kai fltstrflMtMi loular iHtrmft No. 728) m#Ukwr. Kf lli Act ol Oeloiar 0, lfl7, om fO« ## Um Poat Offk# of Chraiaad,
H? ILOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO
medium to reach 180.000 ^^ians in U. S., canada south america.
v—leto v.
ENAKOPRAVN
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega •'
4NCE TO OUR c REPUBLIC FOR : ONE NATION INDI-£RTY AND JUSTICE cv ALL."
CLEVELAND, 0., TOREK (TUESDAY), MAY 23rd, 1922.
št. (no.) 119,
'^Nat i^LlŠATI O PREISKAVI, KI NAJ BI D KUr f	KI FINANCIRAJO PROS
IVfJn? OBRAMBO. — OPERATORJI 1 .
JI th ^ fevdalni SISTEM V WEST VIRGINI-|i='^"^^" genovske konference do-
Mkivun ()DVE:TNIKI ZA RUrtAIUE.	k*™':' k":" k'
Pariz, 22. maja. — Proučitev francoske politične situacije po za-
th;

**1 »T. V d.J uu^ iiidjd. —— i>cuiixjotvi piciiiw-
fiidat- West Virglnije, ki vodijo prosekucijo na-
».gjo radi izdajstva s sv^ojimi lastnimi advokati,
jj)j	poziva rudarjev, da se uvede preiskava,
kakšni interesi podpirajo obe strani v
in v kolikem obsegu.
'^fanik otežene rudarje se prosto izjavljajo, da
of ^ P'^dpira rudarska unija "United Mine Work-•^"lerica"
Ko
iieii	iz Charlestona, odvetnik, ki vodi
P'^'Pinogovne podjetnik, pričel z navskrižnim Williaina Potry, podpredsednika west-
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the A'
Foch ne bo vprizoril marša v Nemčijo.
francoska navdušenost za pohod v okraj ruhr se je znatno ohladila.
Ameriški bankirji ne j Kaj dajo posojfk Ju- j D&:
m-
odu.
l^udarjv, da pronajde podrobnosti o fondu, ' War
rudarji vodijo obrambo, ga je glavni
ID) --'••orje, W. H. Houston, ustavil z naslednjim ^^^'^^'Ijenim na sodnika:
)')i'eisk?.va take vrste zelo dobrodošla, poda isti privilegij, to je, da preiščemo so zbrali noiinijski podjetniki države, da ^^^^^cijo radi izdajstva napram unijskim ru-
+ . . .
^ Sv •	je odvetnik za podjetnike hitro
vprašanje. S tem je pokazal, da nima niti iiamena da spreje poziv odvetnika za ru-
ov

Razmere.
ason, eden izmed najbolj prominentnih od-
V
;^oo]	je danes izjavil pred sodnikom
,ki vodi izdajniški proces proti rudarju T, ^ SO neunijski premogovni baroni v Logan - je fevdalni sistem, ki je veliko bolj opresi-'^od • ^^vdaHzeni srednjega veka.
nato povedal, kako je v Loganu ob povratku tla v® sobo našel v nji šerifove može, ki se na-Uo	seznamu premogovnih podjetnikov,
■o	kovčel<e, nastopali napram njemu
2v^ ^^čin hi mu err žili z nasiljem, da pronaj 7 rudarsko unijo.
operatorjem.
so naperile izdajstvene obtožbe napram '.M^o ^ uprizorili pohod v Logan okraj," je nada-'°^ividno ne priznavajo sledečih dejstev
na
^ So 'i
^■stanovili nekako lastno nad-vlado v okraju
stopiti med Francijo in Nemčijo s 31. majem z ozirom na odškodninsko vprašanje, ne bo tako resna, kot bi bilo soditi iz razburlji-vosti Francozov v Genovi.
Kot se vidi, se je v napeti genovski atmospheri marsikaj pretiravalo za dosego učinka, toda kot se zdi danes, so oni, ki pričakujejo, da bo maršal Foch 1. junija pričel s pohodom na Ruhr in Bavarsko, že naprej obsojeni na razočaranje.
S tem še ni rečeno, da se Francije! umika s svojega stališča, namreč, da ima glasom versailleske pogodbe pravico, da sama pod-vzame vojaško akcijo, ako bi Nemčija ne izpolnila odškodninskih pogojev, kajti noben načijo-nalistični ministrski predsednik bi ne mogel biti kriv takega greha, toda za tako akcijo^ bi bila potrebna dva pogoja, in sicer': Prvič, da Nemčija prostovoljno izjavi da ne mara plačati, in drugič, v takem slučaju bi zavezniki brez dvoma nastopili vzajemno s Francijo.
Nobeden izmed teh dveh pogojev se še ni izpolnil.
Reparacijska komisija je odločila, da ima nemška odškodnina za to leto znašati 720,000,000 zlatih mark mesto 2,000,000,000, kot je določal londonski ultimatum, toda pod pogojem, da Nemčija izpolni gotove pogoje, najvažnejši izmed katerih je bil, d^ balancira sv<j)j budget^ da dvigne notranje posojilo 60,000,000,000 papirnatih mark in njene finančne zadeve izroči zavezniški supervi ziji.
Kar se tiče odškodninskih vpla-čitev, je Nemčija vse izpolnila, sedaj pa se mudi nemški finančni minister Hermer v Parizu že en teden, ter se pogaja z reparacij-sko komisijo z ozirom' na ostale pogoje. Tako se torej ni bati ni-kake krize.
Pariz, 22. maja. — Zedinjene dr^žave so obvestile jugoslovan-sko vlado, da ne morejo dati Jugoslaviji nikakh posojl, dokler se ne poravnajo vsi vojni dolgovi'Jugoslavije, in dokler ne pride do poipolneiga s,porazuma. Tozadevno se poroča na list ''La Liberte" iz^ Belgrada.
Kot se poroča, ae je ministrski predsednik Pašič,izjavil,
je prva ponudba ka posojila prešla od strani Mexican Eagle Co., ki je obljuibila jugoslaviji posoji-
prijatelji i z napetos l.
jejo pojasnil^ s pomilostitvijo . delniškega ma(i:»'a
morse-a!
Washington, 22. maja. — \'r-hovni justični tajnik^ Harry M. Daugherty, ni nocoj maral podati še nikakega komentarja z ozirom na obdolžbe, katere je naperil da bo napram njemu demokratični senator Caraway.
Prijatelji kot sovražniki
z ve-
lo $100,000,000, ako se ji v za- liko napetostjo pričakujejo odgo-
meno dovoli monoipol vseh oljnih prodaj v Jugo(9lawiji, to je, da se ji dovoli izključno razipečavanje i I! prodajo olja.
Bolgarska revolta je bila pretirana.
vora na napade glede slučaja Charles \V. Morse-a, Zanikanja od strani Daughertyjevih prijateljev v -jsnatni zbornici, češ, da sploh ni imel nič opraviti s pomilostitvijo omenjenega ladjedel-niškega magnate, so danes vzpri-čo dokumentarnih dokazov senatorja Caraway povsem prenehala.
prišlo je Baje samo do j Senator Caraway je danes pretepov med komunis-1 predložil dva nadal jna dokumen-
svojfiga tovariša, podjetnika Don Cha-^ ter	' '
Kot se razume bo predložil formalen načrt za balanciranje državnih stroškov in dohodkov polom ijjv J svojim voinim tajnikom; da so izbrali{""fanjega posojila in malega zu-k 1 zakladTii.ikim tajnikom, in da so njih;"«"j«g^	Kar se tiče su-
kmhe na v.»ko premikajočo skupino,
vezniški komisiji, da bi se nasta

kot četa linijskih rudarjev, brez ozira, je," žensk in otrok bi moglo pri tem izgubiti

I*
Bili Rlizzarda se pripravlja za svoj konč-"a prosekudjo, da se ga. oprosti tehnične
()^dolžbc.
cet ]	na generala Bandholtza, poveljnika
K }■ dokaže, da Blizzard ni kriv obtožbe izdaj-odvetniki so si že enkrat prizadevali doka-■	prišel v "vojno okrožje" na izrecno po-
M 1»^ . ^andholtza, ki ga je prosil, da rabi svoj in da jih pregovori k povratku na nj^
nila v Berlinu, toda nemško fin an čno ministrstvo je pripravljeno podajati reparacij ski komisiji natančna poročila o finančnem po ložaju.
Neki drug važen faktor je pri-četek konference bankirjev v sredo, na kateri se bo razmotriva lo načrt za flotacijo mednarodnega posojila za Nemčijo, Namen tega posojila bi bil
ti in wranglovci.
Dunaj, 22. maja. — V Bolgariji očividTio ni pršlo do revolucije, kot se je prvotno poročalo. Poročila iz Belgrada kot tudi o-na, Iki jih podaja tuik'ajSnje bol-garslco poslaništvo, javljajo, da go bila prvotna poročila o revolti pretirani.
Meroda je prišle^ ;.amo do spopada med komunisti in Wrang-lovci, ki so prvi sprejeli neko rt-solucijo, v kateri se je zahtevalo, da ge Wranglove vojake in častnike spodi iz Bolgarije. -o——--
Železniški kurjači za tekstilne štrajkarje.
Houston, Tex., 22. maja. — Bratovščina lokomotiVskih kur-jačev in strojnikov, ki je tukaj v teku, je danes odiglasoVala, da se izipla^a iz organizacijske bla-gajme $100,000 v podiporo članom "United Textile Workers of America"', ki se nahajiajo že več mesecev na štrajiku proti 20-procentnemu znižanju plač.
Za podiporo se je odglasoivalo potem, ko je toilo pred konvencijo prečitano piismo nekega štraj-karja, v katerem se je na živ na-či ndoisalo razmere, ki vladajo v rorediiniški indulstriji severovzhodnih držaiv. V pismu je rečeno, d'a šitraJjk nastopa že svoj sedemnajsti teden, toda da delavci ne bodo mogli več dolgo vzitrajati lačnimi želodci.
^	----O-----. . n., ,
ta, da Daugherty za svoje "delo' ni imel prejeti le $25,000 in na-daljnih $5.000 s $1,000 za stroške, temveč da je Morse obljubil Daughertyju in njegovemu tovarišu, odvetniku Felderiu, še na-daljnih $100,000, in da jima bo pomagal obogateli.
I
Pevke pevske-1 šalo, ter obenem pomagali napra-
11 -=in opozarja, da "	i^trašnjo pev-
^1^ '' ia ^^^'^ovilo se bo ne-
N "
Sloven-
Hv?i 0°*' v C1.V..
Doma v Col-1 ^ ki ste peli 'da bo na-
Nhi.	®® je petje
^ semnja zbolj-
viti program mivejši.
semnjev tem zani-
Danea predloženi dokumenti dokazujejo, da Morse ni izpolnil svojfe obljube napram odvetnikoma, da je Daugherty jezno zavrnil sprejem $25,00 v obliki delnic Morse Securities Co., medtem ko je Felder delnice sprejel, toda so se izkazale ničvrednim.
Prijatelji Daughertyja so mnenja, da je slednji napravil veliko napako že pred desetimi leti, ko je bil Morse pomiloščen, ker je zanikaval, da je imel kaj opraviti
oprostitvijo Morse.a, mesto da Li javnosti celo pojasnil
Senator Moses iz Hamphire je dal danes debati novo lice, ko je izjavil, da je sedanja agitacija proti justičnemu tajniku samo o-blak demokratičnega dima, da se ga zavira pri prosekuciji proti zadnji goljufiji Morsea v zvezi z vojnimi kontrakti, v katero sta zapletena baje tudi justični in za-kladniski tajnik bivše demokratične administracije.
-o-
IRSKI VODJE V LONDONU.
^atere imate se >ti PO raznh ok-..anjajo, da se bo v joini vršil velik semenj, ,iega prireja Waterloo klub v dobrobit Slovenskega Delavskega Doma.
Že je minilo precsj časa, odkar je omenjeni klub priredil ali-čen semenj. Vzroki temu so bili razni, med drugim posebno velika brezposelnost med rojaki.
Torej, kot že rečeaio, prireja Waterloo khib velik seme.nj, ki se bo vršil štiri dni zaporedoma. Prične se 27. n:^a ter se konča 30. majia. — Tu, dragi Slovenci in Slovenke, imate priliko, da po kažette, koliko, vatm je za: Slovenski Delaviski Dom. Na tem semnju boste imeli dovolj 5ash, da pokažete isvojo dobro voljo. Tu ne bodo veljiali izgovori; Sem bil zaipoislen, kajti na razpolago Vam bodo štirje dnevi, izmed vseh štirih (boste gotovO na. šli vsaj enega, da ga posvetite našemu S. D. Domu, da se naša blagajna tem poveča, in da bomo tenf preje zaJčeli z delom na naši zaželjeni stavibi.
Člani Waterloo kluba se trudijo dn.eve in noči, da bi semenj bil tem večji uspeh, zato pričakujemo od vsakega Slovenca in vsake Slovenke v naselbini, da z dnevnimi dbiiski semnja pov) ne njih velikodušni trud za našo trudno stvar.	■ _
r'omisiiti m&rarmo', da sm5 4-»—
Posamezna številka 3c.
Kdor dela. sme pričakovati sad svojega dela.
^ !■ " "
Narodova prosperiteta zavisi od narodnih instituciji.
S.EDAJ JE CAS KONSTRUKTIVNEGA DELA.
'"Kdor dela, isme pričakovati od gvojega dela tudi sadu, pa naj dela potem ali kulturno ali naj bode Vse njegovo del'o, vise njegove misli in hotenje obrnjeno v gospodarskem smislu, Vsakj ki nekaj producira, je opravičen do svojega deleža. In narod, ki ne dela, ne more oibst'ojati, ne more napredovati. S tem nikakor ne milslim na fizično delo vsakega poedinega izmed nas, ki tvorimo celoto slovenskega na-Irpida v Ameriki, temveč mislim na kulturno delo. na, defo splošnega najpredka nase naiselbine.
Ni dovolj, če vzamemo v pretres nas vise, to je celoto, da delamo posamič y tovarnah, ker ' o zahteva dd nals že samo življenje, ni dovolj, da delajo samo posamezniki v tem ali onem smi slu za napredek celote, temveč mora i celota, to je vei skuipno delati in žrtvovati za nekaj, kar nam bo ne samo v korist v gos-poidarskem oziru, temveč "
več v kulturnem gmialu.
Ce poigledamo nazaj " ;)godo-vino, bomo zapazili v raznih poglavjih, kako so se družile po-sajiiezne družine v celoto, v nekako komuno, in ker je bila ta nova družina velčja, in ker je za-
li velike strdSke celo do sedaj,
in da je iste mogdče pokriti in še nekaj za blagajno napraviti, le Mevalo Število večjega prostora, teidaj, ako bomo vsi, od prvega do zadnjega, priiskocili ter pomagali po Tiaših najboljših mweh.
Ali je še ktdo, ki se vprašuje:
Ali je Dom potreben? Takim sc mora odgovoriti: potreben nam je Dom, ki Iw resnično kulturno shajališče^, last društev, to je,
last naroda, in ki bo vseboval v sebi vse pogoje za obstoj in napredek. Da nam je talk Dom potreben, je preko vsakega ugovora.
ZITA V MADRIDU.
Madrid. 22. jnaja. — Danes je dospela semikaj v sipremMvu svo jih otrok, in matere bivša avstrij ska cesarica Žita. JTa kolodvoru so Žita čalkali (ki'alj Alfonz, njegova mati, prestolonaslednik, miniisitnski predsednik in zunanji omogočiti jmnJster. Delegacja Leon regi-
LondoTi, 22. m'aja. — Angleška vlada je povaibila člane irske delegacije, ki je podpisala london sko pogoidbo v London, da se raz motriva z. angleškimi 'ohlaatmi sporazum, ki je bil v soboto podpisan med predstavniki provizo-rione vlade in republikanskega voditelja Eamcn de Valere. Ta sporazum biaje ogi*oža veljavnost volitev, ki se imajo vršiti na Irskem in obenem tudi pogod-
—• Včeraj je bila podpisana
med unifo cestno-Selezniških u-skVžbencev in družbo pogodba, veljavna do 1. maja 1923, glasom katere sprejemajo delavci lO-iprocentno znižanje plače. Se-dajna pla)ča bo 50, 53 in 55c od ure.
Nemčiji izplačitev njenih odškodninskih obveznosti.
Uradno se v Parizu tej konferenci pripisuje veliko važnost, kajti navzoč bo tudi ameriški finančnik, J. P. Morgan.
Vprašanje, ki bo prišlo na po vršje na tej konferenci, bo, da li je odškodninska komisija pripravljala odstopiti od gotovih garancij^ ter jih prepustiti bankirjem ki bi priredili za dobavo posojila, od katerega bi imela Francija seveda največje koristi.
Vzpričo teh okolačin je povsem
menta, katerega Rastni polkovnik je bil bivši cesar Kari, je na. stopila kot čaistna straža.
_i--O-- . .
— Led se je pocenil za pet centov pri sto funtih. Dosedaj je veljalo 100 funtov ledu 60 centov odslej se bo prodajal po 55 centov.
bo samo.

čičerin in krasin še nista zapustila genovo.
jasno, zakaj Francozom danes niti na misel ne pride, da bi poskusili z vdretjem v Nemčijo. Sicer tudi se do kaj takega lahko pride, toda 1. junija, 1922, gotovo ne.
Genova, 22. maja. — Cičenn in Krasin sta se edina člana ocl ruske sovjetske delegacije, ki sta ostala v Genovi. Ostala bosta še nekaj dni, da se zaključi trgovski sporazum z Italijo. V pogajanjih je prišlo do precejšnih teškoč, in zunanji minister Schanzer, ki je imel odpotovali v Rim že jutri, I je naznanil, da bo najbrže ostal v Genovi do konca tedna.
Ali Slovenci na severni strani naselbine res ne moremo postaviti eno svojo narodno stavbo ? Sramota bi bila za nas, če bi rekli: ne. Lahko si jo postavimo, ako se vtsi poprimemo dela in se skulfwio zrtvujem'o za stvar. Seveda, če se tomo zanašali dru& na dru'zega in izgovarjali, če3, bom kupil delnice, kadar boste pričeli, ne bomo nikxiar ,prišli do ^tavlbe. Talki iigovori so piškavi, in izmišljujejo si jih le oni, ki se na ta n:ačin izogiblejo svoji na-."•odni dolžnosti. Ti ljudje so .največja zavira pri celi stvari, ker oni zavirajo tudi delo onih, ki se trudijo in doiprinašajo žrtve za glkupno narodno stvar.
Bratje in sestre! Vsi oni, ki fee do danes niiste prišli v naš delokrog,, pridite in postanite gotru-dnik in delničar te narodne sku pine. Žrtivujte se po svoji mo&f in ggložite mal dar SDD. na aH taf. Na tem semnju inteHe priliko, da @6 izkažete. Pri posameznikih se ne bo dosti poiznalo, a vsi skupaj smo v stanu doseči veliko, im morda celo toliko. <3a nam v bodoče ne bo več treiba pri rejati takih semnjev, in da bomo še to leto zmožni pričeti s stavbo. Tu vas ne sme ločiti nt-beno versko ali politično prepričanje. Bodimo vsi le dobri Slovenci in Slovenke, bodimo vsi za naš Dom, pa bomo veliko dosegli.
Kot raciVidno iz leifcakov, bo
(Dftlio na 4. strani.)
SO se redno shajali in od kcder Tam so ukreipali o svoji bodočnosti, imeli svoje igre in mbave. f'ozneje, ko je prodrla civilizalci-ja, postaivljale so ai družine, ali ta komuna svoje dvorane, kjer os se redno shajali in od koder so potem izipeljavali svoje načrte. Ta zborovanja in socialne družitve so imele velik uipliv na celo komuno, kakor tudi na sosede, ki so pričeli te posnemati. In tak'o se je dogodilo, da so dve, tri in več takih komun pri-gle v ožji stik, in delovale v prid te zadruge. In če so bili iste narodnosti, strnile so se v eno veliko celoto, narod, ki je potem skupno delal za doWobit vsake-ea p'osamez^nika in celote. S ciivi. lizacijo prišla je tekma po na-predkuln izobrazbi in talko smo prišli, da imaJjo visi narodnosti svoja zbirališča, katerim pravimo domovi, kjer se abirajo, kjer ukrepajo in črtajo pot napredka in kulture. In če p'ogledamo se-daij okoli na«, vidimo, da ima vsaka narodnoist po več takiR domov, in ako rezultat tega zbiranja in gradibe narodnih domov natanka preštudiramo, vidimo, da so na veliko višji si^^nji napredka, kakor so -jja. bili, predno so si zgradili take domove. Ka'H apozinali so se me!d 3e^>oJ kot o« sebnoisti, sipoznali pa so tudi v 'obči disikuziji, da le tedaj morejo komipetirati v vseh ozirih % drugimi narodi, ®Iko so sami med seboj zJdruženi, ako se sa^i med seboj dobro gipozmajo.
Tako ipride sedaj na vrsto tudi nač slovenski narod v Clevelan-du, d'a si zgradi veliko poslopje, bo laetovalo ljudstvo samo in ki krasen narodni dom, katerega bo zgrajen le v namen obče ,po-vzidige kulture in gosipodarskega napredka. Do sedaj takega doma, kjer bi bilo prostora za vse, nismo imeli. Potreba sama je zahtevala, da si ipotstavimo tak
(Dalje na 2. atmnl.)
.....

44
ISSUED EVERY DAY Ei.
IZHAJA VSAK DAN IZVZh
f • -—-----—--
Owned and
the american-jugoslav »
B'iMineaa Place of the Corporation
SUBSCKlPTIOi
By Carrier ........................ ye.
Cleveland, Collin*ro6d, Newbursrh by ma 3 mo. $2.00.
tJiited States ......................1 yt
Enrope and Canada ....................
POSAMEZNA ŽTEVII^KA 3.___
Listuie in izdaja s AmeriŠko-JugosIovanslca Tisko 6418 ST. CLAIR AVE,	Princeton 551.
Za rsebino crIouov ni odgovorno ne uredništvo.
'.nikov in Amerike, in izgledalo je, kot da se na poli k počasnemu toda sigurnemu po-^ predvojno mesto z ozirom na svoj med-
3o'fiji ustanovila republikanska vlada, in ostanejo v rokah zmožnega in iskrenega daj se Dam za Bolgarsko in njeno bo-'m bi bil podvzet prvi korak za realiza-rativne republike, misel na katero se je ij: <zelo ojačila, in katera bi se bila naj-iila, da ni nesreča hotela, da je Bolga-,ni stopila na stran centralnih sil ter oČč sru^La krgiieve dinastije na Balkanu.
CLEVELAND, O., TOREK (lUESDAY), MAY
104
BOLGARSKA REVOLTA.
Dunajska poročila od sobote in nedelje so javljala izbruh revolte komunističnega značaja v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske.
Ministrski predsednik Stambulinski je baje prišel s ruskim sovjetskim zunanjim komisarjem Cičerinom do sporazuma, glasom katerega je imela njegova vlada dobiti podporo bolgarskih komunistov pod pogojem, da Bolgarija izžene iz svojega ozemlja ostanke Wr angel o ve ar-md, ki se sedaj klatijo po Balkanu, v prvi vrsti pa po Jugoslaviji in Bolgariji, kjer v imenu "slovanskega bratstva" ponekod nastopajo napram, domačim prebivalcem z uprav terorističnimi metodami.
Ako je tozadevna vest točna, tedaj je logični zaključek ta, da mora biti komunistično gibanje v Bolgariji upoštevanja vredne veHkosti in moči. Drugače bi Stambulinski gotovo ne smatral vrednim iskati podpore komunistov za svojo vlado, ki temelji na principih kmečke demokracije.
Ako moremo vrjeti časnikarskim vestem, tedaj je revolt a dosegla tako obsežne dimenzije, da je mladi kralj Boris, sin dolgonosega Ferdinanda nemške koburške di nastije, ki se izza poraza centralnih sil ne drzne vrniti ined svoje "drage podanike", smatral položaj tako resnim, da jo je odkuril v črnomprsko pristanišče Varno, da se od tamkaj odpeljs na varnejše kraje. Že pred tedni se je razširila vest,, da se misli kralj Boris podati na obsežno potovanje po inozemstvu, in da namerava na poti posetiti tudi Zedinjene držaje. Morda je bilo to samo pretveza za grozečo katastrofo, katere prihod je bil oČividen na političnem obzorju, 'o Bc 3^'etovno javnost ni maralo obvestiti o resnosti aktualnega polžaja.
Sodeč po delu. kmečkega premier j a Stambulinski j a izza sklepa premirja, moremo reči, da je eden izmed naj-zmožnejših državrdkov Balkana. Tekom vojne je vodil opozicijo proti koburški kliki na dvoru, ki je zavlekla Bol garsko v bratomorno vojno s Srbijo na strani Nemčije, Avstrije in Turčije, in je moral kot posledica, enako slovenskim in hrvatskim narodnim voditeljem v Avstro-Ogrski, presedeti dolge mesece za jetniškim ozidjem. Po polomu centralnih sil je moral I'rdinand bežati, Stambulinski pa je postal resnični vladar Bolgarske, akoravno je Ferdinandov sin Boris formalno zasedel izpraznjeni prestol S svojim taktnim postopanjem si je znal pridobiti
E PRIČAKO-jJEGA DELA.
1. Rtr.lHi)
■C se vidi, so spoznali o z mafo iziiemi vsi Slovenci in Slovenke. So nekateri, kaitferim ni prav nič na tem ležeče, če kdaj narodni dom stoji ali ne, ali teh je tako malo, da lih naštejemo .lahko na prste, ali tudi ti bodo morali priti v naš krog, kaj,ti val ljudske vol je, je podoben povoj nji, ki poiplavi pla njave, poid/Aen je deroči rski, ki izkoplje prej ali slej najstarejše in najmočnejše hraste, in ni jo skylpine, ki bi mogla uisipsšno in stalno 'kljubovati volji naroda.
Naš narod si je konstruira' jasen in izraziovit cilj, to je, na-
uisipešen raizivoj narodne misli, naipredka v kulturnem in gos)po-dai'skem smislu. Imeli bomo dom, kjer ge bomo z največjim veseljem shajali, kjer bomo uživali sad svojega' dela, svoje požrtvovalnosti. Imejmo pred očmi pa tudi se težkoice, 'katere bomo morali prenesti db času gradnje našega hrana.
Posojilo imamo, v blagajni je že precej tisočakov, ali se nam manjka, se je potreba denarja, da ne bo prisiljen direktorij ob času zgradbe se poslužiti drugih sredistev in pota, po katerem ho dobil še primainj'kljaj. Ni dosti, le netkaj tisoč je še potreba, da bomo, dolžni samo enemu, s^mo banki, ki bo izplačala 75 tisoč dolarjev. In kje naj dobimo ta
močna
rod hoče imeti, svoj hram, hoče imeti svoje svetišče, kjer bo u-' primanjkljaj ?
kreipal o svoji usodi, o svojem
napredku in o svojem 'kultur-, Ljudsika volja je bila nem razvoju. In kdo je, ki bi hotel ta cilj le deloma omalovažiti,
le deloma zakriti? Kdo izmed nals^ je tako otročji, da bi mislil {imeti narodni dom tak, kakoršne kljubovati narodni volji? Ni ga.|ga si je začrtal narod. Ali ker ni
Doma, ali bolje Pečeno, zastopniki vašega doma, ne pustite jih praznih rok, temveč storite svojo dolžnost napram S. N. D., na-oi-am celoti naše naselbine, napram svojim potomcem, ki bodo uživali sad'vaiseiga truda, vaše Dožrtivovalnosti in vaše zavedno, stik Ako vam je mogoče, podprite novih delnic, vplačajte sedaj, predno se računi zaključijo, za ostale delnice, in pomagali bo. ste veliko pri gradnji našega skupnega doma, ki bo ne sam> nam v občo korist, temveč bo tako kazala drugim narodom, po'seib'no amerišiki publiiki našo z.a vednost, našo požrtvovalnost. Po kažimo, da smo i Slovenci zmožni kljubovati v tem oziru z drugimi narodi; Pokažimo ameriški javnosti, da smo i mi kulturni in da želimo napredovati v vseh ozirih, d.a no>čemo zaostajati niti pedi za drugimi! Bodimo složni, delajmo složno reko v roki, in napredek naše velike naselbine, napredek slovenske ameriške metropole se bo v kratkem poikaizal v vsej svoji lepoti krasoti! Naj vam gre ta apel do srca, naj vam nžge ono veliko zaivednost in požrtvovalnost, ki ste jo že neštetcikrat pokazali, kadar se je šlo za narodno stvar. Bedimo velikodušni in Jajmo 'adnjič, kar smo kot narod dolžni storiti. Glejte br'aitje in sestre, za vse imamo dovolj finance, manjka nam le še za streho. In ta zadnja žrtev bo ustvarila in 7gradila krono našega po.slopja,
takrat, 'ko se je šlo: ali postavimo narodni dom ali ne. Ljudska volja je zmagala. Ljudatvo hoče ^avrsila bo narodno stavbo —
nase svetišče, Slovenski Narodni Dom!
Tn ker se je ljudska volja pokazala že na vseh konferencah Na-rodnga Doma jasno, kjer je zahteval narod, da se gradi Narodni Dom, vidimo danes rezultat te zahteve, te želje, vidimo, kako lirektorij pazno in konstruktiv-
smo bili vsi enako zavedni in de lavni ga to veliko idejo, ni so bili rezultati taki, kot bi se jih pričakovalo. Ali vse težkoče bi se na en mah odipi'avile, ako bi vsi tisti, ki imajo delnice podpisane, potrudili in plačali ostalo vsoto
no pripravlja vse ipotrebno, da se sedaj, ko moramo vedeti natanko, koliko imamo, in koliko še potrebujemo. Verujte direktorij u S. N. D.jJko pravi: "Dajte sedaj. Vzemite delnice sedaj.
čim .prej .prične zidati naš narodni hram, Slovenski Narodni Dom. Dane«.ni niti enega, ki ,bi le dvomil n gradnji Narodnega
Doma, kajti prvi korak, katere-.predno se too gradil S. N. D., da @ra je moral direktorij S. N. D. bomo imeli jasen račun, koliko »toriiti je storjen, namreč lesena (še potrebujemo: dajte sedaj in hiša, katera se je morala preme-j prihranite svojemu d:mu stroš-stiti vsled odobrenega načrta, je ke, direktorij u pa, kateremu ste že na svojem mestu, in kaikor hi_ pciverili svoje zaupanje in od ka-tro bodo podpisane vse pOigodbe,; terega zahtevate, da gradi S. N. tičoče se zidave doma, pričelo se l-Dcm, prihranite veliko dela. bo takoj z zidavo velikega po-j Vi?ibudite se. dajmo Se enkrat.
Na noge torej, bratje in sestre, da bo v jeseni dograjeno!
Za novinsfki o'dbor direktorij a S. N. D. L. F. Truger. ----o--
Iz stare domovine.
pdsoido vrele vode in dobil pri tem talko težke opekline, da jim je še istega dne (podlegel.
Smrtna kosa. V Trbovljah je umrla goisipa Ida Moli, roj. Turn, šek, soproga tamkajšnjega učitelja in vrlega narodnega delavca g. Oskarja IVfoll'a. Spoštovani rodJbini naše iskreno sožalje! — V Mostah pri Ljubljani je umric ga. Antonija Snoj, na Vrhniki, v starosti 84 let ipa g. Jakob Buh. — V Beogra'du je umrl v sredo učitelj v. pok. Vaisa MarkoviČ, oče dr. Bože Mai^koviča, vseuč. profesorja in predsednika Jugoslovanske Matice, eden starih srbskih veteranov za nacionalno idejo in zmago demokracije.
Smrtna kosa. V Cerknici je dne 26. aprila umrl tamkajšnji sodni ikanclist g. Franc Winter. Bil je blaga duša in pri ljudstvu splošno priljubljen.
Dva vlaka trčila skupaj. V no. či Old 26. na 27. aprila je osebni vlak iz Bo,genskega Broda trčil pri Mag'laju v tovorni vlak, iki je ibil znatno poškodovan. Stroje-vddja Suk in trije potniki so bili ranjeni ter prepeljani v sarajev. bolnico.
Samomor poročnika. V Novem Sadu se je ustrelil pešadij-ski poročnik Ivan Švarc. Prišel je zjutraj v vojašnico, oblekel pa radno uniformo ter si iz. službenega samokresa pognal kroglo v glavo. Na bataljoniskega poveljnika je pred gimrtjo naslovil pismo, v katerem mu siporoča, da je izvršil samomor, ker ne more več prenašati or emir« mprl in Hrvati.
Utopljenca so potegnili te dni iz Kamniške Bistrice in spoznali v njem Alojzija Vrhovnika iz Ba kovnika pri Kamniku, ki je bre? sledu izigi,j^l z doma in se ni več vrnil. Kako je zašel v vodo, ni znano.
MAY 23rd,'
Vukafeoviču-Stilbielu, ki-
ja sedaj pri gvoji
oraož«®
ki y Marseillu na je dne 21. aprila dokončanjem medicin^ sanaitoriju Hautevil'^'^ ši sin Aleksander. je umrl v petek ne#.
poduraidnik pri ravm
atel^


0
nih železnic, Tone dela ga je srčna kap. pr epel j e v Ljubljano.
Ponesrečen ogU^'';
Janez Valentinčič i^ ^ Železnikih je kuhal t® , ., pri Podroštu. Nasled")^^ našli sedemd^etlet"®^^,. mrtvega pri Woipi.
da je Valentinčič tre visoke kope in s®"
Nezgode. Pes Keibra iz Vtfdmata se J zakadil v 121etno Antonijo in jo — Vaclav Šuštar, Zagorja, je padel s y tlomil desno nogo. .. čar, tesar v VintgaO^\ na Bledu, se je larno žago vižagal v le Lida Pogačnik, hčef nice iz Ljubljane, s®J kanju sunila v ko, ki se je zapiči'^ ^ da je moral priti na vnik.
Italijani se uče
Slovenska rodbina iz Amerike. Kakor poroča "Pravda", se mudi v Beogrartit neka žena z
pel"
?aški trgov'siki vi;


stanovili stolico ^ Tako čudno ,pa 3®'
beni trža'šiki šoli ne ? P benega jugoslovanski ^ čeprav tvorijo no prebivalstva in Julijske Benečije Tržaščani tudi z trgovskim svetom ^ To pač ilustrira za? trgovcev.
kem kolodvoru uamrtiti lastnika našega poslaništva v Parizu^ Vu,_
dvema otrokoma. Je to Slovenka; kaišina ŽivOtiča baš v trenutku,
slapja, kf bo kras in ponos cele naselbine.
Bratje in sestre! Naš Narodni Dom bo krasna stavba; ograjen je bo najmodernejše, z vsemi potrebščinami .in vsemi udobno-stimi, ki zahteva ra'zvoj, to je,
dajmo z'K'dnjie, kajti napredek našega doma je siguren."
Bratje in sestre! Razpisana je kampanja za prodajo novih delnic, in pa za kolekto zaostali in še neviplačanih delnic. Kadar pridejo v vašo hišo zastoipniki S. N.
Marija Galber, ki se z otroci vrača v domWino, mož pa je ostal v Ameriki, kjer dela v rudokoipu. Prinesla je iz Amerike približno 5000 dinarjev kot prihranek dol. goletnega truda. Na meji pa so ji odvzeli denar in bila je kaznovana, ker je imela pri gebi več denarja, Ikakor je to dcipustno Po prcdipiisih. Sedaj hcdi v Beogradu okoli narodne skupščine in prosi pomoči. '"Pravda" apelira na narodno skupščino, da u-bogo ženo z otroci reši nesreče. Smrtna nesreča. V Kranju je
Maščevanje zapuščene ljubice, j — V račun .SJoven^
Mladenka Stanislava Pqpovie iz^nega Doma/ki je bi' Kruševca je poskušala na pariš- daji od 12. maja j®
•ski škrat malo
y .,y
$338.00^ katere j®'' stvo na račun deln''-
ko je at'qpil iz Simipilon-ekspresa,
s katerim se je vrnil iz Beograda na svoje služfoeno mesto. Gosioc,-dična Popovič je streljala na Ži-votiča iz revolverja ter ga zadela v desno ramo. Rana ni nevarna. Mladenka k'skor tudi tajnik ŽivotK sta bila odvedena na policijo, kjer je gdč. Poipovič rzja- ^	. ...
vila.	da	se	je	hotela	maščevati	pa	je	bila	na
nad svojim naročencem, ki jo	kazen,
je zapustil ter se v Beogradu z drugo zaročil. Gosipodično Popo-vič so odvedli v zapor.
Smrtna kosa. Primorskemu

tek"
ca aprila je bila $268.10, kar p!X ni ka. Toliko v pojas"'" . «|(
— V pondeljek J ,
sodnikom Corlettoin hiliisitov, ki so dinance. Štirje iz"''® li oibsojeni na
triletni Vladkio Semen .prevrnil rojaku, polkovniku v pok. Janku
SSSSSuLrjts.

EDMOND DE GONCOURT:
DEKLE ELIZA

njem koncu: glejte, mati, kadi se kakor ornica vaše želite.......
In ko je starka hotela prijeti konja za uzdo, je dodal;
— Hvala, ni treba, poznamo pot do fileva.
ali je kaj novega v hiši, he, debela mamica?......
In
Cez nekaj hipov je Eliza ugledala daleč v nejasnem prostoru rdečo luČ nad edino tam stoječo hišo. Ko se je pripeljala bliže, je spoznala, da je bila to velika četverooglata si'etilka; iz razdalje par korakov se je na to začudila, da jo vidi proti kamenem mimoidočih /izava-rovano z rešetko, ki jo je zapirala v kletko.
Eliza je bila pred hišo z rdečo lučjo; hiša je lezla na kup kakor podirajoča Se razvalina stare utrdbe, njene zaprte in zapahnjene duri so skozi kukalno odprtino sipa-le bledo svetlobo na zamrznjeno, pobeljeno cesto.
Voznik se je ustavil in je, ne da bi stopil z voza, ponujal ženskama njih kovčege.- Ko je to opravil^ je veliki Lolo, ki so mu vzdeli "metalec krasotic", med rezanjem in roganjem z viška svojega sedela narahlo in prijateljsko ošvrknil potnici z bičem.
VH.
V	lanem jiitru tretjega dne po njenem prihodu je •Elizo prfrbudtio topotanje pod njenim oknom.
Vstala je v srajci in je nekoliko plašno Šla gledat skozi rezanje v zavesti, kaj se godi na dvorišču.
V	beli jutranji tnegli je obilen mlad človek, oblečen v modro bluzo povrh mestne obleke, izpregal konja izpred malovrednega kmečkega voza in kramljal s hišno gospodinjo kakor s staro znanko.
— Ta mrha je vražje letela z mano, je rekel in z rokoj veliko kakor ovnovo pleče, pogladil žival po zad-
Eliza se je udala prvemu, ki je prišel. Eliza je postala vločuga na čisto preprost, naraven način, skoro ne da bi se bila njena zavesi kaj ustavljala: tako zelo je bila od mladega vajena videti v vlačuganju najbolj običajen stan svojega spola. Njena tnati je delala tako malo razlike med ženskami "z izkaznicami" in drugimi...... poštenimi ženskami, V svojem dolgoletnem življenju bolniške strežnice je pri dekletih čula rabiti besedo "delati" v označbo izvrševanja njih obrti s tako globokim prepričanjem, da je nazadnje smatrala- prodajo in razpečavanje ljubezni ?,a nekoliko manj naporen, ne tako mučen poklic kakor kateri drugi, za poklic brez mrtvega letnega časa.
Udarci njene matere, strahote noči, ki jih je prebila z njo v eni postelji^ so gotovo nekaj pripomogli, da je Eliza pobegnila iz kapelskega okraja in vstopila v javno hišo v Bourlemontu, toda v bistvu je bila resnični, odločujoči vziok lenoba, samo lenoba. Eliza se je naveličala naporne služb^e, ki jo je zahtevalo popravljanje postelj, zažiganje v pečeh, kuhanje polivk, pijač in obkladkov za štiri sobe, ki so bile skoro vedno polne bolnic. In ko js omagala pod bremenom dela ter se ozrla krog sebe, je začutila, da je nezmožna tudi vztrajne marljivosti, ki je potrebna za šivanje ali vezenje. Morebiti je bilo v tej lenobi tudi nekaj fizične plašnosti, ki ostaja nekaterim dekletom se dolgo potem, ko se je ženska v njih že izob-ličila ui jih — nesrečnice, čo so revnega stanu — za nekaj let oropa vse življenske sile, vse potrebne gibčnosU njih prstov. Lenoba in zadoščenje občutja, ki ga je težko izraziti, a je bilo tej k čudaškemu početju nagnjeni
naravi posebno lastno: izvršitev nečesa nasilnega, skrajnega, vsebujcčega prezirljivo odločnost, ki se nič ne meni za to, kaj porečejo ljudje, in značaj izzivanja ^— to sta bil'* edina razloga^ ki sta iz Eiize tako nenadoma naredila vlačugo.
V Elizi ni bilo v resnici ne ognja poltenosti, ne pohlepa po razvratnosti, ne čutne vroče,krvnosti. Bojazen glede posledic v odnošajih njene hčere do plesalcev jav-niit zabavišč, ki jo je babica tolikokrat izrazila in jo je hči IZ res peklenske nasprotovalnosti sebi v zabavo podžigala k neprestani budnosti, je bila s svojim strahom pred grozečo resničnostjo popolnoma brez podlage. Eliza ie bila devica O, njena nedolžnost je bila nagnita vsled pohujšljivih prizorov na materinem domu, vsled zahaja-
nja k umazanim predmestnim plesom...... A končno......
če se prilika, da bi grešila" — kakor se izraža ljudstvo
ni hotela ponuditi, Eliza je tudi ni iskala!-..... in njeno telo je ostalo nedotaknjeno.
Tako se je zgodilo^ da je v tej hiši skozi šestintrideset ur sladko, neoskrunjeno devištvo Elizinega telesa bilo zanjo sitnost, muka, predmet trepetajočega razburjenja, skriven pogrešek, ki bi lahko razdrl kupčijo: zato si je v strahu, da se ne izda, ubijala v glavo, kako bi svojo skazo prikrila, zastrla, odtegnila splošnemu poznanju, boječ se, da je glas o njeni čistosti ne bi pahnil iz hiše. In deklc-devica, ki ji je domišljija že slikala, kako jo žo. pet vrnejo materi, je s kmetiškim vlsistelinom^ da bi gn preverila, zaigrala komedijo nesramnosti, ki naj bi ga uverila, da je novinka že star prirasek vlačuganja.
VIII.
, Eliza ne je oprostila svoje matere. Njeno vsakdanje življenje je bilo zavarovano. Kaj bo jutri, kaj bo jutri, ta večna skrb delavke........ nič več ji ni bilo treba razmišljati o tem. Moški, ki so prihajali v hišo, niso tepli žensk. Nobena ' darri je ni ''mučila". Gospod in gospa se je zdelo, da šta dobri duši Hranili so jo izborno. Koncem dni brez <uel& so jo čakali mirni večeri lenobe, podobni


temu-le:
Zunaj nikakega hrupa, je mir in P°
ik")
'H
n«
okraja, tihota ulice, ki iikoz njo nihče pride noč. Znotraj prijetna toplota razbeljen® ^
■' ■	' ""'V
n' ,
iiff"
vlaga perila, razgrnjenega po pohištvu, plekl^' kem vinu kuhajocecih se kostanjev. Na ob®^ v otrplih legah napol dremajoče ženske.
na njej,
bradico in zavitimi kocinami na njej, v skimi rokavi, v mali čepici z nevidnm ntid"*''
tli" I
■njeni na,glavo do ušes, z rokami, zaritiin' ^ in s palci navzen, ogledujoč si dobrodušn" od krčnih žilic razbrazdanimi očmi slike V nih zločinov , ki jih prebira domači sin. D"'"' Jj] in bled mladenič v copatah iz preprogo^'''\^g, njih b:la uvezena igralna karta s srčno de'V® bled mladenič^ tako bled, da sta ga paP®
piljala v postelj točno ob devetih. In gospa v moški pohišni obleki z rdečimi in koti,« tolsta in trebušna gospa, ki je venoi^^' zbirala in vlačila na kup, ribarila v svoji in skušala z miznim robom zcijeziti valove ^ čega mesa, gospa, ki si je z eno roko ves Jjala razdrapana ledja, oklepajoč se z jecec^ jgf
ličnega naslanjala in vzdihujoč "Moj
.ifi'
glasom slekleno-počenega zvoka stare d očim je ena njenih vrhnjih copat z les®"^! padala v presledkih na parket ter je
•flak'
nja leseno in zamolklo pozvanjal v ure motice.
IX.

tf
.^1
Celo kraj sam, to oddaljeno predmes') gfO^ ženo poslopje, je pri Elizi izgubljalo svoj" j,(,r I ni gledala več z onimi preplašenimi očini svojega prihoda.
(Dalje prih.)
23rd. 1922.
"enakopravnost"
STRAN 3,
99 .
Cigarete
m
&
te cigarete in prihrani denar.
Odprli smo novo trgovino s
singer šivalnimi stroji
na 809 E. lS2nd Str. ERNESTO GROSSI, prodajalec.
režiser.
(Dalje.)
Igrsk;; ne sme postati v roki režiserja nikdar in nikoli mrte\ pripomoček — ostati mora vedno prvo, prvo, prvo! V tem tiči ravno izreidna' leipota in plemenitost režiserjevega poklica, da je on iz vseh mtvarjajočih u-metnikov edini, ki modelira svoje delo iz živih oseb. Nikjer dru-ffod pa kot pri gledališču ni umotvor (delo) navezan na toliko zunanjosti; v tem je režiserja ona nevarna brv, da pozabi zaradi zunanjosti, ki so sicer gotovo važne, na igralca. — In ravno na to hočem opotioriti, na to opasnoat — in pa iz praktičnega dela razviti lorinciipe, ki so idealno stremljenje in prij>oznan1..
Ne (kulise, ne pogrezalo, ne luči, ne hokuspokuzi" naj vladajo na odru, temveč stara in dob«?. rVsnica: brseda in pesnitev. Gledalec naj prejme prvi vtis od i-yrralca od njegove geste, besede. Organizator igre je na režiser in Režija teksta, vpliv na osebe, le v tem smislu je nad igralcem komandiranje individualnosti, ki u&tvarjajo same — edino v tem se izjednači beseda režirati z bt sede: vladati. y, posvetovanju, v stremljenju dvigniti in pomaiga-ti igralcu v njegovih sposoibnos-tih — v tem se pozna lahko veličina znanja. —
Na skušnjo pride (mora priti) režiser pripravljen. Tu se prič-
Vabilo na Veliki
Semenj
rojaki in rojarin.ie sedaj se vam nudi prili-.
y _ --------------------------- -—-----' - ka da se pokažete koliko
^ .ie pri srcu. da vresničimo našo željo, naš ideal — Slovenski ® avski Dom. Ta Sem«j prireja "Waterloo Klub" za pospešitev cilja. Vršil se bo štiri dni
27-28-29 in 30, MAJA
na lastnem zemljišču na
WATERLOO RD.
med 152nd in 156th Sts.



1 programu štiri dnevnega geinnja so različne točke, pev-' ® 1 godbene. .Nastopili bodo tudi razni govorniki. Za kratek čas ^ ® bo pa zabavala slovenska godba "Triglav" in njen naraščaj.
razne igre so na programu kot metanje žoge, obročkov itd. ^ Torej Slovenci pokažimo na tem semnju, da nam je za S. D. t). ^ snio vsi zato, da se naši cilji čim preje uresničijo
Vdeležimo se Semnja!
v AIM PRIPRAVLJALNI ODBOR.
"waterloo kluba".
S55SZE*
111 ii itf ' ■ I

3S
m
ne veza med njim in igralci. Do-| ma, za pisalno mizo je izdelal, .načrt kot vojiskovoidja. — In na prvih, skušnjah je za režiserja važno le eno: ne bodi tnnast! U-.stvariti iz knjige (drame — vizije pisatelja) in iz mvojega dela za pisalno mizo (vizija režiserja) nekaj novega, tretjega, to je sikrivnošt režije. Biti režiser se pravi služiti drugim s tem, da jih vodiš k ekisipanziVnosti avo jih najboljših gil za delo nekoga druzega (pelsnika). V t(m zaprav Ijanju sil za druge in zaradi drugih je viden popolnoma svoje vrste idealiem, s katerim mora biti prepojen poiklic režiserja.
Režiser računa, že doma za aalno mizo g s,posoibnastmi igralčevimi, z bogastvom njegovih sredstev; — nikoli pa ne more. ustanoviti doma absolutne gcto-Vcisti — in pri skušnjah doživi lahko vedno presenečenja. In ta presenečenja, pa naj si bodo razveseljiva ali mučna, privedejo lahko do nečesa, kar bi imenoval lahko: borbo med igralcem in re. žiserjem, kajti v igralcu spi tisoč še neubranih strun. Ne mislim s to borbo ono grdo, malenkostno bo ribo, kd se pokaže žali-bog zelo pogosto, temveč borbo, '<jer zadene močan režiser na e-nako močnega igralca, kjer se krešeta dve umetniški potenci, se podžigata —. živita in iz te borbe ustvamjata one tretje.
Ta borba je ona točka, ki je najbolj cipa'sna. Zahimiva, prijet na, plVdcvita je le teclaj, ako režiser ne pozabi igralca v njegovi moči podžigati, da je način tega podlžiganja tak, da igralca ne zadene ob oni najfinejši nen^ — f>b umetniško samozavest — ker igralcu je njegovo telo in njegova duša materija, Iz katere stvarja.
Tisti režiser pa, proti kateremu Salten v svojem podlistku dviga ppLsti — tisti pa anatoma! To je rfežiaer-autr.krat. Režiser-artokrat hoče imeti vse po svojem, hoče vedno prodreti s svojo voljo, pa magarj, skozi zid. Ho če vladati in misli, da vlada, -k-a v resnici gnete in 'ovira delo. I-gralec pa hoče videti delo, videti napredek. In le oni sr pridobi au-toriteto, ki vodi delo zaradi dela, to se pravi j ne zaradi svoje osebe ali pa v poduk drugim. Režijska autoriteta se ne dosega na zunaj, s tituli •— mera se pridobit]. — Pot k uspešnemu vežiser-aliemu delu je le v temeljitem spoznanju onih pestrih individu alnosti — le v solidnosti dela — Ig v veri igralcev v režiserja.
Zame je režiser pcdoben auto-matnemu ibufejii: — izbereš s. na tisckani rubriki jed, pijačo, konfekt, pritisneš na gumb in že ti servira kovinasta lopatica za-želieno. Igralec; če si v nejasnem t onim, kar želi od tebe režiser, pritisni na gumb, vprašaj, odgovor je takoj tu. Mora biti! Mora! In ravno to je ena onih točk, ki se je igralci, ne'poslužujejo. Zakaj ne, Tu, v tem tiči skupno delo — nikake'ga terorja ,in desipotizma, temveč debata, Imaigari nreipir — a efekt jasnost, izčiščenje, uglajenost urno. tjVora., — Gospod Feliks SallcJn, klanjam se!
Morda bo zdaj temu ali onemu iz. navedenega jasno, da režiser s svojo umetnostjo ne piJ^iva baA na rožicah. In iz tega skupnega dela, iz tega skiphega plemenitega boja naj se rodi: stil, skupna igra, naj se rodi sTnsfcnibl! — Delo režiserjeivo je vredno relativno več kot posamezna kreacija, ker on preidstavlja takoro-koč ta ansambl.
Cena teatra je razvidna iz nje govega ansambla — to je stavba, ki je zrastla polagoma v or-s^anično celoto. Postanek an Gambia je proiblem, čigar razrešitev sn si dolžni deliti \'Si člani uprave. Ansambl nastane in obstoja iz mnogih do^brih igralcev, katere preveva skupen duh, ki se mo. ra čutiti. Centralna roka ravnatelj eva naj vodi ■skupino igralcev ter jo spoji. Ansambl ne nastane iz tega, da se angažira nove ljudi ali tiste, ki so enkrat že bili in
zopet	temveč ansambl na-
stane iz neprestanega gkupiioga dela z enako 'orientiranimi cilji. V takem ansamblu je režiser pci^navalec in vršitelj ciljev in smernic gledališča,- oziroma vodstva gledališča.
Anisamibl! Poznayn zgodovino in raizvoj slovenskega gledau&ča in vem, da je to naše gledališče i-melo igralce. VeliKo igralce. I-gralce. Igralce, ki bi postali, če bi ne bili slučajno Sfovencl, morda svetovne kapacitete. Pri vsakem velikem narodu oi bili postali. Torej igralce smo imeli. Ansambla pa še nikoli. Ali morda vendar, in sicer prav kratko dobo — morda prvi stadij ansambla. To je bilo n. pr. v drugi polovici sezone 1919-20. Op zorim samo na drugo skupščino "Udruženja gledaliških igralcev" v Zagrebu. — Vsak. ki je bil tedaj v Zagreoii, se fpmiinja onega uspeha. To i;j oil u,s,peh po sameznikov — to je bil uspeh an samb'la. Mladega, živega in stremečega, v katerem je bil naj-
(DaUe na 4. strani.)
M
Vabilo na	|
Plesno Veselico
M
sli
iti m ii
i 5I2
M
ii
m
katero priredi
Dr. Maccabee št. S 57.
v juc. d. nar. domu, ob 7. uri zvecer west park, ohio.
NA DAN 27. MAJA
Vsi rojaki in rojakinje iz okolice West Parka in Clevelanda se torej uljudno vabijo, da nas posctijo. Posebno se pričakuje velikega obiska od strani Makabejcev šotorov iz Clevelanda.
m
A
sti
m M
li
EK
M
§
a. *
'oglašujte v enakopravnosti

Dvajset let skesnje
MNOGI SO NA POTU K ZDRAVIJO, veselju ter zabavi, rni smo bili nekdaj neprestano bolehni, oslabeli ter obupani. Mnogi zahvaljujejo sedaj Dr. Kencalya ker jih je privedel nazaj k zdravju. Ne glede kakšna je vaša bolezen in koliko časa že trpi, pojdite k Dr. Kenealyu. On vom isto vestno in pazno pozornost in znanstveno zdravljenje, kot onim številnim, ki njemu v prošlosti. Denarne zadeve naj vas ne držijo nazaj ako potrebujete špecijalista. On računa tako malo za svojo postrežbo, da jili lahko zmore vsakdo [e že leta na istem kraju.
Uradne ure: cd 9 dop. do 8, zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop.
Dr. KENEALY - 2 nadstropje
bo posvetil
so prišli k pozornosti ki boleha.
647 Eiiclid Ave.
NASPROTI TAYLOR ARKADI
REPUBLIC BLDG.
Drugo nadstropje
Cleveland, O,
VSnODNO OD GUARDIAN BAXIvK


ZAKAJ?
'I A I /^1 Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in £^r\. 1 » ker je ist
istega nemogoče izdajati brez oglasov
A	ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod-
i-ULX i. W « kov za vas list —
'7 A	. ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Lna-
ž—iL * X • kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno —
7 A	ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem
\ 1 v->. zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —
"7 A	Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo *
' • dnevniku
"ENAKOPRAVNOST-
Jn naročajte se nanj.
Vedno najnovejše vesti, povesti itd.
Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba
Piinceton 5 5 1
6418 ST. CLAIR AVE.
iBaaHMU«ataiiaiiiimHiiiiJiiniiii)iH[3iiuaHuiii}iimiiiiiutiiiiiiiiiiiiiai;miwi:KiiiiHiii:iiiJii!iinimuH(iiiiiiiiwnimii»aiiii
11'' It

iiiiiiiiiiiiiiiil
STRAN 4,
"ENAKOPRAVNOST"
KAMPANJA ZA NOVE ČLANE.	I	i i i	•
Društvo Slovan št. 3 S. D. Z. prireja kampanjo za pridobivanje novih I JpVPl^TIn^KA TIOVIPP članov za dobo 2 mesecev, torej do 15. Junija 1922. Za časa te kampanje	•
ee sprejema nove prosilce brez pristopnine. Slov. Dobr. Zveza, k kateri spa-1 j da nase društvo, pa plača stroške zdravniške preiskave in poleg tega da ■
po $1.00 onemu, ki člana vpiše. Kedor še ni član S. D. Z. se' mu sedaj nudi prilika pristopiti z malimi stroški. Članstvo pa poživljamo da agitira in pridobiva nove člane. Nadaljna pojasnila dobi vsakdo pri tajniku L. Med-vešek, 1140 Norwood Rd., pri predsedniku John Zaletelj, 6402 Orton Ct. in pri blagajniku Frank Hudovemik, 1064 E; 62 Str.
K'wil«liiiriiii»iiii»iiil»liiinitti»|iil«iiil»m|»|n|»|ii|»|ii|»|"|»l"|«|"l»i"|
a;'!|5|!!ia'!!l!l!!ai!!lS|!^
Imiiilmliiim.iilmliiHiliiliiliitmliiimlHlKx:
$
i!i $
■Ti
If
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690
•JoHzi L-i. MiHelicit
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
v četrtek bo graduiral na
Case School of Applied Science Louis L. Drasler, 749 E. 118 St., brat poznanega Mr. F. R. Drais-j lerja, kot civil engineer ali grad.
___{beni ■sta'vibenik. Naše čestitke!
Bil j — Samomor rojaka. Včeraj (polpoldne so uslužbenci vodovocl-IH'ne naprave ob viznožju E. 49 St.
»jn
M
ep	=1
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI oaocaor'""".....
n	PREVZELI SMO
o TRGOVINO Z UMETNO ŠIVANIM IN KVAČKANIM BLAGOM NA
5821 SUPERIOR AVE.
PRIDITE po vzorce za izdelovanje raznih krasnih blazin za na stole in zofe, za lepe kvačkane čipke in za enaka umetna ročna dela.
Dekleta in ženske, katere bi se rade naučile lepega šivanja, pridite in mi vas bomo naučili. Za prodati imamo tudi ncJcaj silno lepih izdelkov. Izdelujemo tudi ženske obleke po najnovejši modi in se torej Slovenkam toplo priporočamo za naročila.
Obiščite nas in oglejte si našo trgovino, ki je edina te vrste v slovenski naselbini.
B. GODEC.
Sprejemamo tudi ročna dela, da jih za vas prodamo.
9J
a
o

D

potegnili iz jezera truplo 87-let-nega rojaka Mihaela Horzena, wi je stanoval na 5434 Lake court. Truiplo vitoipljenca, ki je očivid-no iavrtšil samomor, je brio poteg njeno iz vode že par ur po utopitvi. iCoft se nam iporoča, je bil po. ko j ni zadn j i čas silno vdan pijan čevamju. V žejpu so našli le 12c in listnioc z imenom. Doma le bil iiz Kršike va/si, toda brez svoj. cev v Ameriki. Za pokritje p'o-gretbnih stroskov se aipelira na dobrosrčne rojake. Truiplo se nahaja v mrtvagtiici J'ots. Zeleta.
—	Poročna dovoljenja sta dobila sledeča slovenska para; John Rnss, 36, 6lo8 St. Clair Ave. in Kristina Kdčevar, 27, 1926 E. 70 St. ter Edward Vol-caušek, 27, 3571 E. 81 St. in An gela Planine,^22, 6710 St. Clair Ave.
—	Zdravstveni komisar dr
Rodkwood javlja, da je v Cleve-lanidu izibruhnila pravcata epide. mi j a ošipic. Zadnji teden je bilo naznacipnih 397 slučajev, bd katerih jih je sedem umrlo. Dr Roickwood pravi, da nad 150,000 clevelandskiim otrokom preti ne varnost, da se jih prima ta bole-

t!

Narodno praznovanje
na vrtu S. N. D. v Clevelandu,
v dnevih
27.,28.,29. in 30. MAJA
SLAVNOSTNI
SEMENJ
Otvoritev v soboto zvečer; zaključek v torek ponoči.
Dnevni spored:
Koncertne točke proizvaja godba '"Bled", nastopajo pevska društva: '"Zarja", "Jadran" in "Grča". Bogat srečolov na vrednostne in privlačne dobitke; vrtenje svečonosnega kolesa, streljanje s sriičo-iskajočimi pšicazni, metanje padajočih obročkov, 'vse to za kraene in lepe predmete Nakupovanje otroških igrač, vsakovrstne razprodaje, javne licitacije premičnih in nepremičnih stvarstev, podpisovanje novih delnic, odbiranje najsrečnejše srečke za Ford avtomobil. V kleti domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili, okrepčilna pijača, prijateljski razgovori in splošna manifestacija za takojšno zgradbo našega S. N. D.
Vsi Slovenci in Slovenke, da ste naše krvi in slovenskega zanosa, potem ste tam, kjer ~ se zbira vaš narod okoli velikega in svojega Doma. Plemenit in velik je naš cilj, bodite tudi vi odločni in zavedni^ ko vas kliče naša celoskupna misel na delo, na praznovanje ia sadove našega S. N. D, v Clevelandu.
' Vabi vas direktni i j, kliče vas klub društev, a odzove naj se vaša narodna zavest
zen, ki je to leto izredno razširjena v Clevelandu. Lani se je v celem letu pojavilo le 1259 slučajev ošipic, medtem ko je bilo tekom letošnjega leta javljenih že 3219 slučajev. Prvi znaki bo-ezni so: nahod, mokre, rečkas-te oči, isuh kašelj in vročinica. Starišem se priporoča, da v slučaju teh znakov .obolelega otroka nemudoma izolirajo od drugih otrok, da se še oni ne nalezejo bolezni, ipotem pa naj »e pokli. če zdravnika.
—	Včeraj 30 odpotovali iz naše srede Josip Milavec z družino, iz Collinwooda, John Slogar s soprogo, John Brus. John Tomažič, Mrs. Petelinkar, Anton Anžlovar m Frank Bricelj. Iz New Yorka odplujejo 24, maja z ladjo "Pariz". Vsi potujejo skozi tvrdko Frank R. Drasler, 6024 St. Clair Ave. Srečno pot ter na veselo snidenje!
—	Zagoneten umor. Ni še minulo dva tedna od umora Mrs. Silberberg, na 1847 E. 7.3rd St., ko se je pripetil zopet en umor, izvršen skoro na isti način kot prvi. Včeraj zjutraj je bila namreč najdena zadavljena sedemdesetletna starka, Mrs. Frances Svozil v njeni spalnici, 3305 W. 50 St. Mrs. Svozil, ki je živela že cela tri mesece sama v hiši, je bila zvezana ter zadavljen?.. Mrtvaški oglednik, Dr. A. E. McClure, je preiskal odtise prstov na njenemu vratu ter se je izjavil, da so to odtisi prstov na levi roki. Policije, si prizadeva na vse načine, da pride na sled morilcu, toda tudi za njim ni mnogo sledi. Zena je ime la navado iti v ceikev vsako jutro in ko je videl neki sosed ob enajstih še vedno zastrta okna, je poslal svojega sinčka naj gre nje nernu sinu Adolfu Svoziiu, ki ima grocerijo na Storer Ave. m W. 54 St. ter^naj mu pove, da je
0
pri njegovi materi nekaj narobe. Sin je takoj prihitel ter zlezel v hišo skozi odprto okno. V spal niči pa je našel mater mrtvo na tleh. Poleg postelje na mali mi žici je bila odprta biblija, postelja pa je bila še nedotaknjena Presikava je dognala, da ima žena zlomljenih dvoje reber ter da je bila udarjena po glavi z nekim teškim predmetom. Vprašanje nastaja, zakaj si izbere morilec ženske za svoje žrtve in kaj je njegov namen. Ali vprizarja te umore ena in ista ose^ba? Ali je ta oseba blazna na zlato? Kot se je govorilo, je imela Mrs Svozil skritega mnogo denarja v svojem stanovanju. Nefkaj takega mora biti, kajti morilec je premetal pohištvo po celem stanovanju, ne da bi vzel seboj en sam predmet Najbrže je najprvo izvršil umor, nakar se je podal na delo, da naj de zaklad, katerega pa v resnici ni bilo nikjer.
—--o-----
Semenj S. N. D.
(Dalje Iz 1. strani)
program semnja zelo obširen in bogat. Dne\'no bo igrala godba "Triglav", nastopala bodo raana ipevtska društva iz Collinwooda in Olevelainda, in nastopili bodo tudi raizni govorniki. Torej ne 'bo sa.rtio za žape sušit, temveč nudilo Se vam bo tudi 'dbilo zabave in uižitka.
Sleherni Slovenec in Slovenka, ako mu še bije srce za svoj narod, se bo moral vdeležiti te velike prireditve. Vsi brez izjeme: delavci, trgovci ali obrtniki. A~ pelira se še posebej na. naše tr-govco, da pokažejo, da poznajo
svoje rojake tudi izven trgovine, in da so pripravljeni doprinesti swoj delež našo skuipno stvar. Le v skuipnoisti vseh nam bo možno jmtaiviti to naše kulturno zavetišče, kjer se bomo zbirali v naših prostih urah in si ustvarjali pogoje za naš nadaljni napredek v vseh zadevah življenja.
Kateremu je kaj za naipredek našega naroda v naselbini, in za vresničenje SDD., ne bo prezrl te narodne prreditve. Torej, vsi na ta veliki štiridnevni semenj, in pokažimo, da hočemo imeti Dom še jto leto. S tem bomo najbolje zavezali jezikg onim, ki pra vi j o, da bo preje narod' zamrl kot pa bo stal S. D. Dom. Pokažimo takim, da nismo slični njim in da se ne strašimo dela. Pojdimo na delo visi, pa bomo videli, da je ureisničenje -naših želja bližje kot smo si kdaj predstavljali.	J. F. Dum.
-o--
Režiser.
(Dalje Iz 3. strani.)
manjši živec prepojen s sveto željo, živeti Canka/j—
Dvignliti spoiznan^e. da služi igral AC v prvi vrst: delu — umotvoru in poeredno tega dela sebi bodi naloga režisi.-ja. K na iz njegovih nalog. — Največjs. in najlepša.
In ob koncu še to: Dokler bo-;gn .ci ".amujali skušnje, dokler bodo ipoivjšni v izvrševanju svojih dolzn'osti, dokler jih bo moral klicati , na oder inspiciem,, dokler foodo samolastno spreminjali mis en scene, dokler — dokler — dokler... tako dolgo se igralci ne bodo osvobodili, tako dolgo bodo imeli nae seboj ono, kar danes imenuje maitre de see. ne, kar se imenuje direktor itd. — Ko pa te manj gvetle čednosti izginejo iz vrst igrakev — tedaj nastoipi zanje zlata doba: bn samo aut?or in igralec.
M.\y.23rd
MALI OGLASI


NAPRODAJ .IE
Auburn avtomobil za pet oseb; je še v doibrem stanju ter se da poceni. Oglasite se med 6 in 8 uro zvečer na 1380 E. 52nd St. ____(120)
PRODA SE
grocerija in mesnica ria dobrem kraju, Naislov se izve v uprav-ništvu Enakopravnosti. (121)
STAR GABAG^j Popravljanje VSEH VRST AVTOM'' Mi imamo ISIetno J. GRUBAC
15808 Waterloo Eddy 7945.
POHIŠTVO SE PRODA.
Skoro novo pohištvo, pripravno za novoporočence se proda takoj. Obenem se ddbi tudi stanovanje. Vprašajte na 1100,E. 63 St., zgoraj.	(124)
9=
SUPERIOR SODI —:
HOME SUPPLY STEKLENICE
Za
DOBRO PIVO
je potreba naš SLAD IN HMELJ. Uspeh vselej zajamčen Dobi se pri:
Frank Oglar
6401 Superior Ave.
106th St. Clair Market House 8704 Buckeye Rd.
Anto Dolgan
15617 Waterloo Rd. in pri
Frank Kunstelj 6117 St. Clair Ave.

imp
flTlANTlQUE El
rvico	Qt9B
;M?ACIllEGEHŽSAlETaAN5flTI.ANTlQtfE ]
Fostui Service
Direktna postrežba v
3 ugosla vij o
preko HAVRE z velikimi par-niki na 2 ih 3 vij/^ke
LAFAXETTE .............. 20 maja
PARIS .......................... 24. maja
LA TOURAINE ........ 25. maja
FRANCE .................... 31. maja
Izredne ugodnosti v tretjem ra redu. Kabine z umivalniki, to-kočo vodo, za 2. 4 in 6 oseb. Po-sebna jedilnica, kadilna soba bara in brivnica na 'razpolago vsem potnikom 3. razreda. Vin< in pivo. zastonj.
Za nadaijne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
■ lUiii r I iiniMiinii I
KEEPING WELL MEANS A CONSTANT FSQHT AGAINST CATARRH
Mnogo bolezni se lahko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj, prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je le par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stol et i a
iDR. HARTMAN*«
Wre-i
■	or Liquid
RUNA
^ Bold ^arywhon
IŠČEJO SE "molders, bench and Squeezer".
Zglasiti se je pri Meadville Malleable Iron Co., Meadville, Pa. (120)
HARMONIKE 3 vrstne in dva krat uglašene se prodajo poceni s kovčkom vred in sicer radi bo-lez.ni. Zglasiti se pri Valentin Pire, oseibno ali pismeno, 15021 Thames Ave., Cleveland, Ohio, f' ! (120)
OGLAS.
Družina brez otrok išče tri sobe v pritličju, med 55 in 80 cesto. Ponudbe je oddati uprav niš. tvu tega lista.	(120)
Najhitrejše niodern
svetu. Napravite va ^
cije takoj. V vase* blizoi je gotovo Osebno nadzorovan
goslavij® I MAURETANIA
(preko Cherbouj
v oskrbi Mr. in Mp- ^ Cunard San Francisco.j, bosta skrbela za listine, prtljago in , trebno. Poseben bourg dirdttno y cela vožnja traja jU f le osem dni. Vsi P,^ ga razreda v ali 6 postelj.
oa za ženske.
Cena tretjemu V Ljubljano jv « Direktno v DubrO''"^.}, i
ITALIA ....................- A
Vozni listek S9®> 'jlij ^k do Ljubljan^i
PRODA SE še nerabljen le!s veliko ceneje, kolt je trSna cena. Les je 2x8 in 2x4 tudi "lap siding". Poizive se na 17921 Delevan Rd., 122 stop Shore Line kara.	(120)
PRODA ALI ZAMENJA SE
posestvo z grocerijo in mesnico, radi odhoda iz mesta. Več se po-izve v uradu tega lista. (x)
CEVLJARNA NAPRODAJ.
Suštarija z dobrim prometom se proda z vso opravo in mašinerijo; obenem se proda tudi avtomobil za pet oseb. Vse skupaj se da za $1,000 ker mora oditi lastnik na farme. Izvrstna prilika za Slovenca ali Hrvata. Dosti dela poleg pa se lahko prodaja tud? nove čevlje od družbe, za provizijo. V mestu sta samo še dva druga čevljarja. Sedanji lastnik je pripravljen ostati s kupcem še 14 dni, da ga pouči in seznani s svojimi ljudmi. Za naslov se obrnite na upravo "Enakoprav nosti".	(123)
im
Slovenski plumberji
MILAVEC & BUNOWITZ CO.
995 Parkwood Dr. Princ. 304B-K
1043 E. Gist St. Princ. 1276-W
Izvršujemo vsa pluraberska dela, napeljavo kopališč, sinkov, stranišč in drugo, napeljavo kanalov (sewer woric), napeljavo gorke vode in fur-n6sov. Vse delo je prvovrstno in cene so j ako zmerne.
VSE DELO v zvezi s plunibarstvom, vam napravimo doLro in trpežno. Postavljamo fumeze, banje, »tra-aiSča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volj L
Chas. W. Hohl
Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio.
Eddy 8236-R.
R.FUCHTER'
"p Al N-
£XP£IL£R
w>
Ob prvem maku prehlada, ob I prvem vSCipu revmatizma ali tr- [ ganja po živcih — vporablte to za-J nesljivo domače mazilo.
Pazite, da Ima vsaka steklenica I ' Pain-Bxpeller-Ja katero kupite, na- ' So tržno znamko, sidro ali mačka.
35c In 70o po lekarnah ali pri F. Ad Riohttr & Co Brooklyn, N. Y.
104-114 So. 4 St'
efwMiu,
Randolph 2529-J. Ce"'
GRAMOFO^ PLO0,
Uatav/t« le
pri tej uri ia ■t« a« pra
vem prostoru
NAJBOLJŠI M* 5914 St. CU'f
IV« debelo t"
mmmummmmmmmm*^
■	gimitiniiimiiuigiJrtJiuniiiiiiiiniiniiiiiM"
■	I SLOVENSKA NICA AVTOflC^

aV*
Ml varimo lo ^
vrst železne in mete. Zaloga "'J®', iS^i mijevih obročev trebSCln. Ako %ti' kličite nas po tel« CBTON 1372.	^
Odprto tudi_
ELYRIA AUTO
6b] 2 St. ■■■■■■■■■■■■■■''
1
vfloj!
Enakopra
dospe
ceno mesto gram.