Ste?. 4?,_V LlnMlanl, j ponedeHek, dne 28. TcBrnarla 1910. _LetO XXXVIII,
s Velja po pošti: = mgm Mf M ■■■ ml M	^Ma	Inserati:
"B^r;!! M f MIlP ml P	M	r^-^T:
^ | ■111 M Km	1
^B Hi	■■	reklamnih noticah stana
== V upravništvu: == ^ ■ mM ^AJV H ■ 1B	Hi	enostolpaa garmondvrsta
sjs-r-rr:?* W I l«l	I »
i: h;...: UU W H rff ■ ■ ^	WL A	™ i*Ma:=
■a «om 20 Hi nttBBB	^^BBBV	izviemSl nedelje la
mcsec.— F.saaeine jter.iOT. ^^^^ 4MHP W W ** V P^i	pramike, ob 5. ari popoldne.
iv Uredit*tvo )e v Kopitarjevih slloah Mar. l/tn. Rokopisi so ne Tračajo; netranktraaa planu so ne as sprejemaj«. — Uredniškega telefona ster. 74. =s
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStvo jo t Kopitarjevih nlioah štev. B. -= Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. ===== UoravniSkeaa telelona štev. 188. ==
fr** Današnja Številka obsega 6 strani.
Umetniški svit.
Opravičene so pri nas pritožbe, tla je za umetnost preslabo preskrbljeno. Narod, ki nima svoje umetnosti, ni dosegel one višine v svojem razvoju, da bi se mogel prištevati med kulturne narode, in ljudstvo, ki ne goji lastnega umetniškega delovanja, samo sebi krati važen element duševnega in gmotnega prospeha.
Pomanjkljivosti so različne, krivda je na vseh straneh.
Naši izvršujoči umetniki, ki stoje danes v ospredju, se niso razvijali iz našega naroda, ampak so učenci tujine. Bilo je usodepolno za našo umetnost, da je ravno takrat, ko so ti mladi talenti, polni želje po uku in hrepeneč po možnosti, da razvijejo svoja krila, stopili na torišče mednarodne umetnosti, .vladala skrajna struja, ki je iskala svojega uspeha v negaciji in v trmastem odporu proti dotlej konvencionalnim nazorom o umetnosti. Ta ekstrem prve bojevite secesije je bil, kakor vsaka ■bojna struja, demonstrativen, pretiran, poln zaničevanja do neposredne prostosti in do sedanjosti, prava vojska proti običajnemu okusu. S silo je hotela secesija ljudem vtepsti misel, da je filistrsko in neumetniško to, kar so dotlej imeli za lepo; postavila jim je pred oči svoje izdelke predrznih, neču-venih oblik, pred katerimi je okus občinstva izpočetka poln groze bežal, potem se je pa pod sugestijo mode in pod vodstvom kritike prisilil, da je začel Vživati tudi to, kar se mu je izpočetka rdelo nevžitno, in se aklimatizirati novemu vremenu.
Od obeh strani: od strani občinstva in od strani izvršujočih umetnikov se je tekom časa marsikaj konce-!diralo. Današnja secesija ni več to, kar sje bila. Ublažila se je, in danes lahko že objektivno sodimo o novih elenien-itih, s katerimi je obogatila umetniški iinventar naše dobe.
Našim domačim umetnikom ni bilo Slano, da bi se bili razvili; ostali so večinoma na stališču prve bojne dobe. [Stika med njimi in med občinstvom ni, ne razumejo se, in posledica je ta, da na eni strani občinstvo svojim umetniškim potrebam zadošča v tujini, umetniki pa stradajo.
Razvoj samostojne umetnosti v Vsakem narodu postane mogoč tedaj, ko je doseglo ljudstvo gotovo blagostanje. Pri nas se gospodarstvo dviga, Sn ni dvoma, da bo umetnost v bodoče imela rodovitnejše polje nego doslej.
Važno je pa, da se od strani javnih faktorjev razvoj umetnosti pravilno podpira. Saj se je že marsikaj zagrešilo. Ljubljanskim spomenikom zadnje dobe se po pravici očita, da jih ni izbirala srečna roka; mesto nakupu je slike za magistrat, a kdo sodi in izbira in po kakih načelih se postopa, to se odteguje naši vednosti. Deželni muzej ima že okoli 280 umetnin in se bliža že lastni umetniški galeriji; treba torej gledati, da bo galerija res kazala našo umetnost. Privatniki imajo deloma dragocene umetniške zbirke iz prošlih časov, deloma, nakupujejo umetnine od modernih umetnikov. Manjka nam pa. nekega organa, v katerem bi se centraliziralo umetniško stremljenje, ki bi dal novega impulza stvarjanju in nabavljanju umetnin.
Temu nedostatku je prišel v okom deželni zbor kranjski, ki je soglasno sprejel predlog dr. Lampcta, da se osnuj deželni umetniški svet. Ta deželni umetniški svet bodi posve,-tovalni organ deželnemu odboru v umetniških zadevah, zlasti ima staviti predloge o ureditvi umetniške g a-1 e r i j e. o nakupu umetnin iz javnih sredstev in o pospeševanju umetniškega delovanja sploh.
Deželni odbor se je bavil z nalogo, da po naročilu deželnega zbora sestavi umetniški svet. Sklenilo se je, da se pokličejo v deželni umetniški svet po-znavatelji in ljubitelji umetnosti, od katerih je pričakovati, da bodo sodelovali pri podpiranju umetnosti. Zastopane pa bodo stalno razne korporacije, ki imajo tudi namen pospeševati umetnost, tako da se ustvari središče vseh za podporo umetnosti vpoštevanja vrednih faktorjev.
Pod predsedstvom deželnega glavarja, bodo člani deželnega umetniškega sveta: deželni odborniki, zastopnik vlade, zastopnik knezoškofijskega ordi-narijata, zastopnik mestne občine ljubljanske, dalje zastopniki društev: Slovenska Matica, Društvo izvršujočih umetnikov »Sava«, Društvo za krščansko umetnost, Muzejsko društvo, Leonova družba. Razen teh zastopnikov pokliče deželni odbor za umetnost zaslužne može v umetniški svet.
Želimo, da bi deželni umetniški svet združil res vse, kar ima v naši deželi smisla za pravo umetnost. To bo v korist in čast ne le kranjski deželi, ampak celemu slovenskemu narodu, ki dobi tu novo kulturno ognjišče. Naj bi se dosegel važni namen, ki ga je v deželni zbornici izrekel predlagatelj: da se ustvari stik med občinstvom in med umetniki. Ta stik bodi živ, prisrčen! Iz njega naj vzraste naša m 1 a d a, n a-rodna slovenska umetnost. V njej naj živi naša prošlost, v njej se naj zrcali naša. sedanjost, ona nam bodi prorotinja naše bodočnosti!
Pametna nemška beseda.
V krščansko-socialni reviji »Die Freistatt« 26. t. m. je tajni svetnik baron Biegeleben, bivši poslanik, objavil članek zoper nemški nacionalizem v Avstriji, ki je tako zanimiv, da objavljamo njegova izvajanja saj v glavnih obrisih.
Pisatelj izvaja:
Nemci so v Avstriji združeni v takozvani »Gemeinburgschaft«, ki še obstoja, a se bo brezdvoma kmalu razbila, ker so se svobodomiselni Nemci vseh strank združili v zvezo, ki ima očitno glavno ost naperjeno zoper krščanske socialce. Zato pač ni odveč razmotrivati, kaj je ta »Gemeinburgschaft«, nemški blok, ki oklepa nemške svobodomiselce in krščanske socialce? Gemeinburgschaft je politiška zveza vseh avstrijskih Nemcev v obrambo skupnih narodnih interesov. Toda, kakšna j« ta. narodna, misel, ki naj vse Nemce veže? Svobodomiselci, nacio-nalci, umevajo to tako, da imajo oni kot »Herrenvolk« vladati nad slovanskimi narodi, ki so narodi druge vrste, krščanski socialci pa stoje na stališču krščanske pravičnosti in ljubezni, na stališču enakopravnosti vseh narodov v Avstriji. Že izraz »nacionalni nasprotnik« je za katoličana in patriota nesprejemljiv, ker Avstrijcu njegov sodržavljan ne more biti nasprotnik zgolj zato, ker je druge narodnosti; nasprotnik more biti le, če je drugačnega svetovnega naziranja. Jasno je torej, da je narodnost, kakor jo umevajo nemški liberalci, čisto drugačna in bistveno nasprotna oni, ki se je drže nemški katoličani. Torej tudi narodna misel ne more biti vez, ki naj združuje Nemce v Avstriji brez razlike strank v enem bloku.
Ta stvar je tembolj jasna, če premislimo, da. za Nemce v Avstriji sploh ni nobene narodne nevarnosti. Nemški narod je dolgo časa vodil in vzgajal druge narode, danes pa so ti postali godni in Nemci se nahajajo le približno v takem položaju, kakor se nahaja poglavar rodbine, ki je dolgo časa upravljal premoženje mladoletnih varovancev. zdaj pa vidi pred seboj dejstvo, da so varovanci odrasli In zahtevajo svoje. Slovani streme za čezdalje višjo
kulturo in tej primerno politično močjo, to pa ni nikakor zoper Nemce kot take naperjeno, marveč slovansko gibanje se obrača le zoper tisto nemštvo, ki, nepoznavajoč avstrijsko državno misel, nasprotuje vsaki enakopravnosti Nenemcev. Slovani ne morejo biti zoper Nemce in ti bi ne smeli biti zoper Slovane, ker je to nezmisel in ker je le v sporazumu med Nemci in Slovani mogoča, dobrobit tako države kakor vseh posameznih narodnosti. Ljudstvo sovraži v dnu svojega srca neprestane narodne boje in narodno hujskarijo, katere so nemalo krivi mnogi politiki, ki miru sploh nočejo, in pa tudi državno nradništvo, ki ponekod zelo malo dela na to, da se razširja duh strpnosti in državne skupnosti, marveč celo nasprotno !
Kaj pa je nemški blok mogel v Avstriji trajnega doseči? Le sovraštvo je napravil in razdor povečal ter najbolj pripomogel k temu, da so se Slovani združili. Prava katastrofa pa je bil Schreiner, ki je vladal Nemce in jih poganjal v boj zoper Slovane. Avstrija ni bojno polje med germanizmom in sla-vizmom. Nemci se bodo vzdržali le z moraličnimi sredstvi in s sporazumom. Če pa še danes zahtevajo zase ustavnih predpravic, prvi med njimi nemški državni jezik, kažejo popolno politično slepoto.
Pisatelj konča:
»Nemška nasilna obstrukcija v češkem deželnem zboru, bojno ra^olože-nje Nemcev zoper Slovence, ki v štajerskem deželnem zboru zahtevajo le svoje pravo, demonstracijske postave v nemških deželah, sploh vsa nacionalna blokpolitika ni dovedla do ničesar drugega, kakor do tega, da danes vsi Nemce bolj kot kdaj sovražijo in da se množe in utrjujejo njihovi nasprotniki.«
To je beseda moža — dal Bog. da bi se taki glasovi le množili in da bi ne bili le besede upijočih v puščavi!
D u n a j, 26. svečana.
Vojaški novinci.
Danes je zbornica po sedemurni razpravi dovolila vojaške novince za tekoče leto. Stvar pa ni šla gladko. Za predlogo je v drugem branju glasovalo 191 poslancev, proti pa 121. Proti predlogi so glasovali socialni demokratje, češki agraci in radikalci; glasovanja se niso udeležili člani jugoslovanske zveze, Rusini in nemški radikalci. Za tretje branje pa. je bila potrebna dvotretjinska večina, a, te ni bilo. Od 312 poslancev, ki so se udeležili glasovanja v drugem branju, se gotovo nobeden ni odstranil, glasovalo je torej brez dvoma zopet 121 poslancev proti nujnosti tretjega branja. Ker za, nujnost ni glasovala dvotretjinska večina, moralo bi se tretje branje vršiti šele v ponedeljek. Predsednik dr. Pattai pa jo kratkomalo izjavil, da. je predloga sprejeta v tretjem branju. Basta! Socialni demokratje in češki radikalci so zagnali krik ter odločno ugovarjali proti kršenju poslovnika. Poslanec Seitz jo kričal in ugovarjal, da je postal hripav, a pomagalo ni nič, ker predsednik ni hotel preklicati svoje izjave.
Čudna pa se nam zdi taktika onih poslancev, ki so minolo leto glasovali za državni proračun, sedaj pa. proti brambeni predlogi. Državni proračun je brez dvoma »politikum« s stališča opozicije proti vladi, dočim so vojaški novinci v prvi vrsti potrebni za obrambo države. Razprave se je udeležilo 14 govornikov. ki so navajali običajne zahteve in potrebe, v prvi vrsti dvoletno vojaško službo in reformo vojaškega kazenskega zakona. Izmed slovenskih poslancev je včeraj Pišek v odseku izrazil stališče svojih ožjih tovarišev. Slovenski klub jo v opoziciji proti vladi. Četudi je baiou Biencrtii odslovil ur.
Schreinerja, vendar s tem ni še prednic gačil svojega vladnoga zistema. Ako torej večina slovenskih poslancev glasuje za vojaške novince, s tem no izrazi zaupanja vladi, marveč dovoli le državi, česar potrebuje.
Minister za deželno hrambo pod-maršal Georgi je navajal, da je vojaška uprava leta 1908 vpeljala za anal--fabete pri deželni brambi obligatne učno tečaje v materinskem jeziku. Letos se prično tudi kmetijski tečaji. Enak pouk se bodo vpeljal polagoma v vsej armadi. Minister želi, naj bi se že za šolsko mladino vpeljala telovadba in pozneje tudi strelne vaje. Minister konča: Armada ni luksus ali igrača, marveč nujna potreba za obrambo državo še gosposka zbornica dovoli vojaško novince in 3. sušca se prično vojaški nabori.
Nemški liberalci — združeni.
Neomejeno je vladala svoj čas nem-školiberalna stranka v parlamentu in državi. Mnogo let se je ponašala z dva-tretjinsko večino v zbornici, koder je oholo in oblastno teptala in dušila vse ustavne pravice in zahteve slovanskih narodov v državi. Mogočno je še Plener kot voditelj nemških liberalcev stresal grivo na svoji čeladi in rožljal z jeklenim oklepom. Prežive pa se sčasom programi, prelevijo se stranke in na razvalinah nekdanje slave in moči kali novo življenje. Zavozil jo je Herbst-Pod-zimek, ko je s svojo secesijsko četo ugovarjal zasedenju Bosne in Hercegovine. Od tedaj je pulili in jalovi nemški liberalizem drčal nizdolu v propad, oprhnele so stare fraze političnih, gospodarskih in verskih klativitezov, ra-teži so se zadušili v vrtincu nesmiselnih blodenj. Bil je dr. Lueger, današnji junak in mučenik na bolniški postelji, ki je v središču države, na cesarskem Dunaju, prvi razgnal svinčeno iri more-čo meglo protiljudskih dragoletnikov in bobnečili don Kišotov. Iz središča je prodrla krščanska ideja po širni Avstriji, ki se polagoma oprošča in osvo-boduje svojih samopašnih jerobov. Nekdaj mogočna falanga nemškega svo-bodomiselstva je razbita in razcepljena paberkovala v avstrijskih pokrajinah in životarila s pomočjo nemške birokracije, vzgojene in prepojene v duhu nemškega centralizma. Po zadnjih voiitvah tvorijo krščanski socialci največjo nemško stranko, ik šteje 96 članov, dočim prisega na zastavo nemškega liberalizma le 83 političnih invalidov, ki so razcepljeni v šest, kardel. Ta teden pa ao so zbirali in združili zopet pod skupno zastavo in včeraj utaborili v skupnem šotoru kot nemško-narodna zveza. Vse nemško liberalno časopisje plava v solzah vesolja, da se jo posrečila »renesansa napredka«. Pozabljena jo, preteklost, zavržena so načela in zatajeni programi . . . Wolf se je oklenil kneza Auer-sperga, dr. Licht. jo segel v roke Stranskemu. Pozabili so le na barona Hocka, rojenega nemškega voditelja, ki je ostal v puščavi s Kurando in clr. Ofnerjem. Mi pa rečemo: Fuit 11 ion . . .
Občni zbor »Dnitva rajskih miiikov m tajskem"
se je vršil v soboto zvečer v prostorih uradniškega gospodarskega društva. Zborovanje je otvoril in vodil predsed-nik g. Maks Bradaška. Za zapisnikarja se je imenoval g. Bonač, za verifikator-ja Tavzes in Truger, za skrutatorja Skalar in Petrovčič. Iz predsednikovega poročita g. Bradaške posnemamo sledeče: Društveni odbor se je udeležil poklonstvene deputacije pri deželnem predsedniku ob priliki 601etnice vladanja našega cesarja. Ob tej priliki so je darovalo »za otroka« 80 Iv in za bolne na pljučih 80 K. Predsednik se je n c-ležil po naročilu odbora občnega zbora osrednje zveze v Brnu in pozneje na Dunaju, letos 10. januarja pa splošnega
sestanka računskih uradnikov na Dunaju. Društvo je vložilo pri finančnem ravnateljstvu peticije za pomnožitev uradništva. O blagajniškem stanju društva je poročal g. Avg. Zaje namesto blagajnika Czernyja. Dohodkov je bilo 773 K 39 h, stroškov 645 K 81 h, torej je čistega preostanka 127 K 58 h. Društveni prispevki se določijo namesto 1 K 50 h na mesec samo 50 h. Debato o razmerju posameznih sekcij društva do odbora se je udeležilo več gospodov. Sprejel se je predlog g. Skalarja, da se o sklepih ene ali druge sekcije društva vedno obvešča odbor. — Odbor se je izvolil sledeči: Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Maks Bradaška, za-podpredsednika Avg. Zaje, za tajnika Goričnik, za namestnika Pezdič, za blagajnika Czerny, za namestnika Skalar in Gruber; kot revizorja sta bila izvoljena Petrovčič In Schumi. — G. Zaje čestita pi'edsedniku k soglasni izvolitvi, kar je gotovo najboljši dokaz edinosti med računskimi uradniki finančnega ravnateljstva in pri vladi. — Nato se je še vršil razgovor, kako stališče se naj zavzame glede na novo službeno prag-matiko.
Na predlog načelnika Bradaške se sklene, da se zborovanje prekine in nadaljuje v nedeljo dopoldne ob 10. uri v srebrni dvorani hotela »Union«.
Zborovanje v nedeljo.
Načelnik oficial Bradaška kliče otvarjajoč zborovanje trikratni »Slava« cesarju, pozdravi navzoče, finančnega ravnatelja in dvornega svetnika Kli-menta, državnega poslanca Gostinčar-^ ja, zastopnika politične oblasti komi-* i sarja Jančigaja, zastopnika ljubljanskih dnevnikov, zastopnike di'uštev c. kr. sodnopisarniških in zemljeknjižnih Uradnikov na Kranjskem (g. predsednik Pogačnik), c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem (predsednik Lilleg), poštnih uradnikov skupine Ljubljane (predsednik Mayer), uradnikov tobačne režije skupina Ljubljane (poverjenik Tomec) in c. kr. zemljemercev na Kranjskem (predsednik Cermak, odborniki pl. Gspan, Bassin, Kralik in Didek) in konečno ožje stanovske tovariše, prijavi od predsednika osrednje zveze društva računskih uradnikov poslane pozdrave ter prebere oprostilno brzojavko državnega poslanca dr. Hočevarja in oprostilno pismo po bolezni zadržanega državnega poslanca Hribarja, imenuje za zapisnikarja asistenta Gruberja ter odda predsedstvo podnačel-niku oficialu Zajcu, ki pozdravi deželnega poslanca Mandla, ki pride medtem v dvorano.
Nato poda načelnik Bradaška poročilo o vladni predlogi službene pragma-tike za državne uradnike in izvaja sledeče: Z veseljem so sprejeli uradniki prve časniške vesti, da je na starega leta dan 31. dec. 1909 predložila vlada poslanski zbornici tozadevno predlogo. Danes, ko je predloga javna last postala, pa lahko konštatirajo uradniki sami, da je vlada marsikaj upravičenih zahtev organiziranega uradništva sprejela v svojo predlogo, da je celo v nekaterih slučajih več dala, kot se je zahtevalo, pri nekaterih določilih pa po svoje ukrepala. Reče se lahko, da je predloga dobra da ima marsikaj vrlin, cla je delo vredno kulturne države, da pa ima, žal, tudi nekaj hib. Namen temu poročilu, ki ga podaja v imenu občnega zbora je pokazati vrline in hibe, da se bode razumelo končne resolucije, ki jih bo predlagal.
Glede kvalifikacije pravi poročilo, da ni javna, ker uradnik ne izve za kvalifikacijski red, ki ga sprejme njegov tovariš in tudi se ni upoštevalo želje, da volijo uradniki svoje zastopnike v kvalifikacijske komisije. Ako ima država pravico uradniku odtrgati od njegove gove plače delež, ki odpade na čas, v katerem ni obiskal pisarne brez zadostne opravičbe, naj bode ista država tudi toli pravična, da plačaj uradniku tudi čezurno delo. Glede dopusta predlaga poročilo, da se sprejme naj pravičnejše določilo, ki je sprejeto v Elhartovem načrtu osrednje zveze državnouradniš-kih društev in ki določa do desetih službenih let 3 tedne in za vsako na-daljno službeno leto po en dan več, ker uradnik je gotovo vsak potreben dopusta, a pri vseh je ta potreba tem silnejša, čim starejši je, čim dlje že služi. Poročilo konstatira napredek v tem, da se določa, naj dobi vsak novi prak-tikant takoj adjutum. Pripozna naj pa tudi vlada, da je adjutum 600 K vendar premajhen in naj se določi vsaj takoj 800 K, kajti tu tiči poglavitni vzrok zadolžitve. Poročilo izraža nado, da se uvrsti računske uradnike v drugo skupino, vsaj morajo imeti srednje šole z maturo, obiskovati morajo enoletni vse-učiliški kurz in delati izpit na vseučilišču lerželi da se ta kurz še spopolni, da se znanje računskih uradnikov sploh poglobi.
Predloga je imela namen pomagati onim, ki so doslej imeli nesrečo v napredovanju radi malih statusov ali drugih okolnosti, toda vsled določbe, da se štej ob vpeljavi časovnega avanz-ma — ki je po predlogi pravzaprav zelo dober — le oni službeni čas, ki je potekel po rednem imenovanju posameznika, in ne res službeni čas — pova»-ča, da bodo oni, ki so imeli dose^Mj srečo pri napredovanju, to v še večji meri tudi v prihodnje imeli, oni pa, ki so imeli doslej nesrečo, jo bodo pa tudi odslej imeli —■ dosegla je torej predloga ravno nasprotni efekt.
Le če se vpošteva ves službeni čas, le s tem se pomaga celokupnemu urad-ništvu v provincah zunaj Dunaja, sicer pa le posameznikom, ki pomoči niso rabili in so že sedaj hitro napredovali.
Poročilo hvali nove, moderne določbe glede pokojnin in preskrbovalnin za slučaj ponesrečenja v izvrševanju službe, odobrava določila glede onih, ki se potezajo za mandat v deželnem ali državnem zboru in konstatuje, da se je konečno tudi uvedlo nov disciplinarni red. Prav je, da se je normiralo več stopinj raznih kaznij ker je s tem omogočeno pri razsojanju upoštevati razne grade pregreškov; le eno željo se ni vpoštevalo, cla bi se tudi v disciplinarnih komisijah nahajali poleg imenovanih juristov tudi izvoljeni zaupniki posameznih strok uradništva; izraža prepričanje, da se s tako preuredbo le doseže popolno zaupanje v izreke tako urejenih disciplinarnih komisij — kajti le uradnik, ki pozna svoj posel do zadnje pičice, more soditi souradnike, in ni v to potreba jurista, nasprotno, ako sodi lahko v porotnem sodišču najna-vadnejši državljan o najhujših hudodelstvih, bo tem ložje razsojal o malih prestopkih uradnika njegov souradnik. Poročilo predlaga tudi, da plačuje tudi država uradniku 5 % zamudne obresti, ako mu ni pravočasno nakazala dohodkov vsled tega, ker je bil uradnik v preiskavi, a je le-1a dokazala, da je nedolžen, tudi naj bi se vpeljali izvlečki o kaznih, in kjer je exoffo tožitelj, bodi tudi exoffo zagovornik.
Z ozirom na izvajanja predlaga, da se sprejmo sledeče resolucije:
Zbrano celokupno državno računsko uradništvo na Kranjskem beleži o priliki, ko je visoka vlada predložila visoki zbornici osnutek službene prag-matike, s hvaležnostjo prijazno stališče visoke vlade napram življenskim potrebam uradništva. Obenem pa polaga svoja petita, v kolikor ne najdejo izraza v tem osnutku, v naslednjih resolucijah:
I.
Zbrano računsko uradništvo na Kranjskem smatra za neodvratljivo zahtevo pravičnosti uveljavljenje prehodne določbe, ki, varujoč pridobljene boljše pravice že službujočim uradnikom in praktikantom pripoznaj čin, oziroma datum prve prihodnje činovne uvrstitve v okviru dotične razpredelnice, toda iipoštevajoč neprikrajšano skupno službeno dobo. V tem bi videlo delno odškodovanje za občutno prikrajšanje, katero je trpelo v svojem dosedanjem napredovanju vsled neugodnih ali majhnih statusov.
II.
Zbrano računsko uradništvo na Kranjskem pričakuje, da se državno računsko uradništvo spričo njegovega važnega, težkega in odgovornega stališča v državni upravi, dalje spričo od njega zahtevane predizobrazbe, državne izkušnje na visoki šoli in dovršitve visokošolskega tečaja, ki naj se nadalje izpopolni in katerega obisk naj se v bodoče ne izpregleda več, uvrsti v drugo uradniško skupino.
III.
Zbrano računsko uradništvo na Kranjskem pripozna strogo izpolnjevanje dolžnosti za najvažnejšo nalogo državnega uradnika, toda ne prikriva si, da je za vsestransko presojo, v koliko je presojevanec svojo dolžnost izpolnil, oziroma kršil, sodelovanje tovarišev neobhodno potrebno. Svojega klica po sodelovanju prostovoljnih zastopnikov uradništva pri kvalifikacijskih in disciplinarnih komisijah z glasovalno pravico torej ne more opustiti, smatra nadalje kot korist za državno upravo, kot sredstvo, ki iztrebi in za-brani vse nezdravo, da so ti zastopniki disciplinarno imuni, kadar izvršujejo svoj mandat. Prepričano je konečno, da je mogoče pripoznati državnim uradnikom zunaj službe vse državljanske pravice in dolžnosti, v kolikor ni prizadeta služba sama in njen neposredni stvarni interes, ne da bi pri tem trpelo stališče državnega uradnika ali interes države.
Besedo povzame državni poslanec Gostinčar kot član parlamentarnega odseka za državne nastavljence, po-
zdravlja shod, naglaSa, da se je rad odzval vabilu, da se pouči o težnjah, kajti jasno je, da pozna le uradnik, katera določba v predlogi ni povoljna, saj more tudi le souradnik delo uradnika prav soditi. Ni mogel še preštudirati predloge o službeni pragmatiki ter se čudi, da je bilo današnjemu poročevalcu mogoče napraviti tako temeljit in pregleden referat. Zatrjuje, da bode v vsakem oziru podpiral težnje uradništva, le pojasnijo naj svoje stališče popolnoma točno posamezne njih skupine, naj takoj natančno študirajo vladno predlogo in naj ji pripišejo komentar ter ga vpošljejo vsem parlamentarcem, tudi se bo vedno rad odzval vabilu na tozadevne sestanke. Konečno sporoča pozdrave dr. Hočevarja, ki je bil zadržan priti na shod radi nujnega dela v soboto in ponedeljek v parlamentu.
Ko je končal poslanec Gostinčar svoj govor, je žel spontan aplavz v zahvalo, na kar se mu še posebej zahvali predsednik Zajec.
Posamezne resolucie se še enkrat prebero ter so bile vse soglasno sprejete. Nato se zahvali podnačelnik ex prasidio referentu Bradaški, kar se s ploskanjem odobrava.
Načelnik Bradaška povzame zopet predsedstvo, konstatira, da je to gotovo najvažnejši dan društva, od kar obstaja, dan, ki bode z zlatimi črkami zapisan v društvenih analih ter želi, da bi tudi obrodil obilo sadu. Ker se nik-do več ne oglasi k besedi, prosi dvoi'-nega svetnika in finančnega ravnatelja Klimenta, da zastopa danes tu izražene težnje na pristojnem mestu, se zahvaljuje še enkrat državnemu poslancu Gostinčarju na njega požrtvovalnost, ki se je nalašč radi zborovanja vrnil z Dunaja, in na njegovih bodrečih besedah, proseč ga iste naklonjenosti tudi za naprej, zahvali se vsem uradnikom in organizacijam, ki so počastile današnji shod po svojih odposlancih, kakor tudi njih odposlancem in svojim ožjim kolegom, se zahvali še posebej gospodom poročevalcem ljubljanskih dnevnikov ter zaključi VI. redni občni zbor društva c. kr. računskih uradnikov na Kranjskem.
Dvorni svetnik Kliment in državni poslanec Gostinčar, kakor tudi razni zastopniki uradniških organizacij so čestitali načelniku Bradaški na njegovem izbornem referatu in na krasno uspeli prireditvi, ki je prva te vrste v Avstriji, odkar so je zanalo avtentično besedilo službene pragmatike.
Kako ie dr. Luenerju.
Na rešitev ni misliti. Vsak čas je pričakovati poročila, da je dr. Lueger izdihnil. V soboto zvečer so na Dunaju pričeli sicer nekaj upati, ker se je dr. Luegerju nakrat neokliko zboljšalo, da nekateri zdravniki so celo prerokovali, da ni izključena rešitev, ako dr. Lueger preživi nedeljo. Danes dopoldne pa smo dobili z Dunaja poročilo, da katastrofe pričakujejo vsak trenutek, slabost srca je vedno večja, moči vedno bolj pešajo. Spanec bolnikov je tak, kakor bi bil že v agoniji. Hrane noče bolnik več sprejemati, restavrater dunajske rotovške kleti Dombacher je vkuhinji upeljajl permanentno službo, da bi se bolniku takoj postreglo, ako bi zaželel kaj hrane.
Na Dunaju imajo že vse pripravljeno, da se takoj, ko dr. Lueger umre, skličeta izredni seji mestnega sveta in občinskega sveta.
Ponoči od sobote na nedeljo dr. Lueger ni spal. Telo je bilo nemirno. Od časa do časa je ihtel. Preživljanje je otežkočeno zato, ker Lueger ni mogel več prenašati umetnega hranenja s klismi. Ponoči je odklonil dr. Lueger vsak poizkus, mu uvesti hrano skozi usta. Samo zjutraj je zavžil nekoliko čaja z mlekom, kar je obdržal začasno v sebi. Telesne moči so mu vidno pešale, če se ne posreči v kratkem boljše prehranenje, je gotovo pričakovati, da bo napi*edovalo opešanje telesa. Srce še vedno relativno dobro deluje, seveda srčno delovanje se mora s primernimi sredstvi pospeševati. Rana se dobro celi in od nje ni pričakovati poslabšanja. Z ozirom na skupno pacientovo stanje se je upanje na izboljšanje na minimum 1'educiralo. Ob 10. uri dopoldne je obiskal bolnika dvorni svetnik prof. Neusser. Bolnikovo stanje je bilo neizpremenjeno. O Luegerjevem zdravstvenem stanju se je izdal dopoldne sledeči buletin: Temperatura 36-8, žila 80 udarcev na minuto, na rani nobene izpremembe, funkcija obisti in delovanje srca neizpremenjeno. Ihtenje se je zmanjšalo, prehranenje nezadostno, stanje moči nezadostno, zavest in čutila prosta.
Dunaj, 27. februarja. Zanimanje za stanje umirajočega velikega ljud-
skega probudifelja je bilo celo nedeljo uprav velikansko. Stotine in zopet stotine so oblegale mestno hišo in magi-stratne okrajne urade, kjer so bili nabiti buletini. Ljudstvo je ustavilo vse osebe, ki so prišle iz mestne hiše in jih viharno povpraševalo, kakšno da je stanje bolnega dunajskega župana. Zupan, dasi na smrtni postelji, ni še izgubil smisla za šalo. Norčeval se je iz zdravnikov in jih zbadal, češ, kako nezadostno razvita da je medicinska veda. Kmalu nato je zadremal v popolni depresiji. Zdravnike skrbi, da bo bodoča noč zadnja dr. Luegerjeva noč, osobito ker Luegerju vedno bolj pešajo moči.
Dunaj, 27. februarja. Popoldne je dr. Lueger večinoma dremal. Jedel je premalo. Popoldne ob 2. uri je zavžil kurjo juho, ki jo je obdržal v sebi. Neposredne' smrtne nevarnosti še ni, ampak skrb vzbuja, ker dr. Luegerjeve moči vedno bol j pešajo.
Dunaj, 28. februarja. Včeraj v. nedeljo zvečer so zdravniki izdali naslednji buletin: Temperatura 37-5, žila 94, utripanje srca nekoliko slabejše, jezik se bolniku prijemlje, bolniku se hoče vedno vzdigovati, ves čas ni hotel zavžiti nobene hrane. Semtertje je bolnik apatičen ter je silno oslabljen. Za dr. Luegerja je eminentna nevarnost.
Dunaj, 28. februarja. Cesar, prestolonaslednik, Bienerth, ministri in veliko dostojanstvenikov je tekom dne pustilo povprašati, kakšno da je dr. Luegerjevo zdravstveno stanje.
Kdo bo naslednik dr. Luegerju?
Dunaj, 27. februarja. Sodijo, da postane dunajski župan, če dr. Lueger umrje, dr. Gessmann ali pa dr. Porzer. Dr. Weiskirchner je odklonil. Višji deželni maršal princ Liechtenstein bo vodil krščansko socialno stranko v državnem zboru.
Dr. Lueger in ljudstvo.
Dunaj, 28. februarja. Množica ljudi stoji pred mestno hišo. Pošta za župana se je pomnožila in njegov taji nik ima dela čez glavo. Iz vseh pisem zveni ista iskrena želja, ista prisrčna čustva. V cerkvah se vrše službe božje za bolnika, ki so številno obiskane. Celo mesto se peča samo z eno mislijo: »Kako je z dr Lueger jem? Ali bo še ozdravel?« Od prvih dni Luegerjeve bolezni je dospelo zanj velikanske množine cvetlic iz vseh delov monarhije. V zadnjih dneh so dospeli celo iz najoddaljenejših dežel darovi za dr. Luegerja. Krasne košarice s cvetlicami so bile poslane iz Pariza, Londona in celo iz Peterburga. Iz avstrijskega Pri-morja so bile poslane krasne cvetlice in mesto hišo, kakor tudi iz Niče, Mento-ne, Genove in Rima. V petek je prišel k vratarju revno oblečen šolski učenec in je vprašal: »Prosim, kakor gre gospodu županu?« In ko je čul žalostno novico, da je Luegerju prav slabo, so mu udrle po licih solze ter je položil na mizo šopek vijolic: »Prosim, nesite gori vijolice, mati jih pošilja.« Poleg cvetlic pa pošiljajo bolniku najrazličnejše darove: košarice s krasnim sadjem, stekle-* niče z finimi vini itd. Kljub opominu zdravnikov se vendar nekateri ne morejo zdržati, da bi tudi ne pošiljali raznih zdravil, ki se seveda vkljub dobri volji pošiljavcev ne preizkušajo. Številne so pošiljatve raznih domačih zdravilnih rož, priporočil itd.
Neresnično poročilo o Luegerjevl smrti v Bosni.
Sarajevo, 28. februarja. Zanimanje za dr. Luegerjevo zdravje je tudi tu splošno. Posebno mrzlično se pričakujejo vse tozadevne vesti z Dunaja v hrvaških katoliških krogih. Celo mesto je bilo razburjeno, ko je v sredo zvečer izšla posebna izdaja »Sarajevoer Tagblatt-a«, da je dr. Lueger umrl. Ker so se kmalu nato razobesile črne zastave na mestni hiši in poslopju ognje-gascev (bržkone vsled odredbe deželnega šefa), ni nihče dvomil nad resničnostjo žalostne novice. Z velikim presenečenjem in veseljem pa se je sprejela vest, da poročilo o Luegerjevi smrti ni resnično. Črne zastave so takoj odstranili.
AVSRIJSKE STRANKE.
Dunaj, 28. februarja. Stranke v avstrijski zbornici so sedaj sledeče sestavljene: »Slovanska Unija« 124 poslancev, krščanski socialci 96, socialni demokrati 88, nemški frajzin 78, Poljsko kolo 70, »Unio latina« 20, Rusini 20, Bukovinski Rusini 5, Judovski klub 14, Schonererovci 3, divjakov (v nobeni - stranki) je 9.
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! s;
ZVIŠANJE ANGLEŠKEGA MORNARIŠKEGA BUD GETA.
London, 27. februarja. Nek vojaški strokovni list poroča, da bo prihodnji mornariški budget znašal 40 milijonov funtov (nad 900 milijonov kron), kar pomenja zvišanje izdatkov za mornarico za približno 56 milijonov kron.
GOVORICE O ASQUITHOVEM ODSTOPU.
London 28. Z vso gotovostjo se za-frja, da namerava Asquithova vlada odstopiti. Govorica je nastala takole: V soboto je zaslišal v avdijenci kralj Eduard Asquitha. Avdienci je sledil triurni ministrski svet, pred ministrskim svetom je konferiral vojni minister Haldane s finančnim ministrom lordom George. Asquith je zapustil po ministrskem svetu London in se povrne šele danes nazaj. Politična položaj za kabinet ni ugoden. Krona se zelo upira Asquithovim načrtom, bolj, kakor se misli, dasi se o tem ne govori. Trdi se da pade odločitev že danes, ko bo imel Ausquith svoj progra-matičen govor. Vlada namerava predložiti postavo, po kateri se odpravi veto pravica zbornice lordov. Z vso silo zahtevajo to postavo Irci. V liberalni stranki sami pa ni popolne edinosti glede na vprašanje o odpravi veto pravice v zbornici lordov.
Dnevne novice.
+ Iz »Slovenskega kluba« se nam
piše: »Slovenski klub« je glasoval za vojaške novince, »Zveza južnih Slovanov« pa se je, kakor ponavadi, poslu-žila običajnega svojega parirja ter je zbežala iz zbornice. Stališče »Slovenskega kluba« je, da rekrutnega kontingenta ne smatra za politicum. To je tudi stališče »Slovenske Enote«, ki je iz tega razloga dala prosto glasovanje vsem svojim klubom. Samoposebi se razume, da »Slovenski klub« ni prav nič izpremenil svojega stališča do vlade, proti kateri stoji slej kot prej v naj-odločnejši opoziciji, ker nima do nje nikakega zaupanja. Tega stališča ni izstop dr. Schreinerjev popolnoma nič izpremenil, kajti dr. Schreiner je bil le zadrega za vlado, katero je s svojimi nerodnostmi vsak teden najmanj enkrat hudo kompromitiral, za opozicijo je bil pa ravno iz tega vzroka zelo ugodna figura v sedanjem kabinetu. »Slovenski klub« bo v »Slovanski Enoti« stal na isti črti kot doslej. Za njegovo stališče do vlade so merodajni samo sklepi »Slovanske Enote«, drugega nič.
+ Naše mladeniškn In Izobraževalno gibanje. Tečaji po kranjski deželi so se včera j začeli. Goriški enotedenski tečaj je končan. Včeraj sta se vršila na Kranjskem prva dva, na Vrhniki in v Logatcu. Na Vrhniki, kjer so se udeležili tečaja Orli iz Vrhnike in Borovnice, sta dopoldne govorila fantom, ki jih je bilo zbranih 40, dr. Pogačnik In F. Terseglav, popoldne pa se je vršilo javno ljudsko predavanje, katerega se je udeležilo do 600 ljudi; govoril je dr. Pogačnik. V telovadnem oziru je fante podučeval A. Jeločnik. — V Logatcu so dopoldne govorili fantom, ki jih je bilo 28, iz Zgo^pjega in Spodnjega Logatca, Hotedršice in Planine, J. Pod-lesnik, V. Jeločnik in Turšič; na javnem ljudskem predavanju popoldne se je zbralo 200 ljudi; govoril je Podles-nik. Predavanj za Orle je bilo 6, šest ur se je pa telovadilo. — Na Borovnici se je vršil popoldne ob 3. uri občni zbor ondotnega izobraževalnega društva v lepem Domu. Pred občnim zborom je govoril F. Terseglav, ljudstva je bilo nad 400. — Prihodnjo nedeljo se vršita zopet dva tečaja, kje, kako in kdaj, se še objavi.
čudna pota vsenemške pameti. Človek bi ne verjel, ko bi ne čital črno na belem: Samoumorov dijakov na gimnazijah ni kriv nihče drugi ko slovanski sistem avstrijske vlade. Na prvi pogled je to malo čudno, kaj no, toda vsenemška pamet hodi ravno po potih, kjer je najti čudnih stvari ... Ta reč je pa taka-le: Nedavno se je na Dunaju zopet ustrelil nek gimnazijec in pri tej priliki je »N. W. Tagblatt« priobčil pismo, v katerem neka mati tolmači vzroke dijaških samoumorov. Predvsem pravi dotično pismo, »da ravno šola iz dijaka šele napravi osla« in »Alld. Tagblatt«, ki se s to zadevo bavi v dolgem uvodnem članku, porabi to priliko, da da par krepkih brc liberalnim ministrom, ki že skozi deset let vodijo avstrijsko šolstvo, a so ga srečno privedli lako daleč, da jim liberalna mati očita, tla se v šolah šele dela osle. Dobra je ta! Ampak nemška »liberalna mati« pravi nadalje, da je mnogo krivde v prenapol-njenju šol. Število dijakov v razredih je tako veliko, da profesorju ni mogoče vseh po večkrat na mesec izprašati in dijaku je tako vzeta možnost, da hitro popravi slab red, ki ga je morda slučajno zaslužil. To je pač splošno znana in priznana resnica, ki je ne taji niti vso-
nemško glasilo. Toda čujmo, kdo je kriv prenapolnjen ju! Nikdo drugi ko Slovani — zlasti Čehi in Poljaki! Za to pesoglavce ustanavlja avstrijska vlada šolo za šolo, zida palačo za palačo, vse do zadnjega beliča gre zanje, a nemški dijaki morajo radi tepra sedeti stlačeni po tistih par ušivih srednjih šolah, ki jim jih je vlada vrgla kakor oglojano kost lačnemu psu. Tako je in nič drugače — avstrijski Slovani se lahko gredo »mance« po svojih neštetih prostranih srednjih šolah, ki jim jih Slovanom tako vroče udana vlada kar po vsej sili ustanavlja na vseh koncih in krajih, a uboga para — nemški dijak, tebi pa revolver v roko in krogljo v glavo! Tužna ti nemška majka! Nam dobrosrčnim slovenskim dušam se morajo ti revni zatirani nemški dijaki vendarle smiliti; dajmo jim prostora v naših slovenskih gimnazijah, ki so tako sijajno opren ljene in tako prostrane — zlasti ona v Rudolfovem! Mislim, da ni med nami črnega nevoščljivca, ki bi tem nemškim revežem ne privoščil vsaj drobtinic z naše bogato obložene mize .... Dalje pravi liberalna nemška mati, kako krut sistem vlada na srednjih šolah, koliko se zahteva od dijaka in profesorja in vpraša končno, zakaj li se ravno ta sistem tako krčevito vzdržuje: ali ne morda namenoma zato, da le komaj polovica dijakov skozi pride, da le čim manj izobraženih ljudi s šole pride? Izvrstno si zadela, nemška mati — tako navdušeno piše »Alld. Tagblatt«. Toda ustavila si se s svojo logiko le en korak prezgodaj in ta korak pelje naravnost zopet — k slovanski gadji zalegi. Da, avstrijski srednješolski sistem ima le ta namen, da uničuje nemške eksistence, da decimira vrste nemškega uradniškega naraščaja, kajti danes v Avstriji ni mesta za nemškega uradnika — vse je pridržano za Slovane! Slovanskim starišem se ni treba bati slabih uspehov svojih sinov na srednjih in visokih šolah, kajti na teh šolah isti — ka-li?
—	avstrijski srednješolski sistem ne pozna slabih redov, ampak najzabitejši bacek prestane tu vse izkušnje z odliko in potem hajd! na mehke uradniške sedeže ! ... In zopet nam silijo v oči gor-kc sočutne solze nad bednimi Nemci — nam, Slovencem! Po svojih srednjih šolah imamo same slovenske profesorja, ki na rokah nosijo naše sinove in jim gladijo pot — pa kaj! v ekspresnih vlakih I. razreda pošiljajo naše raz-nežene sinove na našo visoko šolo, na našo alma mater (če ne veste, kje stoji
—	nič zato!), kjer jim je zopet vse z rožicami postlano: slovenski profesorji, nebroj ustanov, družba jih obožuje, a izkušnje — sama igrača. In na koncu stoji vlada s široko razprostrtimi rokami in brezštevilnimi gorkimi službenimi mesti. — Sedaj pa primerjajmo bedni položaj Nemcev! Ne, solze nam teko tako obilno, da ne moremo dalje; le eno še rečemo: »Alldeutsches Tagblatt« hodi taka pota, da smo v resnih skrbeh zanj. Škoda bi ga vendarle bilo v sedanjih pustih in prozaičnih časih.
-j- Na domačih tleh zaslužek slovenskim železničarjem! Proga južne železnice teče od Trsta do Maribora po slovenskih tleh. Prav bi bilo, da bi vpošte-vala železnica to v polni meril Ali skoro povsodi ima nemške uslužbence, domači sprevodniki se uporabljajo za najslabše proge, za boljše so Nemci. Pri brzovlakih z Dunaja do Trsta so sami nemški sprevodniki, tudi pri osebnih vlakih je mnogo Nemcev in malo Slovencev. Delovati se mora nato, doseči se mora in se tudi lahko doseže, ker so dani zato vsi pogoji, da bodo vozili dunajski nemški kondukterji le do Maribora in nazaj, od Maribora do Trsta, oziroma iz Trsta do Maribora pa naši domači sprevodniki, kateri poznajo naš jezik in ga ne sovražijo. — Nemški kondukterji naj vozijo med svojim ljudstvom. Tako se bode ugodilo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci imajo pravico to zahtevati, kajti slovenski železničar ne sme postati suženj železniške uprave, ampak zaslužek na naši slovenski zemlji mora biti njegov. V tem oziru bo treba, da stopijo merodajni faktorji do uprave južne železnice in to stvar ne izpuste iz rok, dokler se ne uravna.
+ Nadškof-koadjutor dr. Frančišek Ks. Nagi je danes definitivno zapustil Trst ter se je z brzovlakom južne železnice podal na svoje novo mesto na Dunaj.
+ Ali je Verd na Koroškem? Nemška zagrizenost je res nepojmljiva. Na Postaji Verd opravlja službo postaje-načelnika neki Pire, ki ima Slovence silno v želodcu. Njegov substitul je sicer Nemec, a postopa s strankami uljudneje, nego prvi. Nikoli ni sicer virski postajenačelnik občeval s strankami posebno prikupljivo, a vsaj svoje nestrpnosti do Slovencev ni kazal tako očito kot danes. Očividno ga je še bolj lanatiziralo nasilno postopanje njegovih tovarišev na Koroškem. 17 zadnjih časov imamo več slučajev, ko ni hotel prevzeti biuga, če je bil vozni list izpol-
njen slovenski. Tako n. pr. ni hotel prevzeti mleka od vrhniške mlekarne, ki ga pošilja v Trst. Pire pozna samo Triest ali Trieste. Pred par dnevi je hotel poslati nek vrhniški trgovec sod v Dol. Logatec. Pire ne pozna te postaje, ki je prva od Verda proti Trstu in ne sprejme blaga. Seveda »Loitsch« vse bolj blagoglasno doni na oguljena nemška ušesa. Imamo še par takih slučajev. Da ne postane Pire v samotnem Verdu premogočen, se poskrbi. Če misli virski postajenačelnik, da bo postopal z Vrhničani tako, kakor si je naslikal v svojem nacijonalizmu, se korenito moti. Naj ve, da je Verd blizu Ljubljane, ne pa v bližini Celovca!
—	O gospej Polakovi, Zagrebške »Novosti« pišejo o gospej Polakovi, pevki v zagrebškem gledališču, ko je nastopila v Leoncavallovi operi »Pa-gliacci«, sledeče: »Pravo senzacijo je vzbudila ga. Polakova kot Nedda v krasni Leoncavallovi operi »Pagliacci«. Čuli smo stroge kritike, ki so trdili, da je njena Nedda najdovršenejša partija njene prehodne dobe. Mesto štipendij slabim diletantom, moralo bi se poslati gospo Polakovo v Pariz, da tam dovrši svoj popoln prehod v lirično-dramati-čno stroko. Jakost njenega glasu in velika glasbena inteligenca bi nam potom edine svetske pariške šole zagotovila operno pevko prve vrste.«
—	Gabriele D'Annunzio ne sme predavati v Trstu. Tržaško namestništvo je prepovedalo nameravano predavanje, katero bi moral imeti italijanski pisatelj in pesnik Gabriele D'Annunzio, ker so v Turinu in Milanu uprizorili protiavstrijske iredentistične demonstracije povodom njegovih tamošnjih predavanj, ko se je dotaknil v svojem govoru naših italijanskih neodrešen-cev.
—	Smrtna kosa. Iz Metlike se nam piše 26. II. 1910. Dne 19 svečana 1910 umrl je v Gradcu po daljšem hiranji v 79 letu svoje starosti dobro znani Dr. Josip vitez plemeniti Savinschegg, ritmojster, nekdanji graščak v Metliki. Pokojnik bil je blag mož. Svojčas je bil državni in deželni poslanec, voljen v veleposestvu. Pripadal je konservativni nemški stranki. Pokojni Savinšek bil je, kakor rečeno blag mož in veren katoličan. Naj v miru počiva blagi mož! — Umrla je v Novem mestu posebno po Dolenjskem obče znana in priljubljena mama Marija S t ra vb ar (po domače Šultes) v 82. letu svoje dobe. Pogreb ie bil danes v pondeljek 28. svečana ob 5. uri popoldne. Pokojno so po pravici imenovali mamo dijakov in dobro-tnico revežev. Veliko število gg. duhovnov in uradnikov je izštudiralo pod njeno skromno streho in vsak je hotel le pri „Šultesovih" stanovati. Mama je pa tudi zares znala dijake negovati in jim postreči. Bili so pa njeni dijaki vsi dobri, ker vzgo-jevala jih je v strogo krščanskem duhu. Priporoča se tedaj toplo rajnka preč. gg. duhovnom, kol njenim nekdajnim dijakom v memento ter tudi drugim duhovskim in svetnim gospodom, katerim je znana gostoljubnost hiše „Šultesove\ Življenje pokojne je bilo vzor krščanske žene in matere, zato pa smemo upati, da je šla po zasluženo plačilo v nebesa. Njeni žalujoči hčerki, gosp. Malči, dolgoletni prodajalki J. Kraj-čevih nasl. pa naše prisrčno sožalje! — Umrla je v Gorici po dolgem bolehanju gospa Alojzija B o š t j a n č i č, rojena Clauss. Mlado, po komaj enoletnem zakonu, polaga v grob neizprosna sulica. Razžaloš-čenemu g. soprogu naše iskreno sožalje! — Pokopali so danes v Ljubljani c. kr. dsvkarja v pokoju g. josipa Ro t ter j a.
—	Spomenik italijanskemu pisatelju Nicolo Pacassi misli postaviti goriški municipij na malem trgu istega imena (zraven Attemsove palače) v obliki — stranišča.
—	Zblaznel je pred par dnevi 441et-ni v Bistrici stanujoči mizarski mojster Anton Kusterle iz Bače pri Sv. Luciji. V blaznosti si je z nožem prizadjal globoke rane na trebuhu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Javno predavanje je priredilo na Vrhniki tamošnje izobraževalno društvo dne 20. t. m. Predaval je g. prof. Pengov o varčevanju, zapravljanju in zavarovanju kmečkega ljudstva. Veliko dvorano v „Dru-štvenem domu" so napolnili možki tako mnogobrojno, da so se morali mnogi zadovoljiti s stojišči na hodniku.
—	Občinske volitve v Zagrebu. Tudi v III. razredu, ki je doslej 15 let volil kandidate čiste stranke prava, je zmagala srbsko-hrvaška koalicija, ki je dobila 860 glasov proti čisti stranki prava, ki je dobila 717 glasov. V ožji volitvi jo. pristaš čiste stranke prava Gašparovič z kandidatom srbsko-hrva-ške koalicije Ancelom. Pripomniti je, da se je proti čisti stranki prava združilo sedem strank in da je vlada poštne in železniške uslužbence komandi-rala na volišče za srbsko-lirvaško koalicijo. Po volitvi sta oba. nasprotna tabora priredila po Zagrebu manifestacije.
—	Vojaškega begunca Angela Kogoj, ki je dezertiral od dragonskega polka v Gorici so prijeli v Vidmu.
—	Da bo luč petrolejka boljše svetila, naj se dene v posodo, v kateri se hrani petrolej malo množino v prah stolčene kafre. Košček kafre velik, kakor lešnik, zadošča za več tednov.
—	Dar monsignora Buliča. Kakor znano, je monsignor Bulic odložil svoj državnozborski mandat, ker še ni državni zbor odobril njegove volitve. S tega stališča se monsignor Bulič tudi ni udeleževal sej državnega zbora in ni jemal dijet. Zaostale svoje dijete 15.000 kron je daroval monsignor Bulič ubogim dijakom splitske občine.
Obsojeni nepoštenjakoviči. Jože! K r e s e , 23 let star hlapec v Ljubljani, je izmaknil Ivanu Žnidaršiču v Kosezah kolo, vredno 200 K, kar Krese priznava. Sedel bo zato dva meseca v težki ječi. — Angela V e r d i r, 19 let stara služkinja, je v Ljubljani v dveh službah svojim gospodinjam vzela več predmetov, kot čipke, razno žensko obleko itd. v skupni vrednosti 39 K 67 h. Kaznovana je bila s šesttedensko težko ječo. — Janez Tavčar, 18 let star, mizarski vajenec iz Primskovega, je izmaknil sinu svojega mojstra Alojziju Demšarju 51 K 20 h gotovine in privesek za verižico. Zagovarjal se je, da je vzel bankovec za 50 K v popolni pijanosti. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. — Martin Bedne, 29 let star, iz Velike Loke, bivši hlapec v Ljubljani, je izmaknil štirim strankam več obleke in obutev v skupni vi'edno-sti 61 K 50 h. Trgovca Jožefa Olupa je pa nalagal, da je hlapec pri Kavčiču ter da ima na mesec 100 K, nakar mu je za 22 K 36 h obleke zaupal. Sedel bo zato štiri mesece v težki ječi. — Anton J e ž e k , 36 let star delavec na Glincah, je navihan tat ter je imel zaradi tega že dvakrat posla s sodnijo. Ko je služil pri Ranzingerju v Ljubljani za hlapca, je izmaknil zavitek svilnatih rut, vredno 157 K 50 h tjikajšnji tvrdki Sou-van. Na tovornih listinah je pripisal tovorne pristojbine in tako oškodoval tri stranke za 11 K 20 h. Poneveril je pa tudi od štirih strank zaupani denar v znesku 17 K 93 h. Sodba se je glasila na šest mesecev težke ječe. — Frančiška N o v a k , 17 let stara služkinja v Ljubljani, je izmaknila svoji gospodinji Mariji Novak zlat uhan, bluzo in srajco. Zaraditega se bo pokorila mesec dni v težki ječi. — Nevaren tat je 28 let stari France M r a m o r iz Vidma na Dolenjskem, ki je zaradi tatvine prestal že občutne kazni. Kleparskemu mojstru Jakobu Fliegelnu, pri katerem je služil za pomočnika, je izmaknil denar iz žepa hlač, katere je imel pod zglavjem, in sicer 157 K. Potem je šel v Pulj, kjer jo vlomil v miznico svojega gospodarja Petra Simonicha in vzel iz nje 40 K. Nato je pa še istotam izmaknil Antonu Stepanoviču 24 K gotovine in srebrno uro. Vrhu tega je ponviveril svojemu gospodarju 11 K 50 li in nekega Ivana Siittingerja opeharil za 12 K. Sodišče mu je prisodilo za kazen dve leti težke ječe.
—	Razveljavljena pasja korituma-cija. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju je razveljavilo pasjo kontumacijo za cel ribniški sodni okraj, počenši z dnem 1. iušca.
Stvkrstai miki.
š Pritožba celjskih slovenskih od-Trelnikov zoper postopanje državno-vravdiiega lunkcijonarja pri obravnavah., Kakor se nam iz Celja poroča, vložili so pretočeni teden celjski slovenski odvetniki na predsedništvo okrožne sodnije in na državno pravdništvo v Celju obširno pritožbo radi postopanja državno - pravdniškega funkcijonarja Perkota pri obravnavah. Navedeni gospod stavi ja namreč tudi pri čisto slovenskih obravnavah svoje predloge izključno le v nemškem jeziku, čeravno s tem krši zakon. Tako samovoljno postopanje moramo imenovati izzivanje, katero je le mogoče pocl Hohenburger-jem. No, gospodje slovenski odvetniki so s pritožbo storili potrebne korake in poskrbeli, da nemška drevesa ne bodo zrastla do neba.
š »Mladi vojaki« razburjajo Celja* ne. V soboto, dne '26. t. m. popoldne, prikorakalo je reč stotnij 26. domobranskega polka z novo ustanovljeno godbo na čelu iz vojaškega vežbališča v mesto. Prilično pred magistratom začne godba svirati našo slovensko koračnico »Mladi vojaki«. Ker je godba v takem času nekaj nenavadnega za Celje, nabralo se je hipoma prccl kavarno »Merkur« precej radovednežev. Ker celjski nemfkutarji niso ravno brihtne glavce, dopadla se jim je koračnica, dokler niso vedeli, kaj se Ko pa so izvedeli, da se svira slovenska koračnica na »nemških« tleh. so vrč'']i vihati nosove ter proglasili prav po
»celjsko« nastop domobraKceV kot izzivanje. So pač malenkostni ti nemšku-tarčki! Sicer pa se bodo že morali pri« vadit! .Ta! ja! »Temu treba se privadit, bprva sicer težko gre.«
š »Zarja« priredi v petek' 4. marca ob pol 8. uri zvečer v lokalu »Px*i zeleni Štajerski« svoj V. redni občni zbor v zimskem tečaju 1909/10 s sledečim dnevnim redom: a) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in zapisnika bratskega društva »Danice«; b) poročilo odborovo; c) poročilo klubov; d) poročilo revizorjev; e) sprejem novega člana; f) volitev novega odbora; g) slučajnosti.
š štajerski nemški deželni urad« niki so podpisali za Boseggerjevo ustanovo 2000 kron. Kaj pa kranjski deželni uradniki za nag narodnoobrambni sklad?
š Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 27. prosinca je bila pri nas volitev župana. Izžreban je bil g. Anton Sivka, mož odločno katoliško-narodnega prepričanja. Okr. glavarstvo ga je dne 19. svečana potrdilo za župana vkljub vsem rekurzom narodno-liberalne stranke.
š Iz zapora sta pobegnila v Mariboru 37 letni Ivan Wanut in 27 letni Ivan Pogačar. Obedva sta nevarna tujemu imetju kjerkoli se pojavita naj se to takoj naznani varstvenim oblastim.
§ Nemška zagrizenost. Nemški mariborski „WahIerverein" je protestiral proti temu, ker je nastavljen na mariborsko učiteljišče Slovenec Schmoranzer. Gospodje bi bili menda šele takrat zadovoljni, ako bi na učiteljišču v Mariboru, ki naj vzgaja učitelje Slovencem, bili nastavljeni samo učitelji iz Berolina.
š Poročil se je častnik c. kr. mornarice g. Ludovik Henkel z gdč. Regino Uurman.
Ljnbllanske novice.
lj Redek jubilej. Jutri praznuje gospod Leopold W e r z a k 20 letnico, kar stavi nepretrgoma »Slovenca«; obenem pa 32 letni jubilej »črne umetnosti«. Jubilarju »Slovenčcvo« uredništvo Iiajprisrčnejše čestita!
Ij „To je pa že od sile," so rekli ljubljanski liberalci, ko so brali pretekli četrtek Hribarjeve popravke v »Slovencu". „Pri roži" je bilo, kakor se nam poroča, vse ogorčeno na »Slovenca". Splošno se je namreč mislilo, da smo mi županu Hribarju ponagajali in bili tako predrzni, da smo nalašč v uredništvu sestavili »uradna popravka", da bi ž njim gospoda župana .froclali." Nihče namreč, kdor je čital popravka, ni mogel misliti, da sta to resna pravcato pristna popravka našega gospoda župana. Gospod župan sedaj ve, kakšen vtisek sta napravila njegova popravka. Kaka je v resnici razsvetljava v predmestjih o tem se nam danes piše iz Trnovega: V »Slovencu" popravlja župan Hribar po § 19. tiskovnega zakona med drugim, da ni res, da na Opekarski cesti brli semintja kaka „funcna", res pa je, da je cesta primerno razsvetljena. Tako se glasi uradni popravek. Človek ne ve, ali bi se jezil ali smejal. Dotični, ki kritikujejo kako pomanjkljivost, gotovo to store iz dobrega namena in v občo korist, da bi se nedostatki odpravili, ne pa morda zato, da župana nalažejo. Kot vesten župan bi moral biti kritikom hvaležen, da ga na razne nedostatke opozore, in njegova dolžnost bi bila, se o teh ne-dostatkih sam prepričati ln potem če je stvar neresnična ali pretirana, lahko pošlje uradni popravek, ne pa poslušati in verjeti, kar mu njegove sluge napovedo. Reklo se je svojedobno, da ko vpeljejo v mestu Aurovo luč, bodo zato napravili v predmestjih več žarnic. Toda do danes je na Opekarski cesti ravno toliko žarnic, kolikor jih je bilo takrat, ko se je vpeljala v Ljubljani elektrika. Tukaj se lahko našte-jejo žarnice na prste. V veliki in mali čolnarski ulici, ki sta dolgi recimo od Vodnika do magistrata, brli v sredi samo 1 (reci ena) žarnica. Ali je to primerno razsvetljeno, in to tembolj, ker se končata ulici pri Malem grabnu. Drugod je ravno isto. O drugih rečeh ni vredno, da bi govorili. Torej g. župan, le osebno se nekoliko prepričati, potem šele stopite na dan z uradnimi popravki.
lj Javno predavanje. Opozarjamo še enkrat na jutrišnje javno predavanje dež. odbornika g. prof. Evg. J a r c a o razvoju gledališča, ki se vrši jutri točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani S. K. S. Z. Vstop vsakemu prost.
lj Slovensko deželno gledališče. V torek za nepar abonente »T o s ca", v četrtek na korist kapelniku g. B e n i š k u »Donna Juanita".
Ij Usad poleg jubllejskega mostu.
Vsled preobile moče se je svet na levem bregu Ljubljanice pri jubilejskem mostu nekoliko udal, ker so tamkaj zabiti stebriči nekoliko odjenjali. Poprave bodo še tekom tega tedna dogotovljene.
Ij Koncert »Glasbene Matice" se je moral preložiti na sredo, dne 9. marca zaradi dopusta g. julija Betetto, c, kr.
dvornega opernega pevca, ki bode v koncertu sodeloval.
lj Za deželno umetniško galerijo.
Deželni odbor je kupil z razstave »Me-dulič« slike: Vlaho Bukovac: Roman; Gjuro Rašica: Ulica v Begunjah in Križev pot v Begunjah; Em. Vidovič: Amica quics. — Ministrstvo za uk in bogočastje je obljubilo, da kupi nekaj slik in jih podari kranjski deželi. Kakor Čujemo, je tudi župan Hribar kupil nekaj slik za magistrat.
lj Iz deželne bolnice. Sekundarij dr. A. šerko je izstopil iz deželne službe.
lj Novo trgovino z mešanim blagom otvori v Gradišču t. marca gdčna Panika R a k o š , domačinka, dolgoletna poslovodkinja Kastnerjeve fili-jalke.
lj Porotne obravnave pred ljubljanskimi porotniki so se danes pričele. Precl porotniki je dopoldne stal 221etni Pavel Makovec iz Hrušice, ki je pred odhodom k vojakom zabodel čevljarja Antona Vrhovca, ki mu je nagajal. Porotniki, ki so vprašanju o uboju pritrdili, na kar je bil Makovec obsojen na 2 in pol leti ječe.
lj Boj za zapuščino. Dne 18. novembra 1909 je umrla v neki hiši pod Gradom stara ženica Lena Eržen, ki je imela dve hranilni knjižici, eno za 2000 K in drugo za 250 K. — Zadnje imenovano knjižico podarila je med živimi svoji prijateljici Mariji Drnovšek, ki ji je stregla do zadnje ure. Knjižica z večjim zneskom je pa zginila.. Sorodniki so se zanimali po odvetniku Ivanu Vencajzu za knjižico in kazensko sodišče je dognalo, da je neka Marija Leh-pamer, znanka rajnice, katero je tudi prav zadnje dni precl smrtjo obiskovala, vzdignila precej tisto jutro, ko je Lenka Eržen umrla, že ob deveti uri celo vrednost knjižice pri »Mestni hranilnici« in podpisala za prejemalko prijateljico rajnice: Marijo Drnovšek. Marija Lehpamer je najprvo, ko je čutila, da se jo zasleduje radi tatvine, prinesla k zapuščinskemu sodniku prejeto gotovino tlo 460 K. — Le-ta znesek je pa ostal prepirljiv, kajti obdolženka se je izgovarjala, da je izročila 400 K Mariji Drnovšek za sorodnike rajnice, 60 kron pa da je dala za sv. maše. Ker radi sv. maš ni mogla dovesti izkaza, da jih je res plačala,, je tudi ta znesek vrnila, a vstrajala pri zagovoru, da je ostalih 400 K izročila Mariji Drnovšek. Eržen Lenka je umrla ponoči ob 3. xiri. Drnovšek Marija in njeni dve prijateljici so iskale v omari zapustnice svežega perila, da bi preoblekle mrliča in so našle v neki cunji zavito svoto 400 K različnega denarja, kateri znesek je razdelila Drnovšek Marija med nečakinji rajnice. Lehpamer Marija je izvedela o tej razdelitvi in je vstrajala pri zagovoru, da je ona sama izročila Drnovšek Mariji znesek po 400 K za sorodnike. In pri tem zagovoru jo je krepko podpiral neki A n t o nč i č, ki je nastopal v stanovanju rajnice deloma kot »zastopnik« Lehpamerjeve, deloma kot »zasledovalec pravice«. Vršila se je proti Lehpamer Mariji trikrat glavna razprava, zaslišalo se je 13 prič in ko-nečno je dobila Lehpamer Marija zasluženo kazen radi poneverjenja, tri mesece ječe. 73-letna, bolehna, poštena Drnovšek je pa dobila zadoščenje, da je njena poštenost nedotaknjena.
lj Gostilničarjem! V sredo to je 2. marca ob pol 2. uri popoldan se vrši v »Narodnem domu" prijateljski sestanek Ljubljanskih gostilničark in gostilničarjev, na katerega so vabljeni tudi delegati z dežele, kateri imajo ta dan ob 3. uri popoldan sejo za nakup pivovarne. Čas poteka, zadeva pivovarne pa mora biti v najkrajšem času končana, zato se Ljubljanski gostilničarji opozarjajo, da se tega sestanka zanesljivo, da prav gotovo udeleže; in da se akcija glede osamosvojitve pospeši, je potrebno, da tudi Ljubljanski gostilničarji s tem sestankom pokažejo, da se za zadevo zanimajo. Obči zbor Ljubljanske gostilni-čarske zadruge je pred durmi, zato je tudi treba da se na tem sestanku ponenimo, kakšno stališče bomo zavzeli na občnem zboru gostilničarske zadruge. Kdor se zanima za razvoj Ljubljanskega in sploh kranjskega gostilničarstva naj pride zanesljivo na ta sestanek in naj agitira pri kolegih, da se v čim večjem številu udeleže.
lj Pomlad se bliža. Dr. Tavčar hoče na vsak način biti liberalni Šinkovec ter se je po prestani zimi včeraj popoldne prvikrat oglasil na javnem shodu v gostilni pri »Ribiču« na Dolenjski cesti. Zbralo se je kakih 40 »meščanov«, katere je tudi počastil s svojo navzočnostjo grajski fajmošter Brce. Otvoril je shod Bergant, predsednik liberalnega šentjakobskega društva. — Dr. Tavčar kot glavni govornik, se je razkora-čil ter začel najprej izlivati svojo jezo na Terseglava. ki da raznaša po celi deželni ogenj sovraštva ter proglašal no shodu v Hrušici, da se mora na-
■ sprotnika uničiti. V tem načelu pa se mu zdi nekaj bolehnega, patalogičnega, . kar se ne bo moglo vzdržati in doka-• zuje, da nosi slovenska katoliška stran-; ka v sebi kal bolezni. Kako je hotel dr. Tavčar celo bivšega svojega prijatelja g. dr. Robido uničiti, o tem je seve — molčal, da ne bi pri sebi opazil »kal bolezni«. Dr. Tavčar se je spravil potem nad knezoškofa in dejal, da sicer ne ve, če je res dobil škof pol milijona državnega posojila. — O deželnozborski večini pravi, da ne more še nobenega novosklenjenega zakona pokazati, ki bi bil sankcijoniran. Deželni odbor je že sklenil, da se d& za preteklo leto podpora družbi sv. Cirila in Metoda. Ko pa je prišla na površje sedanja večina, so vse odrekli. Odrekli so tudi podporo višji dekliški šoli, kakor tudi novi obrtni šoli. V novem volivnem redu za Ljubljano je vse oprto na to, da bi prišla klerikalna stranka do tolikega zastopstva v mestnem svetu, kakoršno ji ne gre po številu glasov. Sedaj je dana beseda mestni občini, ki bo dokazala vladi, kako neroden je načrt za pre-osnovo volivnega reda. Če hoče Ljubljana napredovati, mora ostati napredna. Ako bi bil Terseglav župan, bi de-val na trgu liberalce no stol in jih tepel s palico po načelih svoje krščanske ljubezni. — Ljudje sicer posebno radi odpadajo, kadar mislijo, da ni mogoče ničesar več narediti. Šola na Prulali pa je zagotovljena, kakor tudi most do Opekarske ceste. — Ključavničarski mojster Pust se zahvaljuje Tavčarju za »poučni« govor ter pravi, cla govori popolnoma lahkega srca, da ne bo zopet pisal »Slovenec«, da je bil razburjen. (Pri teh besedah je Pust prevrnil svojemu sosedu vso pijačo.) Predlagal je resolucijo, v kateri se obsoja »gonja« proti Ciril-Metodovi družbi ter se zahteva, da se šola na Prulali prične takoj graditi. — Berce, župnik z ljubljanskega Grada, je govoril, da je duhovščina terorizirana, in če bi se ji dalo svobodo, bi videli, da bi imeli toliko podružnic Ciril-Mctoclove družbe, kolikor je Mohorjevih poverjenikov, in spoznali bi, da je naša duhovščina vse časti vredna. Berce je še marsikaj govoril, klasičen pa je bil naravnost njegov zadnji stavek, ko je klical slavo ljubljanskemu mestnemu zastopu, ki tako razume ljudske misli, ljudske želje in težnje, da podeli dr. Tavčarju častno meščanstvo. — Nato je začel Pust pobirati s klobukom za cirilmetodarijo. Radodarni šentjakobski liberalci so nabrali samo 30 kron, kljub temu, da je dr. Tavčar slovesno vrgel desetkron-ski bankovec v klobuk. — Bergant je nato zaključil »lepo uspelo« zabavljanje, ki ni imelo drugega uspeha, nego da bo dr. Tavčarju na zdravju škodilo. Če bi dr. Tavčar vedel, kaj se pogovarjajo zdravniki o teh njegovih »naporih«, bi se nekoliko bolj varoval. Zakaj se pa drugi varujejo!
Ij Včerajšnji dan ni bil sicer nič kaj mikaven, toda nekateri izletniki so ga vendar izkoristili in se odpeljali z vlaki odnosno poleteli peš navžit se svežega zraka. Kljub slabemu vremenu je bila posebno^dobro obiskana Ljubljančanom priljubljena Šmarna gora, kjer že cveto marjetice, zvončki, resa, in tudi s telohom se lahko nakitiš, kolikor se hočeš. Smolo pa so imeli izletniki Šmarne gore. Do okoli 12. ure so se prepeljali vsi po brodu v Tacnu čez Savo, a nazaj pa ni mogel nihče. Že do 2. popoldne je bila Sava tako narastla, da je moral brodnik svoj posel za »bele žeksarje" ustaviti. Dvakrat je potem pripeljal izletnike s čolnom, a se je glasom poročila izletnikov na Šmarni gori zaradi prevelike nevarnosti pozneje tudi temu odpovedal. In tako so morali izletniki potem peš čez Gameljne na Černuče, nekateri pa v Medvode, kjer med potjo tudi ni nedostajalo prijetne zabave.
POGAJANJA MED RUSIJO IN AVSTRO-OGRSKO
se ugodno razvijajo ter bo rusko-avstrijski komunike v kratkem objavljen.
Telefonska in brzojavna poročila.
DR. LUEGER UMIRA.
Dunaj, 28. februarja. Dopoldanski zdravniški buletin se glasi: Žila 88, temperatura 37-9. Srce, pljuča neizpre-menjeno. Delovanje ledvic in srca se zopet manjša, zavest je lahno motena, bolnik je brez bolečin. Profesor Neus-ser je opoludne konstatiral pri apatičnem bolniku, da je brez bolečin, da vedno težje sope in da krvni pritisk pada.
Dunaj, 28. februarja (ob 3. uri popoldne). Strahovit boj, ki ga bije dr. Lueger proti smrti, še ni dovršen. Dr. Lucger umira že 48 ur, le umetno ga še vzdržujejo, a vedno bolj mu pešajo moči. V soboto so imeli nekaj upanja, da. ga. ohranijo pri moči s tem, da mu umetno nadomeščajo živila. Ta način nadomeščati mu hrano, pa je sedaj
tudi odpovedal in moči dr. Luegerju rapidno pešajo. Pomoči ni. Včeraj in danes je na stotine in stotine ljudi okolu magistrata čakalo na buletine. Policija kljub deževju ni mogla množice pripraviti do tega, da bi zapustila ceste, naposled je zaprla vsa rotovška vrata in vse bližnje ceste. Med dohajajoče množice del6 tiskane buletine. Profesor Neusser je danes prisostvoval posvetovanju zdravnikov ob dr. Lue-gerjevi bolniški postelji. Vsi, ki so dr. Luegerja videli, pravijo, da je strašno izpremenjen. Oči ima zaprte, semtertja se čuje kak mrmrajoč glas, kakor bi bolnik imel voljo govoriti, a vsled ope-šanih moči ne more. Na vprašanje, ako čuti kaj bolečin, je. Lueger odkimal, da ne čuti prav nobenih bolečin več. Zdravniki izjavljajo, da dr. Lueger z vedno večjo težavo diha.
Dunaj, 28. februarja. Opoludne se je dr. Lueger za hip zavedel. Na vprašanje profesor Neusserjevo, kako se počuti, je dr. Lueger zašepetal: »Mi je že bolje bilo.« Po vseh dunajskih cerkvah se vrše službe božje za dr. Luegerja. Cesar se vsako uro informira, kakor je dr. Luegerju. Z ozirom na to, da je vsak trenutek pričakovati dr. Luegerjeve smrti, je cesar odpovedal napovedani dine ministrov, tudi Bie-nertb je z ozirom na to odpovedal soarejo.
Dunaj, 28 februarja. Kršč.-soc. korespondenca izjavlja, da se dr. Lueger pri svojem slovesu od dr. Gessmanna ni nič izjavil o tem, kdo naj bi bil njegov naslednik.
NEMŠKA NARODNA ZVEZA.
Dunaj, 28. febr. V novi »Nemški narodni zvezi", t. j. v parlamentarni skupini poslancev nemškega frajzina je 57 poslancev iz sudetških, 15 iz alpskih, obdonavskih 3, z vzhoda pa 3 poslanci. S Češkega je 36, z Moravskega 15, iz Šlezije 6, s Koroškega 6, iz Štajerske 4. iz Solnograške3, iz Zgornje Avstrije 2, iz Bukovine 2, iz Nižje Avstrije, Tirolske in Kranjske pa po en poslanec. Vseh poslancev v novi zvezi je 77.
MARSCHALLOV ODSTOP.
Dunaj, 28. febr. Marschall odloži s 1. marcom svoje funkcije kot pomožni škof.
POLITIČNA OPOROKA DR. LUEGERJA.
Dunaj, 28. februarja. »Fremdenr blatt« poroča iz parlamentarnih krogov, da je dr. Lueger že pred tremi leti izdelal svojo politično oporoko, ki ni bila od onega časa popolnoma nič izpre-menjena.
SAMOUMOR ČASNIKARJA.
Dunaj, 28. februarja. Tu se je ustrelil znani časnikar kritik »Frem-denblattov« Ludovik Hevesy, star 39 let. Baje se mu je omračil duh. Že dalje časa je tožil o bolečinah v glavi.
DVOROJ S SMRTNIM IZIDOM.
Dunaj, 28. februarja. Tu je v dvoboju ustrelil uradnik pri c. namestništ-vu OskarMayer uradnika pri.cesarskern namestništvu barona Wiedex*hoferja. Vzrok dvoboju je bil, ker je baron Wie-derhofer zasledoval Mayerjevo ženo. Mayer in njegova žena sta pobegnila v Švico.
PRIJETI ANARHIST.
Barcelona, 28. februarja. Na meji so prijeli zloglanega francoskega anarhista Moritza Schulza, ki je hotel v Barcelono, da mašuje Ferrerovo smrt.
TRISTO OSEB ŽRTEV NEPOZNANE BOLEZNI.
Carigrad, 28. februarja. Pri Jalo-vacu ob Mramorskem jezeru je izbruhnila doslej nepoznana bolezen. 300 oseb je že umrlo.
NOV BREZDIMEN SMODNIK.
Pariz, 28. februarja. Neki kemik je iznašel nov brezdimen smodnik, po katerem se bodo iz Loeblove puške krog-lje streljale 1000 metrov dalje kakor prej.
SPLOŠNA STAVKA V FILADELFIJI.
Flladelfija 28. Aretirali so delavskega voditelja Murphya, češ da hujska ljudstvo na vstajo in da je zagrozil s krvavim karnevalom. Splošno stavko pričakujejo danes, konstabli (policija) nastopa z največjo ener-žijo in brezobzirno proti stavkujočim, ki so uprizorili zadnje dni velike izgrede.
SRBSKI KRALJ OBIŠČE PETERBURG.
Peterburg, 28. febr. Srbski kralj Peter obišče v kratkem Peterburg.
Peterburg, 28. februarja. Car sprejme srbskega kralja Petra koncem marca.
Razne stvari.
Londonski podganji lovec. Za nekaj dni ima londonsko mesto najetega lovca podgan, ki ga je nastavila mestna uprava z letno plačo 1200 kron. Ta podganji lovec, mr. John Jarvis, je potomec stare rodbine, ki se je že več kot 100 let pečala na Angleškem ? lovom na podgane. Na tem polju je mr. Jarvis velik strokovnjak in je zelo ponosen, da ga v njegovem delu še nihče
ni prekosil. V nekfcm oklicu obeta večjo vsoto onemu, ki ga prekosi v lovu na podgane. Nikomur pa ne izda sredstva, s katerim je dosegel svoje velikanske uspehe. Toliko je znano, da je neke vrste kloro-form, ki je trdne oblike in ga podganam daje zvečer za priboljšek. Jarvis pa ima tudi zasebne naročnike. Pri nekem velikem mesarju je vjel pred kratkim podgano, ki je tehtala 1 in pol funta.
Znanost in umetnost.
*	Tirolski junak Andrej Hofer. Ob stoletnici smrti tega slovitega junaka poživljamo vsa društva in posameznike, da si nabavijo lepo in podučno knjižico: »Andrej Hofer, tirolski junak." Igrokaz v 5 dejanjih s predgovorom. Založila »Katoliška bukvama" v Ljubljani. Ta knjižica je izšla ravno prav — ob stoletnici. Sezite po njej vsi prijatelji naše književnosti ter vsa društva in knjižnice! Današnji čas je tako prazen idealov; prav je, da si vzamemo za zgled v ljubezni do Boga in domovine tako vzornega in požrtvovalnega moža, kakor je bil Andrej Hofer 1 — Igro lahko uprizori vsak nekaj boljši oder na deželi; gledalci jej bodo sledili z največjim navdušenjem in vso pozornostjo; dosegla bo poseben efekl. Cena knjižici je 80 vin., 10 izvodov samo 5 K. Dobi se v »Katoliški bukvami" v Ljubljani.
#	Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v 5 dejanjih s predgovorom in sklepno sliko. Založila »Katoliška bukvama" v Ljubljani. Cena 80 vin., 10 izvodov 5 K.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Vsebina: Oče in sin. — Berač s stopnjic pri sv. Roku. — Kovač iz Antwerpna. — Vojakov rejenec. — Pokora. — Iz bolezni alkoholnega norca. — V snegu. Cena 80 vin., trdo vezano 120 K.
Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika, sestavil Josip Premru. 7. natis 2 K.
Exempelbuch fUr Predigt, Schule und Haus. Eine SammTung ausgevvShlter Beispiele, vorwiegend der neueren Zeit, tiber sSmtliche Lehren des ka^holischen Katechismus. Herausgegeben und mitausftihrlichen SchIagwortregister ver-sehen von Hermann Deutl, Pfarrer. Cena 4 80 K. — Ta nova zbirka vzgledov se ozira na cel katekizem, prav posebno pa na božje in cerkvene zapovedi, sv. zakramente in grehe. — Praktična in zelo pregledna razdelba bo mnogo pripomogla, da se ta, za pridigarje nujno potrebna knjiga splošno razširi med dušnimi pastirji.
»Katoliška bukvama" v Ljubljani.
Priporočamo našim rodbinam
dffclinsfio dvorijo
549 1-1
Edvard Jevnikar, nadučitelj v Črešnicah na Koroškem, naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov potrtega srca prežalostno vest, da je njegova mati, gospa
Terezija levnikar
uradniška vdova
danes v soboto, dne 26. februarja ob
1.	uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 85. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo.
Truplo predrage pokojnice se bode v ponedeljek 28. februarja ob
2.	uri popoldne prepeljalo iz Črešnjic na kolodvor ter z železnico v Ljubljano (južni kolodvor) in od tu v torek 1. marca ob pol 3. uri podoldne na pokopališče k Sv. Križu, ter ondi položilo v lastni grob.
Zadušne sv. maše se bodo brale v cerkvi pri Sv. Juriju na Koroškem in v cerkvi pri Sv. Petru v Ljubljani.
Črešnice na Koroškem, 26. feb. 1910.
Prvi krsnjskl pogrebni zavod Franio Doberlet v Ljubljani.
Grand hotel Union
The Rogal Bio
Nocoj ob 8. uri
velika predstava
traja 2 in pol ure. — Med drugimi: Macbeth, drama spisal Shakespeare, umetniški film, predstavljali so jo prvi pariški gledališki umetniki, in drugih 10 zanimivih točk. — V sredo
popolnoma nov vspored. Cene prostorom: Zaprti ledež: I vrsta K 1 — ; II. vrsta 6> vin Balkon zadaj: 8» vin.; stranski iO vin
550 1-1
552
t-t
Globoko užalosteni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni sin, oziroma brat iq svak, gospod	.
IVHN KONGU«
danes ob pol 6. uri zjutraj, po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 16. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega rajnika se bode dne 1. marca slovesno blagoslovilo v St. Vidu ter potem prepeljalo v Zatičino, kjer se bode ob 3/410. dopoldne položilo
na farnem pokopališču k večnemu počitku. Rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Gorenji vasi, dne 27. svečana 1910.
Ivan Končina
veleposestnik in veletržec oče.
Milan Končina
brat.
Tinca Groschel roj. Končina, Ela in Albina
sestre.
Andrej Groschel
inženir kemije svak.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Marija Stare
sinoči ob pol 9. uri po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice se vrši jutri, v nedeljo 27. t. m. popoldne ob 1. uri na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Selo pri Ljubljani, 26. febr. 1910.
Žalujoča rodbina.
t
542 Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sožalja v bolezni in ob smrti nepozabne soproge, oziroma matere, gospe
Marije Stare
se najtopleje zahvaljuje preč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno rodbinam Bučarjevi, Mlakarjevi, Slapničarjevi in Smoijanovi, cenjenim darovalcem vencev, g. ravnatelju Pehani ter uredništvu ,,Vzajemne zavarovalnice"
rodbina Starčtova.
Selo pri Ljubljani, 28. febr. 1910.
Kdor ni dobil posebnega naznanila, naj blagovoli oprostiti!
v neki fari na Kranjskem
se odda. — Kje, pove upravništvo.
546 3 1
mm
R ■ H H
M a
m a m m
■	n
» a
■	a
e> a
C KI
a a
inanaanaigaBiiBigegeaiiDafisaagiaaB
« beriia Sinis indicae nosim
Sij. ciififi i i infliisiB lupijo.
S tem receptom se dobi v vsaki lekarni le proti zdravniškemu predpisu, škatljica po 1 krono. Obenem so sredstvo proti astmi, učinkujejo pomirjevalno in boli lajšujoče na sopilne organe. Edini izdelovatelj
lekarnar Trnkoczg v Ljubljani, Kranjsko.
531 10-1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kripjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 50 litrov. 2474 26-1
* i;.-/
Odda se takoj služba
pri župni cerkvi na Dobrovi pri Ljub~ ljani. Dohodki: V gotovini po dogovoru, razven tega stanovanje, prosta drva, bira, štolnina. Oglasi se sprejemajo do 6. marca 1.1. Oženjeni imajo prednost.	543 3—i
Josip Plantarič, župnik.
Rupli sinili^.
Podpisano županstvo razpisuje
Kolekovane prošnje vlagati je 541 3-1
do 15. marca 1.1910.
Plača po dogovoru. Prednost imajo zakono-vešči.
Županstvo Moste pri Ljubljani, 28. febr. 1910.
Fran Zakotnik, župan.
Kctvarna
iz poštene hiše.
551 2-1
• V •
r
POSLANO."
V zadnjem času širijo moji neprijatelji po Ljubljani razne lažniive govorice in sicer, da dolgujem v Slavoniji tamkajšnjim kmetom na blagu čez 70.000 K in pa, da sem izgubil vsled ponesrečenih borznih špekulacij velike vsote denarja. Ker je vse to čisto navadna in podla Ia£, poživljam razširjevaice teh govoric, naj dokažejo to svoje natolcevanje.
Da jim pa nekoliko olajšam to delo, hočem navesti nekoliko podatkov o onih ^ponesrečenih' kupčijah.
Po g. Milanu Zdjelariču, veleposestniku v Čovacil (Slavonija), sem kupil večje množine blaga ter izplačal tamkajšnjim kmetom čez 100.000 K v gotovini. Ker pa v zadnjem času nekaj blaga ni odgovarjalo vsem pogojnim zahtevam, nisem hotel izplačati tozadevne vsote 3.000 K (reci: tritisoč kron). Seveda tudi g. Zdjelarič ni plačal kmetom tega blaga. 21. t. m. so prišli dotični slavonski kmetje v Ljubljano, ter precej glasno zahtevali na mojem domu izplačilo tega denarja. Mene pa slučajno ni bilo doma, — kar je pa popolnoma nepomembno, ker sem sklenil kupčijo z g. Zdjelaričem in ne s kmeti.
Kar se pa tiče mojih borznih špekulacij, se ti moji ..prijatelji" prav lahko prepričajo po koraer-cielnem in borzn«m svetniku g. Wetzlerju, borznem agentu g. Weissu, odvetniku dr. Hoffingerju, vsi na Dunaju, da nisem ničesar izgubil in da so moji računi z mojimi dunajskimi odjemalci popolnoma v redu.
Konečno izjavljam, da bom zoper vsakogar, ki bo še razširjal te govorice, brez pardona sodnljsko nastopil.	538 2—1
V Ljubljani, 28. februarja 1910
Albin Anžič.
* Za vsebino tega poslanega je uredništvo od« govorno le toliko, kolikor določa zakon.
TRZBTE ojbivej.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 28. februarja.
Pšenica za april 1910 .,'>.^.,.^4.	13-67
Pšenica za maj 1910,	13-46 Pšenica za okt 1910 f&J^Š&Š&t " 11-26
Rž za april 1910 .	9 09
Oves za april 1910 . . . . .	7 40
Koruza za maj 1910. ...	6 40 - Efektiv:'—. fg
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736%#m
0 Pi S	Cu opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura _ PO Celziju	Vetrovi >	Nebo S* ■ ■	« JS .5 2 s Ž 3 B «<•• » - >
26	9. zveč.	728'5	71	sl. svzb.	dež	A
27	7. zjutr.	722 8	7-3	sr. jvzh.	oblačno	M
	2. pop.	7228	93	sr. jzah.	oblačno	i i ?A'
27	9. zveč.	725-8	47	sr. szafa.	oblačno	
28	7. zjutr.	33-2	21	sL jzah.	» .	15'0
	2. pop.	347	7-7	sr. vzh.	»	
Srednja včerajšnja temp. 7-3°, norm. 09°. Srednja predvčerajšnja temp. 7-1°, norm. 1-0.
Vlagnuarjajte somišljenike, na] ss lih ondiy kjer eden ne
zmore naročnine, naroči na „SL01f£ll£fl" ueč skupaj. — Skrbite, da se Ifeoilo »Slouen-Ceoih" naročnikom povsod pomnoži. To fe naša častna dolžnost!
Vabilo
na
v hiši lekarne.
■■■■■■■■■■nH
Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah.
Umetno zobovje se izgotavlja v enein dnevu. Vsako-::: vrstne plombe, izruvanje zob brez bolečin itd. :::
e,n	Ea solidno, dobro delo so jamči.
539	4	10 1
MM podporna hiti » miti
registrovane zadruge z omejenim jamstvom
ki bo
i miljo dne \i marca \m i t uri nopsls
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika XVII. rednega občnega zbora.
2.	Poročilo in sklepanje o računskem zaključku za 1.1909.
3.	Volitve.
4.	Razni predlogi.
V Ljubljani 28. februarja 1010.
Opomba. Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako
se ga udeleži deseti del članov. Ako bi se jih ne udeležilo zadostno število, se vrši drugi občni zbor na podlagi § 27. društvenih pravil dne 21. marca 1910, ob 5. uri popoldne z istim sporedom iu na istem kraju.	532
14 mes. stara, se odda na rejo, h kaki boljši ženski ali rodbini, ki ima ljubezen do otrok, proti dobremu plačilu. Prijazne ponudbe pod: S. E. 109, poSrao-ležeCe.	533 3-1
Ban-Hur. Roman i t čcsov Kristusovih (VPallace) K 4-50.
Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. - Sin. - Strokovnjak. - Ovadnica. - Pahljač. - V pasti. - Kandidat. _ Spisal Paul Bourpet, poslovenil A. Kalan. K 1'20, vezano K 1*40.
Vstaja Škeaderbegova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v.
Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marivat — K 2'50 vezano K 3 70.	1	'
Zločin in kazen. Roman. fDostojevvsklj-Levgtik). — K 10 50 vezano K 13'—.	'
Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). — K 2'—.
Igračka. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2 —, vez. K 3 -.
Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2 50, vezano K 3-50.
Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, vezano K 3-50.
Znanoi. Zbirka Humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3-—.
Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (S!enkiewicz). — K 4-50, vez. K 6 50.
Jernač-Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —-60, vez. K 1-40.
HS** Volgi. Povest (Stepnjak). - Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 1-20, vezano K 2 20.	'
Rodbina Polanečkih, Roman. — K 10-—, vezano K 12—
Mali vitez-Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. - K 7 -vezano K 8 40.	'
Brez dogme. Roman. — K 3 —.
Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). — K —-80.
Izdajaveo. Zgodovinska povest iz turSkih časov. — K 1—.
Oče naft. (Malavašič). — K 150.
Vojaka na daljnem Vzhodu. (Dr. Lampe). K 4-80, vez. K 6--.
Potop. Zgodovinski roman. (Sienkiewicz). — K 6*40, vezano K 9-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek K —'80, trdo vezano K 1 10.
Gozdarjev sin. Povest (Finžgar). — K —-20.
Mož Simone. Roman (Champol). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4-50.
Srce. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60.
Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba Aleiovca izbrani spisi. I. del. K 120, vezano K 2 —.
Vohun. Roman (Cooper). K 1'60.
Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80.
Quo vadiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). - Vez. K 5-50.
Dobra kuharioa. (S podobami). Minka VaSičeva. - Vez. K fr-
Zbirka damačih zdravil. K 1 -.
Domače ia tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4—
Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K —-80.
Občna zgodovina. (Stare). K 15'—.
Janežič-Hubad, Slovensko-nemftki slovar. K 6'—, vez. K 7'20
anežič-Bartel, Nemiko-alovenski alovar. K 6-—, vez K 7 20
(lovensko-nem&ki slovar. (Kramaršič). Vezano K 2 20.
Zivljeaje svetnikov in avetnio božjih. 2 zvezka K 11-. vezana K 14'80.
Kristusovo življenja in smrt. (KocianClč). 2 zvezka K 8 -, vazano K 11'—.
varna v Ljubljani
Fabijola ali cerkev v katakombah (Zupančič). - K 1'20.
Stric Tomova koča. (Stovve). - Vez. K 1-40.
Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80.
Jurčičevi zbrani apisi. 11 zvezkov. — Vsak zvezek je zate
celoten in velja K 1'20, vezan K 2'—.
Aadrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2„ 3., 4., 6, 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v.
Zadnja kmečka vojaka. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1'60. vezano K 2-60.
Odkritja Amerika. Vezano K 2 —.
Malo življenja. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 190.
Za5,!,iLdBe*i ■'••'"»■lama. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3-80, vezano K 5'40.
Medvedji lov. — Cukova gostija. (Brinarl. vezano K -'80.
Prihajač. Povest (Detela). K 1'90.
Šaljivi Sloveneo. (Brezovnik). K 1'50.
Razne povesti za mladino in ljudstvo t Jama nad DobniSo. — Ljubite svoje sovražnike. - Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. — Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doina in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. S prestola na morišče. — Arumugam, sin Indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažnjivl. — Prst božji ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. — Mirko PoštenjakoviČ. - Pri Vrbovčevem Grogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. — Eri. — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnikova hči — Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjski. — Pavliha v slovenski obleki. - Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovanje v Liligut. — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v.
Ponižani la razžaljeni. Roman (Dostojevski)"}. K 3'—, ver. K 4-20. Za križ In avobodo. Igrokiz v 5 dejanjih. K -'50. Vrtec. (Kržtč). Vsak letnik velja vdzan K 4'-. Angeljček. (Kržlč). Vsak letnik velja vezan K I'—. Slavenaki A, B, C v podobah za otroke. K — 80 Hitra vožnja po železaici. Knjiga s podobami za otroke. K 1«0. Kobzar. (Ševčenko). K 2'40, vezano K 3 60. Straža. Povest (Prns). K 2'40. vezano K 3 40. Kaoijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 1*40, vez. K 2'40.
General Lavdon. — Bitka pri Visu. — Znamenje štirih. — Ljudevit Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato I — Darovana. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Jernač-Zmagovač. — Med plazovi. — Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužn|i. — Pirhi. Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj. — Tri Indijanske povesti. —. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. - Barvaste črepinje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jeiodvorska.
—	Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj. Kartuzijanski samostan. — Prisega huronskega glavarja. — Pavlina.
—	Zlatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnica.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65
Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji, — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. - Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase In velja 48 v, s poštnino 53 «.
Krvna osveta. — Koliščina in stepe. — Za kruhom. — Berač. Elizabeta.
— Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca._Svitoslav.
Vsaka navedenih povesti je knjižica zasž in velja 30 v, s poštnino 35 v.
Mali lord. (Burnett). K P60.
Zbirka ljudskih iger. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2'—, vezano K 3'—.
Dve čudapolnl pravljici — Erazem Predjamski. — Genovefa, »veta grofinja. — Šestdeset malih povestlj za otroke. — Jaromil. — Božično darilo.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, i poštnino 37 v.
Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. - ~ " stricu. — Na rakovo nogo.
Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, t poštnino 85 v.
Pri
Zgodovina novejšega alovenskega slovstva. (Grafenauer).
1. del. K 2-—.
Biseraice iz belokranjskega narodnega zaklada.
2 zvezka K 4-50, vezana K 6 50. Slovanske besede v slovonfičini. (Breznik). K -'80. Knjigovodstvo, i Podlesnik). I. del. (za društva, čebelice itd.) Vez. K 3'20. Knjigovodstvo. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug,
Hranilni/* nripnillnln IM	__1_____I _ 1_\
hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh).
------ ■ ' • 1 " .....»Iiške v
vere. (Dr. Svetina.)
KaKolički verouk. 1. del. Resničnost katolli Vezano K 2'80.
Katoliški verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak).
Vezano K 2-80. Dvanajst večerov. (Mahnič). K 140.
Žirovnik, Narodna pesmi z napevi. I. zvezek K 1*20. II. zvezek
K 1'-, III. zvezek K 1'20. Aljaž, Mešani in meški zbori. 7 zvezkov po K 120. Talovadska. (St. Premrl). Za moški zbor. K —'50, glasovi po 10 t. Zoori za 4 moške glasove. (Čerin). K 3 -. Mladinski glaai. (P. Angelik Hribar). 1. zvezek 24 v, II. zv. 40 v,
III. zv. 40 v. Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v. Nagrobnioe. (Marolt). Vezano K 2 40. Odmevi naših gajev. (Bajuk). 70 v.
Mešani in ženaki zbori. (Ferjančič). K 3'—, glasovi po 50 v. Kovačev študeat. (Uglasbil Vodopivec). K 320.
Vse te knjige se dobe M v »Knjigarni Ilirija" prej Karol Fiorian v Kranju.
Martiaite ..Slovenca!"
MPnillrvaičnlr fr,zer za dame in flOBpode ■ I UUKIIiJjCA, St. Petra cesta Stev. 32,
Izvršuje vsa lasna dela in priporoča svojo bogato zalogo kit. Stev. 1 kratka preveza . . K 11'— . 2	» .	9-—
. 3 poldolga preveza. . ° T— » ^ »	. ... 5*—
. 5 dolga preveza .... 5*60 Pri naročilu zadostuje vzorec in Številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20% dražje. .	400
je na prodaj v kmečkih kletih. Posreduje in jamči za pristnost Posojilnica d KaStelu, 280 poŠta Bu|e o Istri. 10-1
SMLEuodin:'
Specialiteta za kadilce«
Glavna zaloga:
lekarna Ub* pI.Trnkozcy ▼ Ljubljani
Cena K 2 —.
3427
52-1
521 sprejme takoj 3-1
ft. Pretnar, Jeseniee-Fužine, Sorenisho.
Proda se dobro ohranjen
kompletni stroj
»sodavico >« pokalice.
Za kakovost se jamči. — Več sc izve v pisarni I. kranj. tov. sodavice v Ljubljani, Gradišče št. 7.
Istotam se proda oziroma izve, kdor želi kupiti gostilniško opravo, mize, omare za steklo, dekorativ. slike, m-e, zrcala, lestenci za plinovo razsvetljavo, obešala, naslonjala itd.__491 3-1
Vsled opustitve svoje tovarne za kavlne primesi na Glincah (15 minut pešpota iz Ljubljane)
h v m obns tovarniške prostore
in event, nekaj vodne sile pod zelo ugodnimi pogoji, m 1 tnan Jelačin, LJubljana.
gr. na '/s litra vrele vode in
najboljši punč mmm
je gotov. Neprimeren glede aroma in okusa. - Prednost ima pred vsemi pijačami. Priznano najboljša znamka. Povsod uveden. Naročila na izdelovatelja
Fausta Pasini, Trident Tirolsko, an pa na Glavno zastopništvo za Ljubljano in Kranjsko: 3475 Janko Traun. 13 1
Zlate mttaje: Berlin, Pariz, Rim iti
ft»jbol/. A«*m. tobo^r ^ as trt.	0
»tv	O .^"tldeioTrtd)
<9.
LJubljana, Spttal.-Strttar. nI t
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; ftjr kri, moč, zdravje do-
sežete in ohranite, ako pijete
S LADIH
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
* ieharni Ifliczg zraven roloja V LMi
ali po poŠti, vsak, kdor po njo piSe.


je nastopiti prej ko mogoče. Dobra plača s prostim 494	stanovanjem.	3—1
Župnf In občinski urad Toplice na Dolenjskem.
Proda se še povsem dobro obraten
harmonij
evropske sestave, s štirimi premeni. Naslov pove upravništvo Slovenca.	525 4—1
Brezbarono, rumeno in rniaun za parkete ali pollkane tla priporoča u Skatljah po en, pol In četrt kg ali prosto
= hdolf HHUPTmHnn =
prva kranjska tovarna ollnatih barv. firneža. laka in stek. klela

HLEV
VIR
uTO
s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J. Zakotnik, Dunajska cesta 40.
Prihranite ** dan
4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino 8 kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
■r
Idi
obstoječa nad 35 let, dobro idoča, se da iz zdravstvenih ozirov s 15. majem 1.1.
v najem
Več se poizve pri Ivani Lampe v Ho-dolfovem (kavarna).	485
486
Ugodna prilika.
3-1
Trgovina lestvin
v glavni ulic! v Trstu
jako dobro vpeljana, se proda radi družinskih razmer. — Zados uje 8—10.000 kron. — Ponudbe DOd .Merkur" 10.0(10. Trst nnSta S»adi"H
Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik.
•Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik; Ivan Štele,