tli PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE LBtO 2 štpv 979 _ Pona d - Uro Poštnina plačana v gotovini - bena *»■- lire Snedizione in abbon. postale TRST, nedelja, 18. avgusta 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 • L Tel, it. 93806 93807. 93808. Kokoplal se ne vračajo Trstu su potrebni jugoslovanski les, papir, 'rude, Jugoslavija pa je edini odjemalec tržaških strojev. Ustvaritev skladnega lospodarskega področja Najvažnejši industriji v Tr-j s.ta oljna s .petrolejsko (razrije, ki so tu potrebne in na 0 Primernem položaju zaradi fc , . Prekooceanskih ladij) p r ladjedelnice, uje, | y adjedelnice in ostala težka ,4 trija so se čezmerno raz- t> ker je tako zahtevala la-■ j. :|Cna politika. Kimski impe-aiizem je ustvaril tu ekonom-adskočno desko za svoje itr ■ P10** vz,1°du. Brez te azite napadalne gospodarja politike fašistične Italije bi frst kot važno obmorsko ulpke gotovo popolnoma pro--j ker za Italijo kot prista. ^ w,e ”1 *mel niti najmanjšega . ,a» za srednjo Evropo in Podonavje pa kot itali-., ..*ka luka ni več imel prejel1*1 ugodnosti. Neprirodnost gospodarske politike pa je ! ?*vdna tudi iz tega, ker te in-‘rijfe niso ustvarili zaradi bnalnega tukajšnjega gobarskega položaja na tem . ateresirani zasebniki, ampak ta« VSe Prevzel neposredno ali ***» fašistični državni *ka-fin xV. 0kliki zavoda IRI. Ta ni kapital še dandanes in 1!.*? CRDA, za Arzenalom za tržaškim Lloydom, J^niki pa so tu v finančnem 1« manj pomembne lutke. * 'taji?!14 nam je po vsem tem j (jj. ljudska funkcija uprave S »arn- 'n ustulih podjetij, jasno * islt « C’ (la P1-* njrh ne moremo * Poh-p n|H demokratične niti * biv i n° nepristranosti do prc-p spnj Va in delavstva niti golf '. arske nepristranosti do ju-^ k yanskih odjemalcev. Zato a UiU* rešitvi tržaškega vpra-t i Pfa\.a Predvsem nujno, da se u-j j«.’ateh močnih gospodarskih j. leljev tako spremeni, da po-jjf zares le proizvajalno N? j,1!-!® ne pa oražje političnega 'Ijevanja tržaška industrija pa ni sa-važna po svojem gospodar-|_'Pblitičnem pomenu, ampak kot socialni činitelj. Mno-settisoči — posredno sploh a večina tukajšnjega prest«-tva — živijo od te indu-i so od nje gospodarsko V|sni. taiLredlogi zapadnih sil so ob d stanju jasno ogledalo j. ocenih interesov. Ti predlo. glas° poskušali Trst prisoditi lastniku njegovih lk^ejših industrij-italijan-državi. Niso pa upoštevali *ti atl,s')lk potreb ih usmerjeno-lov lndustrije, njenih izgle-^ > možnosti in nujnosti nje-"tasfa .°^sl°ja za prebivalstvo je. a m njegovega zaledja. Saj *W?n°’ da ni Italiji z njenimi llS^lmj, mnogo bližjimi in j® ležo6iml industrij-1 centri Trst potreben ni rijsko in spričo njenih M h I* osredneje ležečih luk |ri>metno. |l s® drugačen je pomen trža-Ita/JJdustrije za Jugoslavijo. * ^'avija je ona država trža-4 prirodnega zaledja, ki ni 8®mo prometno že doslej 1v najvažnejši činitelj, am. 6 tudi tista država, kjer se novih razmerah pričela sil- ^odarska obnova, ki u-Iz agrarne države, bo-V slr°vinami, tudi indu-«i|lnko pomembno enoto s Ul £ naraščajočimi potreba-Se * °1) stanju današnje ob-mLj Jugoslaviji in ob uresni-», Ju njenega dosedanjega - )loafarskega načrta lahko ju-*$>ki trg absorbira vso ^ 0 Proizvodnjo! !*njata suha gospodarska izva. I dokazujejo neverjetno ’ ki jo predlogi o rešitvi "kigost 'Pril5anja prizadevanj ^raziti opreki s prirodni-^^v^^dnrskimi zakoni in s Potrebami in tež-Nja Prebivalstva mesta in za- • PiS o nedvomno Bidaul-djl, ^ ‘diog o internacionaliza-k del.- ** največjo tržaško la- Srn- tPrt. 0 hi. ?tri°-"rnprišito pftro-Vh”Uvodni° i" J® torej njpj zainteresirana Jugoslovanski minister za industrijo, predsednik komisije za načrtno gospodarstvo in član Jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu Boris Kidrič je »prejel poročevalca lista «New York Hprald Tribune* ter mu dal daljšo Izjavo o pomenu carinske ln valutne unije Trsta in Jugoslavije. Jugoslovansko jn tržač.ao gospo- darstvo, je dejal, se izpopolnjujeta, Jugoslavija je za Trst glavna naravna dobaviteljica in hkratu tržišče za tržačao blago. Jugoslovansko ozemlje je zmerom krilo tržaške potrebe po osnovnih življenjskih potret ščina h. Jugoslovansko ozemlje je prod prvo svetovno vojno vedno opravljalo to dobavljalno funkcijo ter je dejansko edino spo- sobno dobavljati trža-Vemu ozemlju glavne surovine, premog za industrijo kakor tudi za plovbo. Prav tako lirije Jugoslavija potrebe Trsta po železni rudi, lesu, papirju, vrveh in podobno. To so proizvodi, ki jih Italija sploh ne more ali pa jih lahko le v zelo omejenem obsegu dobavlja Trstu. Hkrati predstavlja Jugoslavija najnaravnejše — brez vsakega ozira na eventualna nova finančna ozadja teh industrij. Spričo socialne funkcije tržaške industrije (na polnem obratovanju tržaške industrije je zainteresirana pretežna večina tukajšnjega prebivalstva, ki bi s predlogom o internacionalizaciji bila izpostavljena brezposelnosti, bedi in izseljevanju) je razkosanje gospodarske enote Trst - Tržič in njena ločitev od prirodnega gospodarskega zaledja Jugoslavije zločin ne samo z gospodarskega stališča, ampak prav tako tudi s človečanskega in pravnega vidika. V INTERESU MIRU PRAV TAKO KAKOR V INTERESU PRIRODNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA IN USTVARJANJA POGOJEV ZA RAZVOJ IN BODOČO BLA. GINJO JE, DA SE OSTVARIJO V BODOČEM SVETU PRI-RODNA IN SKLADNA GOSPODARSKA PODROČJA V ZEMLJEPISNEM IN DRZAV-NOPRAVNEM POGLEDU. TAKCNO ENOTNO PODROČJE JE JULIJSKA KRAJINA S TRSTOM V OKVIRU NJENEGA JUGOSLOVANSKEGA ZALEDJA. Resnične osnove za trajen mir zato lahko ustvari edino gospodarsko pravna enotnost tega področja v obliki carinske in denarne unije Trsta in pokrajine z Jugoslavijo, v obliki pri. oritete ali prednostnih pogojev za naročila Jugoslavije kot giavne zaledne države in potem po važnosti ostalih zalednih držav pri tržaški industriji. Pri tem ne smemo upoštevati umetno ustvarjene gospodarske povezave med prvo in drugo svetovno vojno, ki se je v pravkar končani vojni tako tragično zaključila s popolnim polomom. Upoštevati moramo sedanje nove pogoje in jim omogočiti priroden razvoj. USTVARITEV SKLADNE. GA GOSPODARSKEGA PODROČJA — TO JE V INTERESU ŽIVLJENJSKEGA OBSTOJA PREBIVALSTVA TRSTA IN ZALEDJA, V INTERESU SPLOŠNIH LJUDSKIH TEŽENJ. BLAGINJE IN MIRU — PROTI SEBIČNIM INTERESOM FINANČNIH SIL, KI SO DOSLEJ IZ OZADJA UPRAVI J LE NAŠE ŽIVLJENJE IN USODO. FR. In najvažnejše tržišče za tržaško gospodarstvo. Med vsemi državami Srednje Evrope samo Jugoslavija potrebuje stroje, medtem ko uvar žajo ostale države ltvečjem surovine, ’ Boris Kidrič je nato pojasnil, kako se tržač,ia kovinarska industrija Izpopolnjuje s slovensko. Tržaške rafinerije in tovarne so se razvile prav zato, da lahko oddajo svoje proizvode na jugoslovanskem ozemlju. Ker so pretrgali zveze med tr-žač.co industrijo in njenim glavnim tržiščem ob koncu prve svetovne vojne, je tržaško industrijo zadela kriza, ki še vedno traja. Italijansko gospodarstvo ni bilo nikoli sposobno zagotoviti potrebna naročila tržaškim ladjedelnicam. Boris Kidrič je nadaljeval: Po drugi svetovni vojni se je Italija lahko še manj kakor prej smatrala za'tržišče za tržaško industrijo. Edino tržičče tržaške industrije je ln ostane Jugoslavija, ki lahko porabi večji del njenih proizvodov. S svojim popraševanjem lahko jugoslovansko tržišče zagotovi tižaške-mu gospodarstvu nadaljnji razvoj tako na področju mehanske industrije kakor' na torišču predelovanja prekomorskih surovin, namenjenih tržačaehiu zaledju. Samo v gospodarski povezavi z Jugoslavijo, je Boris Kidrič poudaril, se bo Trst kot gospodarski center lahko ohranil in še ntidalje razvijal. Gospodarski zvezi Trsta z Jugoslavijo pa je mogoče dati eno samo obliko: carinsko unijo. Ta unija je nedvomno osnovni pogoj za razvoj tržaške industrije, ki predstavlja glavni del tržaškega gospodarstva. Carinska unija Trsta z Jugoslavijo je prav tako pogoj za razvoj trgovini ter je necbhodno potrebna za proč vit tržacVega gospodarstva. , Tržaško gospodarstvo, je Kidrič zaključil, tudi v splošnem izpopolnjuje jugoslovansko. Zaradi tega svojega značaja in spričo istih interesov obeh gospodarstev ni mogoče rešiti tehnična vprašanja v zvezi s carinsko unijo in predvsem ne skupne tarife drugače kakor v popolnem sporazumu med Jugoslavijo ln Trstom. Trgovinske pogodbe, ki jih bo Jugoslavija sklenila s Trstom, bodo porok največje možne zaposlitve delovne sile na tržaškem, ozemlju. Carinska unija pa nejzbežno zahteva tudi valutno unijo. Madžarske reparacije za Jugoslavijo Budimpešta, 17. — Madžarski delegat v komisiji za kontrolo Madžarske je poslal madžarski vladi noto, v kateri jo je obvestil o sklepu jugoslovanske vlade glede plačevanja madžarskih reparacij Jugoslaviji. Madžarska bo plačala 70 milionov dolarjev v osmih letih. V prvih letih ji bodd priznane posebne olajšave, jugoslovanski delegat pravi v svoji noti, da se je jugoslovanska vlada odločila za ta korak, da bi olajšala madžarskemu narodu gospodarsko obnovo in pripomogla k ojačenju demokratičnih sil na Madžarskem. Madžarski državni tajnik im načelnik urada za reparacije se je v imenu madžarske vlade zahvalil za take jugoslovanske izraze razumevanja jn dobro voljo. Vprašanje revizije mentreuške pogodbe London, 17. Predstavnik zunanjega ministrstva je »poročil, da pripravlja Velika Britanija enako kot Združene države uradno izjavo o svojem stališču glede revizije montreuške pogodbe. Velika Britanija proti sprejemu A ban je med Z.N. London, 17. VZN. — Britanski delegat se je na včerajšnjem zasedanju kemisije Varnostnega sveta za sprejem novih članov med Združene narode uprl sprejemu prošnje za pristop Albanije k Združenim narodom z izjavo, da cvlada Združenega kraljestva dvomi, da bi Albanija imela normalen pojem o dolžnostih v mednarodnih odnoša-jih». Francija in Avstralca sta podprli Veliko Britanijo, medtem ko sta Sovjetska zveza in poljska podprli albansko prošnjo. Vprašanje so predali Varnostnemu svetu. Poiisko-češkoslovaško prijateljstvo Varšava, 17. — Na poljskem zunanjem ministrstvu potrjujejo vesti, da pogajanja za čim tesnejše sodelovanje med Poljsko jn Češkoslovaško napredujejo v prijateljskem duhu. Zadnja seja ustanove UtiURji Ženeva, 17. — Svet ustanove Unrra je imel včeraj popoldne zadnjo sejo, na kateri so sprejeli razne sklepe o likvidaciji. Jugoslovanski in. ruski delegat sta obžalovala, da bo ta organizacija prenehala delovati, Fiorello La Guardia pa je poudaril, da to ne pomeni prenehanje mednarodne pomoči. Lažne vesli o Jugoslaviji Izjava jugoslovanske delegacije pri posvetovalnem odboru za Italijo glede novic o tihotapstvu z žitom Rim, 17. VZN. — Tiskovni urad jugoslovanske delegacije pri.posvetovalnem odboru za Italijo sporoča: «Odkar so začeli z žetvijo priobčujejo nekateri italijanski listi poročila o tihotapstvu žita, ki naj bi ga vršili po morju in kopnem V smeri jugoslovanskega ozemlja. «Glede na to izjpvlja delegacija sledeče: Trgovina s tujino in plovba se vrši v Jugoslovanski zvezni' ljudski republiki pod izključnim državnim nadzorstvom. V Jugoslaviji ne obstaja črna borza in špekulanti se strogo kaznujejo. Zaradi tega je izključena možnost, da b se zasebni jugoslovanski državljani ali prebivalci cor.e «B» pečali s tihotapstvom. Jugoslovanska zvezna ljudska republika je do zdaj dobivala živiia po ustanovi Unrra ali z rednimi mednarodnimi izmenjavami. Jugoslavija — pravi nadalje izjava — ni nikdar iskala drugih sredstev za svoje živilske dobave :z tujine. B.lo bi nesmiselno misliti, da bi se Jugoslavija ba-vlla z nezakonitimi in drugimi oblikami tihotapstva prav v času, ko ugotavljamo povcljen izid pridelka v vseh krajih in posebno v tistih delih Jugoslavije, kjer pridelujejo v prvi vrsti žito. V Jugoslaviji kmetje prirejajo .ljudske veselice, ko oddajo razpoložljivo žito državnim Z tnicam, ker se zavedajo, da z oddajo žita prispevajo k obnovi lastne države. «Na ta način je uspelo jugoslovanski državi popolnoma organizirati pravično razdelitev kruha vsem prebivalcem po ceni, ki je zelo nižja od cene kruhu, ki so jo določili v Italiji. Zaradi tega je očitno — zaključuje Izjava — da so vse vesti o tihotapstvu žita iz Italije v Jugoslavijo lažne in tendenciozne in imajo samo namen, motiti mednarodne odnošaje.* Oelegac ja Inozemskih brigad pregledovala dela na mladinski progi Brčko, 17. Tanjug. — Delegacija članov mladinskih brigad Albanije, Grčije, Poljske, Bolgarije, Madžarske in jugoslovanskih izseljencev v Franciji je obiskala nekatera dela na’železniški progi Brčkc-Bano-vici. . Vse delovne brigade so z navdušenjem sprejele delegacijo. Na sestankih, ki so jih sklicali, so govorili delegati vseh tujih brigad in poudarjali važnost mladinske proge ter ljubezen jugoslovanske mladine do domovine, kjer je prava demokracija in svoboda dela. NOVI NEMIRI V INDIJI 250 mrtvih in 1600 ranjenih v Kalkuti Kalkuta, 17. — Muslimanska liga je v znak protesta proti načetem britanske komisije o bodočnosti Indije proglasila «dan direktne akcije*. Ob tej priliki je prišlo v Kalkuti do velikih neVnirov. Po vsem mestu je prišlo do pretepov, ropov in uničevanja trgovin. Velika množica je preplavila mesto. Ob 21. uri so odredili policijsko uro. Kljub temu pa so se neredi v mestu ponavljali vso noč. Gasilci so imeli obilo dela, ker je na mnogih krajih prišlo do požarov. Policija straži stanovanja vodij kongresne stranke. Po zadnjih vesteh je bilo včeraj v Kalkuti 250 mvtvih in 1.600 ranjenih. Dar.es so se neredi nadaljevali. Tramvaj in avtobusi stojijo, vojaška letala pa krož jo nad mestom. V sredini mesta so demonstranti naskočili številne trgovine. Znatne britanske sile so danes popoldne prišle v mesto, okoli poveljstva policije pa so razmestili tanke. Med današnjimi incidenti je vojaštvo večkrat streljalo. V bolnico voz jo vedno nove ranjence, a tudi pomoč ranjencem je zelo otežkočena Thorez o politiki blokov Zaoadnl blok pomeni rešitev za nemške truste Položaj v Palestini še vedno napet Jeruzalem, 17. — Položaj v Palestini je zelo napet. V Haifi sc je danes zbrala na poziy tajne radijske postaje mncVica 10 do 15 tisoč ljudi 'in protestirala zaradi pošiljanja židovskih priseljencev na Ciper. Britanski krogi na pariški konferenci molčijo o tem, kaj so sklenili pri včerajšnjih razgovorih, ki jih je imel Bevin s severnoameri-' ških zunanjim ministrom 'Byrrie-som in britanskim ministrom za kolonije Hallom o Palestini. Zidovska agencija je poslala britanski vladi pismo, v katerem navaja pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena udeležiti se londonske konference za preučitev načrta o federaciji Palestine. Pred obnovitvijo anglo-egiplovskih pogajanj Kairo, 17. .VZN. — Pričakujejo, da bo danes ali jutri prišlo do odločitve o egiptovskem odgovoru nn zadnje britanske predloge o re-v.zlji anglo-egiptovske pogodbe iz leta 1936.. Pariz, 17. — Na nekem zborovanju v Royanu je ministrski podpredsednik Maurlce Thorez izjavil med drugim, da je treba Porurje internacionalizirati, Renanijo pa imeti okupirano lepo število let. Dejal je tudi, da bi morali Posarje združiti s francoskim gospodarskim sistemom. Poudaril je, da si mora Francija zagotoviti varnost na svojih mejah, doseči plačilo pravičnih reparacij, kakor tudi likvidirati fašižem v Nemčiji, doseči njeno razorožitev, un'čiti njeno vojno industrijo in kontrolirati njeno tetko industrijo. Glede mednarodne politike je Thorez izjavil, da ne sme priti do nasprotujočih si blokov, pač pa do združitve velikih zavezniški!^ narodov. V sedanjih prilikah bi namreč zapadni blok pomenil rešilni načrt ža nemške truste in odskočno desko z k hitlerlzem. Francoska varnost mora sloneti samo na tesnem; sodelovanju med ljudstvom malih in velikih držav. Sprejem na čast jtalljanske de egaclje v Moskvi Moskva, 17. VZN. -r Antifašisti-ni odbor sovjetske mladine je priredil sprejem na čast delegaciji italijanske mladine, ■ ki zapušča Sovjetsko zvezo, da se spet vrne v Italijo. Med navzočimi so bili tajnik osrednjega odbora komunistične mladinske zveze Karlanov, tajnik iste organizacije za Moskvo, funkcionarji sovjetskega zunanjega ministrstva, sovjetski znanstveniki ih umetniki. magali samo otrokom napadenih držav, pozneje pa vsem otrokom, ki so trpeli zaradi vojne. Poljski vojaki spoznavajo resnico o svoji domovini Varšava, 17. — Kakor poroča agencija «PAP», je med poljskimi častniki, ki so sc pred kratkim Vrnili iz tujine,1 tudi poročnik Stanislav Malenški. V izjavi, ki jo je Patriarh Aleksij odlikovan Moskva, 17. VZN. — Predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetske zveze je podelilo red Rdeče delovne zastave moskovskemu patriarhu A-leksiju za usluge, k; Jih je izkazal pri organiziranju narodnega dela mod zadnjo vojno. zaradi prekinjenih telefonskih in drugih zvez. Protest indijske komunistične stranke Novi Delhi, 17. — Pokrajinski odbor komunistične stranke je da-nts protestiral proti aretaciji komunistov. Zdi se, da je protikomunistična akcija v teku po vsej Indiji in da jo podpirajo voditelji kongresa. Z druge strani brani vlada že delj časa vstop v Indijo ruskim državljanom in skuša Izgnati tiste, ki bivajo v Indiji. Komunistom, ki skušajo potovati izven Indije, odrekajo potne liste, kakor se je to dogodilo dopisniku komunističnega lista «Peo-ples Age», ki Izhaja v Bombayu. Prva obletnica indonezijske republike Batavija, 17. — Prvo obletpico proglasitve indonezijske republike proslavljajo po vsem republikanskem ozemlju, posebno pa še v indonezijski prestolnici v sredini Jave. izvzemši one kraje, ki so zasedeni po tujih četah in kjer so bile manifestacije prepovedane. Indonezijska vlada je prejela mnogo čestitk inozemskih političnih osebnosti. KRATKE VESTI Nova slovaška vlada Praga, 17. VZN. — Ministrski predsednik Češkoslovaške je včeraj zaprisegel novo avtonomno slovaško vlado. V novi slovaški vladi je 8 demokratov in 4 komunisti. Ministrski predsednik je komunist GustaV Hisak. SOFIJA. — Ministrstvo za informacije je ukinilo izhajanje opozicijskih listov »Narodno zemledel-sko zname* ta. »Svoboden Narod* za tri dni, ker sta 14. t. m. objavila neutemeljene vesti o Sovjetski zvezi. SOFIJA. — Objavljena je bila sodba proti članom nacistlčno-fa-šistične organizacije »Krum*. Organizator polkovnik Anton Krstev je bil obsojen na smrt, trije drugi oficirji so bili obsojeni na 15 let zapora, 1 na 10 let, cstall obtoženci pa na manjše kazni. Sovjetsko-danska trgovinska pogodba Kopenhagen, 17. VZN. — Danska je danes podpisala. petletno trgovsko in plovbno pogodbo s Sovjetsko zvezo. Mednarodni fond za pomoč otrokom Ženeva, 17. — Svet ustanove UNRRA je včeraj sklenil ustanoviti mednarodni fond za pomoč otrokom, ki bo dobavljal po prenehanju delovanja Unrre obleke ta živila otrokom držav, ki bo b:le irtve nemškega napada. Sklenili so, da bodo sprva po- Agencija VZN ne poro. ča, da so v Tržiču in okolici odkrili veliko zalogo orožja, med drugim 25.000 nabojev, strojnice, zaboj ročnih bomb, samokrese in puške z odgovarjajočim strelivom. tr št* 1 eror v tjnrciji Atene, 17. Tanjug. — V zvezi s povečanim terorjem monarho-faši-stov v Grčiji je tajnik grške Zveze antifašistične mladine EPOJJ poslal Zvezi svetovne demokratične mladine brzojavko, s katero j« obvešča o številnih terorističnih dejanjih. Brzojavka navaja, da je policija, ki deluje čisto tolovajsko, zažgala 31. julija prostore EPON-a v Lamlji. V Tesaliji so monarhisti na zverinski način umorili tri člane EPON-a. V Larissi so umorili 3 delavce, člane EPON-a, v Solunu pa 13 članov EPON-a aretirali in jim sodili pred porotnim sodiščem. 31. julija so izvršili smrtno obsodbo nad dvema kmetoma, demokratoma, ki ju je obsodilo sodišče v Jar.ini. Fašistični teror po vsej Grčiji narašča, in grška demokratična mladina Je stalno podvržena mučenju. List »Eleftert objavlja resolucijo, ki so jo sprejeli 11. avgusta na velikem republikanskem zborovanju. Resolucija ugotavlja, da se je po krivdi monarhistične vlade položaj poslabšal in da teroristi svobodno strahujejo demokratično prebivalstvo. Dalje ugotavlja reso-ljjcija, da se sedanja vlada poslu- žuje enakih sredstev kakor nemški in italijanski okupatorji za časa vojne, in to zaradi tega, da bi ustvarila ugoden položaj za plebiscit, ki bo 1. septembra. Delegacija EAM-a je Izročila notranjemu ministru spomenico, v kateri zahteva ukinitev 'vojaških sodišč, eksekucij in deportacij ter omogočanje svobodnega gibanja volivcev za časa plebiscita. Jugoslovanski parnik načrtno uničen Beograd, 17. Tanjug. — Jugoslovanske oblasti so preteklo leto do-znale, da je potniški parnik »Kralj Aleksander* napol potopljen v grški luki Patras. Jugoslovanski Izvedenci so z dovoljenjem grške ia britanske vlade letos v februarju pregledali in fotografirali ladjo ter ugotovili, da ni hudo poškodovana. Ko so se jugoslovanski izvedenci pred kratkim ponovno podali na meBto s potrebnim orodjem, da hi ladjo dvignili, »o ugotovili, da »o bili v tem času kotli in strojni oddelek občutno poškodovani. Uničenje parnika je bilo sistematično izvršeno pred u-mma mesecema in poškedbe so take, da se ga ne izplača več dvigniti. PRIMORSKI DNEVNIK 18. avgusta la«- Policija v coni A orodje fevdalnega zatiranja I- 14. avgusta Je priSlo 13 uniformiranih policistov in 1 policijski agent v civilu v vas Podsabotin-Zamorje št. 2 (Brda) h kolonu Gmvnerju in mu zarubili kravo, prašiča, žito, plug in drugo. Imetje kolona Karla Gravnerja je bilo 2e izropano po Nemcih in fašistih v teku pretekle vojne. Zdaj pa so zarubili ostalo na pobudo fevdalne lastnice Blanche Cosulich. še hujše pa se je zgodilo s koloni baronov Ccdelli iz Krmina. Tri kolona teh veleposestnikov je civilna policija odpeljala v zappre, čeprav so oddali žito za ljudske 2'tnioe — oziroma za razdelitev ra-cionirane hrane kot to predpisuje zakon. Vsi ti ukrepi pomenijo pritisk na kolone, da bi oddali polovico svojih pridelkov svojim fevdalnim gospodarjem. Toda takšno razmerje med graščaki in tlačani je bilo morda samo po sebi ufnevno v srednjem veku — in še takrat so drugod oddajali samo desetino — nikakor pa ne ustreza scdobnčsti. IColonl po tej vojni niso upravičeno hoteli več oddajati tolikšen del pridelka svojega lastnega dela in pričeli boj za izboljšanje svojega socialnega položaja preko svojih sindikatov. Prav zato je nepravilno, da policija na tak način posega v sindikalni boj pred njegovim zaključkom. Tako poseganje policije v sindikalno borbo in socialne spore prebivalstva silno ruši' ugled oblasti, ker kaže policijo kot orodje fevdalnih gospodarjev proti kmečkim množicam kolonov. Tako poseganje policije vzbuja vse večjo grenkobo in razočaranje Vzorec brez vrednosti,, Moralnost poročevalne službo Nekoč so preiskali krožek »Rinaldi*. Našli 'so sekiro za domača dela, neko rakev, kamenje na dvorišču in — kakor pričajo navzoči — so podtaknili neko orožje. Našli so ga namreč — kakšen slučaj! — ravno tedaj, ko ri bil navzoč nihče razen najditelja. In vendar »Voce libe-ra» se je takrat razpisala, da je bilo veselje in tudi »Giornale Alleatoi, »Glas zaveznikov* in tukajšnja poro-čevalna agencija AlS-a niso štedili besed. In še so iskali po lcultun. nih krožkih, po kmečkih in delavskih hišah, z magnetnimi napravami, s celimi oddelki vojaške in civilne policije. Uspeha ni bilo. Pa so vendar pisali tako rekoč za vsako »fračo na elastiko*, ki so jo našli. Sedaj pa so našli celo skladišče orožja. Našli so ga v prostorih CLN-ovske stranke. NI ga našla policija, ker ga tudi ni hotela iskati — pri njih. Pač pa so ga našli antifašisti. In v ostrem nastopu proti policiji so jo prisilili, da ga je našla. Sedaj »Voce libera* molči. Niti besedice. Tudi «Glas zaveznikov* in «Glornale AL leato* molčita. In tudi VZN. .Niti besedice... To je pač vzorec brez vrednosti objektivnosti poročanja... pri kmečkem prebivalstvu, povečava njegovo ogorčenje in bojevitost, jača vrste kolonov za vse odločnejšo borbo proti zatiranju. Tako poseganje policije v spore, za katere ni pristojna, utegne imeti težke posledice. ZVU pa je zopet ona, ki nosi odgovornost Nedolžnega aretirajo in držijo po več tednov v zaporib Nedavno smo poročali o primeru v Brdih, kjer so neznanci ostrigli neko Smartenčanko, ker je občevala z ameriškimi vojaki. V zvezi s tem je civilna policija zaprla priljubljenega briškega partizana Ludvika Peršoljo iz Šmartnega, svoje-dobnega intendanta tehnike BBO. Tovariša Peršoljo do danes niso izpustiti, čeprav je z neštetimi pričami dokazano, da je nemogoče, da bi se bil udeležit onega napada, ker je bil ob tem času v Snežatnem. Od mnogih prič, ki so bili za časa napada na dekle, ki so jo ostrigli; s tovarišem Peršoljo, naj omenimo le tov. Borisa Stekarja in Radivoja Jančiča. Ovajajte fašiste!... Kaznovanje fašistov po splošnem ukazu št. 53 ci. n. Fašistični zločini, izvršeni pred 8. septembrom 1943. Odstavek I. Oni, ki so organizirali fašistične tolpe, katere »o izvršile nasilja in pustošenja, jn oni, ki so vodili upor 28. oktobra 1922, se kaznujejo po čl. 120 kazenskega zakonika iz leta 1889. Odstavek II. Vsi oni, ki so nasnovali ali vodili državni udar 3. janparja 1925., in vsi oni, ki so z znatnimi dejanji pripomogli, da se je vzdržal fašistični režim, se kaznujejo po čl. 118. kaz. zakonika iz leta 1889. Odstavek III. Vsakdo, ki je izvršil druge zločine iz fašističnih razlogov, ali pa se je pri tem posluževal političnega stanja, ki ga je ustvaril fašizem, se kaznuje po zakonih, ki so veljali za časa zločina. Ovajanje fašistov služi o-brambi Ijudstva. Ovajajte fašiste! Kdaj so že delodajalci ščitili delavce? Okrožnica julijskih sindikatov, ki Jasno razkrlnkuje nj h b stvo Včeraj smo priobčili pismo, s katerim 37 tržiških delavcev sporoča notranji komisiji, da izstopajo iz Delavske zbornice. Na njih vprašanja odgovarja nehote Delavska zbornica sama z okrožnico, ki smo jo dobili v roke in jo objavljamo v izvlečku. Ta okrožnica jasno odkriva sramotno zvezo Delavske zbornice s tukajšnjim kapitalom. Iz okrožnice se jasno vidi tesno sodelovanje med Julijskimi sindikati in delodajalci, ki sl skupno prizadevajo, da bi čim bolj nagradili krumir-stvo in tolpe, ki io za časa 12-dnevr.e stavke branile interese g. Cosulicha in podobnih. Okrožnica uvodoma omenja, da so ustanovili odbor, ki bo skrbel za podpore delavcev, zaposlenih v ladjedelnicah CRDA in 'pri melioraciji zemljišč. Okrožnica je naslovljena na vse člane Julijskih sindikatov, stanujočih izven tržiške občine, ki se niso mogli prijaviti na delo v ladjedelnici, ali ki so se prijavili 8. julija t. 1. Nadalje OD TRIGLAVA DO JADRANA Manifestativno zborovanje v Kanalu 15. avgusta se je vršilo v Kanalu veliko zborovanje. Mladina je ob tej priliki podarila zastavo Zvezi Primorskih Partizanov kanalskega okraja. Policija je sicer ovirala dotok ljudstva iz okoliških vasi v trg, kljub temu je bil zvečer Kanal poln ljudstva. Partizani so prikorakali na trg s petjem in zastavo na čelu; ljudstvo jih je burno pozdravljalo. Predsednik ZPP Stefan Humar, je otvorii zborovanje, nakar je pevski zbor zapel nekaj pesmi. Tajnik okrož. NOO za Goriško tov. Vižentin Bogomil, je zbranemu ljudstvu govoril o nadaljevanju pravične borbe goričkega ljudstva, ki noče nikdar več v suženjstvo imperialistične Italije. Sledila je podaritev zastave, k; Jo je sprejel v imenu partizanov tov. Ivan Jug. Nato je bila podana deklamacija »Tujega nočemo - svojega ne damo*. Zborovanje se Je zaključilo s pesmijo «Hej Slovani*. Tisooglava množica je vzklikala Jugoslaviji in njenemu velikemu voditelju maršalu Titu. Civilna policija tudi tokrat ni zamudila prilike, da ne bi mirnega ljudstva razganjala, kljub temu da Je bilo manifestativno zborovanje dovoljeno od ZVU. Aretirala Je Stanič Ido in Bučik Alojza,-ki ga je močno pretepla in nato odvedla !&9^<£k!r&t '.—.i............ -v - mu stanju in brezposelnosti, ki se | okrožni tfdski nadzornik tov. Jera-vsak dan veča, so antifašistke ob- la. Predavatelji prihajajo iz Lju- darile mladinsko brigado, ki je odpotovala v Brčko-Banoviči, z vsem potrebnim. V okraju Milje so nabrale: 1.742 lir, 19 kom. mila, 4 volnene jopiče, IG parov kratkih moških hlač in ene dolge, 2 para nogavic, 1 par čevljev in razne pisalne, toaletne in druge potrebščine. V okraju Se-Sana: 2.677 Ur, 4 kg mila ln razne toaletne in druge potrebščine. V okraju Nabretina: 3.868 lir, 3 pare hlač, 9 parov nogavic, 7 parov spodnjih hlač, 3 pletene jopice, 4 robčke, 3 srajce, 1.15 kg mila, 13 zobnih krem, 6 kom. mila za britje in razne pisalne in druge potrebščine. V okraju Tri:6: 9 robčkov. 4 pare nogavic, 3 pletene jopice, 1 srajco, 5 brisač, 2 para hlač, (ene kratke in ene dolge), 1 spodnje hlače ter razne druge potrebščine. Razen tega so žene v našem okrožju uspešno zaključile nabiralno akcijo v pomoč otrokom * žrtev -vojne*. V tržiškem okraju so nabrale 187.327 lir, v mil.iskem 99.176, v sežanskem 48.480 in nabrežlnskem 36.417 lir. Med ostalimi organizacijami' so zbrali 33.900 lir, skupno torej 415.300 lir. Obdarile so 1145 otrok in vsakemu izmed njih poklonile 340 lir. bljane in učitelji se tečaja udeležujejo polnoštevilno. Predavanja so zelo zanimiva. Predavatelji govore o tradicijah partizanskega šolstva, o povezanosti kulturno - prosvetnega dela z gospodarsko izgradnjo, o ljudskem izobraženstvu v službi države, o Uku sodobnega vzgojitelja, kako naj učitelji skrbe za pouk slovenskega jezika v govorjenj in pisani besedi ter o pouku zgodovine in zemlje pisa. Na tečaju obravnavajo vsa vprašanja današnje šole in razglabljajo o novih metodah šolskega dela. Kako torej« Kradejo ali ne kradejo? na delavce pri melioracijskih delih, brezposelne, ki so sodelovali pri obrambi ladjedelnic (skvadre) Itd. Izplačevanje podpore se bo vršilo po Delavski zbornici na osnovi seznamov. Imenovan bo tajnik, ki bo prizadetim izročil potrdilo o prejemu denarja pri krajevni Delavski zbornici (tajniku Bas-so Mariju). Nato sledi razpredelnica raznih podpor, ki gredo od 600 do 1500 Ur. Podporo dobe delavci, ki se niso prijavili na delo, delavci, ki so se prijavili 8. julija 1946, brezposelni, ki so sodelovali v četah za obrambo ladjedelnic, in delavci pri melioracijskih delih. Nato navaja okrožnica še razna določila glede izplačila in potrdil. O-krcžnica nosi datum 12. julija 1946. Se o radio „Venezla Giulia" 10. t. m. zvečer je avto »Fiat 1500», ki je last g. Opimija Ric-chettlja, glasno delal reklamo za konjske dirke in poleg tega propagiral za »radio Venezla Giulia*. G. Ricchetti izjavlja, da je onega dne svoj avto posodil nekemu gospodu Capltanlo in zato ne more odgovarjati za propagando radio-oddaj »Venezla- Giulia*. Sledov za radio-oddajno postajo «Venezla Giulia*, ki je »tajna*, in torej težko najti, le če se noče ostati pri tem, da mora postaja ostati še naprej »tajna*. Iz.vagonov, natovorjenih z Unr-rlnim blagom in namenjenih v Jugoslavijo, je bilo na tržaški tovorni postaji ukradeno naslednje blago: voz št. 120160, manjkajo 4 zaboji (72 kg) mleka v prahu; 1 zaboj popolnoma prazen; voz št. 108.815, manjka 5 zabojev (100 kg) konzerviranega mesa; voz št. 108.852, manjka 33 vreč poštnih zavitkov, 7 vreč pa je popolnoma praznih; voz št. 109.956, manjka 8 poštnih zavitkov; voz št. 263.104, manjkajo S zaboji (72 kg) slanine; voz št. 154.842, manjka 5 zabojev (150 kg) raznega blaga; voz št 19.806, manjka 1 zaboj (30 kg) raznovrstnega blaga; voz št 117.139, manjka 21 vreč .(500 kg) poštnih omotov, 1 vreča načeta; vož št. 117.521, manjka 41 škatel (1200 kg) raznega blaga; 2 škatli načeti; voz št. 183.501, manjka 44 poštnih vreč (1100 kg), 11 vreč načetih; voz št. 117.303, manjkajo 4 škatle (96 kg) mila. Ljudstvo zahteva preklic naloga za aretacijo stavkovnega odbora Do danes niso še preklicale naloga za aretacijo stavkovnega odbora. Delavstvo iz ladjedelnic in drugih tovarn pošilja ZVU številne resolucije, v katerih zahteva, naj se članom stavkovnega odbora, ki uživajo vse zaupanje ljudstva, omogoči svobodno delovanje v korist tega ljudstva. Resolucije pošiljajo tudi antifašistične organizacije in antifašisti- pristojne oblasti čno ljudstvo vseh mednih pkriJf Včeraj se je v uradih J* sila delegacija svetolvanskega kraja, da izroči resolucijo-ni častnik jim je dejal, 1 vrnejo v ponedeljek, ker so o botah popoldne uradi zaprii. Civilni policisti za brezposelne (seveda le nekateri) Skupina civilnih policistov nam je poslala 400 lir za stavkujoče delavce, da bi s tem izrazila solidarnost z ljudskimi množicami, ki se bore proti ostankom fašizma. Aretacija predsednika N.O.O. za Kanalsko Po devetdnevnem zaporu, ki ga je pretekli mesec prestal skupno z ostalimi člani okrajnih odborov antifašističnih organizacij, je civilna policija 15. avgusta ob 6.30 uri iz neznanih vzrokov ' ponovno aretirala predsednika okraj. NOO za Kanalsko tov, Janka Valentinčiča. Aretacijo je civilna policija izvršila na njegovem stanovanju ter ga odpeljala v gorlške zapore. Kako je v kolonijah »Assistenza socialeM Kakor poroča VZN, so tržaški novinarji obiskali nekatere kolonije «Assistenza Sociale*, o katerih smo že pisali; »Ugotovili sc», da gre otrokom tam zelo dobro. Zal le, da ni bil povabljen dopisnik našega niti kakšnega drugega antifašističnega listf, da bi se o tem prepričal. Poskušali bomo dobiti po drugi poti informacije. V torek bo tiskovna konferenca pri g. Botvmanu Trst, 17. VZN. — Polkovnik Bovvman, višji častnik za civilne zadeve, bo imel v torek ob 16. uri tiskovno konferenco v Ljudskem domu v sphi št. 70. Imenovanje disciplinskega sveta za učitelje osnovih šol v Gorici Z okrožnim ukazom z dne 6. av-gusla je guverner goriškega okrožja imenoval začasni disciplinski svet za učitelje osnovnih šol, ki ga tvorijo sledeče osebe: profesor Gnido Do Vetta predsednik, dr. Giuseppe Delilno podpredsednik, in člani ges p. Umberto Ročnik, gosp. Gui-do Ziani, gosp. Mirko Rutar, gosp. Giusepipe Calligaris,, dr. Antonio Kacin, profesor Alfredo Naldini. Drobne novlcs Preteklo noč je morala P°J* ? . __ . — m a* 6 v s* ob 2.30 v ul. Fornelli št 6 J M " *-•* izmed »onih* hiš intervi tam vršila prava orgu se je ram vrsua pol(j J sosedje niso mogli zaspati. J »cvetk* je prisostvoval zabavi di neki L. Petrudciani, star Ko je zavohal, da prihaja P ^ jo je pobrisal na 'jgr* policaj je tekel za njim in ga » bil za ovratnik. Ob isti uri ponoči j« P°“ ‘u stavila Jožefa Bartorellija W ka Zaviča, ker sta prodaja benice ob tako pozni url. PjMjjj’ so ju na policijo in jima dovolilnice za prodajo. GIzeli Luttmann so v5 Illir,l-11. ure na trgu Fonte Rosa® ^ 11 listnico s 4000 lirami » menti. Gospod Leopold Bandelli. nJ. nik «Caffe degli Specchl*. ^ zr.ar.il policiji, da so pred ^ ^ _ J« (JO!1* neznanci vdrli v kavarno ^ sli 30 stolic v vrednosti 1°- 8 angleških vojakov Izginilo Trst, 17. — Vojaške oblasti so nocoj javile, da je pred dvema dne-vrrna izginilo 8 britarskih vojakov, in 7 nemških vojnih ujetnikov, ko so. se s tremi kamioni peljali v Lazaret Doslej še ni nikakega glasu o njih. Prireditve, predavanja in sestanki Aktivnost Zena v tržaškem okrožju O delu, ki ga dnevno vršijo antifašistke v našem okrožju, bi imel človek mnogo pisati. Kdor ne živi v tej coni, si ne more 'predstavljati, s kakšnimi pogoji in ob kakšnem ustrahovanju so izvaja vsaka akcija. Toda vse ovire in poskusi ustrahovanja ne odvračajo žena ln mater, katere so' pod težo 25 letnega suženjstva ojeklenele, postale trdne in neustrašne od dela. Kljub neznosnemu gospodarske- Anhovo PODARITEV ZASTAVE Dne 15. t. m. je mladina, iz vasi Anhovo podarila v znak priznanja za junaško borbo in zmago zastavo krajevni sekciji partizanov. Cela vas, staro in mlado, se je zbralo na to svečanost. Sledil je kratek program s nesmimi in nagovori, nakar so vsi člani ZPP, mladina in vsi ostali krenili z novo zastavo na čelu v Kanal, kjer se je vrsMc okrajno zborovanje z veliko manifestacijo za Jugoslavijo. Postojna TEČAJ ZA UČITELJSTVO 12. t. m. se je pričel v Postojni politično ■» ideološki tečaj za učiteljstvo cone B. Tečaj Je otvorii KULTURNI KROŽEK »ŠKAMPERLE* priredi danes 18. t. m. v gostilni »Capuzzera* ljudsko veselico. PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU. Jutri zvečer ob 21. uri bo v starem otro-.eem vrtcu na prostem važno predavanje. PROSV. KROŽEK «HAAS» NA VRDELCI (GOSTILNA MINIUS-SI, UL. SCOGLIO ST. 197) priredi danes ob 18. .uri svoj drugi ples na prostem. Loterija, šaljiva pošta, bar. . PEVCE ZBORA »S. KOSOVEL* opozajamo, da se ves zbor sestane v šoli v Lokavcu (pri Ajdovščini) v'soboto 24. avgusta ob 9. uri dopoldne na, pevsko vajo. Zvečer ob 8. uri bo koncertni nastop zbora v Ajdovščini. V i3tih oblekah kot na zadnji turneji po Franciji. Za one, ki hittnorali priti dan prej, bo preskrbljeno tudi za prenočišče in hrano. SpohodUčc odjava. FIZKULTURA Masovna telesna vzgoja V skladu z drugimi pridobitvami narodno osvobodilne borbe je tudi telesna vzgoja postavila nove temelje, temelje široke ljudske vzgoje. Nova linija telesne vzgoje Je linija množičnega sodelovanja, je nova naloga, ki jo moramo rešiti, to Je, zatreti moramo pojmovanje Športa, kot so nam ga propagirali ne-ljudski režimi. V našem ljudstvu mora zmagati prepričanje, da telesna vzgoja ne stremi po lovu za posamezne športne uspehe in rekorde, temveč, da je njen glavni namen vzgajati vse ljudstvo, predvsem pa mladino k njeni izgradnji Zato moramo odstraniti stare napake, ki so nam jih vsilili ljudski izkoriščevalci, otresti se moramo stare miselnosti, vreči raz sebe stare okove ter postati novi ljudje tudi na fizkulturnem polju.- O plavalnem športu Plavanje kot iJport Je človeštvo pričelo smotrno gojiti šele v XX. stoletju. V začetku 30 poznali le dva sloga, in sicer prsni in bični (vljollnca), kmalu pozneje pa tudi hrbtni slog. Leta 1906. pa je Evropa zastrmela, ko Je Avtralec Heally pokazal nov, doslej nepoznan slog. To je bil crawl, ki je bil znatno hi- k njeni telesni krepitvi, k zdravju j trejši od vseh ostalih slogov in se In moči ter s tem koristiti moči in sili vsega naroda. Naša glavna naloga mora biti, da bomo v nas* mladini rasvijali pogum, vztrajnost, spretnost, disciplino, tovarištvo, voljo do zmage, odločnost y premagovanju težav, skratka, vzbudili ljubezen do telesne vzgoje. Nova pot v fizkulturi Je pot resnične ljudske vzgoje, a katero moramo pretrgati staro vsebino, staro pojmovanje, pod katerim je bila telesna vzgoja dostopna samo privl-ligiranim ter ustvariti vseljudsko enotnost, ki nam jo je prinesla narodno osvobodilna borba. Zdrav duh v zdravem telesu, zdrav nerod v zdravi državi! Evo, to Je v najširšem pomenu naloga masovne telesne vzgoje. Vse to pa bomo dosegli takrat, kadar bomo k telesni vzgoji pritegnili vse ljudstvo, kadar bomo v njem vzgojili ljubezen do fizkul ture. K našemu delu moramo pritegniti delavce, kmete in nameščence; enako moramo skrbeti za kmečko, delavsko in šolsko mladino. Naloga naAih fizkulturnikov pa ja, da v okviru prosvetnih drušlev prično gojiti telesno vzgojo v masovnem merilu. Naša prosvetna društva — če upoštevamo izredne prilike v katerih živimo — pa morajo gojiti fizkulturo Se bolj kot do sedaj; ta druif.va morajo biti dostopna mladini, postati morajo tudi fizkultumo množična društva. Le tako bomo dosegli, da bo naš narod zdrav ln močan, ln iz tega množičnega gibanja bodo zrasli naž; doboči rekorderji, ki nas bodo častno zastopali na svetovnih športnih prireditvah. je zaradi tega naglo raze.ril. Ce pogledamo statistiko razvoja plavalnega športa, vidimo, da imajo glavno besedo v plavanju Američani ln Japonci, katerfm pa so se v zadnjem času pridružili še Rusi Med ženskami prednjačijo danske in nizozemske plavalke. Iz sezna ma svetovnih rekorderjev razberemo tudi razvoj raznih slogov. rekordom, Ri ga je postavil Američan • Jonny IVeissmuller ter med svetovnim rekordom iz leta 1946. Toda' le čestim plavačem se je doslej posrečilo prekositi rekord iz leta 1926. Na 200 m prosto pa je slika že drugačna. 45 plavčev je doseglo boljši čas, kot je rekord iz leta 1926. Pri bi žn o isto je na srednji in dolg; progi, kjer je pred 20 leti d;f:al rekord Sved Arne Borg. »Pri prsnih plavalcih opažamo ogromen napredek. Novi slog »metuljček* Je klasični prsni slog znatno izpodrinil. Res je, da so uspehi sovjetskih ’ mojstrov Bojčenka in Meška izredni, toda napredek je tudi v množici. Na olimpijski progi 200 m prsno je kar 77 plavačev prekosilo stari rekord, m?d njimi sta tfidi 2 jugoslovanska plavača Tone Cerar in Bo£o Grkinlč, od katerih je bil prvi pred vojno med najboljšimi na svetu. Zenske so se bolj napredovale, to ravno zaradi tega, ker so as šele v zadnjem času mnozčno pričele bavltl s čiportom. Na 200 m prsno je kar 122 plavalk, ki so prekosile stari rekord. Med njimi Je tudi Jugoslovanka Mira Korpcsova, ki je lansko leto dosegla čas 3.10.8, s katerim «3 je uvrstila na 80. mesto najboljših plavalk na svetu. Prinašamo lestvico svetovnih re- Prireditve na gradu Nocoj ob 21. uri bo velik simfo nični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Votto Antonina, Spored je naslednji: Rossini: «Sraka» operna simfonija; Dvorak: simfonija št. 5 »Iz novega sveta*; Strauss: «Don Juan*, simfonični poem; Ch&bricr: »Espana*; Wa.gner: a) »Lohengrln*, preludij k I. dejanju, b) «Rensko zlato*, vhod bogov v Walhallo. V torek bo druga predstva »Ma-dame Butterfly» z istimi igralci kot pri premieri. Pr! gledališki blagajni na trgu Verdi 1 nadaljujejo prodajo vstopnic za koncert. Vstopnice za opero pa bodo začeli prodajati jutri. Na 100 m prosto Je samo ena sekunda razlike med prvim svetovnim J kordov iz leta 1926. ter 1946, moški proga svetovni rekord 19X8 100 m prosto 57.4 Weissmuller (USA) 200 > » 2.15 6 » » 400 * * 4.50.3 Borg (Sved.) 1500 » > 20.04.4 * » 100 * prsno 1.15.6 Faust (Nem.) svetovni rekord 19j6 56.4 Flek (USA) 2.07.2 Medica (USA) 4.38.5 Smith (USA) 18.58.8 Amano (Jap.) 1.05 4 Bojčenko (ZSSR) 200 > 2.50.4 Rademachert (Nem.) 2.29.8 100 » hrbtno 1.11.2 Laufer (USA) 1.04.7 Kiefer (USA) ZENSKE 100 m prosto 1.10.0 Lacki« (USA) 400 » » 5.53.2 Ederle (USA) 100 » prsno 1.28.8 (Gecaghty (USA) 200 » » 3.18.4 Baron (Niz.) 100 » hrbtno 1.22.4 Bauer (USA) 1.04.6 Den Quden (Niz.) 5.00.1 Hveger (Dan.) 1.19.4 Grass (Nem.) 2.55.5 Kapeli (Nem.) 1.10.9 Kind (Niz.) Drobne zanimivosti MOLLO ENRICO JE NA KOLESARSKI DIRKI »Tre valli Va-reslne* zmagal v času 5 h 50 min. na progi 220 km. Drugi je bil Ričet Mario, 2 min. 38 sek. za zmagovalcem, tretji Zanazzi Renzo, četrti Bizzl Ollmplo, peti Kotur. MAC LENCLV JE PRETEKEL 100 M V 10.3. Avstralec Mac Lenc1y je petekel 100 m v času 10.3 sek., kar Je samo za 1 desetinko slabša od svetovnega rekorda, Enotni sindikati SKUP8CINA OBRTNIŠKIH DELAVCEV. Vse obrtniške nameščence vabimo na skupščino, ki bo 19. t, m. ob 20. uri v ulici Conti 11. Razpravljali bomo o važnih primerih, ko ni bila izplačana draginj-ska doklada. SINDIKAT PEKOV. Dne 19. t. m. bo sestanek direktivnega sveta SINDIKAT GRADBENE STP-O-KE - GRADBENA ZADRUGA V TRSTU. Danes 18. t. m. bo ob 10. uri v ulici Rossini 16, II. sestanek vseh <članov. SESTANEK ŠPORTNIKOV. Vsi tehnični športni vodje Športne zveze Enotnih sindikatov naj se zberejo jutri zvečer ob 19. uri v ulici Imbrlanl 5. SINDIKAT KOVINARJEV. Ju. tri 19. t. m. bo ob 19. uri seja direktivnega sveta. V torek 20. t. m. se ob 17.30 uri sestane posvetovalna komisija kovinarskih nameščencev. Ob 19. uri bo seja ožje posvetovalne komisije male industrije. Zaupniki delavnic ln male ln dustrije naj pošljejo posvetovalni komisiji mkle industrije poročila o svojih delavnicah. SINDIKAT LESNE STROKE Jutri 19. t. m. ob 19. uri bo na se dežu sindikata sestanek direktiv nega sveta. Prehrana ki ga Je pred 10 leti postavil Črnec Jesse Owens. SOVJETSKI LAHKOATLETI bodo prisostvovali lahkoatletskemu evropskemu prvenstvu v Oslu. JUGOSLOVANSKI KOLESARJI V RUMUNTJI. Flzkultruni svet Jugoslavije javlja, da bo na kolesarskih 14 dnevnih dirkah po Rumiu-niji nastopila tudi jugoslovanska raprezentanca, sestavljena iz 7 tekmovalcev. Krožna d'rka po Ru-muniji bo dolga 1946 km v 11. j Podaljšanje roka sa vlaganje pro-Sr nj brezposelnih za dodatne živilske ukajmtoe v Oorici. Okrožni urad za delo sporoča: Pokrajinski urad za prehrano je določil, da 'morajo brezposelni, ki si žele do datne živilske izkaznice, vloiitl pri občinskih uradih za prehrano pro šnjo do 6. sept. t. 1. in ne do 17. avgusta, kot so sporočili prvotnor; Prizadeti morajo te izkaznice vpisati pri istem trgovcu, kjer imajo vpisane navadne živilske izkaznice. DELITEV ŽIVIL V TRSTU IN V PODEŽELSKIH OBČINAH: Ju-iri 19. t. m. bodo pričeli deliti na-sl. trpijo po Tržaških In tržlšklb zaporih. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za komisijo! Dlno, Prlsnevkl za atavkuloče Hus Josip. Trobec Josip, Trebeč Franc, vsi železničarji iz Orleka, so darovali po 500 lir za stavkujoče delavce, Dc.br« srca Padtičani so obdarovali naslednje učenke, ki so s odličnim uspe- hom dovršile preteklo šolsko leto: Rele Marto s 500 lirami, Grgič Kla ro s 300 lirami ;n Grgič Marico z 200 lirami. Ko je gospa Concetta raj kupovala na trgu P°n ^ zelenjavo, ji je spreten ta« ^ sel listnico s 500 lirami Jh 1 mi dokumenti. Smrtna nesreča Rojstva, smrt*, poroke Anagrafski urad tržaške občine poroča: dne 17 avgusta 1946 je bilo rojenih 15 otrok, umrlo Je B ljudi, porok 7. UMRLI: Matassi Servolo, 60 let; Bistacchi Palmlra, 19 let; Marcelli-ni Ivana, 2 meseca; Dal Sasso Ana Marija, 13 mesecev; Rupel Emil, 32 let. Miami Nerina, 86 let. ■■■'' ' POROKE: izvršene: Colja Zdenko trgovec in Tomažič Ivanka, učiteljica; vknjižene: Ford Alick, mizar in Pavan Ausonla, študentka; Inger Aroldo, tkalec in R'guttl Evgenija, zasebnica; Trlzio Guerrino, mehanik in Di Michiel Marija, zasebnica; Merlak Anton, razprodaja-lec časopisov in Canzlan! (Kocjnji-člč) vd. Pino Ana, zasebnica; Mes-serszmidt Ivan, telefonist in Ceilo Lidija, čipkarica; Delucia Jožef, -mehanik in Vidach Marija, zasebnicah Policija Ščiti zločince med istrskimi begjinci Ribiča Peter Radivo in Franc Perosa sta bila v noči od 6. do 7. t. m. napgdena v svoji barki blizu Fossalona (izliv Soče). S kamenjem ju je napadel pobegli piranski fašist Antonio Antcnini obsojen od ljudskega sodišča v odsotnosti, ter dva druga begunca njegove vrste. Policija, ki je prijela napadalce, jih je zopet izpustila, kljub temu da sta napadena izjavila, da jih policija iz cone B kazensko zasleduje. Gozdna policija ni čisto na ja-• snem o svojem (ldu Pred dnevi je tov. Emil Kravanja izsekaval na svojem posestvu uš je (t. j. grmičevje, ki ga je precej na Bovškem), da ga uporabi za drva in za steljo živini. Naslednjega dne ga je gozdna civilna policija prišla iskat in ga odpeljala na svoj sedež. Tam so ga vpraiLU s kakim dovoljenjem sedaj seka, nakar jim je pojasnil prvič, da je to delal na svojem posestvu in drugič, da so to uč^a vedno Izsekavali v svojih gruntih brez vsakega dovoljenja oblasti. Popisali so njegove podatke in ga odslovili rekoč »Vedremol* Mehanik Emil Rupel iz se je ponesrečil z motorji' ^ NabrrSine, kjer ga je lc0l» mion.- Prepeljali so ga v boi» ^ j- tam Se isto noč izdihnil n* r sledšcah te2kih poškodb. hk®s' + Dne 17. t m. je po kra^V I lezni umrl v starosti e* dragi oče g FRANC DOLE"* Pogreb bo danes ob 9'3° žalosti, Konkonelska. 7, na pokopališče. ' / Opčine, 18. 8. 1946. •_ ŽALUJOČA DR Javljamo tužno vest, preljuba soproga* t snaha PERTOT LOJZKA rojena cvetliiarka po kratki mučni bolezni BAN 16-1>\ RADIO TRST II. NEDELJA, 18. AVGUSTA 7 Pestra glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 9.30 kmetijsko predavanje; 10 prenos sv. mase (z stolnice sv. Justa; 10.15 slovenska pridiga; 10.30 nadaljevanje sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11 nedeljski glasbeni program; 12 klasična glasba; 12.30 slovenske pesmi; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 Kay Kavendich pri klavirju; 13.30 slovenske pesmi; 14 pregled vesti, branje sporeda; 14.05 kmetijsko predavanje; 17.30 otro-Va ura; 18 simfonična glasba; 19 pre da vanj';: »Slov. narodni običaji na Slovenskem*; 19.15 vesela ura; 19.46 plesna glasba; 20 napoved časa - vesti v slov,; 20.15 vesti v ital.; 20.30 operna glasba. KIM0?RED5TAUE? 16. uri za vedno zapustila v 46 let. i* h**! Pogreb bo darjes, 18. t. m-'!( Via okroglo** vsake debelo.tb j|]l Betonsko železo, oarogio, *i««» ’ 0„]vH vsak drugi material *a staVbe, kupujem P° dnevni ceni. . Žnideršič V. Barkovlje, Rlv,*V^ Gostilna MIRKO ŠC CAPPUZZERA VIA S. CILINO (Sv. IVAN) Pristen kraškt teraat dobra ku*'',pN* SENČNAT VRT CENE _ ihld* , ORSKT DNEVNIK 18. avgusta 1946. avezništvo in v dobi radia, letal In a* T®**56 «nergije je postal »vet ®*®W. ker niso več razdalje ča-taka pregrada, kakor ob ča-' 0 ta niso poznali elektrike In JJ^tev.in ko je bila Se konjska najhitrejže prometno sred- • Tehnika je sicer zmanjšala jT™3e. merjene časovno, in s » w ^Janško približala narode. TO je tudi zbižala, je pa vpra-J*1 0 katerem bo sodila zgo-oziroma pokazala šele bolj™®8^ Se pred sj0 lejj je tpgjaio P*®5*, preden smo zvedeli za ke, ki so se odigrali v Arneži Avstraliji in Afriki. Ve-gj Prihajale tako pozno, da so 1 samo Se zgodovinsko vred-&alec jih je jemal samo na K, ker se dejansko hi čutil ""nega s samim dogodkom. ml --h0 imamo radio in po rali ®bveščene liste, ki nam prina- * besedi in sliki dogodke, ta-jj^snč ob samem dogidku, smo ,*h»gače 'povezani s samim gahnjem. l»hfln0*>V*kBr zabeležimo, ne 88 Poglobili v snov in iskali , j® razlogov in njih povezanost j^oJnlm dogajanjem po svetu, j, 9 Poznamo zgodovine, zemlje-’ gospodarskih in socialnih g™ta' dotične države in če ne tg, ^o ljudstva, ki tam živi, ■j. *• & ne poznamo kulture, ve-njezika, šeg in navad, potem v k težko razumeti dogajanja, ^ 10 Posledica teh dejstev v zve-^^ritgimi okoliščinami, ki nl-j fe?°8re^no v zvez‘ z narodom deželi, temveč v zvezi z J" drugih sosednih in oddalje-V , ki vplivajo posredno ali i « 'Posredno na predmetno državo. Toko s i *mo zvedeli za vstajo v Bo-. A nemire v Palestini, napade BjjjJŠSeške vojake v Egiptu, po-ImJ državljanske vojne na Kl-®JL ♦ ln v težave v In- TOiA^e med zavezniki zaradi ’ nevarnost. inflacije v A-jg Poskuse z atomsko bom- Dlvlde et lmpera ^laveka srednje Evrope je ji razumeti, kako se je ves srd Jakega živija v Palestini v *eto času obrnil proti Britan-ki imajo mandat nad Pale-jm ' Prvotno se je vršil boj med ^l^detimi, to je med Zidl in A-cj?®‘•E>anes so Arabci opazoval-t(TI"he med Zidl in Britanci. Go. hi bil to namen britanske 41 , 'k«, pač pa je bil boj med Zi-w Arabci posledica dvorezne ihnskg politike. ta>lj nerazumljiva je politika cev proti vojnim zaveznica bi to razumeli, je treba __ i osnovo, na kateri sloni ^hja politika Velike Britanije. osnova britanske zuna-* ^Idlltike je politika ravnotežja |( Vroipi. Znani ameriški novinar Jahanje politični komentator rp ®r LVppmann piše o tem: Kanalna britanska povojna ■ ‘ka je_ da se posiuži premalo, države za ponovno vzposta-tv tavnotežja sil proti najmoč-g^h'U zmagovalcu. Mnogo ljudi t, J^^ntji ne veruje sicer v uspeh I da žrtev ni bila zaman. Pogoj za to pa Je poštenost do vojnih zaveznikov in odstop od starega načela, da je zmagovit zaveznik nevaren tekmec. Po več kot enoletni zasedbi cone A lahko trdimo, da so vsakomur, ki je imel to srečo ali nesrečo, da je živel na tem ozemlju mnogo bolj kot prej razumljiva dogajanja v deželaj, ki so pod britansko upravo oziroma mandatom, ali pa pod neposredno vojaško zasedbo in s tem pod vojaško upravo. Cona A - značilen primer Iz mnogih primerov, ki bi jih lahko našteli, bomo navedli samo dva, ker sta oba značilna za polivko, ki jo je vodila vojaška uprava na zasedenem ozemlju cone A. S posrednim podpiranjem bivših fašističnih in filofašističnih e-lementov je dala tem krogom pogum, da so mogli odkrito nastopiti proti demokratičnemu italijanskemu in slovenskemu življu. Dopustili so, da so nekateri listi, »resni* in «šaljivi*, pisali tako, da so a tem podpihovali mržnjo med Slovenci in Italijani. Sicer niso uspeli pri širokih demokratičnih italijanskih množicah, pač pa je to hrabrilo šoviniste in reakcionarje. Večina uredb je posredno vo-dija do istega učinka. Uredba, ki je uveljavila bivšo fašistično zakonodajo, to menda dovolj dokazuje. Ukinitev vseh ljudskih organov in vzpostavitev civilne poli- igra Mitlke. Tajiti, *®ltia takt'ke da se ne po-britanska po-k Politika nasproti Nemčiji, V.j Prevara ali samoprevara*, Veti te nepravilne politike na- *tYrja ln'ru 1® prišlo do druge jve- cije, ki je sestavljena skoraj izključno iz šovinističnih italijanskih elementov in iz bivših fašistov, ni mogla biti drugo, kakor neke vrste predstraša italijanskega šovinizma. Ves problem šolstva je bil rešen na način, ki favorizira raznarodovanje in pobija narodno zavest. Ta politika je tudi popolnoma v skladu z drugim primerom ln potrjuje ugotovitev Walterja Lipp-mann-a. ■ Ker je bila Italija premagana, je bila v tem primeru nevarnejša zmagovita zaveznica Jugoslavija. Zato so Britanci želeli oslabiti položaj < Jugoslavije in zagovarjali rešitev primorskega vprašanja na škodo Jugoslaviji. To je razvidno iz govorov Bevina na konferenci štirih zdnanjih ministrov, kjer je zastopal stališče, naj bi Trst, polovica Istre in del Goriške ostali Italiji ne glede na etnično stanje. To politiko je vodil iz istih razlogov tudi Byrnes, ali pa mogoče še iz drugih, smer pa je bila jiejansko ista. Trst naj bi postal drogi Gibraltar AU so hotele Združene države In Britanija dejansko izročiti Trst Italiji, ali pa so postavile namenoma to tezo, ker so računale s tom, da bo Sovjetska zveza podpirala jugoslovansko stališče in da bi moglo zaradi tega priti do kompromisne rešitve v smislu »svo- bodnega mesta Trst», je težko u-got oviti. Samo delovanje vojaške uprave v Trstu bi govorilo za to, da so hoteli ustvariti položaj, ki bi naravnost zahteval tako rešitev. Tudi takojšna odklonitev Molotov^ Ijevega predloga, da bi Trst u-pravljala italijanski in jugoslovanski guverner, govori bolj za to, da so Anglo-amerlkanci hotel! rešitev, kjer bi imeli oni vsaj spodlo-čujočo besedo preko Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov, ki naj hi imela vrhovno nadzorstvo nad tem ozemljem. Pri tem je njih jasen namen vplivati iz tržaške postojanke na srednjo Evropo in Balkan. Ne nameravajo torej ustvariti v Trstu nov Gdansk, temveč drugi »Gibraltar*. Računamo s tem, da bodo ostali naši zavezniki na mirovni konferenc: uvideli, da taka politika-ustvarjanja novih »Gibraltarjev* ne more služiti interesom miru, kakor ne služi miru stalna propaganda in stalni poskusi z atomsko bombo. Nepoštenost nasproti vojnemu zavezniku bi znala v bodočnosti imeti hujše posledice kakor po prvi svetovni vojni, ko se je britanski imperij ob začetku druge svetovne vojne samo za las rešil pogube. Igro, ki jo nameravajo igrati eni, jo znajo igrati tudi drugi, in zaželeno ravnotežje bi se utegnilo spremeniti v polom. Dr. KRSTO CAZAFURA Sola j* tesno povezana z narodom po roditeljskih svetih in roditeljskih zborih, ki so posvetovalni organ v vseh šolskih vprašanjih, razen v čisto strokovnih. Roditeljske svete sestavljalo predstavniki oblasti, šole in množičnih organizacij, roditeljski zbor pa starši šoloobveznih otrok. Na ta način je doseženo, da se šolstvo gradi tako, kakor zahtevajo to interesi najširših ljudskih množic. Prav tako je šola povezana z oblastnimi odbori po prosvetnih referentih. Število učencev se je v teku 1 šolskega leta dvignio od 18.514 na 19.635. Na vseh osnovnih šolah obstajajo mladinske organizacije in sicer Podmladek RK in pionirji. Na vsaki šoli obstoji šolski odbor Pcdml. RK, v višjih razredih pa tudi razredni odbori P RK. Vse posle v odborih vodijo učenci sami. V tej organizaciji je vključenih 60% vseh učencev. Pionirska organizacija je del mladinske organizacije in stoji pod njenim vostvom. VCer mladinski voditelji praktično na morejo imeti vodstva nad članstvom, za časa pouka daje organizaciji vsebino v dobi pouka učiteljstvo. Namen pionirske organizacije je vzgojiti iniciativnega, telesno in moralno zdravega državljana. U-čenca je treba napraviti zmotnega, da bo zadostil življenjskim potrebam in dolžnostim, ki jih ima v družbi. Delo pionirjev v šoli se usmerja v pravcu povečanja izobrazbe. V to organizacijo 't vključenih nad 3/4 vseh učencev, ki so stopili vanjo v prvem šolskem letu po osvoboditvi. UČNA SREDSTVA Učna sredstva so zelo pomanjkljiva Okupator in njegovi do- Šolsti/o v coni B mači sodelavci so uničili skoraj vsa učna sredstva in je z njimi od 293 šol zadostno preskrbljenih le 7. Prav tako so uničili knjižnice. Te so se pričele obnavljati v tekočem šolskem letu. Z učili se bodo šole opremljale postopoma po e-notnem načrtu. Za sedaj skuša učiteljstvo odpomoči temu nedo-statku z doma izdelanimi sredstvi. Prav tako je skoraj na vseh šolah uničena notranja šolska oprema, ali pa je v zelo slabem stanju. Sole, ki niso imele nikake opreme, so se zadovoljile s provizoriji. V načrtu pa je enotna oprema šol in razredov z modernim, tipiziranim pohištvom. Vodilno načelo pri pouku je, da dobijo učenci temeljno znanje na način, primeren stopjiji njihovega duševnega razvoja. Seznanjajo se s pojavi in zaključki, ki navajajo njihovo mišljenje, da bo pravilno dojemalo in odražalo naravne in družbene pojave in zakonitosti. S tem se bodo oblikovali pogoji za nadaljnje šolanje, za samoizo-brazbo ter za združitev znanja s praktičnim delom. Tako se bodo učenci usposobili čuvati pridobitve narodno osvobodilnega boja, delati za obnovo zemlje ta izgradnjo nove ljudske oblasti. ZAČASEN UČNI NAČRT Sedanji učni načrt je le začasen. Vsak učil el j Je dolžan sestaviti podroben učni načrt, v katerega vnaša tekom leta svoja opažanja. O teh opažanjih se raz- pravlja na učiteljskih zborovanjih in učnih krožkih. Na podlagi teh preučevanj bo mogoče se-tavitt v nekaj letih etalnejšl učni načrt. Verouk je neobvezen predmet ln se poučuje na vseh šolah v okviru učnega programa. Tega pouka so oprcJčeni učenci, kateilh starši izrazijo to željo. Negativna ocena v tem predmetu ne more vplivati na učenčevo napredovanje. Posebnih učnih knjig razen Začetnice to šolsko leto ni bilo. Za to so govorili povsem stvarni razlogi. Za sistematično izdajanje učbenlkov*si je treba biti popolnoma na jasnem ^jlede organizacije bodočega šolstva in učnega programa. Vse osnovne šole so pri pouku uporabljale, mladinske liste in sicer za nižjo stopnjo list Ciciban, za višjo pa Pionir. Oba lista sta odlično urejevana in vzbujata priznanje vseh pedagogov, Da s« dvigne splošno osnovno znanje v vseh predmetih ln vpelje v razredih zavestna samodisciplina, je bilo v šol. letu 1945-46 na vseh čolah uvedeno tekmovanje, ki Je pokazalo lepe uspehe. V tekmovanju Je bilo vključeno tudi kulturno prosvetno delo na šolah in so imele vse šole ob zaključku šolskega leta uspele prireditve. UČITELJSTVO Učiteljstvo je po Zvezi prosvetnih delavcev vključeno v Enotno USTVARJALNA NOVE JUGOSLAVIJE S"'* Nemčiji po podpisu versaj-a, g. ‘® v°jne. * Joveške žrtve ni mere barjih In hektolitrih P® ne bi črneli Britanci 1 d®- »o imeli Anglo-amerl-Ho >h^,3e8’a skupaj približno sa->( padlih vojakov. Mate- ** bi voiak°v. k> so ostali živi, !|j, ®hiele pozabili, da »o bili v ®l°van*' ki ao dali milio-Lč^riv v borbi proti nacifašl-tako nosili glavno breme Res je, da so Združene ta Velika'Britanija mate-mnogo prispevale k skupni to se lahko izraža v do-jtlh, tonah ta litrih, V^®rejo se pa vrniti sinovi ma-v ta narodu. Kri padlih se ne W n*tl meriti v litrih niti vred-v dolarjih in funtih. Edino, tahko stori, je to, da se u-s/®’ 2,1 kar »o se borili in da t tatrovni konferenci uresni-i*® kar so dali življenje. S i padli junaki našli svoj BJih matere bodo vedele, *»ti **tajl nedeljski številki na-v 1>ehe načrtnega gospodar-ob,, JuSOslavljl. Ugotovili smo, ' ‘®Va kljub velikemu razdata napreduje in da se r8ke razmere vidno izbo-ta normalizirajo. 1)4 h0®10 podali kratek %0ve 80sPodarskega stanja in v nekaterih evropskih dr-^čeit ri* taga pregleda bomo raz-ta ve*| gre za države, ki so jih 'nieli za bogate in ki 8tij 0n^ri z Jugoslavijo mnogo i temu pa v Kljub temu, da se je Jugoslavija znašla po končani vojni v težkih razmerah, zavzema danes v obnovi eno prvih mest. Velika obnovitvena dela so (b;la izvršena, čeprav so v težkih prilikah Jugoslavije nekateri zavezniki pokazali zelo malo ali nič razumevanja za porušeno deželo in kri jugoslovanskih junakov. Tako ni prejela Jugoslavija doslej, se ničesar od obljubljenih nemških reparacij, čeprav so Nemci izvozili iz Jugoslavije ogromno strojev ln demontiral; cele tovarne ter jih odpeljali v rajh. Zapadni zavezniki niso izročili tudi jugoslovanskih rečnih ladij, ki so že vedno na Bavarskem. Ponovnim zahtevam . jugoslovanske., vlade ugovarjajo, če “ da je v^ Donavi še mnogo min. Tako zaviranje prav gotovo ne navdušuje Jugoslovanskih narodov za zapadne zaveznike. Jugoslavija je ogromno žrtvovala in zgubila zaradi skupne zavezniške stvari ;n popolnoma nerazumljivo je, da naleti na tako ravnanje pri najbolj perečih življenjskih potrebah, da o stališču teh držav do jugoslovanskih upravičenih ozemeljskih zahtev niti ne govorimo. Razen Unrrine pomoči m Jugoslavija sprejela od zapada še ničesar. No, Jugoslavija se že od vsega začetka ni zanašala na zunanjo pomoč, temveč se je opirala pred- Mi smo se naučili boriti se s težavami TITO vsem na lastne sile. Ona gradi, ustvarja. Velike uspehe v obnovi je opazil in se o njih navdušeno izrazil tudi glavni ravnatelj ustanove Unrra Fiorello La Guardla, ki je pred nedavnim obiskal Jugoslavijo. Odkupovanje žita Po vseh žitorodnih krajih v Jugoslaviji se vrši odkup Sitnih presežkov. Odkup je poverjen- »Zito-prometu», ki ima po vsej državi organizirane odkupne postaje. Kmetje, pošljejo na te postaje žito. Thm ga tehtajo in izdajajo zanj čekovno nakazilo, ki ga na vsaki pošti brez vsakih' težav imetnik lahko vnovči. V začetku se je odkup vršil v razmeroma malem obsegu, toda zdaj odkupujejo dan za dnem več žita. Na ugoden razvoj odkupa so vpivale letošnje odkupne cene. Stalnost dinarja in zaupanje kmetov v ljudske oblasti ter uvedba izkaznic, za nakup racloniranlh Industrijskih izdelkov za tiste, k! oddajajo svoje žito, so prodajo žita zelo pospešili. V kraje, kjer so odkupili največ žita t. j. v po- ■ ■ ■ Na mladinski progi drinsko okrožje v Srbiji so poslali 300.000 metrov tekstilnega blaga za pridelovalce žita, ki so ga prodali. V Vojvodini, žitnici Jugoslavije, se vrši odkup žita v velikem obsegu. V prvih štirinajstih dneh je dosegla najlepši uspeh rajonska odkupna postaja v Petrovgradu, ki je odkupila 1.200 vagonov žita. Tudi v Slavoniji je odkup žitnih presežkov velik in odkupne postaje imajo mpogo dela. J . Na mladinski progi Jugoslovanska mladina nadaljuje delo na progi Brčko-Banovi-či z nezmanjšanim poletom. Na pobudo svetovne mladinske demokratične zveze je bila organizirana mednarodna mladinska brigada, ki bo pomagala jugoslovanski mladini pri njenem velikem delu. Brigada se zbira v Parizu. V Tuzlo je prispela grška delovna brigada »Nikola Zaharija-des». Tuzlanska mladina ji je priredila prisrčen sprejem. Brigada šteje sto mladincev. V rekordnem času treh ur so mladinci izsekali in izkopali 250 metrov kanala ter odstranili 509 m3 zemlje. Brigada je na ulicah Tuzle priredila protestni miting, na katerem je protestirala proti nasilju monarho-fa-šistov v njihovi domovini. Nedavno je bil prebit predor skozi hrib Drenlk. Zanimivo je, da so delali pri enemu vhodu minerji mladinske brigade, na drugi strani pa minerji — strokovnjaki. Tako je postalo to delo preizkušnja vseh minerjev. Obnova Beograda Kakor je znano, Je bila jugoslovanska prestolnica zaradi vojnih dogodkov zelo porušena. Barbarski napad nemških zračnih piratov je že prvi dan vojne hudo poškodoval mesto in prizadejal na tl30če in tisoče žrtev. Za časa okupacije so anglo-ameriška letala parkrat napadla Beograd, ki je tudi zaradi teh napadov utrpel hudo škodo. Medtem ko so v bojih za osvoboditev Jugoslovansko prestolnice Rdečearmejci in borci Jugoslovanske armade uporabljali le lahko orožje, so Nemci ponovno povzročili nova težka uničenja. Vseh porušenih stavb je bilo ob osvoboditvi 6.000. Docela je bilo uničeno vodovodno, električno, kanalizacijsko in tramvajsko omrežje. Za ljudsko oblast je nastala ogromna naloga: obnoviti v najkrajšem času prestolnico. V ta namen je bil odobren poseben kredit 200 milipnov. dinarjev. Do lani je bilo obnovljenega 7Q9fc električnega omrežja: popravljen je bil vodovod in ulice očiščene od ruševin. Od, zneska 200 milionov dinarjev bo 116 milionov dinarjev uporabljenih za obnovo zgradb, 44 milionov pa za javne naprave. Poleg osnovnih in najbolj perečih obnovitvenih dol pa je judska oblast pristopila k drugim problemom. Tako gradi srbsko državno električno industrijsko podjetje veliko tovarno za električne izdelke, ki bo največja tovarna v Beogradu. Zavzela bo 71.000 m2 prostora in bo opremljena z vsemi pridobitvami socialne higiene. Dograjena bo v dveh letih. Poleg tovarpe bo zgrajen »Dom kulture* in velik športni stadion. Avtomobilska cesta Beejjrad - Zagreb Te dni so priCell z gradnjo velike avtomobilske ceste Beograd-Zagreb in sicer blizu Beograda. Ta cesta bo dolga 390 km in bo za 80 km krajša od dosedanje ceste Beograd - Zagreb. Zgrajena bo iz dveh vzporednih pasov, od katerih bo vsak širok po tfest metrov. Večji del bo iz betona, le na nekaterih mestih bo tlakovana s kamenltimi kockami. Na trinajstih mestih bo sekala železniško progo. Vodila bo iz Beograda skozi Sremsko Mitrovlco, Slavonski Brod ln Novsko do Zagreba. Na njeni progi bodo štirje veliki mostovi in dvajset manjših nadvozov. 15. avgusta so pričeli cesto betonirati. ■ Z zgraditvijo te ceste bo v mno-gočem razbremenjen tudi železniški promet med Zagrebom in Beogradom, Obenem pa se bo ? m RAZGLEDI PO SVETU mmm napreduje, . -v i», —Miaia ter da Še zdaleka <>laia0nUt,u gospodarkega po-* zUl L8 katerlm razpolagajo. 1 teh tudl. da je v mno- i^tado r*,avah obnova že precej ta s a’ taolzvodnja narasla, , kljub temu cene zelo izmere na trgu neure-( %|J° pa‘' neizbežni sadovi jta z ne ekonomijo In nebrz-rao _ ne iniciative, kateri je 0 osebni dobiček. Belgija L k. fht, tacccJ povoljho napre-K 80% °°lvanje premoga zna-Prtmeri z letom 1938. , *®leza je dosegla 2/3 v!udl 1 Jekla pa 3/4. Zelo živa bJtl ,/tatara dejavnost. Prolz-kornotlv se je povečala, medtean pa ne kaže avtomobilski in ladijski promet nobenega znaka izboljšanja. Tudi pridelovanje žita in živinoreja sta v zastoju. Cene življenjskih potrebščin so dvakrat višje od predvojnih, potrošnja živil pa je 80% normalne. Denarni obtok je trikrat večji od predvojnega. DANSKA Vojna ni povzročila velike škode zato Je produkcijska zmogljivost visoka, vendar pa primanjkuje surovin. Uvoz premoga narašča, Je pa še daleč izpod predvojnega uvoza. Gradbena dela zelo počasi napredujejo, tudi aF™r' na proizvodnja je nazadovala- Zunanja trgovina pešk, ker Je Danska izgubila ,33% trgovske mornarice. Življenjske potrebščin stanejo 99% več kot pred vojno, kljub temu pa je potrošnja živil razmeroma visoka. HOLANDSKA * ■ Obnova kljub velikemu opustošenju še kar dobro napreduje. V začetku leta je bila proizvodnja premoga 55% predvojnega pov-prečka. Proizvodnja žita in masla kakor tudi industrijska dejavnost so še vedno na nizki stopnji. Živinoreja se še ni mogla popra; viti. Proizvodnja električne energije je omejena, pomanjkanjo voznega parka je še večje od pomanjkanja lokomotiv. Med vojno Je mornarica Izgubila 49% svoje to-naže. Potrošnja živil je še vedno pod normalno. NORVEIKA Tudi Norveški primanjkuje premoga vendar uvoz počasi narašča. Industrijska obnova napreduje. Proizvodnja električnega toka j« bila že da pričetku tega leta normalna. Živil je na trgu precejšna količina, vendar pa njihove cene stalno rastejo. Norveška je zelo hudo prizadeta, ker je izgubila nad polovico trgovske mornarice. FRANCIJA Vojna je zmanjšala francosko gospodarsko dejavnost, vendar se položaj popravlja ter so dosegli znatne uspehe. Proizvodnja premoga je dosegla isto višino kot šega lista smo na kratko prika- • pred vojno, pri tem pa je individualna storilnost manjša in morajo zato zaposliti večje število delavcev. Franciji pe njena proizvodnja premoga nikakor ne zadostuje in je odvisna od uvoza. Proizvodnja železa in jekla je še vedno nezadostna Pridelek pšenice je bil lani samo 50% predvojnega, živila so zelo draga. Tudi vprašanje prevoza še vedno čaka rešitve. Francoska vlada je pod vzela zelo stroge ukrepe proti črni borzi In uvedla za najhujše prestopke smrtno kazen. * ANGLIJA Proizvodnja premoga znaša 80% predvojne. Izvoz premoga je padel, p*č pa Je notranja potrošnja nsd predvojni- višino. ProV.vodnjs jekla in električne energije Je bila v preteklem letu celo nad pred- vojno višino. Tudi žita pridelajo več kot pred vojno, ker je pridelovanje med vojno iz razumljivih vzrokov močno naraslo. Zunanja trgovina je po svojem obsegu močna nazadovala, po vrednosti pa je ostala v predvojnih mejah. Dominioni so med vojno kupili nekaj ladij. Angleška vojna mornarica je s kolonijami vred izgubila 23% svoje predvojno .tonaže. Cene so se podražile za 32% v primeri s predvojnimi. TURČIJA Proizvodnja premoga in električne energije je nad predvojno višino. Zunanja trgovina je bila lani po vrednosti večja kakor pred vojno in manjša po količini. Živila so trikrat dražja kakor pred vojno, ITALIJA Obnova zelo počasi napreduje. O težkih gospodarskih razmerah judakih množic nam pričajo vsakodnevne stavke. Število brezposelnih narašča ln Je, dosegla nad dva milijona. Kar je ostalo indu-* trije, prehaja v tuje roke ln država je vSdno bolj odvisna od inozemstva, predvsem od ameriškega ln angleškega knpitala. Premog, ki ga je prej dobivala iz Anglije in Nemčije, mora uvažati po vl- okrepilo gospodarstvo krajev, skozi katere bo tekla ta pomemb. na prometna žila. Budnost ljudskih množic Pri vsem velikem obnovitvenem delu pa ljudstvo ne pozablja, da je potrebna velika budnost napram sovražnikom. Ljudstvo nečs, da bi kdor koli izigraval ln uničeval pridobitve • težke osvobodilne borbe. Pred nedavnim je Ljudska skupščina FLRJ izključila po-poslanCa dr. Dragotjuba Jovanoviča zaradi njegovega protiljud-skega delovanja. Jovanovič je pripadal Ljudski kmečki stranki, (Narodna seljačka stranka) ki je bila vključena v Ljudsko fronto. Na izredni skupščini te stranke so delegat: najostreje obsodili pro-tlljudsko postopanje dr. Dsago-ljuba Jovanoviča ln ugotovili, da se je izneveril programu stranko, das! je bi! njen glavni sekretar. Tudi univerzitetni »vet beograjsko univerze je sklenil, da se Jovanovič kot honorarni profesor pravne fakultete zaradi neznanstvenega in protiljudskega stališča pri svojih predavanjih, odsta- sokth cenah iz ZDA. Jetniki, ki se vračajo, ne najdejo zaposlitve in je zaradi tega prišlo že do večjega števila Izgredov. Trgovska mornarica je skoraj popolnoma uničena, zunanja trgovina je skrčena na minimum, lira je zelo malo vredna in dejansko -člada inflacija. Zato je morala Italija poseči po skrajnem sredstvu, izvažati mora delovno silo v inozemstvo. Izseljevanje pa ni nikoli v korist državi, ker pošiljanje prihrankov še zdaleka ne nadomešča dobrin, ki bi jih lahko proizvajali delavci, če bi našli zaposlitve doma. Tako opažamo, da v Jugoslaviji primanjkuje delov-hlh sil, v Italiji pa imamo celo armado brezposelnih, čeprav je toliko razvalin in bi bilo mogoče zaposliti vse. GRČIJA Obtok bankovcev Je 120 krat višji od leta 1944., Med vojno je bilo Uničenega 4/5 voznega parka ln 9/10 lokomotiv. Potrošnja električnega toka se je skrčila na polovico. UNRRA Je dobavila Grčiji mnogo blaga toda njeno pomoč so izkoriščali v politične namene ter jo pristransko delili. Zato ni nič čudnega, da so unrri-no blago prodajali tudi n« črni borzi, ker vlada v Grčiji veiika korupcija. vt kot predavatelj univerze. Posebna komisija sestavljena za raziskovanje o zadržanju dr. Jovanoviča, je ugotovila med drugim, da je dr. Jovanovič nepravilno razlagal študentom zakone, na podlagi katerih obnavljajo danes jugoslovanski narodi svojo domovino. Poleg tega pa je te zakone še obrekoval ter pretvarjal njihov smisel, pri čemer se je postavil na »trs n sovražnikov ljudstva ln celo na stran Nemcsv, Sel je tako daleč, da je v »vojih predavanjih netil in razpihoval sovraštvo med jugoslovanskimi narodi. S tem delovanjem se je pokazal kot sovražnik jugoslovanskih narodov. To go razlogi, k-1 »o napotili univerzitetni svet, da odstavi dr. Dra-goljuba Jovanoviča Sklep univerzitetnega sveta bo predložen v potrditev vladi LR Srbije. sindikalno zvezo delavcev in nameščencev. Naloge sindikata obstajajo v tem, da izvede, organizira in vključi kulturno prosvetne delavce v družbeno politično življenje. To delo mora ustrezati političnim, gospodarskim in kulturnim nalogam naroda. Dalje je naloga sindikata v tem, da organizira ln vodi samovzgojo članstva. To delo je usmerjeno, da razjasnjuje članom njihov položaj • v demokratični republiki. Obenem si mora biti članstvo na jasnem glede vseh družbenih, političnih in gospodarskih vprašanj. V Enotnih sindikatih je vključeno vse učiteljstvo cone B po 15 podružnicah in 13 plačilnicah. V okviru teh se učiteljstvo izpopolnjuje tako strokovno kakor politično. Da se to delo še poživi, to-do s prihodnjim letom ustanovljeni pedagoški aktivi, ki bodo pe-dagočko in politično linijo prenašali po podružnicah in plačilnicah na članstvo. Za čim bolj uspeščn študij in samoizobraže-vanja je učiteljstvo prostovoljno priapevalo znatne denarne zneske za ustanovitev okrajnih učiteljskih knjižnic, katerih bo v coni B 8. NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO Za prihodnje dolsko leto je predvidena ustanovitev kmetijsko nadaljevalnih in gospodinjskih šol, ki jih Italija sploh ni poznala. Nadaljevalno šolstvo ne bo strokovno, ampak temeljno in bo le razširjalo in izpopolnjevalo znanje' osnovne šoe. Pri učencih bo ustvarjalo dispozicijo za strokovno samoizobraževanje s pomočjo literature, pripravljalo bo kader za obisk strokovnih šol ter pomagalo množičnim organizacijam vključevati mladino v politično in gospodarsko življenje. Sola je namenjena mladini od 14. do 18. leta ln bo obveznost uvedena postopoma. Pouk se bo vršil v zimskih mesecih. Za učiteljstvo teh šol se vn?e praktični in teoretični tečaji. OTROŠKI VRTCI Vzgoja predšolske mladine Je bila za časa Italijanske okupacije prepuščena otroškim vrtcem, ki so imeli prav tako kot osnovna šola raznarodovalno tendenco. V otroških vrtcih, oziroma dnevnih zavetiščih, ki bodo otvorjenl v Je-»eni, bo našla zavetišče predšolska mladina Jcatere stars?: so zaposleni v produkciji ln jim tako nedostaja časa za vzgojo otrok. Otroci bodo pod nadzorstvom Strokovnih učiteljic. SOLSKE ZADRUGE Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni mogoče oskrbovati učene* z brezplačnimi šolskimi potrebščinami. Težnja pa je, da se tudi že sedaj omogoči učencem nabava šolskih potrebščin po nizkih cenah. Zato bodo na šolah ustanovljene stalske zadruge. Vodili jih bodo učenci sami pod vodstvom učiteljstva. Poleg materialnih koristi, ki jih bodo nudil« te zadruge učencem, bodo tudi vzgojnega pomena, ker se bo v njih mladina vzgajala praktično v zadružnem duhu. Italijansko iolstvo uživa v ooai B popolno avtonomijo. Italijanska prosvetna Jcomisija svobodno o-dlofa glede vseh lolskih vpraia-nj, knjig in uintga programa ter vodi lastno personalno politiko. Glede prejemkov je italijansko u-iiteljitvo izenafeno z ostalim učiteljstvom, ki ga plačuje Poverje-niitvo PNOO. Osnovnih italljapsklh šol je 11 z 2880 učenci ta 110 učitelji. Na enega učitelja odpade poprečno 26 učencev, medtem ko pride v slovenskih šolah na enega učitelja 47 učencev. Poleg zgoraj omenjenih šol je po 1 manjšinski razred v Postojni in St Petru. Italijanskih srednjih Sol Je v okraju 7 s 644 učenci in 52 profesorji. Na enega profesorja odpade 12 dijakov. LETOVIŠČA ZA DELAVCE ZA TOVARIŠE TUKAJŠNJIH LADJEDELNIC SO TO PAC POBOŽNE SANJE. TODA POD LJUDSKO OBLASTJO V NOVI JUGOSLAVIJI JE POSTA LA RESNICA. V TEH LEPIH LETOVIŠČIH POČIVA IN SE RAZVEDRI DELOV NO LJUDSTVO, NAJDE NO. VEGA ZDRAVJA IN MOČI ZA DELO V TOVARNAH IN DELAVNICAH, ZA LEPŠO skupno bodočnost; VSEGA NARODA. PRIMORSKI DNEVNIK — ? 18. avgusta 19& Grško ljudstvo v boju ia osnovne demokratične pravice M proti fašizmu danes grški bor-oi za svobodo sedijo v zaporih, medtem ko se kolaboracionistom ne zgodi nič. Jasno je, da vlada ne bi mogla voditi take teroristične politike nasproti večini, če ne bi imela zaslombe z zunanjih silah. Čeprav so se proti tej britanski politiki izrekli le mnogi laburistični poslanci, britanske sile vseskozi podpirajo delo grške vlade. Nadaljevanje take te- li dnevnem tisku beremo o stalnih pogromih nad grlkim demokratičnim prebivalstvom, o natrpanih zaporih, o streljanju demokratov, o ubojih, spopadih in celo o bojih s tanki in letali, ki jih poHljajo vladne čete nad ljudstvo, katero se kakor v času vojne zateka pred terorjem mo-narhofaSistov v gore. Svoj udareo je vlada naperila istočasno tudi proti sindikatom, ki zajemajo večino grSkega delavstva. Ker je grlka vlada neprestano ovirala in onemogočila delo sindikatov, se je pred nedavnim napotil v Atene generalni tajnik svetovne konfederacije dela 8aillant zaradi preučevanja dejanskega stanja. Kljub temu pa so policijske sile v spremstvu uradnikov ministrstva za delo zasedle urade grških »in-dikatov. Ob tej priliki so Stili člane izvršnega odbora aretirali in obsodili na zapor. Vlada je proglasila izvršni odbor federacije za nezakonit, čeprav so ga izvolili z rednimi volitvami v mesecu marcu pod nadzorstvom britanskih, sovjetskih in francoskih zastopnikov svetovne sindikalne zveze. Pojav, da je nadomestila vlada vodstvo zakonito izvoljenih sindikatov v Grčiji ni nov. 7.e diktator Metazas je v letu 1936 zapiral v koncentracijska taborišča napredne predstavnike delavcev. Grčija v borBl za svobodo Ko je leta 1940. Italija napadla Grčijo in so Sele z nemškim napadom uspele sile osi zasesti vso deželo, se grški narod ni pomiril z okupacijo, temveč je takoj pričel z uporniškim gibanjem. Za časa nemške zasedbe je nastala narodno osvobodilna fronta — E AlM. V tej dobi so se pričeli ilegalno obnavljati tudi grški sindikati. Iz partizanskih odredov, ki so bili aktivni v vsej deželi, se je razvila narodno osvobodilna vojska — E LAS. Kakor v partizanskem gibanju so grški delavci, v prvi vrsti delavci iz Aten in Pireja doprinesli k snovanju ELAS-a svoj odločilen dele*. Ze takoj v začetku nemške zasedbe so grški mornarji vrgli v zrak pet oboroSihih sovražnikovih ladij v Pireju. V septembru 19j 1 je bilo v 10 dneh iztirjenih S nemških vojaških vlakov. Na letališču v Elevsinu pa so delavci zažgali skladišča s pogonskim gorivom, kjer je zgorelo tudi mnogo nemških letal. V aprilu 191,». so izbruhnile stavke. Tri dni je stavkalo nad 75% državnih nameščencev. V oktobru je po atenskih ulicah demonstriralo preko deset tisoč ljudi. Se večji razmah demonstracij in stavk se je pojavu v letu 1943-44 pod vplivom uspešnih akcij grških partizanov in zaradi porasta in uspehov narodno osvobodilne vojske Jugoslavije in zmagovite Rdeče armade. Največja protestna demonstracija pa je b'la ZZ. junija v Atenah. Udeležilo se je je t^koli 4otf tisoč ljudi od skupnega števila 650 tisoč prebivalcev. Povzročilo jo je pošiljanje makedonskih in trakij-skih Grkov v nemško šuienjstvo. V avgustu 191,1, so Nemci ponovno ‘zahtevali, naj se pošlje v Nemčijo na delo 100.000 ljudi. Predsednik kvizlinške vlade je pristal na nemški ukaz. Tisoči SS-ovcev so obkolili Atene; z ropi, požiganjem tn teroriziranjem so hoteli zlomiti odpor atenskega prebivalstva. Toda ljudstvo je odgovorilo s splošno stavko. 8 svojim odporom so zavrli nemško mobilizacijo Grkov. Po osvoboditvi dežele V jeseni 1944. je bila Grčija osvobojena od nemških zavojevalcev. V Atene se je iz Kaira vrnila Papnndreuseva emigrantska vlada. Ta se je podvizala, da bi razpustila narodno osvobodilno vojsko in preprečila, da pride EAM na oblast. V svojih naklepih se je ozirala na oborožene odrede, ki so bili na Bližnjem Vzhodu izvežbani za borbo proti narodno osvobodilnemu gibanju, kakor tudi na angleške čete, ki so se tedaj izkrcale v Grčiji. V znak protesta proti protiljudski politiki Papandreusa se je vršila v Atenah ogromna demonstracija, katere se je udeležilo okoli pol miliona ljudi. Oboroženi odredi in policija so streljali na mirne demonstrante. EAM in ELA8 sta se skušala izogniti oboroženemu spopadu, vendar sta bila prisiljena na oboroien odpor. Pričelo se je krvoprelitje grškega ljudstva. Prišlo je do spopadov med oboroženimi oddelki grške reakcije in enotami angleških sil na eni ter četami E-LAS-a na drugi strani. Pod pritiskom močnejših angleških sil so se 5. januarja 1945 ELAS-ove čete umaknile iz Aten, 11. januarja pa je bil v Atenah podpisan sporazum o premirju. V času 33 dnevnih krtiavih bojev je padlo okrog i000 vojakov in oficirjev ELAS-a in 4000 meščanov, medtem ko je bilo zaradi letalskega bombardiranja porušenih v mestu mnogo stavb. V februarju je bil 6podpisan sporazum med EAM-om in generalom Plastirarom, ki je bil tedai na vladi. Sporazum je zagotavljaf izvedbo demokra- tizacije dežele. Vendar pa se vlada ni držala danih obljub. Boj reakcionarne vlade je bil naperjen ne samo proti EAM-u in ELAS-u, temveč tudi proti močni organizaciji grških sindikatov, ki je združevala večino grških delavcev. Toda kljub terorju, odpuščanju delavcev in zapiranju, so kandidati naprednih sindikatov dobili pri volitvah popolno večino. V letošnjem marcu se je vršil kongres grških sindikatov ob prisotnosti 1800 delegatov v imertu 450 tisoč delavcev. Kongres je zaprosil za sprejem v svetovno konfederacijo dela. Grški sindikati delujejo ob težkih pogojih monarhofašistov, ki se okoriščajo s prisotnostjo angleških oboroženih sil. Posledice vladne politike Koncem julija so člani centralnega komiteta EAM-a skupno s predstavniki stranke levičarskih liberalcev obiskali posladke Velike Britanije, ZSSR in Združenih držav ter jim izročili spome- nico. V njej so poleg drugega. navedene posledice eizredmh u-krepov» grške vlade od e4. junija do X4. julija: s sklepom vojaških sodišč je bilo ustreljenih pet oseb, 49 jih je bilo deportiranih, v teku racij je bilo aretiranih 1889 oseb, medtem ko so »■varnostne komisije» izgnale cele družine. V Grčiji vlada danes nered in gospodarsko razsulo. Odkar je Grčija osvobojena, se je menjalo že šest vlad. Čeprav je bilo v vojni potopljeno okoli tri četrtine trgovske mornarice in porušenih na tisoče hiš, se ni za obnovo ukrenilo še nič resnega. Večina železnic Se ne deluje. Industrija dela s 40% predvojne zmog-gljivosti. Na tisoče in tisoče antifašistov je zaprtih v ječah in koncentracijskih taboriščih, na tisoče pa se jih skriva v strahu zaradi neprestanih aretacij. Lakota, revščina, pomanjkanje in brezposelnost zavzemajo velik obseg. Kljub junaški in dosledni bor- roristične politike ob tuji podpori grško ljudstvo odklanja. Tako stanje skriva v sebi nevarnost državljanske vojne, katere obrisi se že kažejo. Kmetovalci, vprašajte ln svetujte! S prihodnjo številko bomo prifieli s priobčevanjem nasvetov Za kmetovalce. Vprašujte, pišite nam o svojih problemih in sodelujte s pošiljanjem nasvetov. Traktorske postaje v Jugoslaviji Beograd, 16. - Tanjug — Do danes je bilo v vseh ljudskih republikah organiziranih 72 traktorskih postaj. Postaje so opremljene z raznimi poljedelskimi stroji. Organizirani so bili tudi tečaji za usposabljanje tehničnega in upravnega osebja. TbuMjstcoi 'čhtica: KlTARi (Odlomek iz črtice o mladem fantu,'ki so ga Nemci s prvim transportom izgnali iz Maribora v Srbijo. Spominjam se ga, kako se je z vihtečo kitaro rotil, da bo klal Nemce, ko se vrne... toda — —J. Vrane in kavke so le nekaj dni sem naznanjale nesrečo. Drle so se po slemenih. Tedaj je bilo v predmcs.ju in okolici ubitih ne-, kaj Nemcev. V mesto je pridrvela kazenska ekspedicija na svojih tulečih kamionih. Napočil je črni dan, ki ga ne bodo ni.kdar mogle pozabiti srbske devojke, tene in matere. Vsi izhodi so bili zastraženi, nihče ni mogel ne ven in ne noter. Začeli so nabirati talce. Tu ni več šlo sto za enega, temveč za enega mrtvega Ngmca — tisoč glav. Nalovili so jih sedem tisoč. Godba je pri tem igrala, da bi se ljudstvo veselilo tega dogodka, kakršnega se ne pomnijo. Naj rajajo in plešejo kolo. Žalosti ne sme biti cb takfem žrtvenem prazniku, ko fcodo klali ljudi in jih pokladali na žrtve-nik nemčnemu bogu... . Iz šol so spodili mladino z učitelji, iz tovam sq zgnali delavstvo z inženirji, iz hiš sinove in KMETIJSTVO UMETNO OPLDIEIMNIE Prvi primeri TVed več kot 500 leti je živel v Arabiji glavar, ki je noč in dan razmišljal, kako bi se polastil • žrebca, slovečega po vsej Arabiji po izrednih potomcih. Žrebca je imelo v posesti sovražno, pleme. Ko je sprevidel, da se ga nikakor ne bo mogel polastiti, mu je prišla na pamet nenavadna misel: ukrasti žrebcu seme in z njim oploditi svojo kobilo. Res je podkupil pripadnika sovražnega plemena, da je neopozno spravil gobo v spolno nožnico kobile, ki so jo pripeljali k slavnemu žrebcu v pripusttev. Gobo, napojeno s semenom, je potem prenesel v nožnico svoje kobile, ki mu je ob času povrgla žrebe, prav taksno, kakršna so bila vsa žrebeta omenjenega žrebca. To je prvi znani primer umetnega oplojevanja v zgodovini. Leta 1739 je uspelo Italijanu Spallazaniju umetno oploditi psico, vendar so to le osamljeni posamezni poizkusi. Rus Elija Ivanov je bil prvi, ki je leta 1939. na široko uporabil umetno oplojevanje v živinorejske namene, čeprav Je bilo njegovo delo Ruska mo pred T PRED 140 LETI Car Aleksander I., udeleženec ljubljanskega kongresa, je zašel 1. 1806 v drugo francosko vojno. Na kopnem je morala ruska vojska sama kljubovati Napoleonu, ki je naposled zasedel vso Prusijo. Se kralj Frldcrik-Viljem III. je z družino pobegnil iz Berlina pod rusko varstvo. Zato je zasedla ruska mornarica pod vodstvom slavnega admirala Senjavina ob nepopisnem navdušenju Jugoslovanskega prebivalstva Boko Kotorsko in s pomočjo Črnogorcev pripravljala vpad v Dalmacijo. Toda že maje je prejel Senjavln poročilo, da so na Napoleonovo zahtevo o-dredile avstrijske oblasti, da morajo ruske trgovske ladje takoj zapustili tržaško pristanišče sicer bodo internirane. Ruski vojni mornarici so istočasno sporočili, da se ne sme približati Trstu bolj kakor na razdaljo topovskega strela. Tako je dobila Rusija na Jadranu poleg francoskega še novega protivnika ln sicer svojega dosedanjega klavrnega zaveznika Avstrijo, ki se je nepopisno bala zapletljajev na ozemlju Ilirije, ki jo je bila morala odstopiti Napoleonu. Senjavln je takoj sklenil, da bo obračunal z novim nasprotnikom. Dne 20. maja (po starem koledarju) je že dospela ruska mornarica pred same tržaške baterije. Mest/ni poveljnik feldmar-šallajtnant Zach je poslal svojega ■ pribočnika na krov poveljnikove ladje »Selafaila*. Pozdravil je admirala in mu sporočil, da bo na povelje cesarja Franca »prožil topove, če se ne bodo Rusi u-maknill streljaj daleč. — Le dajte! — je brez pomislekov odvrnil Senjavln. — Videl bom vsaj, kakor daleč sežejo vaše krogle in kje se najlažje zasidram. Avstrijec Je ijotrt odveslal, pe da bi kaj opravil. Bojne ladje Selafail, Sv. Peter, Moskva in fregata Venus so se pripravile na »popad. Kapitan V. Bronjevskij (avtor zanimivih »Zapiskov mornarskega častnika, Petrograd 1818, ki so na Ruskem zbudili zanimanja za Jugoslovane), piše v nadaljnjem: »Na krovu m> vso noč gorele luči. Topničarji »o bili v prtpravlje nosti. Stenji so se kadili. Oboro ženi čolni so krožili ob obali*. Vendar ni padci noben strel. Prihodnjega dne je znova poslal tržaški poveljnik Senjavlnu izvirno cesarjevo povelje, ki prepoveduje na Napoleonovo zahtevo avstr, luke ruskim ladjem. Dodal Je, da bodo sicer Francozi takoj jutri zasedli Trst in Reko ter Je rotil Senjavina, naj vendar popusti že iz ozira na prijateljstvo med cesarjem ln carjem. Admiral je krat- ko odgovoril, da ni noben diplomat, temveč samo mornar, in da ne bo onečastil ruske zastave, tembolj, ker nikakor ne odgovarja avstrijski nastop zatrjevanju prijateljstva in zavezništva. Dogodki so pritiskali. Francozi so zasedli Dubrovnik in ogrožal* Boko. Senjavin je moral opraviti z Avstrijci, da bi pohitel nazaj. V odgovor na ponovne Zachove proteste je velčl Sv. Petru in Ve-nusu, naj se takoj zasidrata v pristanišču tik za glavno avstrijsko baterijo. Istočasno sta se približala Selafail ln Moskva bateriji na streljaj Iz pištole. Na nove u-govore je sporočil Senjavin, da nima več časa za nepotrebna pogajanja. «Moja odločitev je padla in to je moja zadnja zahteva. Ce mi v teku ene ure ne bodo izročene zadržane ladje, se bom polastil še vseh vaših, ki so v pristanišču in na morju. Eno uro pozneje bom pričel z ognjem*. Preden se je to zgodilo, so razvile zaplenjene ladje ruske zastave ob ttavdušenem vzklikanju avstrijskih posadk, katerim ni dišala vojna. Takoj na to so zagrmeli topovski pozdravi, Senjavinove ladje so razvile jadra in pohitele Iz Trsta nazaj v Kotor. »Tako je presekala Senjavlhova ddločnost vozel, ki ga je bil Napoleon zvito povezal*, sklopa Bronjevskij. Grobovi še dandanes spominjajo na te dogodke iz II. francosko-ruske vojne 1. 1806. N. PREOBRA7.ENSKU Ko bo v Beogradu predvajali ta film, Je režiser Varlamov nagovoril gledalce s sledečimi besedami: »Ta film predstavlja samo eno stran borbe jugoslovanskih narodov, pokaže samo del onih junaških podvigov, ki So bili izvršeni v času štiriletne narodno osvobodline borbe. Se ko smo se borili pri Stalingradu, smo prišli na idejo smmanja filma o boju jugoslovanskih narodov. Vesti, ki so prihajale do nas, so nam govorile o divnem junaštvu jugoslovanskih narodov, ki so se na jugu Evrope, kakar rdečearmejci na severu z vsemi svojimi silami uprli fašističnim zavojevalcem. Kakor Je že rečeno, smo zadeli misliti na film v času bojev pri Stalingradu. Nato je bila sestavljena ekipa kinooperaterjev, ki je odšla v Jugoslavijo v času najtežjih' bojev in snemala vojne podvige Jugoslovanskih partizanov. Pri tem filmu so sodelovali najboljši kinooperaterji sovjetske vojske. Eden od teh,- Viktor Muroncev, Jd padel v bojih za Trst, ko je snemal boje za osvoboditev mesta. Vsi ti kinooperaterji so se skupno s partizani u-deležil) težkih ln napornih poti, skupno z njimi preživljali težke, toda slavne dni zgodovine Jugoslovanskih narodov*. omejeno na posamezna veleposestva. Tudi še ne moremo Imeti njegovega načina dela za dovršenega. Znanstveno metodo so uvedli sovjetski učenjaki . Do viška so umetno oplojevanje privedli v zadnjih, dveh desetle- tjih sovjetski učenjaki, ki so iskali in tudi našli način, kako bi hitro popravili uničeno živinorejo. Njihov način je v mnogo-čem vzbudil zanimanje vsega sveta. Iz Sovjetske zveze se je problem umetnega oplojevanja raznesel po vsem svetu. Danes vsi narbdi iščejo novih metod in boljčega načina umetnega oplojevanja. Za dokaz, kako se je delo v smeri umetne oplodnje razširilo, naj navedemo nekaj številk iz ZSSR, katero imamo vsekakor za domovino novodobnega umetnega oplojevanja. Leta 1932 so v Rusiji umetno oplodili 2 miliona goved, 3 milione ovac, H milol-na konj in V* miliona svinj. Leta 1940. pa poroča Neumann, direktor laboratorija za umetno oplojevanje domačih živali v Moskvi, da je bilo v času od leta 1929-1939 v Sovjetski Rusiji umetno oplojenih 65 milionov živali in da Je umetno oplojevanje v tej deželi navaden živinorejski postopek. Naj navedemo se nekaj podobnih uspehov: veterinar Petrov je v enem letu dobil od enega selekcijskega ovna 18.000 janjčkov, Hullkov pa 1509 telet od enega samega visoko selekcioniranega bika. Na enem posestvu so producirali 4000 telet od 4 selekcijskih bikov. V nekem okraju so 45.000 ovac oplodili s 4 ovni, za kar bi potrebovali 900 ovnov, če bi se bilo izvn>’.lo naravno oplojevanje. Skrben pregled semen odpravlja jalovost Za umetno oplodnjo je potrebno predhodno odvzeti seme moškim živalim in izvršiti natančen pregled semena. Potem šele sledi vbrizganje semena v ustje maternice. Odvzemanje semena plemenjakom je nedvomno pri umetnem oplojevanju najtežje delo. Elija Ivanov Je v ta namen vlagal v spolno nožnico živali gobo, ki jo je nato iztisnil v steklenico in s tako dobljnim šeme-nom oplojeval živali. Ta način pridobivanja semena je nepopoln, ker se pri tiskanju mnogo semenskih niti uniči. Lahko bi trdili,, da so v tem pogledu idealneje rešili problem sovjetski učenjaki. ki so iznašli umetno nožnico, ki se lahko uporablja za vse vrste živali in je v glavnem vedno enaka. Sestoji se iz cevke z dvojno steno. Zunanja stena je trda, notranja pa elastično gumasta. Zunanja stena ima odprtino skozi katero se pred uporabo nalije topla voda, ki ima nalogo, da ogreje pripravo na telesno toploto in da oblikuje njeno notranjo steno. Sama aparatura mora biii pred uporabo primerno pripravljena. Notranja stena mora biti dobro očiščena, najprej z vrelo vodo in sodo, nato pa razkužena s čistim špiritom in končno namazana s tanko plastjo vazelina. Posebni instrumenti Zanimivo je, da plemenjak skoči tudi na umetno žival, na kravo narejeno iz usnja, kar se pri Izvajanju umetnega oplojevanju tudi uporablja. V momentu, ko plemenjak naskoči žival ali pa umetno kravo, se na odklonjeno žilo nasadi umetna nožnica, v katero žival spusti seme. To delo zahteva precejšne vaje in spretnosti. Uspeh je pa v glavnem odvisen od priprave instrumentov. Neuspehi pri poizkusu gredo na račun prenizke temperature v umetni nožnici. Poleg omenjenih dveh metod, so še nakatere, ki se pa praktično ne uporabljajo več. Pred uporabo je potrebno seme pod drobnogledom točno pregledati in ugotoviti, kakšne so semenske niti po obliki in po življenjski sili. Za uporabo se ponekod seme tudi razredčuje. Gibljivost semen še ni znak, da ima tako seme tudi veliko oplojevalno moč. Seme je zelo občutljivo za svetlobo, zaradi tega je nujno potrebno, da vse posle pri umetnem oplojevanju vršimo v prostorih, ki imajo modro pobarvana stekla. Seme ne sme priti v dotik z nobeno kovino tn se zaradi tega uporabljajo stekleni inštrumenti. Naslednji važen činitelj je temperatura. Seme na splošno bolje prenaša nizke tomperature. Koliko časa more seme obdržati svojo oplojevalno moč? S tem v zvezi namreč nastaja vprašanje prenašanja semena v driige kraje. Seme ostane pri temperaturi 15° C 12 ur živo, pri temperaturi 10° C 24 ur in pri temperaturi 5° 48 ur. Skrajna meja, do katere je možno ohraniti oplojevalno moč semena, znaša pri biku 50 120 ur. To dejstvo so izrabili strokovnjaki in prenesli semena iz kraja v kraj. Rekord na tem področju so dosegli Amerlkanci, ki so pošiljali seme na daljavo 1.300 km z aeropla-nom, 400 km po železnici ln 100 lem z avtomobilom. Japonci so za prenašanje semena uporabili golobe pismonoše. Golobi prenašajo oplojevalno seme v daljavo 120 km, ki jo preletijo v času 2 ur. Živali, ki so bile spočete z umetnim oplojevanjem, se v ničemer ne razločujejo od naravno spočetih telet. Pri nas so bili prvi poizkusi umetnega oplojevanja izvršeni v Logatcu in so se prav dobro obnesli. Živinorejci so bili z uspehi umetnega oplojevanja, doseženimi na njihovih živalih, kljub dvo-nom spočetka, prav zadovoljni. Prvi poizkusi v Jugoslaviji V krajih, kjer razsajajo kužne spolne bolezni, med njimt predvsem kužna snetljivost, je umetno oplojevanje edini način preprečevanja ‘bolezni, saj plemenjak sploh ne pride v dotik z ženskimi živalmi. Seveda je potrebno, da je plemenjak, ki ga uporabljamo za umetno oplojevanj«, popolnoma zdrav. Ce bi Imeli plemenjake visoke vrednosti, bi umetno oplojevanje lahko uporabljali tudi zato, da bi dosegli številnejše potomstvo, saj smo pravkar rekli, da se z enim skokom lahko oplodi do 15 živali. Umetno oplodnjo uporabljamo tudi v primerih, ko naravna o-plodnja zaradi napak v spolovilih ne bi mogla uspeti. S pridom bi jo uporabljali tudi pri selekciji in pa ob izbruhu kužnih bolezni n. pr. slinavke ln parkljevke, ko je zaradi možnosti širjenja bolezni po zakonu prepovedano vsako ple-menjenje. S tem bi končali v prepričanju, da bo tudi umetna oplodnja poslala v naši domovini važen faktor za obnovo in povzdigo uničene žl-•vinoreje. ' Jalovost, to rakovorano naše živinoreje, moramo pobijati z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago ln prav tu nam bo umetna oplodnja dala dragocene rezultate. očete. Zaprli so jih v skednje in žične ograjo nekje izven mesta, kamor so ^ih vodili v trumah ob spremstvu godbe in streljanju topov, šipe so zvenčale. Z drevja je padalo suho listje na mokra tla. Ljudje so begali sem ter tja, iskali so drug drugega, mata je vpila po sinu, žena je vila roke za možem, dekle je moledovalo od vrat do vrat in si brisalo nesrečne oči. Vseobča zmeda, vik in krik, jok in stok... Živina je bezljala. Ni mogla najti svojega dvorišča. Psi s podvitimi repi so ovohavali zdaj tega zdaj onega, a gospodarja niso mogli iztakniti. Dež je pričel prav na drobno sickati. Vseh mrtvih dan... Iz tovarne letal je bilo pognanih devetinštirideset Slovencev, osumljenih sabotaže. Med njimi tudi Borut! Z drugimi vred so ga vodili na sireličče nekam ob obronkih gozda, ki se je spenjal v hrib. Trombe so donele, bobni ropotali. Mrtvaški pohod. Pogrebnica... Po sto in sto talcev so zvezali v snop. Eden za drugim so morali raztrgati osebne izkaznice in jih metati v koš. Tako so se sami brisali iz imenika živih. Strojnice so bile postavljene v polkrogG. Prvih sto ljudi so porinili v smrt. Poveljnik gestapovskih krvnikov je dal znak: »Los!*... Strojnice so mlatile, kosile, klale. Kri je brizgala visoko, možgani so vreli in kropiti zemljo. Drugih sto je raztrgalo svoje izkaznice. Snop je je padalo, vpilo, poskakovalo kot na žerjavici, klelo, molilo. Krvavi ourki so se zljvali med travo. Krt se je zaril globlje. Cmi vrani so se zaletavali, približevali in oddaljevali ali pa se nihali na suhih štrlečih vejah. Gestapovski vrhovni častnik je dal ukaz: »Streljaj!* Tretji snop sto mladeničev je prispel na red. Ni jih bilo straji umreti. Peli so v svobodo, ki je v smrti. Nova pogrebna koračnica Je zaigrala. Četrti snop sto delavcev je pristopil. Med njimi nekaj Slovencev. Smelo so zrli smrti v votle oči. Naj jim bo lahka na tujem zemliica! Peti snop starcev s petim, šestim in sednim križem na svojih ramenih. Brki so jim strumno štrleli in se niso tresli. Ne-, kaj pleš je žarelo ob prvem svitu večernice. Jokala je deca, ki so jo povezali v sesti snopič. Njih vrv se je zaplela. »Igrajte!* je poveljeval satan, ki je šel v Prusa, debelega in rejenega kakor svinja. Sedmi snop je že pfftlal in se zgrudil mrtev. Zemlja ni mogla popiti njihovega življenja. Kadilo se. j* vroče proti nebu. Ogenj je požgal osmi snop v prah in- pepel. »Kaj omagujete, hudiči!* se je Obnovitvena dela v Idriji Člani in članice podružnice Enotnih sindikatov za lesno stroko so že mnogo pripomogli k obnovi v idrijskem okraju. Po njihovi zaslugi bo v najkrajšen času otvorjena gozdarska hiša na Krekovši. Kakor so se ti tihi in neutrudni gozdni delavci izkazali že piri obnovi požgane vosi Vojsko, ravno tako so v Tednu obnove delali udarniško. Skupina 165 tovarišev in tovarišic je 4. t. m. napravila 944 ur prostovoljnega dela kar pomeni, da so prihranili ljudski oblasti 31.152 lir izdatkov. Rn-zen tega so popravili tudi cesto, ki pelje proti Krekovšam, cesto od Mrzle rupe na Hudo polje, staro francosko cesto in ono iz Tlsovca proti Poslušanja. Zgradili so si drvarsko kočo v Kanomlji ln skupno z vozniki napravili še marsikaj drugega. •Gozdni delavci su uvideli tudi potrebo po pomoči pri poljskem delu. Skupina 32 delavcev je pri delu na pašnikih v 194 urah pokosila ln pripravila 112 stotov sena. F. V. Film »Jugoslavija' tt Ze več kot dva meseca se neprenehoma predvaja v Sovjetski zvezi dokumentarni film »Jugoslavija*. Film je sinhroniziran na 22 jezikov narodov Sovjetske zveze, v Jugoslaviji pa se bo izdelala Jezikovna verzija v slovenskem, makedonskem iji italijanskem jeziku, medtem ko Je v srh skem in hrvatskem jeziku že sinhroniziran. Besedilo filma »Jugoslavija* Je napisal znameniti sovjetski književnik in novinar Ulja Ehren-burg, nosilec Stalinove nagrade. Film je dolg 1800 m, njegovo predvajanje traja eno uro in deset minut. Film Je v resnici epopeja jugoslovanskih narodov v njihovi največji borbi za osvoboditev njihove zemlje, s čimer so J>ili ustvarjeni pogoji za zgraditev in obnovo bralske zejednioc enakopravnih narodov Jugoslavije. Naši primorski umetniki bodo v kratkem odprli svojo razstavo d Ljubljani. Zanimalo me je, kako kaj napredujejo njihove priprave, pa sem se napotil k tov. Cesarju, ki se je bo tudi udeležil. — Našel sem ga ravno pri delu s čopičem v roki. Razkazal mi je nekaj svonh slik in prvi vtis, ki sem ga dobil, mo je spomnil na besede, ki »cm jih nekoč bral, namreč, da je vsakd podoba mrtva, če se iz nje na prvi pogled ne razvidi duša umetnika ki jo je ustvaril. Videl sem iu>e barve, sonce, svetlobo, življenje in življenjsko voljo. Ko sem bil še pod vftsom njegovih živih barv; rumene, rdeče, modre, sem kot v snu slišal njegov glas; »V prvi vrsti mi očitajo Van Gogha, poglej tole rumeno barvo. Mašijo me v razne skupine, od impresionistov do skupin, katere označujejo z najbolj učenimi francoskimi imeni. Vse prevečkrat imajo navado, da sodijo po tem, kako zgleda slika po zunanji tehniki. Preproste ljudi pa kaj malo zanima, ali sem sliko Ustvaril s čopičem, ali s cunjo, ali pa magari s prstom. Glavno je zanje, da je slika lepa, da vedo, kaj sem takrat občutil, kako sem gledal na lepoto In kako sem to izluščil iz vse druge navlake ln jo navse&ulnjo prenesel na platno». HSSMJ O UMETNOSTI »Res je* — sem rekel — »človek st skoraj ne upa v družbi učenih ljudi reči islika je lepa*, če ne zine v isti sapi saj ene rogovilaste tujke. Potem ti pa pravijo, kaj se pa navsezadnje razumeš na umetnost. Prav tako je z besedičenjem o impresionizmu, o francoskih vplivih, o moderni tehniki itd. Umetnik sam nam na svojih delih pokaže, kako je lepoto gledal in zajel.* »Da, to, kar slikam, to je moje delo, to sem jaz, je del mene samega, zraven je Se košček sonca iz Istre, odkoder sem doma. Umetnik nt upietnik, če se drži suknje svojega idejnega mojstra pa naj nariše devetindevetdeset Jakopičevih brez. Kaj je navsezadnje umetnost t To je iskanje lepote, ki jo vsepovsod in jo je tpliko, da je nihče ne bo mogel nikoli v svojih dtl;h docela zajeti. Luč se prepleta v tisočerih žarkih po vesoljstvu, v soncu, diha v zraku, vetru, živi v rastlinah, članku in tfvd!'h. Lepota je povsod in je nikjer ni; nilcjtr ni izražtna v popolni meri. Srce siromaka jo išče s hrepenenjem, kjer jo sluti; slutilo in iskalo jo bo vekomaj. Lepota je le ena, poti pa je tisočero. Vsak človek, ne, bolje vsak narod jo easlt po srnje, ■ zato je umetnost tisočlična, obsega milion besed, barv, zvokov in vse to je samo za eno, za če* ščenje Lepote.* V nadaljnjem razgovoru mi je pripovedoval, da je pred kratkim slikal v Beogradu. Pravil mt je, kakšen vtis je panj napravil ta obisk, ko je videl, da tam umetnike podpirajo, da vsak,' ki pokaže voljo do dela in ustvarjanja, doseže svoje priznanje. NI Se jim treba več boriti za gol obstoj, za vsako skorjico kruha posebej, kot v preteklosti; država jim nudi možnost razvoja in napredka. Zdaj, ko je čas počitnic, so umetniki zbrali svoje polPte, čopiče in platna ter odšli v Bosno, kjer lepo skupno študirajo in slikajo. Za primer, kako so se spremenili odnosi med ljudmi, naj ti navedem sledeče: Ko sem nekega dne stopil v restavracijo na večerjo, sem opazil pri tnlst s lire ga moža v opankah in pol- kovnika, oba v živahnem pogovoru, čeprav sta se šele prvič videla*. V daljnjefn pogovoru se je u-metnik o svojih načrtih izrazil takole:1 »Pripravljam se na razstavo. Dokončujem zadnje priprave. Za bodočnost pa imam samo en načrt: študij in delo, pa še enkrat delo!* Ko sem bil zopet na uBoi sem se spomnil naših itmefnikov, ki so se morali bolj kot za svoje priznanje boriti za drobtinice, ki so jim jih metali s polne mizo. Spomnil sem »e Cankarja, ki je moral hoditi okrog v oguljenih hlačah, lačen in bolan. Da, naš najrefl/i se je moral iz razočaranja nad filistrstvom sodobnikov zapiti in v samoti na Rožniku umreti, da je dobil vsaj del priznanja. Cankarja ni več, zapustil nam je pa preroške besede, ki so se izpolnile: »Trdna je moia vera, da napoči zarja siromakova tistega dne, ko naSa kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Ze slutim zarjo tistega dne, sluti Jo vse moje najgloblje in najč!stejše hrepenenje. Ze sllSim dleto, ki kleše temelj novi zgradbi... Kadar napoči tisti dan, bo pre-i-ar jeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo očistil jo bo in shranil s hvaležnim spoštovanjem*. t E. razkoračil Nemec in s ®v J pasjim bičem vihtel po z u.,, priganjal ‘strojnice, da so St trgale in mesarile človeško n) Uničujte prokleto pleme!* Izza hriba Je pogledala nad mesto Kraljevo. Imela je vav sij. Ko je videla, kaj se kaj dogaja, se je brž zagrn črn oblak in žalnega paNolan . več dvignila vso noč. Deveti snfep je bil poveza vržen v mlatilnico. Kriki W> gali in grabili do globin. Borut je bil tisoči!... Mati P ni mogla rešiti... Ponižno ® „ pritihotapila do samega P® | nika in.se mu vrgla Pred n0i Moledovala je za sina. Pre® mu je molela a njegovo »Kje je sin?* je ledeni J' o....- j— - pOt hotel vedeti. Mati mu ga J« ‘ Pariz kazala s prstom. Ravno je g tjj b kal na čelu desete stotine-la je planiti za njim in ga lz ^ i ti. Pesjan pa jo je zgrabil lparjj zadržal v svoji pesti. 9 * bil0 »Stara,* ji je siknil, tk to kitaro!* Vzel ji jo Je "kilte naredil za njenim sinom k& i>0r(K petnajst korakov. Škornji škripali kot zobje. ivi i (jan AUt AVL/JV« .,t «Evo ti kitara, Slovenec.* ^ €&vo U Kitara, tonj, je hreščeče zadrl nad Bor je hreščeče zadri nau Ta jo je objel kot svojo [JH Hov. »Zapoj!* mu je ukazal in * . . densko odmikal. Vse je Pr' g, I nilo. Tišina je zavladala ta ^ l vimi in polmrtvimi, ki j izdihnili in so gomazeli m zasto gomilo mrtvih. Niti |%ce vzdiha. Napeto pričakovanj • D^, ~1irPv. IKi. Viuuitt. - ( ti je sklenila roke v moli e' bi njen sin zapel s tisto P ljivo veličastnostjo in xa0°°tiii st j o, ki bi bila v stanu tega jeklenega moža, od ka ^ zavisi življenje in smrt. ° ^ njen sin mogel biti tisti F „ ki ji je ostal v spominu njem brala, da Je s svojo premikal kamenite gore ^^uj, divje zveri! »O bog,* JO P , f aivje zven: »u ueig,. . »da more biti moj Borut ef sti Orfej, ki bi zdaj s svojo mijo ganil tega okrutneza- mi ga vrne v materino I’ar^i)t-Med to materino gorečo ^ . vijo je sin že nastavil svojo ro in ubral svoje ustnice ^ svojo najljubšo pesem: ^ balalajka!... Pel jo je v Strahovljevem besedilu. Ko je nasršeni Prus dojel J" ^ jv o je nasršeni sri ua e*jlmi^ as«. ---- lij11* sebe ljudi, ki bi imel1 &e&e čutja! Kako trpke so ‘ skega pisatelja Aleks semskega: »Starost ni nikogar. ■ , aolJH-« Ah dojenčku godi M* prid® nima ljubečo, ______________ skrbne matere? Prve vnes«ce maiere: rrve i*i~—- tek- življenja izloči otrok .n0 i® mnogo vode; otrok Je Je s ker. Njegova nežna * no občutljiva ln »e ta- . po*®,; — -V. ..a <7K.ll -1. nrtr no otK UUjiva in ■ fle Seveda se na obrazku ^ks®1'z kaj so skriva pod P» i Marsikdaj dobimo °tru prbi' vnetega med nožicami, 1 ku, okrog vratu ln P°° žge . To otroka silno pe«f jjatef*. • v • v‘ ft otrok joče kar nRpre!l.?io i se pritožujejo kal'% „e zC'ne-je njihov otrok, kako ^ n njim mučijo. otrok.,‘ i('ke. ^\e(, se njim mučijo. Otn.»“ jv-,, prestano menjati P1 m® koli se nam zdi, da J moramo mokro pole®’*, stitt s svežo. Ce Je Ima kožico vneto, » r -L, n Jati pleničke tudi pretis-\t takrat potrebno, v„r r>' o‘ -nVn ln m« mo.r'-Jn podi® ke, dovolj jo, da u® ■uho.