sveč v visokih in tenkih svečni» kih je razprejala milo svetlobo po sohi. Okrog mize so sedeli gostje, katerih pogle» di so bili radovedno uprti v prišleca.
Doktor Hift kar očem ni mogel verjeti.
Bilo mu je, kakor da je prišel v panopti» Ijum ali pa v kabinet voščenih figur. Sa= me kakor stolpi visoke frizure, obleke sta= rodavnih mod, obrazi,, kakor da so se zbu» dili iz davno prešlih časov. Dišalo je po la» vendlu, topečem se vosku in pa razpadanju.
»Dovolite, da vam predstavim...« se je oglasil pisarniški svetnik poleg njega. »Pie» meniti gospod Angermayer, baronica ple» menita West, ravnatelj Weinhirzel... moja hči Angelika...«
»Ta dama je vaša hčerka?« je vprašal doktor, ugledavši žensko osebo ob sredi mize, napravljeno v rokokojsko krinolino z modrimi rožami in rumenimi trakovi.
»Da,« je dejal oče. »Gospod poleg nje je ženin, gospod Karol Marija Wiesenber» gpr...«
Doktor Hift pa je že pristopil h gospo» dični Angeliki Somusovi in se ji je zastr» mel v obraz. Iz svečnika je vzel svečo in po» svetil ženski v obličje. Že oddaleč je nam» reč opazil na njenem obrazu rdeče, črnkaste pege in nabrekle trepalnice. Azijska kuga!
»Za božjo sveto voljo ...« je vzkliknil zdravnik.
»Morda bi se radi preiskave podali v so» sednjo sobo,« je vljudno dejal pisarniški svetnik.
»Preiskava je že kcnčamsi,« je dejal zdravnik ostro, skoro razdraženo. »Dovolj sem videl, da morem reči, da ste ne samo pacientka nego vsi navzoči v grozni nevar» nosti za življenje!«
»To bo najbrž šala, gospod doktor,« je dejal svetnik, neverjetno se smehljajoč.
»Rotim vais, verjemite mi krvavo!« je vpil doktor.
»Vaša hči mora takoj iz hiše!«
»Oho,« je dejal gospod Karol Marija Wiesenberger.
»Še na misel mi ne pride,« je izjavilo dekle in položilo roko okrog ženinovega vratu.
»Zakaj pa vendar?« je vprašal svetnik.
»Ker ima nevarno, nalezljivo bolezen ...«
»Ta je dobra,« se je zasmejal ravnatelj,
.»Jaz se ničesar ne bojim,« je dejal že» nin in poljubil nevesto na nabrekle ustnice.
»Stojte, nesrečnež,« je vpil zdravnik. »To je smrt!«
»Kaj bi se neki bali,« se je smejal gos» pod plemeniti Angermayer.
»Posvaril sem vas, gospoda,« je vzdiho» val zdravnik. »Sicer pa odklanjam vso od» govornost...«
In je družbi obrnil hrbet.
»Kaj že mislite oditi?« je vprašal gospo» dar. »Ostanite vendar še malo pri nas.«
»Kozarec vina za gospoda doktorja,« je rekla Angelika.
Na. zidu se je sprožila ura z godbo. Več tonov je zraven že manjkalo.
»Koliko sem vam dolžan?« je izpraševal svetnik.
Doktor Hift ni odgovoril. Planil je is so» be kakor nor in tekel po stopnicah navz» dol.
Ulica je bila temna kakor mrtvaška ra» kev. Tudi trgovina z grobnimi križi je bila že zaprta.
Doktorju je bilo žal, da ni bil bolj ener» gißen. Kakor hude sanje se mu je vrtilo v glavi. Zmašil je reki v žepe plašča in začel teči.
Mod potjo je moral parkrat počivati, ker se ga je lotila močna utrujenost. Skušnjave, da bi skočil v kavarno in se okrepil, se je ubranil. Niti minute, niti sekunde ni smel zamuditi.
Pridrvel je h komisarju Joštu Svihalu in mu po vseh uradnih predpisih javil, kar je dognal.
»Ježeš na,« je hitel komisar. »Lepa reč to. Pa sredi noči kaj takšnega!«
»Takoj, na mestu je treba vse potrebno ukreniti:«
»Seveda bomo ukrenili, kajpak. Toda ne» mara je vsaj do jutra še časa za ukrepa» nje ...« «
»Niti minute ne smemo izgubiti.«
Doktor Hift se je obrnil na nižjega urad» nika. Ta v telefonski knjigi ni našel Somu» sa in tudi v adresarju ni bilo njegovega imena.
Doktor Hift je prebil vso noč na poli» ciji. Tako je bil razburjen, da mu niti na misli ni bilo, da bi šel domov. Saj tudi do» ma ne bi mogel zaspati.
Pričakal je jutra in se je podal z bolniš» kim vozom v Lukovo ulico.
Voznik nikakor ni mogel najti številke šestnajst.
Našel je številko štirinajst, poleg nje je bila pa takoj osemnajsta. Šestnajste nikjer v vsej ulici. To je bilo jasno kakor beli dan.
Doktor Hift je imel strašen glavobol, pa je le krotil bolečino in skočil z voza. Stal je in strah ga je bilo.
Voznik je čakal.
Tam je bila številka štirinajst, tam osemnajst. Obe hiši z bedastimi zidci in na» šemarjenimi okni v stilu devetdesetih let. Številka šestnajst je manjkala.
Tudi trgovine z nagrobnimi križi ni bilo nikjer.
Doktor je stopil v hišo številka štirina jst in vprašal vratarja, kjer naj bi bila števil» kia šestnajst.
»Je sploh ni,« je dejal ta. »Gotovo ste se zmotili.«
»Čisto nemogoče! Saj sem bil nocoj Sam tamkaj ?«
»Kje da je gospod bil?« je vprašal vra» tar in vzel pipo iz ust, kakor je Važnost trenutka zahtevala.
»I, v tretjem nadstropju hiše štu nikai šestnajst, Lukova ulica! Pisarniški svetnik Somus...«
»In o tem bi hoteli prepričati mene, ki sem že dvanajst let tu za hišnika?«
»Ponavljam še enkrat...«
»Pa obrnimo, če je tako,« je menil voznik pomirjevalno.
»Temule se sanja, čeprav ima oči od» prte. Nemara je pa pijan,« je rekel hišnik in se izgubil v vežo.
V vozu je dobil doktor Hift močan na» ped mrzlice.
Na lastno željo so ga spravili potem v epidemijsko bolnico, kjer je peti dan nato umrl. Zdravniki so ugotovili najprej fiks» ne ideje, potem pa vnetje možganov. — O, te Hoffmannove pripovedke!
Detektivskemu seržantu 0’Brien»u se je brala jeza na obrazu, ko je zapustil sobo svojega šefa.
»0’Brien,« mu je dejal šef, »Mr. Jefferson iz Chicaga je zopet aviziran. Veste, to je mož, ki se vsak mesec vozi v Evropo ih tam kupuje bisere, kot je ugotovila naša policija. Toda do sedaj se nam še ni po» srečilo zasačiti pri njem dragih kamnov. Temu mora biti enkrat konec. To pot, 0’Brien, ga moramo prijeti. Veste, tu lah» ko uporabljam samo sposobne ljudi... in praksa je bila doslej še vedno najboljši iz» bor...!«
Natančno ob določeni uri je dospela »Nevada«, ladja, s katero se je moral pri» peljati tudi Mr. Jefferson. Ta je v resnici bil med prišleci, ki so na mostičku zapu» stili ladjo.
»O, Mr. Jefferson!« je vzkliknil 0’Brien, ko je svojega starega znanca zopet videl. »Dobro, da sem vas dobil. Kar pojdite z menoj. Veste, samo majhna formalnost.«
Peljal je gospoda Jeffersona v posebno sobo in začel preiskovati njegove stvari. Trdno se je odločil, da ga mora to pot raz» krinkati, pa naj stane, kar hoče! Trkal je na kovčegove stene, svetil v ključavnice, posodo za milo itd. Preiskal je gospoda Jeffersona samega, ga dal razsvetliti z rentgenskimi žarki — in ni nesel nič.
Pot mu je v velikih svetlih kapljah obli» val čelo, toda ni obupal, ampak je začel znova z delom.
Čez pol ure je končno rekel: »Hvala lepa, Mr. Jefferson. Veste, samo majhna for» malnost.«
»Da, da, vem, samo majhna formalnost,« se je smehljal g. Jefferson ter klanjajoč se odšel.
Zazvonil je telefon.
»0’Brien, k šefu!« je sporočil pisar.
»Moj ljubi 0’Brien,« je dejal šef vstopa» jočemu detektivskemu seržantu. »Mr. Jef» ferson iz Chicaga je zopet najavljen, da pride. Saj veste, mož, ki se vsak mesec vozi v Evropo in tam kupuje bisere. To pot ga moramo prijeti. Jaz sam bom zraven...«
Potrkalo je. Nek uradnik je vstopil in prinesel pismo. Šef ga je odprl in bral:
»Z ,Nevado’ zopet prispe Mr. Jefferson iz Chicaga. V Evropi je dobro opravil. — Vam na njem še ni nič padlo v oči? Ima stekleno oko. Za tega se da marsikaj skriti. To vam sporoča prijatelj.«
»Stekleno oko! stekleno oko!« je kričal šef. »To je njegova zvijača! Nezaslišana zvijača! To pot ga dobimo za gotovo!«
Ko je .Nevada’ pristala v pristanišču, sta šef in 0’Brien gospoda Jeffersona takoj aretirala. Komaj so bili sami, je rekel šef: »Kaj bi bilo, Mr. Jefferson, če bi enkrat sneli svoje stekleno oko?«
V
»Ah, veste...?« je dejal Mr. Jefferson, da bi nato malo bolj junaško nadaljeval: »Sevedai, nič raje, nego to!«
Nato je z elegantnim gibom roke izpolnil željo obeh uradnikov.
Čeprav sta se šef in seržant 0’Brien še tako napenjala, nista mogla odkriti nobe» nih diamantov in biserov. Celo oko je bilo samo čisto steklo. Najčistejše steklo celo.
»Hvala lepa,« je dejal šef čez nekoliko časa. »Veste, samo majhna formalnost.«
»Da, da,« se je smejal Mr. Jefferson, »vem, samo majhna formalnost. Toda, no» čete pregledati tudi prtljage?«
»Hvala!« je odvrnil šef. »Mislim, da ni potreba.« Glasilo se je vljudno, toda za nje» govimi besedami je bilo opaziti neko razo» čaranje in nezadovoljstvo.
*
Mr. Jefferson je sedel v svojem klubu.
»Ne,« je dejal in puhnil v zrak velik ob» lak dima., »odložil sem ta poklic. Postaja mi prenevaren.«
»Imel si vendar tako originalno prevaro,« so se čudili njegovi prijatelji.
»Sem jo sam izdal,« je odgovoril Mr. Jefferson.
Prijatelji so stresali z glavami.
»Da,« se je smehljal Mr. Jefferson, »po» licija mi je bila že preveč za: petami. Tedaj sem ji izdal to svojo zvijačo ter na po» slednji vožnji vložil bisere v kovčeg. In ta» ko se mi je ta zadnja vožnja zares spl a5 čala.«
(Iz nemščine priredil M. S.) uuiHimmmimimtinnmmmmmimuiMnmiHinimiMiiiiHMiiamii
Sveti Avguštin je napisal svojo knjigo o sv. Trojici v mestu Ippon ob morski obali.
Nekega dne se je šel sv. Avguštin, utru» jen od premišljevanja o sv. Trojici, odpočit k morskemu bregu. Ko se je sprehajal ob morju, razmišljajoč o tem, kaj je sv. Tro» jica, nikakor ni mogel priti do konca tej skrivnosti.
Naenkrat je opazil ob bregu mladeniča, ki se je zabaval s tem, da je s srebrno sko* delico Zajemal moi*sko vodo in jo vlival v majhno jamico, ki jo je izkopal v pesek.
»Kaj pa delaš?« ga je vprašal sv. Av» guštin.
»Izprazniti hočem to morje in ga vliti V to jamico.«
»Toda to je popolnoma neinegoče,« Js vzkliknil sveti Avguštin.
»Da, to je nemogoče, toda prej bom iz* praznil jaz s svojo skodelico to morje, ka» kor pa boš ti doumel s svojo glavo skriv* nosti sv. Trojice in jo objasnil v svoji knjigi.«
čSiZa nase gospodarje! Maj o varstvu koristnih ptic
Vse naše prizadevanje v varstvu korist» nih ptic ne bo imelo povoljuega uspeha, ako jih ne bomo poleg tega, da jim nudi» mo prilike, za razmnoževanje (valilnice) in da jih pozimi pravilno krmimo, varovali tudi pred njihovimi sovražniki.
Vse pri nas živeče drobnejše ptice ima» jo jako mnogo hudih sovražnikov, ki jih zalezujejo podnevi in ponoči, pozimi in po» leti, na gnezdu in na planem, na drevju in na tleh, njihova jajčeca in mladiče.
K najhujšim sovražnikom koristnih ptic prištevamo izmed sesalcev tele:	mačko,
podlasico, kuno, dihurja, podgane in celo poljske in gozdne miši. Izmed večjih ptic pa delajo škodo med drobnejšimi svojimi sorodnicami zlasti vrane, krokarji, šoje, srakoner, kragulj in pa hišni ter poljski vrabec.
Kar se tiče mačke, je znano, da je to pač krvoločna zver, ki posebno rada lovi ptice. Dokler se mačka drži hiše in gospodarskih poslopij ter lovi miši, je brez dvoma zelo koristna domsča žival. Toda le prerada po» žabi na svoj delokrog in prirodn! zverin* siti nagon jo zvabi na kriva pota. Mačka, ki pohaja po vrtovih, po sadovnjakih, po grmovju ali celo po gozdu, je zelo škodljiva zver, ki jo je treba zatreti. Zato imajo lov* ci pravico, da take mačke streljajo brez usmiljenja, ker ne love le ptičev, ampak tudi manjšo divjačino, ki uživa lovsko var* stvor Zlasti je mačka škodljiva po vrtovih, kjer prežene prav v kratkem vse koristne ptice.
Kar se tiče podlasice, je stvar še bolj ne* rodna, kakor pri mački, ker je bsš ta naj* manjša pri nas živeča zverinica v sadjar* stvu na drug način zelo koristna. Je nam» reč strastna preganjalka voluharja. Skoraj bi si upal trditi, da ta korist odtehta ško* do, ki jo napravi med pticami. Kjer so pod» lasice, tam ni voluharjev.
Kuno in dihurja preganjajo lovci kot dva hude sovražnika divjačine. Sadjar ali vrtnar, ki ni lovec, ne more kaj prida pri* pomoči k zatiranju teh dveh zveri.
Drugi našteti sesalci (podgane, poljske in gozdne miši) se pri izvrševanju svojega škodljivega posla bolj ali manj odtegujejo našim očem, zato škode, ki jo napravljajo med ptiči, tako ne opazimo. Dokazano pa je, da žro jajčeca in mladiče iz gnezd, če jih le najdejo in morejo do njih. Pobijati jih je torej treba tudi iz tega razloga, kjerkoli se nudi prilika za to.
Naštete škodljive ptice (vrane, krokar, šoja, srakoper, vrabec) vsaka po svoje skrbi, da se naše koristne, drobne ptičice preveč ne razmnože in da jim, kjer le mo* rejo, ovirajo prosto gibanje v prirodi. Naj» hujši izmed vseh je vrabec, najs'teo domači eli poljski. Tega predrznega in zoprnega kričača — zlasti poljskega — moramo pri» števati k škodljivim živalim že zaradi tega, ker dela že neposredno prav občutno škodo na poljskih pridelkih. Še večja pa je njego» va škodljivost, ki jo prizadeva s tem, da prežene in izpodrine vse druge koristne pti* ce, kjerkoli se razmnoži v večji meri. Kak* šna silna nadloga je domači vrabec po va= seb in mestih, ve vsakdo, ki stanuje ob pe= riferiji in mora od zore do mraka poslu* sati tisti čez vse zoperni, nikdar neugnani »živ=žav«. Isti prizor doživljajo vaščani v okolici vasi, ko se cele jate vrabcev pode dan za dnem z njive na njivo, z drevesa na drevo, iz meje v mejo. Pri tem pa delajo tak vrišč, da morajo zagreniti vsaki drugi ptici bivanje v njihovi bližini. Ko pride čas gnezdenja in valenja, vam staknejo vsak kotiček, ki je zavarovan pred dežjem, vsa* ko duplo v votlem drevesu, vsako valilnico, ki jo nastavimo drugim koristnim duplar* jem. Pa ne samo to. Nesramni in predrzni so tako. da s silo preganjajo sinice ali brg* leze iz dupel, čeprav imajo že prinhr.vijono gnezdo. Tako vztrajno pač cvrče okrog dupla in se zaganjajo vanj, da uboga ptica nima minute miru pri svojem poslu in da se naposled umakne predrznim vsiljivcem. Kjer je mnogo vrabcev, tam ni nič koristnih ptic, 'ker za svoj razvoj potrebujejo miru, ki jim ga pa vrabci temeljito preženejo. Z vsem prepričanjem moramo trditi, da je vrabec najhujši plevel med našimi pleme» nitimi pticami, plevel, ki ga je treba na vse kriplje zatirati.
Zato pa ni čuda, ako so po vsem svetu hapovedali neizprosen boj vrabcem, čudno je samo to, da se pri nas nihče ne zmeni za tega škodljivca in da vse mirno gleda, kako preganja koristne ptice, vrhutega pa še nam uničuje težko pridelane poljske pri* delke.
Kakor je pa zatiranje večine zajedavcev težko in negotovo, prav tako težavno je za*
tiranje vrabcev. V Ameriki so že vse mo* goče poskušali, da bi se iznebili te nadloge, Pa popolnega uspeha niso dosegli.V nem» čiji so že davno prav sistematično zatirali vrabce, prav tako kakor razne druge zaje* dalce na kulturnih rastlinah. Baron Ber* lepšeh je obširno opisal razne načine zati* panja. Iz teh navodil posnemamo le naj* važnejše. S streljanjem posamezne živalce ne dosežemo nič. S tem kvečjemu prežene» mo neprijetno družbo za nekaj časa k so* sedu. Boljši uspeh dosežemo, ako jih pozi» mi previdno navadimo v kako zasedo v po* slopje ali na krmilišče na planem in jih tamkaj v masah lovimo v mreže ali pa v masah streljamo. Najboljši uspeh bomo pa dosegli z razdiranjem gnezd *in pokončava* njem mladičev. V Nemčiji so nastavljali vrabcem po zidovju in po raznih drugih pristopnih zavetiščih lončene valilnice, ki jih vsiljivec seveda takoj zasede. Iz njih so potem pobirali zalego in jo uničevali.
Baron Berlepsch priporoča loviti in po* bi jati predvsem samice, samcem pa dosled» no prizanašati. Na ta način nastaja raz* merje med samci in samicami bolj in bolj neugodno, ker število samcev v primeri s samicami silno naraste. Posledica je, da samci tako ovirajo valenje, da niti ene* ga rodu ne morejo odgojiti in se svojat na ta način sama med seboj uničuje.
Pri zatiranju vrabcev je pa treba skrbno paziti, da se ne prizadene kaka krivica ko* ristnim pticam. Otroci niso za ta posel, ker še ne znajo ločiti koristne ptice od škod* Ijive.
csgs ¥ Sowietski se ne flief© fešepa šimke polpošinf®
Ameriški urad za statistiko dela poroča, da se tiče 10 do 20% znižanje cen, ki so ga izvedli nedavno v Sovjetski zvezi za neka* tere predmete, le blaga, katerega ruski po* trošnik ne kupuje mnogo. Gre za cene luk* suznih predmetov, kot koles, ur, kaviarja in sploh stvari, katerih delavec sovjetske industrije, ki zasluži povprečno 500 rubljev na mesec, ne more kupiti.
Niso pa znižali cen predmetov vsako* dnevne potrebe, kot živilom, oblačilom, vi* taminom in pijačam.
Sovjetski ministrski svet je izjavil, da je znižanje cen v _skladu s splošnim poveča* njem gospodarstva in s povečanjem proiz* vodnje potrošnih predmetov. Vseeno pa je opaziti v Sovjetski zvezi še nadaljnje po* manjkanje važnih vrst potrošnih predme* tov, zlasti na področju gospodinjskih po* trebščin in pohištva. Čeprav sovjetski tisk neprenehoma govori o povečanju proizvod* nje in prodaj, kažejo številke, ki jih včasih priobčuje isti tisk, da proizvodnja oblačil in drugih predmetov vsakdanje potrebe še daleč ne krije povpraševanja-.
Ameriški statistični urad pripominja na* dalje, da so v Sovjetski zvezi često kritizi* rali padajočo kakovost in šibko raznovrst* nost raznih izdelkov. Organ komunistične stranke, »Pravda«, je še pred kratkim pi= sal, da morajo »bitko za zboljšanje kako* vosti in za povečanje raznovrstnosti izdel* kov voditi ministri, organizacije proizva» jalcev, ki zdaj izgubljajo več časa za odgo» vore na pritožbe kupcev, kot za stvarno zboljšanje Izdelkov.«
Dnevnik sovjetskih sindikatov je pisal, da je »naloga sindikalnih, organizacij pred» njačiti v bitki za povečanje raznovrstnosti izdelkov.«
Značilno je, da je ravnatelj centralnega skladišča v Moskvi nedavno zapisal: »Na noben način ne moremo zadovoljiti povpra» sevanja po pohištvu in to niti v najmanjši meri ne.«
Po podatkih sovjetskih uradnih listov so se znižale cene sledečim predmetom:
Avtomobili lažje vrste »Moskvič« od’ 10.700 na 9000 rubljev; kolesa od 1400 na 1120; šivalni stroji od 1000 na 900, radijski aparati od 600 na 540; zapestne ure od 900 na 810; petrolejske peči od 110 na 99; vodka (la litra) od 60 na 58; pivo (*4 lit» ra) od 7 na 5; kaviar (1 kg) od 400 na 360 rubljev.
Iz teh številk izhaja, da mora povprečni sovjetski delavec, ki zasluži 500 rubljev na mesec, delati 2 uri in 20 minut, če si hoče kupiti vrček piva, preko enega meseca za nakup radijskega aparata in okoli S tednov za nakup šivalnega stroja-.
Od lanu
Ko kmetovalec v vigredi seje lan, pri tem prav gotovo ne misli na laneno slamo, ki jo bo v jeseni žel. Pri tem misli kmet na predivo, na gladko nit ali pa že na gotovo belo platno.
Drugo pa je vprašanje, ako kmetovalec z lanom tudi tako postopa in tako ravna, da v čim večji meri doseže končni cilj: le* po belo platno.
Da postane iz lanenih stebelc fina lanena nit, je potrebno, da gre lan skozi mnogo delovnih rok. Noben-a teh še tako marljivih in izvežbanih rok pa ne more popraviti na» pak, ki so nastale pri nepravilnem, oziro* ma pomanjkljivem postopanju z lanom od setve pa do onega časa, ko kmet lan proda.
Ko pride nato lan v razne predelovalnice, povzročajo vse te napake le več dela, več stroškov, izgubo in manj blaga, ki je konč* no še slabše kakovosti.
V prejšnjih starih časih, ko so lan pre* delovali še doma, ko so ga doma pridelali, ga tu godili, pražili, trli, mikali in ob dolgih zimskih večerih predli, niso toliko pazili na to, ali so dobili iz lanenih stebelc malo več ali malo manj lanene niti. Tudi na kako* vost in na to, ali so imeli s predelovanjem malo več ali, pa malo manj dela, niso toliko pazili.
Pri tehnični, obrtni predelavi lanenih ste* bele pa štejejo ure in minute, ki so potreb* ne za to, da dobijo kilogram lepih lanenih vlaken.
Zato bi morali kmetovalci s pazljivim delom pri pridelovanju, še bolj pa pi’i spravljanju in po spravljanju lanu parna» gati, da morejo dobiti predelovalnice lanu čim več in čim boljšo laneno nit. čim bolj» še platno. Za tak lan pa bodo dobili kmeto» valci tudi boljšo ceno, oziroma bodo pri za» menjavi dobili boljše — in več blaga.
Lan rujemo (ali pipemo), ko začne ru* meniti. Zeleno poruvan lan daje sicer fi* nejša in svetlejša vlakna, ki se dajo tudi lažje beliti, toda količina teh vlaken je manjša.
Ako pa rujemo lan prepozno, moremo vse pdkvia-riti. Tak lan je zelo krhek, ste* belca, se zelo lahko lomijo.
Lan smemo ruvati ob popolnoma suhem Vremenu. Tudi rosa ali pa deževna vlaga se morata prej popolnoma, posušiti. Važno je, da rujemo le lanena stebelca-, ne? pa tudi raznih plevelov. Plevel ne daje nikoli vlakna!
Takoj ko smo lan zelo pazljivo poruvali, ga položimo v vrstah na tla, kjer ostane en dan. Na to večkrat prem-slo pazimo, če* tudi je poznejše lažje ali težje obdelovanje lanu od tega mnogo odvisno.
Ko lan leži en dan, postanejo stebelca trda in lan postavimo v kopice ali zložimo na kratke, ostvi, da- se posuši. Lanenih ste» bele pa še ne smemo povezati v snope.
Šele ko se lan dobro posuši, ga povežemo v snope. Pri tem pa morajo biti stebelca lepo zravnana, glavice skupaj in korenine skupaj. Snopi naj bo Jo veliki, da imajo pre* mer 25 do 30 cm. Vežemo pa snope z lane* nimi stebelci ali z motvozom, nikdar pa ne z žitno slamo. Slame, ki pride tako med lan, ne moremo nikoli več odstraniti, in ta slama pride celo v laneno nit.
Lanene snope moramo neto seveda več* krat prekladati. Moramo jih nalagati na voz, jih( razkladati in jim trgati semenske
do platna
glavice. Pri vsem tem delu ravnati zelo pazljivo. Lanena stebelca niso navadna sla* ma. Vsako laneno stebelce, ki se zlomi, po* meni izgubo. Saj nastane iz tako zlomlje» nih stebelc snop neurejene lanene slame, ki ne more nikoli dati dolgih lanenih vlaken.
Semenske glavice odstranimo z raikalnim strojem. Ako mlatimo s palicami ali s cep» ci, poškodujemo laneno slamo. Še slabše je, ako odstranimo semenske glavice tako, da vlagamo snope z glavicami v boben mla* tilnice ali pa da celo spustimo cele snope skozi ml-s-tilnico. S tem lanena vlakna po* pOlnoma pokvarimo.
Ko je lan spravljen na skednju, moramo skrbno paziti, da se mu ne primeša žitna slama.
Najboljše je, da nato lanenih stebelc ne obdelujemo več sami, ampsk jih prodamo oziroma zamenjamo.
Nadaljnje obdelovanje lanenih stebelc, predvsem godenje lanu zahteva zelo paz* Ijivega dela. Prt tem se odločijo s pomočjo delovanja malih živih bitij, ki povzračajo nekako vrenje, lanena vlakna od olesenelih stebelc.
Ko smo lan povezali v snope, so v teh snopih še zelena, rumenkasta, pa tudi že preveč zrela, rjava stebelca. V snopih so tudi zelo tanka stebelca in pa cela »dre* vesa«. Nikakor ni mogoče, da- bi vsa ta ste» belca sortirali. Pa tudi nima vsak kmetova« lec primernega travnika, kjer bi stebelca lepo po vrsti razložil. Tak travnik mora biti vlažen in poraščen z gosto, toda kratko travo.
Pa tudi če si vzamemo toliko truda, da bi lan sortirali v več skupin in bi ga nato -epo sortiranega razpoložili na travniku, pri» dejo težave z vremenom. Pred sredo sep» tembra skoraj nima prav nobenega pome» na, da lan godimo.
Za godenje lami je potrebno namreč top» lo in vlažno megleno vreme. Močni sončni žarki vplivajo neugodno na godenje lanu. Po sončnih žarkih preveč posušen lan pa daje krhka in lomljiva vlakna.
Po nekako osmih dneh moramo lan obr« niti. Obrnemo pa ga preko korenin in ne preko glavic oz. cvetnega dela. Po ncdalj* njih osmih dneh lan spet obrnemo. Pazlji» vost, skrbnost in razumnost je pri vsem tem delu posebno potrebna, pa se nam še kljub vsemu večkrat ponesreči, da dobi lan neprijetno barvo in da postane plesniv.
Večkrat traja tri, pa tudi šest'tednov, da je lan goden in tako primeren za nadalj» nje obdelovanje.
Ravno te skrbi, da dobi lan pravo god-nost, naj bi se kmetovalci poizkušali zne* biti. Tehnično godenje lanu s toplo vode je namreč veliko hitrejše in mnogo bolj za* nesljivo. Pa tudi kakovost vlaken je pri tem mnogo boljša in je njih količina večja.
Ravno proces godenja je najvažnejši. Zato pa tudi najbolj vpliva na kakovost prediva, lanene niti in platna. Zato je'naj* bolj pravilno in najbolj priporočljivo, da lan ne godimo sami, ampak ga že pred go» denjem damo v predelovalnico, to se pravi, da ga prodamo ali zamenjamo.
Le tako moremo vsako leto iz lanenega pridelka z razmeroma manjšimi stroški, manjšimi skrbmi in z manjšim delom do* biti lepe dohodke v gotovini ali pa dobimo lepo predivo in lepo belo platno.
Zakon o kmetijskih delanih
Zvezni uradni list avstrijske republike za leto 1948 je objavil pod št. 140 zakon, ki vsebuje načela za ureditev delovnega prava v kmetijstvu in gozdarstvu.
S tem je stopil v veljavo zakon o kine* tijskih delavcih. Deželne vlade so dolžne, da izdajo najkasneje do 13. februarja 1949 k temu zakonu izvršilne določbe, nakar bo zakon veljaven tudi’praktično.
Istočasno pa je objavljena tudi odločba, da so od določil tega zakona izvzeti delavci in nameščenci na žagah, v mlinih in v mle» karnah, ako so ta podjetja v režiji pri-do* bitnih in gospodarskih zadrug iri ako za» poslujejo ta podjetja nad pet delojemalcev.
Njih pravice in delavsko razmerje ure* juje še nadalje zakon o delavcih in nameš* čencih v trgovskih in obrtnih podjetjih.
Namen novega zakona je, da uredi de* lovno razmerje kmetijskih delavcev. Saj sta neurejenost in negotovost v tem bili glavni vzrok za pomanjkanje delavcev v kmetijstvu.
Pa tudi zakon sam še ne bo odpravil po* manjkanja delavcev v kmetijstvu. Zakon sicer v glavnem razmeroma ugodno ščiti kmetijske delavce, daje jim več pravic in večjo stalnost, vendar je vse odvisno od ljudi, kako zakon izvajajo.
Ako bodo zlasti večji kmetski posestniki znali določila zakona izvajati v korist delo*
jemalcev, moremo upati, da bo polagoma prenehalo tako veliko pomanjkanje delav* cev na kmetih. Ako pa delodajalci določil zakona ne bodo izvajali pravilno, tudi sam zakon ne bo nič pomagal in pomanjkanje kmetijskih delavcev bo še naraščalo.
Snfmma srrrceKfciia foa v-isha
Prehranjevalna in poljedelska organlzaci* ja ZN (FAO) je ravnokar objavila svoj prvi letopis statistik o gozdnih proizvodih, ki sloni na informacijah iz 75 držav in oze» melj. Letopis, ki je za leto 1946, ceni sve* tovno proizvodnjo lesa na 1,410 milijonov kubičnih metrov okroglega lesa, ki tehtajo približno 1.000 milijonov ton.
Vrednost te proizvodnje je pred prede» lavo v drugačne proizvode znašala okroglo 7100 milijonov dolarjev. Po obdelavi v pr» votne gozdarske proizvode, kot so stavbni les, koli in podobno, je ta vrednost narastla na približno 14 milijard dolarjev. To je več kot trikrat toliko kot vrednost svetovne letne proizvodnje premoga ali jekla, pravi publikacija organizacije FAO.
Številke o proizvodnji, ki jih podaja or» ganizacija FAO za 75 držav, predstavljajo približno 45% ocenjene svetovne proizvod» nje gozdarskih proizvodov.

Letalo, ki je že nad eno uro plavalo nad morjem oblakov, se je nenadoma pogrez* nilo. Sonce je ugasnilo in megla, ki so jo krila rezala, je lahno šumela. In tedaj se je pod sivo kopreno nizkega neba pokazala zemlja: Tokio.
Še veličasten zavoj, s katerim je letalo objelo vse mesto, in istočasno je oko obsta* lo na ogromni ploskvi ruševin. Resničnost je bila zgovornejša od številk: po sedmih napadih je bila polovica mesta razrušena. Iste noči je tudi 44% Jokohame gorelo, ker je padlo nanjo 2500 ton zažigalmh bomb.
97.000	prebivalcev je bilo ubitih, 125.000 ra* njenih. To se je zgodilo 9. marca 1945. Po* sledice je še po treh letih videti. Povsod so se razprostirale ruševine umazano ru= mene barve, v kateri so se komajda odra* žali sledovi nekdanjih zgradb. Redki ne* botičniki, ki jim je bilo prizaneseno, so vso obupnost le še bolj povdarili. Tokio mrt* vo mesto ...
V dobri uri kasneje pa je mogel potnik, če je srečno prestal vse preglede in če so mu gomile ruševin to dopuščale, odkriti povsem drug kos Japonske. Iz vsake ulici* ce in iz vsake hiše se je vsipala pisana množica, v kateri se je kimono prepletal z običajno obleko in so se sukneni klobuki mešali z vojaškimi čepicami, ostanki izgub* Ijene vojne. Množica oblečen® v cunje, ne* navadno zoprna toda kipeča, dejavna, pre* kipevajoča od življenja. Povsod polno otrok, ki pa so najrazličnejše polti. Za* topljeni v svoje igre so se podili od cestnih robov pa do pod kolesja vozil in najmogoč* nejše sirene jih ne bi mogle zmotiti. Brez* brižnih obrazov so bili, toda okroglih in žarečih, zardelih od samega zdravja in brez števila jih je bilo.
To nasprotje pa ni prvo niti zadnje, ki jih Japonska, prav tako danes kot včeraj, nudi svojemu obiskovalcu.
V sSabem sfanujelo, toda počutijo se dobro
Japonska je nedvomno mnogo trpela, še vedno žive v neverjetno primitivnih raz* merah. Da so okupacijske oblasti mogle nastaniti svojih 200.000 ljudi, so morale za* seči poslednje neprenrčnine in japonske družine so se morale stisniti v hitro zgra* jene lesene barake.
Obleka je v tej deželi oblačilne industrije na isti višini kot stanovanje; plašči so ogu* Ijeni, suknjiči v cvetju in čevlji pošvedra* ni... taka je zunanjost tajnika poslanske zbornice.
Tisti človek ki se je bil kje naselil, po* življa lokalno kroniko s tem, da odžene vsak dan po dvajset kandidatov, ki bi radi stanovali v njegovi revščini. Kljub temu, da nasprotna propagand? drugače trdi, Ja* porska vendarle ni slabo prehranjevana.
Če ?e hočete prepričati o tem, Vam ni tre* b- drugega kot oči odpreti in videti kako je tnponska vesela in to je najboljši dokaz, da je zdrava. Če se popeljete na deželo, v čudovito lepo japonsko pokrajino, vam bo ta odkrila, da še obstojajo otoki, da so pla* note ostale nedotaknjene. Poljedeljstvo je tukaj ostalo nedotaknjeno in strokovnjaki na tem področju morajo priznati, da bi bilo možno z majhnimi napori deželo napraviti gospodarsko Samostoino. Veleposestnike že sedaj vznemirjajo nizke cene poljedelskih proizvodov, ki ogrožajo Združene države. Seveda se je zaenkrat bilo treba zateči k uvozu. Pa saj je bila Amerika tukaj. Treba je bilo samo znati ceniti njeno hvaležnost; Japonska je to vedela. Bolj občuteno in bolj globoko kot robati kmetje, ki so o siru, katerega so dobili, mislili, da je milo, pa so svojo hvaležnost izrazili učenci neke šole v Otsu, ki so se za podarjene zavoje za* hvalili s tem, da so zložili himno na čast Združenim državam, demokraciji in konden* ziranemu mleku. To hi danes mogla biti sploh japonska himna.
milijonov, ljudi in otroški vrvež dokazuje, da je treba računati z nadaljnjim narašča* njem. Odstotek rojstev je od 36% sicer pa* del na 30%, zato pa je umrljivost tudi pad* la od 25% na 15%. Po statističnih napo* vedih bo Japonska leta 1950 štela 84 mi* lijonov ljudi.
Brezposelnost danes razmeroma ni veli* ka. Če se bo pa dvignila na predvojno sta* nje, ko je Japonska imela 10 milijonov brezposelnih, tedaj bo mogoče reči, da je vsak peti dela zmožen Japonec brezposeln.
Japonski in z njimi ameriški gospodar* stveniki stoje pred težkimi vprašanji, ki jih je treba rešiti. Jedro vsega je seveda industrijaiizacija, kot je to jedro obnove tudi pri Nemčiji. Kapitala seveda ne bo primankovalo.
Razlika od Nemčije pa je v tem, da Ja* ponska nima surovin. Vprašanje časa je spet, kdaj bo azijska celina odprla Japonski vrata k svojim neizčrpnim bogastvom su* rovin. Pri tem se Japonci z neko bojaznijo in negotovostjo vprašujejo, če bodo zrna* govalci dovolili, da bi Japonci spet zasedli svoje mesto v orkestru »velike vzhodne Azije« ? Od vojne so minila komaj tri leta in Amerikanci se ne bodo hoteli odreči vsaj najnujnejših nadzorstev.
Vžera* suženjsko uslužni, jutri nepotrpežljivi
Japonci so se znali na vsak način in v vsakem oziru Amerikancem kar najbolj prilagoditi. Uslužnost in podvrženost Arne* rikancem je bila videti absolutna. In tukaj ni šlo za zgolj splošno znano japonsko lju* beznivost, niti ni mišljen pri tem oni orien* tslski, otroško priliznjeni način družabne* ga občevanja. Cesto naletiš v časopisju tudi na šale na račun okupacijskih oblasti, toda to je nekaj sličnega kot presenečeno*začu= den pogled japonskega pešca na vojaški »jeep« — pri vsem tem pa ni sledu kake sovražnosti, nasprotovanja ali celo mržnje. Narod se je kot celota podvrgel zakonom zmagovitega nasprotnika, katerega občudu* je in skuša razvozlati njegove skrivnosti.
Nekaipa je treba pri tem pripomniti: to kar velja za Amerikance. ne velja, oziroma je prenehalo veljati za ostale zaveznike. Ja* ponči tako brezmejno spoštujejo in obču* dujejo samo Amerikance. Mogoče je to re* akcija na propagando Toja, ki jim je bil med vojno slikal Amerikance kot krvoloč* ne barbare in so že prvi dnevi okupacije v tem oziru prinesli nrijetno presenečen ie. Zato danes na Japonskem ni sledu o kakih atentatih ali sabotažah. Kritiki so pa pri vsem tem vendarle postali nekoliko drznej* ši: na neki gimnazijski slikarski razstavi je bilo videti karikaturo hiše nekega gene* rala Mak Kaše IMac Arthurja); časopisje se je nadalJe na dolgo in široko razpisa* valo o slabih kakovostih sojine moke. Na* padali so seveda japonsko upravo, vedel pa je vendarle vsak, da je ta moka prišla iz Združenih držav.
Iz militarizma v demokracijo
Ali pa so se Japonci resnično in notra*
Uprava: kolonizacijska ali misijonarska
Težko je reči kako Amerikanci mislijo o svoji vlogi na Japonskem. Na vsak način so prepričani, da vrše civilizacijsko in mi* sijonarsko delo. Navsezadnje je povsem razumljivo, če tako mislijo, saj je že na zu» naj med Amerikanci in Japonci tako ogro» mna razlika, da je kot na dlani razum* Ijivo, da je razmerje med njimi skoraj po* dobno slikovitemu odrskemu prizora. Dve veliki nasprotji in vpijoči raznoličnosti je mogoče ugotoviti: na eni strani so A meri* kanci uvedli na Japonskem tipično koloni* jalno upravo. Vladne odredbe segajo in ob* jemajo najmanjše potankosti javnega in privatnega življenja. Razliko med njimi in Japonci pa podčrtuje že fizično nesoraz* merje: ameriški vojak je že po postavi ve* Jikan napram domačinu. Razliko pa še bolj podčrtuje popolno nerazumevanje jezika. Vtis vsega tega pa je zdaj naslednji: ogrcm* na nadmoč Ameiikamca in nekako gle* danje zviška. Na drugi strani pa je naloga okupacijskih oblasti mišljenja tudi v soci» alnem in civilizacijskem pogledu. Tudi ta sega od najvišjih uradov pa prav do naj* nižjega človeka: imenuje se bratstvo in sporazumevanje.
Naj se smatrajo Amerikanci na Japon* skem kot kolonizatorji ali kot misijonarji, dejstvo je, da je zanje Japonska vendarle nekako lovišče. Z izredno doslednostjo in načrtnostjo se drže ob strani. V izjemi raz* nih časnikarjev, politikov, tolmačev in uradnih oseb ni tesnejših stikov med njimi in Japonci. Vendar je vse to s stvarnostjo preračunano. Kitajski zid, katerega postav* Ijajo okrog Japonske, je v nekem oziru upravičen. Dogodki na Kitajskem imajo velik odmev tudi na Japonskem in strogo nadzorstvo, katerega izvajajo Amerikanci nad javnim življenjem, časopisjem in sploh v vsakem pogledu preprečuje prodiranje komunizma in sproti zmanjšuje možnost, da bi komunistična propaganda mogla ka* liti odnose med Japonci in ameriškimi oku* pacijskimi oblastmi.
Na vsak način je razvoj že do sedaj po* trdil pravilnost ameriške politike na Ja* ponskem. Če se danes Mac Arthur obdaja s prav tako skrivnostnostjo in neprodir» nostjo kot se je nekdaj cesar, potem lahko rečemo, da tudi ne žanje nič manj spcšto* vanja kot ga je nekdaj cesar. Kot o cesar» ju, tako je tudi o Mac Arthurju nastalo nešteto legend in zgodb, do katerih pa je on povsem brezbrižen. Saj mu svoje avlo» ritete v nasprotju z njegovimi berlinskimi kolegi pač ni treba z nikomur deliti. Posle* dice in uspehi njegovega vladanja so našli seveda tudi v Ameriki velik odmev in mno* go priznanj. Njegova senčna stran pa je, da se je pokazal precej nastrpnega n a pr: m nekaterim kritikom iz časnikarskih vrst. Nevarnost za Mac Arthurja bi torej mogla nastati kvečjemu onkraj oceana »doma. Na Japonskem se mu ničesar ni treba bati, ra* zen v slučaju, če bi skušal spremeniti svojo politiko. Le v tem primeru bi Japonci uteg* nili izgubiti spoštovanje do njega. Če sedaj
še s tega stališča pogledamo na vse to, bo* mo skoraj morali ugotoviti, da je Mac Arthur, sodobni cesar in vladar, postavo* dajalec in največji zmagovalec nekak ujet» nik Samega sebe in svoje politike. In to je tudi eno izmed nenavadnih nasprotij, ki jih je toliko na Japonskem.
(»Une Semaine dans le Monde«) iiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiMiiiiHiiiiinmiiii
Alkohol, nikotin in dolgost življenja
Če hočete biti v visoki starosti še mla* deniški in energični, potem nehajte takoj kaditi in se omejite v pitju alkoholnih pi» jač kolikor mogoče. Tega mnenja je dr. Macdonald Critchleys z londonske narodne bolnišnice. Ta je pred kratkim predaval v okviim konference britanske medicinske družbe v Cambridges o problemu stara* nja. Dr. Critchley, ki je nekadilec in pije zelo malo alkoholnih pijač, je ugotovil sle* deče:
»Nemogoče je zanikati, da ima kajenje za posledico skrajšanje življenja, ki je so» razmerno s količino pokajenega tobaka.
Omejeno zauživanje alkoholnih pijač ni* ma pomembnega skrajšanja življenja za posledico, pretirano zavživanje pa vpliva pri dolgosti življenja.
Trdo telesno delo in napori pred 40. le* tom ne vplivajo na dolgost življenja. Če pa prestajamo po 45. letu močne telesne na* pore, vodi to gotovo do skrajšanja živ* Ijenja, posebno če naporov nismo vajeni.«
Dr. Critchley je izjavil, da ni nobenega vzroka, zakaj bi ne mogel zdrav človek še s 70. leti opravljati koristnih del. Starost pa ne pomeni vedno tudi modrosti in malo je verjetno, da bo postal človek, ki v svoji mladosti in v poznejših srednjih letih ni poklicno ničesar dosegel, po 70. letih naen» krat zelo moder.
Dr. Critchley je mnenja, da je razisko* vanje starosti samo zase in zaradi činite* Ijev, ki vodijo do starosti, izredne važnosti in se ga n** «me zanemarjati.
Posebno V'žno za ta raziskovanja izg!e* da dejstvo, da postaja na vsem svetu so* ra zmerni del starejših ljudi pri številu pre* bivalstva vedno večji. IFeature ACA)
Otroci in brezposelni
Prebivalstvo Japonske je spet pričelo vznemirljivo naraščati. Vojaki, ki so se bili vrnili iz na stotine kilometrov oddaljenih ozemelj Mandžurije, Koreje in juga, so prebivalstvo štirih otokov precej povečali Ozemlje Japonske je danes nekoliko manj* še od Velike Britanije, šteje pa okrog 80
€pozowiIo F
POSLIIŽITE SE PRILOŽENIH POLO-ŽNIC IN VPLAČAJTE NAROČNINO ZA »KOROŠKO KRONIKO«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 2.— ŠILINGA, ZA INOZEMSTVO 5.— ŠIL.
UPRAVA »KOROŠKE KRONIKE«
nje prelevili v prave demokrate? Dozdevna slika se v tem oziru precej razlikuje od resničnosti.
Da so se Japonci naglo prilagodili paria* mentamemu političnemu sistemu zapada, so zadnje vladne krize dovolj zgovorno po* kazale. Tudi japonsko časopisje je to ugo* tovilo.
Politične ali strokovne manifestacije so v Tokiu na dnevnem redu. Cesar je svojo vlogo polbožanstva moral hočeš ali nočeš zamenjati z vlogo očeta naroda. Sploh se sedaj cesar prav po meščansko druži z na* rodom. Ožji stiki med vladarjem in iiud* stvom pa niso nič škodili njegovemu ugledu.
Nekatere napake okupacijskih oblasti se* veda niso doprinesle k temu da bi Japonci pozabili svojo preteklost. Procesi proti voj» nim zločincem, ki se nadaljujejo, so v mno* gih primerih pripomogli le k temu, da so vojni voditelji prejeli mučeniško palmo, če» prav jih je ljudstvo že pričelo prezirati. S svojo neuklonljivostjo v obrambi, ie na pri» mer Tojo spet pridobil del lavorik, ki jih je bil izgubil s porazom v vojni.
Na drugi strani pa politične razprtije in strankarski boji še niso dokaz prave politič» ne demokracije. Čeprav danes v Tokiu po* litizirajo na vse pretege, čeprav je tam središče političnih mahinacij in spletk, ven* dar je nemogoče verjeti, da se je japonski narod, tudi če bi bil zares hotel, ločil od svo* jega starega načina mišljenja, politične in socijalne ureditve, ki je stara petnajst sto* letij, ter se brez vsakih pridržkov prilago» dil drugi, prav tako tisočletni, toda povsem drugačni civilizaciji.
Siiimji fetato
V torek ponoči so dobile vse opazovalne postaje v severni Evropi sledeče sporočilo:
»Pozor, pozor!« Neka leteča veletrdnjava leti brez posadke. Morda bo preletela vaše področje.«
Neka ameriška veletrdnjava, ki se je ude» ležila letalskih vaj v Veliki Britaniji, je po* slala namreč sledeče poročilo:
»Resne težave v letalu. Posadka mora odskočiti.«
Po tem sporočilu se je izvedelo, da js ve* letrdnjava nadaljevala, pot sama brez oo» sadke, v smeri proti severni Evropi. Videli so jo, kako je preletela Hamburg in po* tem Lübeck. Poročila so pričela prihajati od vsepovsod in po poslednji ameriški vesti je veletrdnjava padla v morje severno od Lübecka. Tako so ljudje v Severni Evropi nehali gledati proti nebu s strahom, da jim ne bi leteča veletrdniava padla na glavo.
♦♦♦	________TTTtittmm
ŽENSKI KOTIČEK:
:*;a/
(T-eJS^ushct modna
t'a z stana na ri)aiiaja
Londonske in pariške modne tvrdke so že razstavile svoje jesenske in zimske mo* dele in modni dopisnikarji so po vsem sve* tu živahno razpravljali o njihovih novih smernicah.
Sedaj je tudi Dunaj povzdignil svoj glas v modnem svetu. V veliki dvorani mestne* ga rotovža so v zvezi z dunajskim jesen» skim velesejmom priredili veliko modno razstavo. Originalnost in raznolikost raz» stavljenih modelov dokazuje, da Dunaj še vedno, ali bolje rečeno zopet lahko sodeluje na mednarodnem polju.
London in Pariz sta pokazala modni stil, po katerem se nosi pas zelo visoko, kar pa so mnogi smatrali za ogrožavanje nove mode, ki se je že udomačila. Dunaj pa je nekako bolj konzervativen kot druga vele* mesta. Dunajčani so lansko leto imeli po* misleke, predno so sprejeli novo modo. Po» zneje so se sprijaznili z njo in sedaj ni no» benega znaka za to, da bi jo hoteli zopet opustiti.
Prevladujoča slika v rotovžu je žensko krilo, segajoče čez meča, ki je izdelano v
raznih oblikah: zvončssto, nagubano a!: na* brano. Veselje je pogledati prekrasno bar* vitost blaga, ki vlada na tej razstavi.
Zelo udomačen in priljubljen je pri vseh modnih tvrdkah stoječ ovratnik, ki sega visoko do brade, s spredaj navzdol Zav.ha* nimi vogalčki. Ozki in široki trakovi iz čr* nega baržuna (žameta), pisani taft in belo poškrobljeno platno krase obleke in pou* darjajo njih lepoto. Še vedno prevladujejo tričetrtinski rokavi s širokimi, nazaj za vi* hanimi manšetami. Ramena so moderno podložena. Modni risarji so očividno prišli do spoznanja, da zahtevajo poševno ukrojena ramena ozek pss in ritke boke, česar pa vsaka ženska nima.
Klobuki v obliki beretk prevladujejo vse drugo. Mnogi nosijo fantastične okraske iz tančice ali peres.
Mnogo novih pariških zamislekov izgleda, da ni našlo odziva pri avstrijskih modnih risarjih: tukaj ni videti oblek z zelo riso» kim pasom, ne ozkih kril, ne širokih, ste* zniku podobnih pasov in ne škornjev, ki bi segali do kolena.	j. o.
VETRINJ
Kadar kdo od turistov pride na Koroško, kam ga peljemo? Seveda najprej na Vrb» sko jezero, na Otok, na Ostrovieo, k Gospej Sveti. Nobenga dvoma ni, da so vsi ti kraji izredno lepi in znani po svetu. Zgodovinske lepote in zanimivosti teh krajev gledaš ob» enem s prirodnimi lepotami. Toda človek se čudi, kako je mogoče, da tako lep zgo» dovinski kraj, kot je Vetrinj ni na« sezna» mu koroških zgodovinskih in prirodnih le» pot, katere bi moral videti vsak, ki obišče prelepo koroško deželo.
letos smo ga obhajali in sicer v nedeljo 6. septembra in naslednji dan v ponedeljek. Ta praznik pa ne velja samo Pliberku am= pak širši okolici, od koder pridejo ljudje z vseh strani. Te dni počiva vsako delo, pa ee je še toliko dela pri hiši. Vse: staro in mla» do odide v Pliberk. Da je ta dva dni velik
praznik, je kar nekaka nepisana postava.
*
V prejšnjih starih dobrih časih si dobil na jarmaku vse, kar ti je srce poželelo. V povojnih letih pa je nastala suša in so lju» dje hodili bolj iz navade na semenj. Denar» ja je bilo dovolj, blaga pa nobenega. Letos
se je pa vse obrnilo. Na sejmu si dobil kar si hotel, denarja pa tako malo. In tako so bili ljudje zopet v precepu. To je res Bog pomagaj: enkrat je denar, pa blaga ne, drugič pa blago in denarja ne. Le kdaj bo tako, da bo obojega dovolj. Pravijo, da spi pod Peco kralj Matjaž in kadar bo on zavla* dal na svetu, bo zopet dobro. Kadar se bo to zgodilo, bomo Pliberčani in okolica prvi na vrsti, ker smo pač vsi pod varstvom Pece. In takrat bomo bolj kupovali, kakor pa smo letos. Posebnost na letošnjem sej» mu so bile turške sladkarije: turški med in halva, kar so menda prodajali Bolgari, ki se razumejo na take stvari. Mladi svet je prišel na svoje, kajti imel je dovolj prilike, da si je nabrusil pete. Tistim, ki so poskr» beli za zabavo in telesne dobrote, so od vseh sejmarjev še najbolj prišli na svoj račun.
v
zelmi Maie^iki
Stara vetrinjska cerkev, zidana v roman» ske slogu (znana že leta 890 kot rimsko mestece) ima morda najlepše in najzanimi» vejše steklene mozaike na svetu. Toda za» enkrat mozaiki še niso vsi na svojem me» stu. Med vojno so jih prenesli na varno, da bi tako obvarovali te zgodovinske zanimi» vosti in umetnosti pred uničenjem. Toda vse je pripravljeno, da jih bodo prav km a» lu dali na. svoja mesta, kjer so bila več ka= kor 500 let.
Izletniki torej, ki bi prišli v Vetrinj in ne bi našli steklenih mozaikov na svojem mestu naj ne zgubijo upanja, ker jih bodo morda videli privatno. Tega pa ne priporo» čarno izletniku kot točko njegovega izlet» niškega sporeda. Tisti pa, ki so imeli srečo in videli te krasne umetnine, gotovo niso iz» gubili svojega časa.
Mozaiki izvirajo iz konca XIV. stoletja in iz početka XV. stoletja. Narejeni so iz stekla, ki so ga pobarvali. To barvanje so izvedli s posebnim procesom tako, da so barve ostale popolnoma sveže in lepe, ka= kor da bi bilo delo od včeraj. Ko gledaš te umetnine ne veš, kaj naj bi bolj občudoval: ali barve stekla od katerih so posebno žive in nežne rdeča, modra in zelena, ali umetni» kovo duhovitost, s katero je umetnik delal motive za te mozaike. Ti prekrasni mozaiki so resnični umetniški užitek za vsakega, ki ima količkaj smisla za umetnost. Najlepša slika je morda Marijin obisk Sv. Elizabete. Prekrasen je obraz Marije, ki jo sprejema sv. Elizabeta z materinskim pozdravom. Krasna je tudi slika Treh Modrih, katerih krone bliščijo, kakor da bi bile iz pravega zlata in ne pobarvano steklo.
V zadnjem času so ljudje brez dvoma mnogo iznašli in izboljšali. Toda kar se tiče lepote, morajo nazaj v preteklost in se tam učiti, kakor otroci. Kajti nihče od sedanjih umetnikov ni nadkrilil lepote starih, ki so lepoto in umetnost tako globoko občutili.
PLIBERK
Pliberčani imamo vsako leto velik pra» znik, semenj ,ali kakor mu pravimo po do» mače »jarmak«. Jarmak traja dva dni. Tudi
Čeprav so mi krajevni vremenski preroki v Lipnici odsvetovali, dr. naj se ne podajam naprej na pot proti Radgoni, ker rogato vreme ne bo odnehalo, sem so le podal, za» upajoč sreči in dobrotljivemu bogu Eolu, ki je pri starih Grkih krotil neugnane ve» trove. Moj konjič na bencin se je nekaj upiral, ko pa sem ga trdo poprijel za naga» jiva ušesai, se je le podal, še enkrat uporno zahropel in oddirjala sva »neznanemu« sve» tu nasproti. Najbrže si je mislil: Ti imaš počitnice, meni jih pa ne privoščiš. Bog po» magaj, saj je imel prav in ne morem trditi, da bi bilo moje ravnanje demokratično. Toda kaj vse ni demokratično, kar sem na mojem potovanju pozneje ugotovil.
Pred odhodom so mi moji znanci namreč pripovedovali, da je tam okrog Radgone vzdolž meje nekaj slovenskih vasi, pet ali šest in da ljudje v pretežni večini govorijo slovensko. Ker me je zanimalo, sem se od» ločil za to pot. Opozorili pa so me tudi, cia naj delam bolj majhne korake, ker tam okrog 'meje so nevtralne ceste in moraš paziti na vsak centimeter in če si enkrat v nevtralnem pasu, se ti lahko zgodi, da te »nevtralizirajo«. Z dobrimi nasveti podko» van sem se znašel v Radgoni. Kaj sedaj? Zjahal sem svojega konjiča in ker je bila nedelja, sem se podal v cerkev. Po maši sem stopical okrog, ogledoval mesto, kjer ti takoj pade v oči velikanski spomenik, ki so ga bili postavili Rusi svojim vojakom, ker tukaj je bila fronta, kakor so mi ljudje pozneje pripovedovali svoje spomine. Ko sem hodil tako na okrog, pridem mimo sku» pinc, ki je govorila slovensko. »Beseda ni konj«, sem si mislil in se spustil z njimi v pogovor. Beseda je dala besedo in slučaj je hotel, da je bil med njimi okoliški kmet, ki dobro pozna razmere v radgonskem okra ju. Bil je zaveden štajerski Slovenec, katerega rod že stoletja domuje tukaj. Na domu so me sprejeli s pravo štajersko širokogrudno gostoljubnostjo. Ker je bila nedelja je ja» ssno, da je na mizo prišlo kaj boljšega. Pa ne samo zato, ker je bila nedelja. Ljudje
ves teden trdo delajo in dostikrat se zgodi, da med tednom nimajo niti toliko časa, da bi pošteno jedli. — V prijetnem pogovoru je potekal čas. Pripovedovali so kaj. vse so morali prestati, ko je tam okrog potekala fronta in so bili Rusi gospodarji. Potem je pogovor nanesel na letino, ki je letos dobra, na gospodarske razmere, cene in oddajanje. Kakor povsod, tudi tukaj razmerje med prodajnimi in kupnimi cenami ne odgovar» ja dejanskemu stanju.
Zanimalo me je seveda tudi, koliko ljudi govori v teh krajih slovensko. Pripovedo» vali so, da so vasi: Zetinci, Potma, Dedon» ci, Zenkovei in Slov. Gorca kraji, kjer go» vori 95—100% prebivalstva slovensko. To je okrog 3000 prebivalcev. Ko sem vprašal, ali ima jo slovensko mašo in pridigo, so od» govorili, da ne, kar se mi je vsekakor ču= dno zdelo.
Zanimivo je, da imajo po mnogih hišah še stare Mohorjeve knjige in videl sem, ka» ko jemlje na primer konec katekizma v ne» kem kotu, od katerega so ostala samo še rebra. Povprašal sem, kako je s slovenskim branjem in ali imajo slovenske časopise in knjige. Povedali so, da sicer berejo, toda bolj na »črno«. Nekateri imajo naročen list »Koroška kronika«, ki ga izdaja Britanska-obveščevalna služba in o katerem so slišali, da je na Koroškem zelo razširjen. Od teh naročnikov da dobijo list in ga berejo. Ko sem se začudil, zakaj lista niso naročili, so rekli, da je boljše ne, ker nočejo sitnosti in se bojijo, da bi jih zaradi tega postrani gledali. Mislim pa, da je to samo izgovor, ker ni mogoče, da bi se v demokratični Avstriji kdo bal brati časopis v svojem lastnem jeziku.
Poslovil sem se od dobrih in gostoljub» nih ljudi. Zajahal sem zopet konjiča in mu nategnil bencinske vajeti. Nič več se ni upi» ral. Najbrže je prišel do spoznanja, da je demokracija demokracija, delo pa delo. Po» vedal mi tega ni, ampak me je poslušno ubogal.
(QeCovika
OD PETKA DO PETKA
Astre, prve astre, prve znanilke jeseni. Lepa in živa je barva, toda kljub temu na» poveduje jesen. Zdi se, kakor bi hotelo ti» sto skromno poletje, kolikor smo ga imeli s temi živimi barvami vidno pokazati, da jemlje slovo in nadomestiti to, kar je za» mudilo. In človeku je nekako tesno pri sr» cu, kakor da bi Se odpravljal nekam po svetu, čeprav doživlja slovo od poletja vsa» ko leto. Tudi lastovke so nas začele že za» puščati in se podajajo v tople kraje. Niso nas še prav zapustile, pa se že spominja» mo pesmi: Lastovke, oj Bog vas primi — in časa, ko se bodo zopet vrnile in nam pri» nesle vigred. Kako nepotrpežljivo in pol« no želja je človeško srce! In Bog ve, če kdo od np.s, ki se sedaj poslavljamo od vas, naše ljube znanke, vas prihodnje leto ne bo več pozdravil s pesmijo: Lastovke, o Bog vas sprimi!
S »Strandfestom« imamo velike težave in smolo. Ne pridemo do tega, da bi ga kon» čali. Zadnjič smo ga odpravili samo polo» vico, drugo polovico pa go prestavili za ne» določen čas. Toda izgledi so, da bo treba obleči suknje, ko bomo proslavljali drugo polovico.
Veliko senzacijo so naredile nove cigare» te »Jonny«, ki so dobre in nič ne zaostajajo za amerikanskimi. Kadilci obeh spolov so bili veseli, in so prišli na svoj račun. Toda to veselje je bilo kratkotrajno. Še večja senzacija je namreč bila, da je cigaret v nekaj dne zmanjkalo in v sredo si lahko le» tal od trafike do trafike, pa nisi dobil no« bene cigarete več. Kaj je na stvari ne ve« mo, vendar bi merodajne opozorili, naj po» skrbijo, da ne bi nehote in nevede poclpi» rali črne borze. Do sedaj izgleda stvar s cigaretami tako, kakor če kozi pomoliš ma= lo soli in leti za teboj, potem pa ji so] iz» makneš in koza debelo gleda ter presene» čeno meketa. Trafikanti in kadilci upajo, da bodo cigarete kmalu dobili.
Od filmov, ki so jih igrali v Celovcu pre« tekli teden naj omenimo film »Pastor An« gelicus«, ki so ga igrali v mestnem gleda* lišču. Igrali so ga v soboto, nedeljo in pon» deljek. Film je kazal življenje sedanjega papeža Pija XII., njegovo vsakdanja živi je» nje ter sploh delo in prizadevanje sedanje« ga papeža za dobrobit človeštva. Poleg tega smo v filmu videli tudi krasne posnetke večnega mesta, škoda, da so film igrali ta» ko malo časa.
MAUSER KAREL!
ROMAN
(Nadaljevanje)
26.
Mislej nese kelihu podobno skodelo z blagoslovljeno vodo. Izmed svatov se ocltr» ga družica z novoniašnim križem. Že v na» prej ima solzne oči.
Pritrkavanje obmolkne. Tišina. Klemen komaj sliši besede. Samo čuti, da je stegnil roke in pritisnil križ na prsi.
Gornikovci se prvi razveže vek.
Klemen se kroti z vso silo.
Nato so pozdravi in deklamacije..
Nazadnje stppita pred sina mati in oče. Gornikovca pomoči palec v blagoslovljeno vodo.
»V imenu Očeta in ....«
Potlej samo veka in zaznamuje križ sinu še na usta in na prsi.
Tudi Gornik ne more govoriti. Ob oče« tovih solzah se zasolze oči tudi Klemenu.
Ženske vse brišejo solze.
Sprevod se premakne. Spet zavriskajo zvonovi. Cerkvena vrata so na stežaj od« prta.
Zdaj zabu če orgije. Novojnašmk Klemen Gornik je prestopil cerkveni prag.
»Novomašnik, hod’ pozdravljen...!«
V tem hipu se Klemen ne more več zdržati solza. Šele pred oltarjem se zbere, ko sliši za seboj tresoči se glas župnika Venela:
»Najtežje je mimo. Drži se, Klemen!«
Po vstopnih molitvah je prišel popolno» ma k sebi, ko je zapel Glorio in so zabu« čale orgije na koru, se je odločila poslednja bridkost od srca.
Deo gratias, Deo gratias!
Po končani maši je skoz sladko bridkost udarilo veselje. Gostje so se zbrali v Gor» nikovi hiši. Župnik Vencel so predstavljali neznane si svate. Kar usipali so šale. Smeh se ni mogel unesti.
Veselje se je prekinilo popoldne za lita» nije. Potlej se je nadaljevalo. Prav do ve» cera. Z nočjo so prvi svatje odšli. Klemen je bil truden. Zaželel si je miru.
Zadnji so odšli gospod Vencel. Skoraj da jim je vino stopilo malo v glavo.
Nič niso vedeli pravega povedati. Kar naprej so ponavljali. »Eh, Klemen, tako si pel, da bi te bar naprej poslušal.«
Klemen se trudno smehlja in spremi žup» nika domov.
Nova maša je končana.
Pozno v noč Klemen še moli brevir. Očni» ca in murka mirno strmita izmed svilenega papirja.
*
Sladkost novomašnega dne je minila. Klemen je čutil, da je pustil za seboj vse, kar je bilo lepega. Kar sedaj pride, bo tež« ko, do poslednjega koraka omejeno. Prišel bo dekret in mu določil mesto. Kje, samo Bog ve. Ne bo mogel izbirati. Škofova vo» Ija bo, kje bo pričel. Mogoče kje v mestu, mogoče kje v gorski vasi, daleč od dobrih ■ cesta, daleč od železnice. Upirati se ne bo smel. Prisegel je škofu pokornost in po» slušnost.
Na tihem si želi, da bi prišel kam v liri» be. Gorjanci so še preprosti, mestne nava--de jim še niso prešle v kri.
Navajeni so dela, za drugo jim ni mar. Duhovnika spoštujejo in ga ljubijo.
V mestu bi se težko znašel. Kakor od» trgan čolnič bi bil med gospodo. S kmeti
se ve pogovarjati. Včasih bi zagrabil za delo in čas bi mineval.
Nekajkrat vstane v srcu skrita želja, ki je ne upa razodeti na glas niti gospodu Vencelnu.
Ko bi škof uredili »Sibirijo« in ga dolo» čili za prvega kaplana.
Samo utrne se misel in koj ugasne. Boji se gojiti to željo, kakor da je grešna.
Škof bo izbiral med najboljšimi. Dovolj jih ima. Starejših in modrejših, ki poznajo dušno pastirstvo kakor brevir. Ne bodo segli po novomašnikih.
Ž nekim hrepenenjem čaka na dekret. Kakšnega župnika bo dobil, kako ga bodo sprejeli ljudje?
Od župnikov je veliko odvisno. So dobri kakor gospod Vencel, pa se najdejo, ki se ljubosumno zapro vase in nekam od daleč gledajo na kaplana.
Klemen se spomni na Meliha. Dve leti je bil pred njim. Dober govornik. Glas je imel tak, da bi mrliče obujal. Porinili so ga nekam v bohinjski kot. Stokal je prve dni. Župnik se je čutil porinjenega v kot. Ljud» je so drli h kaplanovim pridigam, kaplano» va spovednica je bila vselej oblegana. Mia» di ljudje so kar noreli za kaplanom.
Kuharica se je postavila na župnikovo stran. Ne samo iz sestrske ljubezni, čuti« la je, da se je celo njej zamajal ugled, kjer» koli je mogla, je pikala. Kaplan se ni ho« tel spuščati v prepire. Molčal je in trpel, dokler ni bil prestavljen. Na novem mestu se je koj popravil in zredil.
Tega se Klemen najbolj boji. Da bi na prvem službenem mestu naletel na težave, da bi bil celo ob župniku osamljen in tuj. Boji se prvih razočaranj: preveč bi pritis» nila na njegovo dušo.
Po treh tednih je prišel dekret. Klemen ga je z nemirnimi rokami vzel v roke. Kar bal se je pogledati vanj.
Selca nad Škofjo Loko!
Globoko je dahnil. Pozna kraj. Ravno pravšno je od mesta, v hribih, v miru. Ljud« ' je tam niso napak. Tudi župnik je prija* zen. Zveselil se je dekreta, čeprav je bila zraven koj tudi grenka misel.
Škof so pozabili na »Sibirijo«. Vse je utihnilo. Nihče ne omenja kolonije. Nema* ra, da so njegovi načrti legli za vselej.
Toda za boleča razmišljanja ni bilo časa. Treba se je bilo pripraviti. Nekaj oprave mora vzeti s seboj. Začelo se bo potovanje. Tu dve ali tri leta, tam spet nekaj let. Vse dotlej, dokler ne ostari in ne postane žup» nik, trdno umeščen, da ga komaj škof mo» re premakniti.
Župnik Vencel so kimali.
»Nace so dober gospod. Kuharica ima sicer svoje muhe, a ti jo boš ugnal. Naj» raje bi videl, ko bi ostal kar pri meni. Star sem, neroden in otročji. Saj vem: v pokoj bo treba. Pa se kar bojim. Veš, Klemen, za« pomni si, kar ti povem: gorje duhovniku, ki mora v pokoj. Prosi Boga ,da te vzame k jsebi, ko boš sredi največjega dela, na višku svoje moči. Kadar te upokoje, si re* vež. Pehajo te sem in tja, morda te včasih vzame kdo v pomoč za spovedovanje, več ne. Mladi ljudje se starih župnikov najedo. Veseli so, kadar jim zazvoni-. Zato nočem v pokoj, zato se trudim, da bi še kaj naredil, toda čutim, da so mi moči oslabele. Naj» hujše je, ko vidim, da me ljudje poslušajo bolj iz usmiljenja kakor iz potrebe. Spoštu* jejo bolj mojo sivo glavo. Nočejo mi pove» dati resnice, da bi me ne žalili. Dobri so ti Gorjanci. Eh, Klemen, ti si šele začel. Sre» čen si. Kako si včasih želim, da bi bil mlad, da bi bil spet novomašnik, da bi spet začel znova. Toda odpel sem. Kar oddahnili se bodo ljudje, ko mi bo zazvonilo.«
Čudno potrt so župnik Vencel. Ob mla* dem Klemenu se zavedo svoje starosti. Gosli so se izpele.
Ci&oi/ct
SOBOTA, 11. septembra:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 12. septembra:
7,30 Jutranja glasba s plošč.
17.10	Komentar
19.20 Literarni večer Karla Mauserja. PONEDELJEK, 13. septembra:
7.15	Jutranja glasba.
16,00	Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 14. septembra:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 15. septembra:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 16. septembra:
7.15	Literarna ura.
17.10	Poročila,
19,30 Zvočni tednik.
PETEK, 17.-septembra:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
R&dfa leadau - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbo hrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbohrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Radio l&sl - ftcsšai* * ll»
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do. 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15.
Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
IZSELJENCI V U. S. A. POZOR!
Begunci, ki izpolnjujejo pogoje za izse= litev v U. S. A., dobijo potrebna pojasnila v »Karitativni pisarni« v Celovcu, Völker« markterstrasse No. 5/1. Tam se lahko pri« javijo, da bo zanje posredovala amer. ka« tol. organizacija.
Klemen je pripravljen. Nekam čudno se mu zdi, ko seže domačim v roke. Zdaj je dom drugi. Začel bo svoje poslanstvo, dom bo vstopil nekam v pozabljenje, predenj bodo stopile duše.
*
V Selca je prišel popoldne. V veži je na» letel na kuharico. Debela ženska, z močni» mi moškimi rokami. Klemenu se je koj zde« lo, da bo treba potrpeti.
Po stopnicah so prišli župnik, droban člo» vek s sivimi očmi in z belimi rokami.
Segla sta si v roke.
»Potreben sem vas kakor slepi vida. Bo» lezen me stiska, s težavo obletim podruž» niče, kadar je treba. In maš je toliko, da jih ne zmorem.«
Nato sta odšla v sobo, ki je bila od vse» lej določena za kaplana. Klemen jo. je dal že pred prihodom na novo prebeliti. Prav prijazna je bila. Ne prevelika, ne pre« majhna.
Do noči je bila razpostavljena tudi opra» va. Knjižna omara s knjigami, postelja, klečalnik, stojalo z rožami in pisalna miza.
Na steni velika slika sv. Martina, ki z mečem deli svoj plašč in ga polovico ponu» ja beraču.
Sobica je dobila svoj pravi obraz. Koj po večerji je Klemen odšel vanjo.
Prvič v življenju je ostal popolnoma sam. Dospel je do trenutka, ki si ga je v seme« nišču tako želel.	.
Po veži drse težki koraki robate kuhan» ce. V župnikovi sobi je že tišina. Gospod Nace ležejo zgodaj.
Klemen prisluhne tišini. Mirna je m glo* boka, podobna tišini v noči pred novo
mašo.	Y . , .v
Na klečalniku stoji novomašm kriz z
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
Ü	m	mi 2			m	3 i4 r i mm						m	m	m	m	m m m m				m	6	|7		8	mm	
£g	*	10		{n					mr		13	14 |		m	15	16	17		m	18				i.	JO
m m	ji		ifif		22			m	23				m	24				m	25				m	26	
	27		m	28			m	29				m	30				m	31				II32			
m		■1"				■	34	1 1			mr		I !			m	36				m	37	i		
m	m	38 |			■	39				m	40					41 |. 1			H		42				m
m	43 | 1			m	44			m		45				K46		I			H	47 |				B	48
mr			m	50		1		m	51	|			m	52		1		m	53		i m			54	
m\		mr					m	56	i i			m	57	| -			m	58				m	59 |		
p	60 |61 1					m	62				wr		I			m	64					65			m i
m	66 |				w	67 |		i mr i						Mi”						1	70			m	
m	71	ü			72 |				m	7» |	|	|				ir i									I		
					m	m	Ü H		m	m	Sl	m	mm		m »SR	m	m	1	m i m\ m\ m					m	m
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 prva beseda pri štet» ju; 3 potreba po pijači; 6 pralno sredstvo;
9 očetnjava; 12 izrastek na koži; 15 oblika osebnega zaimka; 18 glasbilo; 21 strupena žuželka; 22 prva ženska; 23 žensko krstno ime; 24 danes zjutraj; 25 cunja; 26 vzklik; 27 označka za kemično prvino te rij; 28 tur» ški oblastnik; 29 spleteni lasje; 30 blagaj« na; 31 del kravjega telesa; 32 skrajšano žensko ime; 33 lesena stavba; 34 staro slo« vensko ime za ječo; 35 žensko pokrivalo; 36 nekdanji »kralj čevljev«; 37 duhovska oseba; 38 naplačilo; 39 srd, mržnja; 40 ro« diteljica; 41 oblika belega peciva; 42 ro» kodelec; 43 žensko ime; 44 zbran odbor, posvetovanje; 45 del stanovanja; 46 neve» stino premoženje; 47 očka; 49 pevska, nota; 50 deževje, mokrota; 51 pralno sredstvo; 52 obleka kolonijalnega vojaka: 53 prirod« na značilnost; 54 pritrdilnica; 55 ognjeni» ški izmeček; 56 žival plazilka; 57 gre na božjo pot; 58 kot pri 47 vodoravno; 59 brez obuvala; 60 nazivi, naslovi; 62 nočna ptica; 63 travnik v gozdu; 64 evropsko» azijsko gorstvo; 65 bodika, rastlinski izra« stek; 66 oblika tvarine; 67 vsota (tujka); 68 poljski sadež; 69 pritrdilnica; 70 ži= vljenjska tekočina: 71 vzklik začudenja: 72 je v posteljoji"ikih: 73 posoda za cvetlice; 74 rečica pri Ljubljani.
—m iw	——
Kmetfce, po$or!
Predelavamo vašo ročno spredeno prejo in volno v platno, brisače, prte, kuhinjske krpe, naglavne rute, leden, posteljne odeje itd. Zamenjamo za volno ali laneno predivo olago za srajce, karirasto (črtka.sto) blago, dalje blago za zavese itd. Tkalnica=Weberei JOHNE & NOS» WITZ, Celovec«Klagenfurt, St. Ru» prechterstrasse 120
mirtinim venčkom. Voščeno se svetijo beli cveti, kakor iz srebra je širok svileni trak.
Globoko na stran je nagnjena Kristusova 'glava. Klemenu se zdi, da bi se suho telo rado odločilo z lesa.
S klečalnika gleda Senjavskijev obraz.
V farni cerkvi bije ura. Počasi, previdno. Tuj se zdi Klemenu glas zvona v noči. Zad» nji udarec brni pö zraku kakor tresoča se struna.
Klemenove oči skušajo od daleč razbrati naslove knjig, ki stoje v omari.
Tavčar: Cvetje v jeseni. Jurčič: Deseti brat. Finžgar: Pod svobodnim soncem. Na« to mu zdrsne pogled n: spodnjo pclico.
Ljudje na Borgu, Kristina — La vran» sova hči, San Michele, Lanena njiva.
Čuti ,da bi se mu oči rade nekje ustavi» le. Dolgčas je pritipal v sobo, brez trkanja, brez pozdrava in trdo položil roko n : Kle« menovo ramo.
Kaplan Gornik se je vzdignil in skopil k oknu. Odgrnil je zaveso. Luč je planila na vrt in se kakor sulica zapodila pod drevje.
Luči so še krvavele skoz okna na vasi. Ljudje še niso legli. Prijazno se stiskajo hiše med bregoma. Kakor piščeta so, ki se grejejo.
Klemenu je toplo pri duši. Najraje bi vzdignil roke v blagoslov in zašepetal be= sede, ki jih je tik pred novo mašo toliko» krat izrekel.
Trmasta ihta je planila vanj.
»Zagrizel se bom v te ljudi, da me bodo spoznali in vzljubili.«
In še se je vzdignila misel:
»Oče bom otrokom in starcem.«
Nato se je zasukal, ugasnil luč in se v temi razpravil.
Navpično : 1 žensko ime; 2 vzklik; 3 staroslovanska boginja; 4 prva številka; 5 priti’dilnica v narečju; 6 oblika moškega krstnega imena; 7 vrtna stavba; 8 oblika osebnega zaimka; 9 časovno razmerje; 10 strupena žuželka ; 11 slovenski znanstvenik; 12 kot pri 36 vodoravno; 13 časovna enota; 14 pevska nota ; 15 množica: 16 prva žen« ska; 17 nikalnica; 18 živalska brana; 19 upornik, nezadovoljnež; 20 poldrag kamen; 23 de! sobne opreme; 24 ponuditi, izročiti; 25 oblika las: 28 oče; 29 žival mlekarica; 30 meniško oblačilo; 31 tuj izrez za teht» nico; 32 vendar, kljub temu; 33 merilka časa; 34 del drevesa; 35 madžarska reka; 36 pomožni glagol; 37 kralj ptičev; 38 žen» sko ime; 39 zapor: 40 sodobna kraljica; 41 truo, del ladje (2. sklon); 42 napad, naval (v češčini); 43 zemeljska celina (4. sklon); 44 nočna ptica; 45 reka na Goriškem; 46 šahovska figura; 47 starogrški slikar; 48 moški glas; 50 izraelska brana v puščavi; 51 reka, ki izvira v Julijskih Alpah; 52 po« Ijedelsko orodje; 53 vrsta pogodbe; 54 ru» ska reka; 55 priletno na pogled: 56 izraz pri računanju; 57 pleme, rod: 58 mesto v Rumuniji; 59 prebivalce goriških brd; 61 kovaška priprava; 62 domneva; 63 vodna naprava: 64 časovna enota; 65 številka; 67 oblika novratno=osebnega zaimka; 68 ve« znik; 69 kratica za »prejšnji«; 70 kratica evropske denarne enote.
TRGOVSKA POMOČNICA SPREJME pri» merno službo. Obvlada oba deželna jezi» ka. Naslov v upravi »Koroške kronike«.
DVA FANTA v starosti do 25 let iščeta primerne zaposlitve na Koroškem. Gre» sta tudi na deželo. Naslov v upravi »Ko« roške kronike«.
OKLIC MASTI
Deželni prehranjevalni urad sporoča: Na naslednje odrezke živilskih nukeznic 44. do» delitvene dobe lahko kupijo potrošniki m »st in sicer: 200 gramov na odrezke 24 E in 24 Jgd, 100 gramov na odrezek 24 K.
Tako je kaplan Klemen Gornik nastopil svojo prvo službo.
KAPLAN
Nolite thesaurizare vobis thesa» uros in terra, ubi aerugo et tinea demolitur, et ubi fures effodiunt et furantur (Mat 6, 19—20)*
Ljudje po cerkvi so zašumeli. Klemen je počasi odhajal s prižnice.
To je torej novi kaplan. Lepo govore. Človek bi jih kar naprej poslušal. Ljudje še do sape niso mogli. Zrli so na prižnico kakor na oltar. Klemen je govoril počasi. Zdaj pa zdaj je potišal glas, nato pa spet zagrmel, da so se poslušalci zdrznili.
Župnik govore kakor da bi brali, kar na« prej z istim glasom. Človek ne ve, kdaj bo prišel Amen. Kaplan pa povedo vse lepo po vrsti, vse se tako veže, da ne more biti drugače.
Stari in mladi so veseli. Že zjutraj se je poznalo, da je nov gospod pri fari. Kapla« nova spovednica je bila oblegana.
Klemen je sedel v spovednici. Prvič v ži» vljenju bo prisluhnil najbolj skritim ko» tičkom človeških src. Vijoličasta štola mu visi prek talarja, s priprtimi očmi odpre okence.
Čuden nemir pred neizrazno močjo, ki mu je dana, mu trese roke.
Tesno prisloni uho k mreži.
Ko daje prvo odvezo, se smehlja. Z za» prtimi očmi napravi križ in zapre okence.
Hvaljen Jezus.
Na veke. Amen.
Nato odpre okence na drugi strani. Več
* Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja. in kjer tatje kopljejo in kradejo.
OBJAVE
Na. podlagi paragrafa 6, člen 2 cestnega policijskega reda, BGBL. Št. 59/1947, v zvezi s paragrafom 3 zakona o cestnem prometu, BGBL. Št. 46/1947 je celovški mestni magistrat skupno z zveznim policij» skim ravnateljstvom v Celovcu odredil radi varnosti in ureditve prometa na Novem trgu (Neuer Platz) v Celovcu naslednje:
Od 4. septembra 1948 dalje je uveden na Novem trgu v Celovcu krožni promet. Na tem trgu se torej sme voziti samo v eni smeri (naokrog), pri čemer morajo vsa vo» žila voziti po desni strani. Upoštevati je treba točno prometne znake, ki so tukaj po» stavljeni za označbo vozne smeri.
Prekršitve te odredbe bodo kaznov-ne, v kolikor jih ne bo treba urediti pred sodi» ščem kot upravni prestopek po paragrafu 87, St.=Pol.=0. in po paragrafu 72 St.=Pol, G., BGBL. St. 46/1947.
Ta odredba je stopila s 4. septembrom 1948 v veljavo.
OBJAVA CELOVŠKEGA MAGISTRATA
Po nalogu Zveznega ministrstva za po» Ijedelstvo in gozdarstvo se bo vršilo štetje prašičev. Štetje bo izvedel sodelavec pre» hranjevalnega urada v Celovcu ob priliki izdaje živilskih nakaznic za 45. dodelitve» no dobo. Številčno stanje prašičev pa se mora računati s 3. septembrom 1948 in ne z dnevom štetja. Vsi, ki gojijo prašiče mo« rajo dovoliti ob priliki štetja uradniku pre» hranjevalnega urada vstop v hleve oziro» ma prostore v katerih so prašiči zaprti ali bi mogli biti zaprti. Razen tega pa morajo dati uradniku tudi vsa potrebna pojasnila in podatke. Kdor bo dal napačne ali neza* dostne podatke bo kaznovan. Ob času štet» ja mora biti na vsakem posestvu doma vsaj ena oseba, ki je v stanju dati uradniku prehranjevalnega urada potrebne podatke. Če do 14. septembra ne bo k onim, ki goji» jo prašiče, nobenega uradnika, ki bi te pre» štel, je lastnik prašičev dolžan javiti 15. septembra 1948 osebno ali po svojem za» stopniku na magistratu (oddelek za stati* stiko), Celovec, Spomheimerstrasse 13, III. nadstropje, soba 11, število prašičev, ki jih goji.	_______
OKLIC TOBAČNIH IZDELKOV
Urad koroške deželne vlade, oddelek 21 za gospodarstvo, naznanja sporazumno z avstrijskim tobačnim vodstvom oklic nesle» dnjih odrezkov tobačne nakaznice za 45. dodelitveno dobo: R 1 za nakup Id cigaret vrste Austria 3 ali Austria 2; R 2, R 3 in R 4 za nakup po 10 cigaret vrste Austria 2; R 5 in R 6 za nakup po 10 cigaret vrste Austria C ali Austria 2. Cigarete Austria 3 se dobe samo na odrezek R 1. Cigare ali tobak, v kolikor je na zalogi, se morejo ku» piti namesto cigaret samo na odrezke R 1, R 2, R 3 in R 4. Odrezki tobačne nakaznice 45 propadejo s koncem 45. dodelitvene do» be. Cigarete Austria D, Austria 1 in Austria Spezial se dobe brez odrezkov.
Pretekli teden so prišle v promet nove vrste cigarete, takozv. »Jonny«, katerih na» kup ni vezan na odrezke in stanejo vkljub dobri kakovosti le 50 grošev komad.
kot deset spovedancev je še čakalo, ko je obesil štolo na žebelj. Moral je v žagrad, da se opravi za mašo. Visok in močan je šel po sredi cerkve. Ljudje so se mu umikali in zvedavo strmeli vanj. Z nasmehom je ošinil otroke, ki so se drenjali pred obha» jilno mizo.
Po maši se ljudje kar niso mogli raziti. Čakali so pred cerkvijo in pred stopnicami. Ko je šel mimo njih, so zginili klobuki z glav. Možakarji so se koj spustili v pogo» vor. Klemenu je bilo všeč. Želel se je spo* znati z ljudmi. Nekaj žensk je prišlo zavo» Ijo maš. Moral je v sobo, da jih vpiše v in* tencijsko* knjigo.
Kar regljale bi. Klemen jih je rad noslu* šal. Preproste zgarane ženice so mimogrede razlagale svoje težave. Žanova je zdihovala zavoljo moža. Že skoraj pol leta leži. Te« žko bo kaj z njim. Nobeni čaji več ne po* magajiO. Pa štirje otroci so. Oh, jejzesta!
Jelenčeva ima križe zavoljo otrok. Polo* na sili od hiše. Pa na bajto.fVse besede so bob ob steno.
Jaskova toži zavoljo živine. Dva prašiča sta poginila in teleta so prišla na tako ce» no, da se Bog usmili. Kmeta bodo do kraja stisnili.
»Tmtarji so vintarji, mama,« se smehlja Klemen. »Saj se bo obrnilo.«
»Mislite,« bi rada verjela Jaskova. »Za mašo pa pravite, da bo drug teden. Veste, čez Fronca ga ni bilo. Pri dvajsetih letih je umrl. Nikoli ni pazil nase.«
Eh, toliko je težav, ki jih ženske rade po» vedo. Da jih le kdo posluša.
* Knjiga, kjer duhovnik vpiše maše i» namen.
(Dalje prihodnjič.)
„Koio-^ka kiomka uhaia i/<-ak oeick ■ «■•'ok « (>1.»vaj Volkerinatkti-i
- I.iri i/.daia Br.ran.-ka obveščava.na *: j>*'a	.'-.••in-.tvo i:-ta It v Celovcu V5:k. .im-kr.. '< n« >S I	le.eten lasi 02 - Uprava in ojlaani
Kin* 25 1. — leietor. 3t>Sl. — Mesečno naroča.no le treba plačan v napiej — Kokopici st ne vračalo - Laka. liskama „Cannthia' v Celovcu.