KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 167 i UPRAVNI IN GOSPODARSKI RAZVOJ MARIBORA1 V 19. STOLETJU ANTOŠA LESKOVEC Za obe področji je obravnava v okviru ča- ' sovne enote 18. stoletja utemeljena: v upravi j se podržavljanje, ki ga izpeljejo v drugi po- j lovici 19. stoletja, začenja že pred letom 1850 . (kresija, finančna oblastva, garnizija), v gos-j podarstvu Maribora se po letu 1848 krepi, razvoj, začet že pred tem. Pogled nazaj v 18. | Stoletje je potreben za celostno sliko obdobja : od 1750 do francoskih vojn pa primanjkujejo avtorju tudi za sestavo takega pregleda po- datki, ki jih je mogoče dobiti le s podrobnej- šim študijem virov v tujini. V prispevku ; poseže tudi v zadnji staroavstrijski čas Ma-' ribora po letu 1900. j Na področju upravnega razvoja sta dve i jasno ločeni obdobji: prvo do marčne revo- i luci je, ko je uprava takšna, kot se je v osno- , vi izoblikovala od nastanka mesta dalje in ¦ jo je po svojih potrebah in namenih reorga-j niziral absolutizem terezijsko-jožefinske do- , be, lin drugo obdobje po 1848, ko je bila po, propadu upravnih ustanov, nastalih v dobi ¦ fevdalizma, organizirana uprava, ki jo je ^ terjal odpad javnih pooblastil fevdalcev. Ra- zen te bistvene razlike med upravo pred le- tom 1848 in po njem je v obeh obdobjih tre- ba razlikovati med upravo mesta in upravo, ^ ki je imela pristojnosti nad širšim območjem,, imela pa je v mestu svoj sedež. MESTNA UPRAVA PRED LETOM 1848 1 j Območje, podrejeno mestni upravni ob-1 lasti ali magistratu, je staro območje mesta ; znotraj obzidne črte, ki sega na jugu tudil preko obzidja do Drave in tako vključuje ' staro Dravsko predmestje To ozko mestno i območje predstavlja obenem upravni okraj, nad katerim opravlja magistrat tudi določe- na, od države mu delegirana pooblastila kot okrajna gosposka. Leta 1812 je imelo mesto 2099 prebivalcev v 332 družinah, meščanskih družin je 239.^ Ozemlje zunaj obzidne črte, že sama predmestja razen starega Dravske- ga, je podrejeno drugim okrajnim gospos- kam, razdeljeno je od jožefinske dobe dalje na davčne občine, ki jih ob naložbi francis- cejskega katastra v letih 1825 in 1826 tudi iz- merijo in narišejo. Dve od občin, ki mejita na mesto, proti vzhodu Grajska vrata (ob- segajoča tim. Graško predmestje) in na se- veru Grajski marof sta dobili ime v zvezi z mariborskim gospostvom, ki je od začetka povezano s po njem imenovano meščansko na- selbino, zahodno meji na mesto davčna obči- na Koroška vrata (vključujoča Koroško pred- mestje), onstran Drave davčna občina Magda- lena (vključujoča istoimensko predmestje). Te občine ne spadajo v en okraj, one na levem bregu Drave so v okraju gospostva Maribor- ski grad — z njimi skupaj pa od mesta, kot ga v tem prispevku pojmujemo, še davčni občini Krčevina in Košaki (Lajtršperk), dav- čna občina Magdalena je v okraju gospostva Vetrinjski dvor, z njo vred še davčne občine Dogoše, Studenci, Sv. Miklavž in Zrkovci. Druge občine na levem bregu Drave: Brestr- nica, Dolnji Rošpoh, Gornji Rošpoh in Kam- nica spadajo takrat pod okraj gospostva Vil- tuš, ostale občine na desnem bregu Drave pa so v okrajih gospostva Pohorski dvor (Bohova, Gornje Hoče, Spodnje Hoče, pi vola, Pohorsko, Razvanje, Rogoza) in gospostva Radvanje (Limbuš, Pekre, Radvanje). V 40. 168 ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 letih 19. stoletja se je ločenost predmestij od mesta v upravnem oziru že občutila kot ne- primerna in so jih nameravali vključiti v okraj magistrata.^ Mesto samo je bilo že v srednjem veku razdeljeno na četrti (Viertel), vzrok za to razdelitev je v obrambnih potre- bah, v poznejših časih pa so četrtni mojstri opravljali pomožne posle za mestno upravo, zlasti tudi v zvezi z nalogami ubožnega skrb- stva. Obseg štirih četrti Maribora nam je za zdaj znan šele iz leta 1846, ni pa to prvoten obseg četrti, saj je bila že v terezijanski do- bi ta razdelitev drugačna. Četrti v obsegu pred marčno revolucijo so se ohranile nato vse do 1876,^ ko je bilo mesto razdeljeno na okraje. Magistrat je bil od časov Jožefa II. organiziran,' tj. ker je imel tudi sodišče, je bilo med njegovimi člani določeno število takih, ki So dobili od apelacijskega sodišča v Celovcu in od deželne instance v Gradcu po- trdilo o potrebni kvalifikaciji (1847 so bili med občinskimi funkcionarji ustrezno temu predpisu usposobljeni župan, dva od štirih svetovalcev in tajnik). Kot deželsko sodišče je imel mariborski magistrat tudi kazensko sodstvo, njegov deželskosodni okraj je segal čez mestno mejo. Za upravno službo mestu so 1809 dobivali plačo župan in štirje svetoval- ci, dva pisarja, sluga za mestno sodišče in sluga za deželsko sodišče, plačo ali depuitat so dobivali mestni gradbeni mojster, mestni stražmojster, kvartirmojster obenem mestni trobentač, mestna babica, stolpni čuvaj (z zvonika župnijske cerkve, sedaj stolnice kot opazovalnice, je naznanjal požare), štirje nočni čuvaji, dva mestna vratarja (za Grajska in za Koroška mestna vrata, tretja. Dravska, so ok. 1800 podrli), zidarski poMr, čuvaj na Pristanu, mestni konjederec in meistni gro- bar.« UPRAVNA OBLASTVA S SEDEŽEM V MESTU IN NA POZNEJŠEM MESTNEM OBMOCjU V mestu so bili sedeži gospostev kot okraj- nih gosposk Mariborski grad in gornji Mari- bor, Vetrinjski dvor in Melje. Na mestnem območju sta bili še okrajni gosposki Rad- vanje in Pohorski dvor (Hompoš). Najvišje upravno oblastvo s sedežem v Mariboru je bil okrožni urad za mariborsko okrožje, ki je bil vmesna instanca med okrajnimi gosposka- mi in gubemijem v Gradcu. Mariborsko ok- rožje je eno od obeh, na kateri je bila takrat razdeljena slovenska Štajerska (drugo je celjsko), z graškim okrožjem je mejilo že na ozemlju dananšnje Avstrije. Od 1833 je bil Maribor tudi sedež kameralnega okraja ('fi- nančnega oblastva) za celjsko in mariborsko okrožje in poštnega inšpektorata. Po jožefin- skih reformah ima Maribor tudi stalno vo- jaško posadko, od 1817 dalje je tu sedež 47. pehotnega polka, ki dobiva kontingent iz mariborskega in celjskega okrožja in ostane mariborski domači polk vso dobo stare Av- strije. MESTNA UPRAVA PO 1848 Po določbi občinskega zakona iz 1849, da predmestja z mestom sestavljajo eno samo občino, so bila v novi mestni občini mestu priključena Graško predmestje (z vasjo Me- Ijem), Koroško predmestje in Magdalensko predmestje, na ostalem mestnem območju, kot ga razumemo tem prispevku, pa so us- tanovili 20 krajevnih občin (Bohova, Brestr- nica, Dogoše, Dolnje Hoče, Gornje Hoče, Kamnica, Krčevina, Lajtršperk, Limbuš, Mi- klavž, Pekre, Pi vola, Pobrežje, Pohorsko, Rad- vanje, Raz van je, Rogoza, Rošpoh, Studenci). Obseg mestne občine se nato vse do leta 1941 ni razširil, leta 1866 se je na severni strani njeno območje celo skrčuo, ko sta občini Kr- čevina in Lajtršperk premaknili svoji meji proti jugu. Na ostalem, tukaj pojmovanem mestnem območju je prišlo leta 1909 do us- tanovitve nove krajevne občine Tezno po ločitvi tega kraja od občine Radvanje. Mesto je najprej še razdeljeno na četrti izpred leta 1848, ko pa se leta 1876 izvede števUčenje hiš po ulicah, se mestno območje razdeli na 8 mestnih okrajev, katerih predstojniki, ime- novani od občinskega sveta, opravljajo, kot prej četrtni mojstri, pomožne posle za mest- no upravo. Leta 1899 se razdelitev mesta spremeni,' odtlej je le še pet mestnih okra- jev (I. Mesto, II. Graško predmestje, III. Me- lje, IV. Koroško predmestje, V. Magdalen- sko predmestje), ki bodo v enakem obsegu obstajali še vso dobo stare Jugoslavije in bo- do njihovi obrisi vidni še pri poznejših de- litvah mestnega območja. Občinske uprave so od leta 1849 na novo urejene, mestna občina ima od leta 1866 svoj statut (1871 je dobila drugega, ki velja nato do konca stare Avstri- je),* kar pomeni, da je v upravnem pogledu izvzeta izpod okrajnega glavarstva Maribor in da izvaja na mestnem območju v prene- senem področju pooblastila okraja. Je pa mest na občina zastopana v mariborskem okraj- nem zastopu, ki deluje od leta 1867. Medtem ko se je sprva (1868) skušala od okrajnega zastopa ločiti, ker da je kot statutarna občina poseben političen okraj, je leta 1900 na vpra- šanje celjske mestne občine odgovoriia, da je »spričo tukajšnjih razmer« proti izstopu sta- tutarnih mest iz okrajnih zastopov. S »tu- kajšnjimi razmerami« je bil mišljen narod- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 1691 nostni boj in občina je sodila, da so z njenim sodelovanjem v okrajnem zastopu zavarovane nemške koristi v mariborskem okraju. Osnov- ne avtonomne pravice mestne občine je iz- vajal tridesetčlanski občinski svet. Izvoljen je bil od občanov, ki Bo bili za volitev po premoženjskem cenzu razvrščeni v tri vo- livne razrede (»telesa«), od katerih je vsak volil deset občinskih svetovalcev tako, da je bila volilna pravica neenaka. Ker so bili pre- možni občani äkoraj izključno Nemci, so ti vladali občini. Branili so volilni red kot va- ruha razrednih korislti (1914: občinski svet je proti predlogu socialdemokratskih poslan- cev v deželnem zboru za demokratizacijo ob- činskega volilnega reda ugotovil, »da bi bilo krivično uvesti popolnoma enako volilno pra- vico brez ozira na davčnli denar«*) in kot jamstvo za nemško vlado v mestu (1914: ko postavi slovenski klub v graškem deželnem zboru kot pogoj za svojo podporo predlogu novega občinskega volilnega reda za deželno presitolico Gradec uvedbo proporcionalne vo- livne pravice v avtonomnih (statutarnih) mestih Štajerske, ugotavlja občinski svet v protestni resoluciji, da je to »atentat na spod- nještajersko nemštvo, tako bi bile nemške trdnjave Spodnještajerske brez obrambe iz- postavljene slavizaciji, pred katero se jih je doslej v hudem boju ubranilo«).*« Med obča- ni imajo največ ugleda meščani, pred letom 18'48 edini nosilci mesitne avtonomije, kot prve med občani jih omenja tudi še statut, ki tudi navaja pogoje za pridobitev naslova me- ščana. Poleg občanskih pravic imajo meščani sedaj ugodnost za oskrbo iz fondov, ki so do- ločeni zanje in za njihove vdove. Mestno predstojništvo (magistrat) se naziva mestni svet, načeluje mu župan, razen njega in nje- govega namestnika so v svetu še štirje mest- ni svetovalci izmed občinskih svetovalcev in predstojnik mestnega urada. Za opravljanje političnoupravne službe je imel mestni svet »potrebno število uradnikov in pomožnega osebja«. Mestna uprava je po letu 1850 za- poslovala vedno več ljudi, zlasti odkar je po statutu opravljala tucM naloge političnega okraja. Leta 1869, ko je imelo mesto 12.828 prebivalcev {5114 v »starem« mestu, 2977 v Graškem predmestju, 476 v Melju, 1753 v Koroškem predmestju in 2508 v Magdalen- skem predmestju) je magistrat imel poleg predstojnika urada že 8 uradnikov in slugo, razen tega je k mestni upravi treba šteti še stare mestne službe: gradbenega nadzornika obenem cestarja, stolpnega čuvaja, tri nočne čuvaje (za mesto, za Magdalensko predmest- je, za vas Melje), babico, oglednika mesa in zdravnika za zapornike. V mestni straži pod vodstvom stražmojstra je bilo 11 policajev, od teh so trije imeli dodatne obveznosti: prvi nadzorstvo zapora, drugi je bil poljski čuvaj za Koroško, tretji za Magdalensko predmest- je. V vsej mestni upravi je bilo 29 ljudi.*' Trideset let kasneje, ko je imelo mesto 24.601 prebivalca (6886 v »starem« mestu, 4446 v Graškem predmestju, 2102 v Melju, 2929 v Koroškem predmestju, 6896 v Magdalenskem predmestju, razen tega 1343 vojaških oseb) je bilo v mestni upravi zaposlenih 106 ljudi, največ, 55, jih je bilo v mestni policiji, panoge uprave se vse bolj diferencirajo, starih mest- nih služb ni več, deloma so potrebe po njih odpadle (nočni čuvaji, poljski čuvaji), delo- ma so se modernizirale (gradbena služba).'^ UPRAVNA OBLASTVA S SEDEŽEM V MESTU Nova upravna instanca v Mariboru je politični okraj, urad se imenuje okrajno gla- varstvo, le od leta 1854 do 1868 okrajni urad. Mariborski politični okraj obsega območja sodnih okrajev Maribor, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart v Slovenskih goricah. O dolo- čenih skupnih zadevah občin v okraju skle- pa od leta 1867 okrajni zastop, mariborski je pristojen za območje sodnega okraja Mari- bor. Mariborsko okrožje kot višja upravna instanca, sedaj z območjem, ki po ukinitvi celjskega okrožja obsega vso slovensko Šta- jersko z majhnimi izjemami (slovenski kraji v cmureškem in radgonskem sodnem okraju so v graškem okrožju) obstaja še do leta 1868. Ker je bilo po marčni revoluciji sodstvo lo- čeno od uprave, postane Maribor tudi sedež novega sodišča, do leta 1898 le okrajnega (od leta 1874 do 1898 obstajata dve sodišči, Ma- ribor-levi in Maribor-desni breg), sodni okraj seže precej preko od nas pojmovanega mest- nega območja, je pa le del političnega okra- ja. Medtem ko je bil mariborski sodni okraj sprva v območju okrožnega sodišča v Celju, dobi Maribor leta 1898 okrožno sodišče za sodne okraje Ormož, Sv. Lenart, Ljutomer, Maribor desni in levi breg (do takrat sta ta dva sodna okraja še obstajala), Marenberg (danes Radlje ob Dravi), Gornja Radgona, Ptuj in Slovenska Bistrica.** Z okrožnim so- diščem dobi Maribor tudi državno pravdniš- tvo. Maribor ima najprej dva, končno štiri notarje, odvetnikov je konec sitare Avstrije deset. Od leta 1889 je v Mariboru moška kaz- nilnica za 800 kaznjencev, prva v stari Av- striji, ki ima tudi mladinski oddelek. Finan- čni oblastvi v Mariboru sta okrajna finančna direkcija in davčni urad, od katerega se leta 1907 loči carinarnica. V Mariboru so konec 170 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 stoletja trije poštni in telegrafski uradi, od teh sta dva erarična, katerih uslužbenci so nameščeni kot državni uradniki. Siri se — tudi po prizadevanju občine, ki stremi za prestižem in hoče priskrbeti nove potrošnike trgovini in obrti v mestu — mariborska gar- nizija, razen poveljstva nabornega okraja pehotnega polka št. 47, dobi po letu 18'68 v mestu sedež poveljstvo nabornega okraja 26. domobranskega polka. Najprej, od leta 1853 do 1869 in potem zopet od leta 1894 do kon- ca staroavstrijske dobe je v Mariboru kadet- nica (imenovana nazadnje višja vojaška real- ka). Enotam 47. pehotnega polka (1 bataljon) se pridružijo v garniziji enote drugih polkov tj. 26. domobranskega (2 bataljona), 5. dra- gonskega (nadomestni kader), končno še 3. polka poljskih havbic, ki se nastanijo v novih vojašnicah, zgrajenih po letu 1850: kadetnici, domobranski vojašnici, konjeniški vojašnici in topniški vojašnici. Garnizija obsega še ži- vilski magacin in vojno bolnišnico. Vse uprav- ne instance se nastanijo v zgradbah zunaj starega (do leta 1848) mestnega območja ali se vanje preselijo iz zgradb v starem mestu. Politična in sodna oblastva se selijo na pro- stor med starim mestom in glavnim kolo- dvorom v bivše Graško predmestje, vojašni- ce pa se zgradijo pretežno na desnem bregu Drave (kadetnica, konjeniška vojašnica, pe- hotna voja.šnica, topniška vojašnica), a domo- branska zopet vzhodno od starega mesta, v Melju. Zahodno od starega mesta, v bivšan Koroškem predmestju, ni nobene upravne stavbe in se zato čutijo tamkajšnji hišni last- niki oškodovane. Kot upravno središče je Maribor na ena- kem nivoju kot Celje in nima bistveno več uradništva, ima pa konec staroavstrijske do- be največjo garnizijo na slovenskem Štajer- skem. Ker razen za občino niso na voljo potrebni viri, ni mogoče navesti deleža urad- niškega sloja med mestnim prebivalstvom. Uradništvo in oficirski zbor krepita v Ma- riboru nemški element. Nemška občina po- zorno spremlja politiko države pri zasedanju uradniških mest in protestira ob nastavitvah slovenskih uradnikov, ker sodi, da se s tem ogroža nemštvo mesta. V svojem področju občina utrjuje nemški videz mesta, ko do- voljuje edino nemške napise na javnih me- stih in na lokalih, na magistratu vsaj od leta 1909 s strankami samo nemško uradujejo. V državnih uradih je poleg nemškega v rabi tudi slovensko uradovanje in je npr. iz sod- nih registratur mogoče ugotoviti, da se pri poslovanju s strankami iz podeželskega dela sodnega okraja Maribor raba slovenščine vse bolj uveljavlja. V uradovanju državnih ob- lastev za mariborsko mestno območje prevla- duje nemščina. Za gospodarski razvoj Maribora v 19. sto- letju je gotovo osnovna prelomnica revoluci- ja leta 1848, iko se z odpravo fevdalizma iz- vede zemljiška odveza in razglasi obrtna svo- boda, So pa opazna znamenja novega že pred marčno revolucijo, taka so pomnožitev obrt- nih obratov, povečanje trgovine m prometa skozi mesto, nastanek prvih fabrik, gradnja železnice, ki steče skozi Maribor (točneje njegovo Graško predmestje) leta 1846. GOSPODARSTVO PRED LETOM 1848 Največji del Maribora z izjemo mesta in predmestij je konec 18. in v začetku 19. sto- letja agrarna pokrajina. Prevladuje podložna kmečka posest; graščine Maribor, Viltuš, Rač- ki dvor. Melje, Vetrinjski dvor, Radvanje in Pohorski dvor obdelujejo le malo zemlje v lastni režiji. Mariborski meščani hasnujejo kot srenja 'kmetijske površine v predmest- jih, to so pašniki in njive, tudi nekaj gozda. Pomembnejša kmetijska panoga, ki daje tu- di tržne viške, je vinogradništvo. Mariborski meščan in prebivalec predmestja pa sta zlasti kot vinogradnika povezana s kmetijstvom, praviloma so meščani (lastniki meščanskih hiš) tudi lastniki vinogradov, mnogi imajo svoje vinotoče, nekateri so vinski trgovci, ve- like kleti imajo tudi omenjene graščine. Iz Maribora se trguje z vini predvsem na Kranj- sko, Koroško in Zgornještajersko, vinska tr- govina ima v izvozni trgovini Maribora glav- ni delež. Razen vina so mariborski trgovci prodajali na daleč, predvsem proti Kranjski in Trstu, še žito, stroj ila, železo, usnje in steklo. V glavnem so pa Mariborčani obrtni- ki; konec 18. stoletja ima 131 od 206 lastni- kov mariborskih meščanskih hiš obrtne pra- vice,'* razen tega so v mestu še obrtniki, ki niso hišni lastniki. Tradicionalna mariborska obrt je usnjarstvo, konec 18. stoletja je 8 usnjarskih obrtnih pravic, prav toliko kot pekovskih ali mesarskih, v Maribor se dovažajo za obdelavo surove kože tudi iz Kranjske in Istre, kamor se nato izvaža us- nje. Je pa takrat zabeležena le 1 mlinarska obrt," še ta ne v samem mestu, temveč v Koroškem predmestju. Kot velik manufaktur- ni obrat se nastani leta 1784 v Mariboru vojaška oblačilnica (monturna komisija), ki ostane v mestu do leta 1809, ko se v zvezi s francoskimi vojnami preseli v Gradec. V le- tih 1809—1813, ko obstajajo Ilirske province in je cesto proti Trstu presekala državna me- ja, nastanejo težave za mariborske trgovce in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 171 obrtnike, ki so bili navezani na trgovino proti Kranjski in Trstu, ta je v tem času skoraj prenehala. Dobi pa Maribor prav za- radi teh razmer leta 1810 svoji prvi fabriki, obe za rozoljo, ustanovila sta jih prišleka iz tedaj francoskega Trsta Franc Gasteiger in Martin Greger. Po koncu francoskih vojn Maribor v gospodarskem oziru zopet napre- duje. Narašča zlasti tudi promet po obeh glavnih prometnih žilah, od katerih ima Ma- ribor, kjer se križata, korist. To sta Tržaška »glavna komercialna in poštna cesta«, od ka- tere se odcepi cesta proti Ptuju, Hrvatski in Ogrski, in Drava.** Porajajo se načrti in pre- dlogi za izboljšanje obeh komunikacij, med drugim za napravo sodobnega visečega mo- stu čez Dravo pri Mariboru (1837) in za re- gulacijo Drave kot glavne koroške izvozne poti. Tradicionalne mariborske gospodarske panoge zaznamujejo absoluten porast, kar se pozna tudi na videzu mesta. Prvi zgodovinar Maribora Puff ugotavlja leta 1847, da se v mestu, ki je bUo pred 50 leti na pogled še podeželsko, toliko gradi, da se zdi marsi- komu pretirano, da je gradbena konjunktura v dvajsetih letih pomnožila število opekarn v mariborski okolici od 6 na 24." V istem času so se po Puffu kapacitete kleti okoli Maribora pomnožile za najmanj 280.000 hl, v dobrih letih se je v Mariboru žgalo do 8480 hl slivovke. V mestu, ki ima 250 hišnih številk, je takrat med hišnimi po- sestniki 20 trgovcev; trgovine dajejo svoj pečat Gosposki ulici. So pa v mestu še trije trgovci, sedem branjevcev in en starinar, ki niso hišni posestniki. Nekaj trgovin je tudi v predmestjih, v Graškem, ki takrat najbolj napreduje, so en trgovec, en starinar in trije branjevci, v Magdalenskem predmestju je en trgovec, v Koroškem predmestju trgovin ni. Obrtnikov, hišnih posestnikov, je v me- stu 136, obrtnikov, ki nimajo hiš, 84. Go- stilničarjev je največ (26), nato usnjarjev (9). V treh predmestjih je 93 obritnikov, naj- več je zopet gostilničarjev, kar 30, v pred- mestjih so trije usnjarji, dva v Graškem predmestju, na Dravi je devet mlinarjev, pet v Koroškem, štirje v~Graškem predmestju, v Melju ima svoj mlin tamkajšnja graščina. Obrtniki so vse do uveljavitve obrtnega reda iz leta 1859 združeni v cehih, v Mariboru jih Puff navaja 16. To so čevljarski, jermenarski, ključavničarski, kolarski, kovaški, krojaški, krznarski, lončarski, mesarski, mizarski, mli- narski, pekovski, sodarski, tesarski in usnjar- ski ceh. Ne razvije pa se v tem času še no- bena mariborskih obrti na stopnjo tovarne. Od obeh prvih tovarniških obratov v mestu, fabrik rozolja, ena ok. 1820 preneha, se pa zato uredi nova v Koroškem predmestju (1825, Jakob Felber). V povezavi s koroškim svinčarstvom se uredi leta 1821 ob Dravi v Graškem predmestju tovarna svinčenega gla- ja, ki pa obratuje le dobro desetletje. Leta 1833 dobi Maribor tovarno vinskega kamna, ki prav tako nima dolgega življenja (do ok. 1850), večjo bodočnost pa imata tovarni kav- nih nadomestkov, starejša Gerdesova (1841) ima sedež v starem mestu, mlajša Gereckeje- va (18'48) pa v Melju na prspektivni lokaciji blizu prometne novosti — železniškega ko- lodvora. Prvi parni stroj v Mariboru postavi leta 1845 v svojel novem mlinu v Melju Fri- derik Kirchner, obratuje pa prvi mariborski parni mlin le kratek čas, največ do leta 1853. Z eno izjemo (tovarnar rozolja Felber) so vsi ti prvi mariborski tovarnarji priseljenci. Ve- lik pomen za nadaljnji razvoj mesta in gos- podarskega življenja v njem pa ima nova prometna povezava v tradicionalni smeri od Dunaja proti Trstu — železnica. Prvi vlak steče skozi mesto leta 1846, v smeri proti prvemu mariborskemu železniškemu kolo- dvoru v Graškem predmestju (sedanji glav- ni kolodvor) se sedaj mesto hitro širi, bližina kolodvora postane bolj privlačna za gospo- darske obrate kot bližina dravskega pristana, ob sedanji Partizanski cesti zrasejo nove tr- govine, obrtne delavnice in gostišča. GOSPODARSTVO MARIBORA PO LETU 1848 V podeželskem okolišu sedanjega mesta po- meni prelomnico zemljiška odveza — kme- tje niso več podložniki. Vnovčevati morajo svo- je pridelke na bližnjem mariborskem trgu,*8v- mestu morejo okoličani najti zaslužek v obr- ti trgovini in kot delavci v gradbeništvu in v tovarnah; zaradi širjenja mesta se zlasti na desnem dravskem bregu v smeri Studencev, Radvanja in Pobrežja pa tudi na levem v Melju opuščajo kmetije. Bivša gospostva so sedaj le še veliki kmetijski obrati, od teh se meljska graščina v 80. letih po gospodar- skem polomu sicer podjetnega lastnika Aloj- za pl. Kriehuberja mlajšega razdeli in kot veleposestvo izgine. Vinogradništvo ostane glavni vir dohodka za večino teh velepose- stev, glavni vinogradniški območji sta Pekr- ske gorice, gorice na desnem bregu Drave pod Pohorjem, kjer so razen starih cerkve- nih in plemiških po letu 1850 tudi meščan- ski veleposestniki in na levem dravskem bre- gu gorice v Brestrnici, Rošpohu, Kamnici ter Krčevini, !ki spadajo v kozjaško in slovenje- goriško vinogradniško območje, glavna po- sestnika sta tu šentpavelski in admontski sa- 172 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 mostan ter nekaj plemičev in meščanov iz Maribora. Tu dobi svoj sedež in površine le- ta 1872 odprta deželna sadjarska in vinarska šola. Gospodarjenje v nižinski graščini Ro- goza, ki je konec stoletja že last mariborskih industrialcev Scherbaumov, pa je usmerjeno v t. i. švicarijo (mlekarstvo) in v povrtnine. Trgovina z vinom je prva izvozna trgovina. Največje vinske trgovine se vrstijo od da- našnjega Trga svobode (št. 3, Kriehuber, kas- neje Pugel et Rossmann) po današnji Parti- zanski cesti do Glavnega kolodvora št. 34 Kočevar, št. 36 Hausmaninger, št. 45 Pfrimer), ena je v Bezovju v občini Krčevina (Badi, ppzneje Voller & Eder) ena v Košakih (Pessl). Število trgovskih obrti v tej dobi zelo nara- ste: če jih je leta 1855 (ko še ne velja novi liberalni obrtni red iz 1. 1859) 33, jih je leta 188'4 254 in leta 1912 337, del te pomnožitve gre v prvi dobi na račun obrtne svobode, bistvenejša momenta pa sta specializacija tr- govin in zlasti širjenje kroga kupcev zaradi absolutnega porasta prebivalstva Maribora, pri čemer narašča delež tistih, ki morajo vse potrebno kupovati, vedno več kupcev prihaja v mesto tudi iz okolice. Trgovski lokali so še osredotočeni na starih mestih, zlasti v Gos- poski ulici in v današnji Slovenski ulici ter na današnji Partizanski cesti do kolodvora, nato še v drugih ulicah starega mestnega je- dra (npr. v današnji Jurčičevi ulici in na Glav- nem trgu). Precej teh trgovin je tako veli- kih, da jih vpišejo v trgovski register pri okrožnem kot gospodarskem sodišču. Teh vpisov je bilo od leta 1863 do konca leta 1918 vsaj 225,", od tega 38 za trgovine v lasti družb in eden za zadružno trgovino. Na splo- šno imajo trgovine krajšo življenjsko dobo kot tovarne, je pa razen že navedenih vin- skih veletrgovin treba omeniti nekaj starih firm trgovin z mešanim blagom (Pachner, Kokoschinegg, manufakturnih trgovin (Rei- chenberg, Starkel, pirchan) in mlajših spe- cializiranih trgovin, ki prispevajo k trgovski podobi Maribora konec staroavstrijske dobe (Abt — z deželnimi pridelki in perutnino, Wesiak — s pohištvom, Rosner — z manu- fakturo. Sfraschili et Felber — z lesom, Ro- senberg — z usnjem, Matheis, Suppanz, Ko- ritschan et Co — eksportna družba trgov- cev iz slovenske Štajerske in Hrvatske, ki iz- važa predvsem jajca in ima podružnici v Mannheimu in Saarbrückenu v Nemčiji). Nov dejavnik so tudi sicer maloštevilne slovenske trgovine ^Kočevar — z vinom, Berdajs — z mešanim blagom, Šoštarič — z manufakturo, mariborska podružnica ormoškega trgovca Se- peca, za stare Avstrije še neprotokolirana pa- pirnica organizatorja slovenskega trgovstva v Mariboru Vilka Weixla). Velik del uvozne in izvozne trgovine Ma- ribora se je odvijal s Koroško in to pred- vsem po Dravi, na splavih in šajkah. Potem ko je skozi Maribor stekla železnica proti Trstu, je pomen Maribora kot izhodišča za izvozno trgovino še porasel, zato se že pred letom 1848 in zlasti v 50. letih iz Celovca za- hteva temeljita regulacija Drave, da bi bila reka čim dalj časa v letu plovna ali pa grad- nja železnice v dravski smeri, ki bi se v Mariboru priključila na progo Dunaj—Trst. Leta 1863 je koroška železnica odprta, s tem je postal Maribor železniško križišče, ob- enem pa je dobil z delavnicami Južne že- leznice na Studencih svoj prvi veliki indu- strijski obrat. Število obrtnih pravic narašča v tem ob- dobju, značilno pa je, da ne v enaki meri kot trgovska obrt. Leta 1855 je 513 obrtnih pravic, leta 1884 599 in leta 1912 687. Ta po- časnejša rast v primeri s trgovino ne gre na rovaš izumrlih obrti: tkalci v Mariboru tudi od druge polovice 18. stol. do leta 1848 niso bili številni (leta 1778 na območju starega mesta 3, leta 1838 na istem območju 2, leta 1847 v mestu in predmestjih 4). Obrti v ož- jem pomenu besede je bilo v primeri s trgo- vinskimi mnogo že pred letom 1848 in porast po tem letu ni tako izrazit. Nekatere stare panoge se ne množijo več (barvarji, brusači, drobarji, glavnikarji, kotlarji, krznarji, ko- vači, lončarji in pečarji, mlinarji, milarji, rokavičarji, sedlarji in jermenarji, usnjarji, vrvarji), število uslužnostnih obrti in obrti živilske stroke sprva hitro narašča, nato se večinoma ustali, oz. rahlo upada (gostilničar- skih obrti je bilo leta 1846 50, leta 1884 111, leta 1899 74 in leta 1912 70; čevljarskih obrti leta 1846 14, leta 1884 95, leta 1899 79, leta 1912 88; krojaških obrti leta 1846 11, leta 1884 49, leta 1899 40, leta 1912 55; mesarskih obr- ti leta 1847 8, leta 1884 35, leta 1899 40, leta 1912 38; mizarskih obrti leta 1846 7, leta 1848 28, leta 1899 28, leta 1912 39; pekovskih obr- ti leta 1847 8, leta 1884 17, leta 1899 19, leta 1912 21). V zvezi s tehničnim napredkom se pojavijo nove obrti (fotografi so leta 1884 3, leta 1899 4, leta 1912 jih je 9; tapetniki leta 1884 3, leta 1899 4, leta 1912 9; mehaniki le- ta 1899 6, leta 1912 7; optiki leta 1899 2, leta 1912 3; instalaterji leta 1912 5). V nekaterih obrtih prerasejo delavnice v tovarne. Obrtno zadružništvo predstavlja na začetku 20. stoletja Produktivna zadruga mizarskih mojstrov. Združenja obrtnikov — zadruge, je predvidel tudi obrtni red iz leta 1859, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 173 smejo se sicer še naprej imenovati s starim imenom cehi, ne morejo pa več omejevati iz- vajanja obrti. Maribor dobi po uvedbi obrt- nega reda 12 taikih zadrug po strokah (zadru- ga pleskarjev, slikarjev, lakircev in pozlatar- jev, z. aprovizacijskih obrti, z. pekov, z. grad- benih obrti, z. fijakerjev in prevoznikov, z. mesarjev in prekajevalcev, z. frizerjev in brivcev, z. gostilničarjev, z. branjevcev, z. moških in ženskih krojačev, z. modistk, roka- vičarjev, dežnikarjev in izdelovalcev odej, z. kovinskih delavcev, z. čevljarjev, z. mizar- jev, strugarjev in izdelovalcev orgel). Tovarn je po letu 1848 vedno več, vendar Maribor do leta 1918 ne dobi značaj industrijskega mesta. Tovarne, nastale pred letom 1848, sča- soma propadejo, najprej parni mlin (do leta 1853), nato leta 1873 edina po letu 1848 še obratujoča tovarna rozolja, od obeh tovarn kavnih nadomestkov propada mlajša Gerecke- jeva prej (po letu 1875), starejša Gerdeso- va se drži do leta 1918. Nove tovarne pa na- stajajo tako: staro usnjarsko delavnico ob Dravi preseli v bivšo tovarno svinčenega gla- ja in nato razširi v tovarno usnja Ignac Stau- dinger, ki jo zapusti sinovoma Ferdinandu in Frideriku, naslednji lastnik je Anton Badi, končno pa Badlu njegov zet Ignac Hal- bärth. Prav tako sta ob Dravi nastali iz skromnih delavnic tovarni usnja Stark in Berg, slednji združi leta 1910 v eno podjetje ves kompleks starih obratov v Usnjarski uli- ci, usnjarnar Alojz Nasko preseli svojo us- njarno iz Usnjarske ulice ob Dravi v tovarno v Melju, ki jo kupi nato Viljem Freund. Iz dveh od treh najstarejših mariborskih pivo- varniških obrti sta nastala industrijska obra- ta — Tappeiner j evo pivovarno v Graškem predmestju (na mestu sedanje Modne hiše) kupi leta 1861 in razvije v industrijski obrat Tomaž Götz, manjša ostaja pivovarna na za- četku Koroške ceste, ki jo imajo v lasti Tsche- ligiji. Dvajset let po propadu prvega mari- borskega parnega mlina postavi lastnik pe- karne na Grajskem trgu Kari Scherbaum leta 1872 svoj parni mlin v današnji Svetozarevski ulici (v stavbi so danes stari prostori Mari- borske tiskarne), ki obratuje vse do leta 1926. Scherbaum je verjetno najizrazitejša podjet- niška osebnost Maribora v 19. stoletju, po- stavi parni mUn tudi v Bistrici pri Limbušu, kupi več veleposestev v okolici mesta, med drugim t. i. Brandhof pri kadetnici. Drugi parni mlin zgradi leta 1976 v Melju onstran železniškega kolodvora (na mestu sedanjega TOZD Pekatin Intesa) lastnik • mei j ske gra- ščine Alojz pl. Kriehuber mlajši, ki pa zaide v težave in leta 1883 pridobi ta mlin Ludvik Franz, lastnik parnega mlina v Lipnici. Kon- čno postavita Jožef Rosenberg in Ivan Špes manjša parna mlina v Magdalenskem pred- mestju. V pomembno tovarno razvije v 60. letih 19. stol. svojo čevljarsko obrt Anton Kleinschuster, sklene nato družbeno pogodbo z lastnikoma največje mariborske usnjarne Staudingerjema, leta 1873 se družba še raz- širi pod imenom Mariborska tovarna usnja in čevljarskih izdelkov d. d. (Marburger Le- der- und Schuhwaaren- Fabriks- Aotien- Gesellschaft), istega leta pa ob znanem du- najskem borznem polomu družba bankrotira, Kleinschuster odide na Dunaj, kjer ustanovi novo tovarno, Staudingerjevo tovarno usnja pa kupi v družbi z Jožefom Kodello Anton Badi. Staro milarsko obrt, ki je imela svoj sedež na Slomškovem trgu, prestavi Kari Bros v tovarno, zgrajeno v Melju, to je za- četek tovarne Zlatorog. Mesar Herman Wö- gerer, ki ima svojo obrt v današnji Slovenski ulici, odpre leta 1913 ob današnji Šentiljski cesti tovarno klobas, predhodnico sedanje To- varne mesnih izdelkov Košaki. Od opekam je največja najmlajša, ki jo leta 1903 odpre v Košakih mestni gradbenik Franc Derwuschek (danes opekarna Košaki), velike so še ope- karna v Kamnici, ki jo ima v posesti na za- četku 20, stol. gradbenik Tschernitschek in opekarna v Melju (za današnjim carinskim kolodvorom), ki jo leta 1910 imajo v lasti kot družabniki pečar Heričko in gradbenika Kiff- mann in Nassimbeni. Iz skromnih začetkov v današnji Slomškovi ulici razvije z Dunaja priseljeni Franc Swaty neveUko, a kmalu renomirano tovarno umetnih brusov, ki jo prestavi na Tržaško cesto. V lesni industriji je treba omeniti v 60. do začetka 80. let Lac- herjevo tovarno pohištva v Slovensiki ulici (hiša št. 38), konec staroavstrijske dobe jo predstavljajo v Mariboru trije obrati, od teh ima že daljšo tradicijo Beranekova tovarna v današnji Prežihovi ulici (ustanovljena od Jo- žefa Riessa, prej mizarja v delavnicah Južne železnice), mlajši sta mizarska tovarna Potoč- nik v Vinarski ulici in parna žaga konec Meljske ceste, last nabrežinskih lesnih trgov- cev Zaharije in Pertota. V Mariboru ise od 70. let razvijejo nekatera gradbena podjetja, ki zaposlujejo v sezoni tudi po več sto delav- cev. Taka so npr. Kiffmann na Meljski cesti, Nassimbeni v današnji Prežihovi ulici. Derwuschek v današnji Cankarjevi ulici, Misera v današnji Krekovi ulici, Glaser v današnji Trdinovi ulici, Špes na Betnavski cesti. Daleč največji industrijski obrat pa zrase na jugozahodu Maribora v studenški občini, ko zgradi tam v letih 1860—1863 174 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Južna železnica svoje osrednje delavnice na odseiku med Trstom in Dunajem. V delav- nicah je vedno zaposleno nad tisoč delavcev, to je več kot v vseh tovarnah v mestu skupaj. Studenci in del Magdalenskega pred- mestja, kjer zgradi družba za delavce veliko stanovanjsko kolonijo, dobe od vsega ob- močja bodočega večjega Maribora najprej industrijsko obeležje. Zunaj takratne mestne meje nastane razen že navedenih opekam in Wögererjeve tovarne začetek 20. stoletja še nekaj tovarn: na desnem bregu je v občini Tezno kot prvi večji obrat danes tako izrazito industrijskega dela Maribora nastala delav- nica za železne konstrukcije, potrebne pri gradnji falske elektrarne, predhodnica da- našnje Metalne. V Hočah je leta 1906 usta- novil Guido Rutgers podjetje za impregna- cijo lesa, že prej pa Jožef Pfeifer delavnico, ki se je do leta 1908 razvila v manjšo tovarno kmetijskih strojev. V JPekrah je imel parni mlin veleposestnik Reiser. Na levem bregu postavi leta 1911 Hans Marx ob današnji Šentilj ski cesti parni mlin. Potrebam razvi- jajočega se mesta služijo obrati tovarniškega značaja kot plinarna, postavljena pri želez- niškem nasipu v Melju (začela je obratovati leta 1870, kot last Julija Graffa iz Bavarske, mestna občina jo je prevzela leta 1915), ki za- gotavlja od začetka predvsem primerno razsvetljavo, mestni vodovod (odprt leta 1901), klavnica v Melju (odprta leta 1902) in mlekarna na desni strani današnje Partizan- ske ceste v višini današnje kolodvorske pošte (odprta leta 1907). Kot prvo umetno javno prevozno sredstvo je konec 19. stoletja (1899) pred mestnim svettom na dnevnem redu električni tramvaj. Proga bi povezovala oba kolodvora, takoj pa se odpre vprašanje, odkod dobiti potrebno električno energijo. Uporaba elektrike v mestu ima takrait že tradicijo, saj So prav v Mariboru, v Scherbaumovem mli- nu, uredili leta 1883 kot prvi na ozemlju da- našnje SR Slovenije električno razsvetljavo. Mestna občina pa tej in drugim zasebnim pobudam dolgo ni sledila, med drugim tudi zaito, ker je plinarni s pogodbo dala monopol v zadevah javne razsvetljave. Zato se je mesto v primerjavi z drugimi precej manjši- mi kraji pozno (leta 1911 odločilo za uvedbo elektrike na podlagi projekta za hidrocen- tralo na Dravi pri Mariborskem otoku, ki bi jo po pogodbi iz leta 1913 zgradila skupaj z graško občino. Svetovna vojna pa izvedbo tega načrta prepreči in tako se zadnja vojna leta ureja mestno električno inštalacijsko omrežje, ki bo dobilo tok iz falske elektrarne, grajene med vojno od Štajerske družbe za elektriko (Steiermärkische Elektrizitätsgesell- schaft). V narodnostno mešanem Mariboru »se slovenska trgovina in obrtništvo ne more- ta povzpeti«.2» Res so do konca stare Avstri- je med obrtniki in trgovci v večini Nemci, tovarnarji skoraj vsi Nemci. Zato so gospo- darski krogi med odločilnimi faktorji nemške prevlade v Mariboru in nemškega monopola v občinski upravi. Slovenski Mariborčan in okoličan, ki najde zaslužek v mestu, sta bo- disi kot delavca, bodisi kot samostojna obrt- nika ali trgovca izpostavljena vplivu nemške- ga okolja ne le zunaj poklica (urad, šola) ampak tudi odvisna od nemškega kapitala, delavec na delu, pripadnik samostojnega po- klica pa v poslovnih stikih. Od srede 19. stoletja dalje dobi Maribor tudi denarne zavode — od hranilnic do bank. Najprej se ustanovi leta 18'61 Mestna hranil- nica leta 1872 pa pretežno za opravljanje pravih bančnih poslov Mariborska eskomptna banka. Istega leta je odprla podružnico v Mariboru Štajerska eskomptna banka, ki nato tudi zgradi velika skladišča za glavnim ko- lodvorom. Vse to so nemške ustanove, ki se po potrebi angažirajo v narodnostnem boju. Mestna hranilnica sklene leta 1888 ob odloku pravosodnega ministrstva, da se naj sloven- ske zemljiškoknjižne vloge odpravljajo in vpisujejo v slovanskem jeziku, da ne bo dajala posojil na zemljišča v zemljiški knjigi in v deželni deski, pri katerih so slovenski vpisi. Dva kreditna zavoda ustanovijo v Ma- riboru Slovenci — leta 1882 Posojilnico, ki zgradi leta 1898 Narodni dom, leta 1908 pa Spodnještajersko ljudsko posojilnico. Mari- bor se zdi dovolj pomemben tudi velikim bankam, da ustanovijo na začetku 20. sto- letja tu svoje podružnice: Avstroogrska banka leta 1900, Angloavstrijska banka leta 1910, poudarjeno zastopa interese nemštva podruž- nica Südmarkine ljudske banke. Kreditni zavodi se ustanovijo tudi v nekaterih manj- ših krajih na območju poznejšega mesta. Hoče, Studenci in Limbuš imajo vak svo- jo Hranilnico in posojilnico, v Hočah, Rad- vanju in Razvanju so nemška Posojilna bla- gajniška društva (Vorschusskassenverein). OPOMBE 1. Območje Manibora se upošteva v obsegu, kakor je bilo določeno z republiškim Zakonom o spremembi zakona o območjih okrajev in ob- čin v SR Sloveniji z dne 29. 9. 1964 (U. 1. SRS, št. 30-174/64) in ne v obsegu nove posebne druž- benopolitične skupnosti mesta Maribor, določe- nem s Statutom mesta Maribor (Medobčdnsld Uradni vestnik mesta Maribor itd. št. 11/82) ozi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 175 i roma že preje z Zakonom o določitvi zaokrože- nega urbanega območja občin Maribor—Pobrež- je, Maribor—Rotovž, Maribor—Tabor, in Mari- bor—Tezno (U. L SRS, št. 11-585/81). — 2. Pokra- jinski arhiv Maribor (v nadaljnjem PAM), fond Mestna občina Maribor (v nadaljnjem MOM), Bürgerbuch der Kreisstadt Marburg, pag. 47: (prevedeno iz nemščine).. »Med meščane more- jo biti sprejeti po starem običaju posestniki me- ščanskih hiš oziroma možje lastnic takih hiš kolikor so jim žene za jamčile solastništvo nad hišo« ... — 3. R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte. 1. Band Gratz 1847, str. 101. — 4. PAM, fond MOM, sejni zapisnik občinskega sveta 23. 11. 1876. — 5. Dvorni dekret 19. 12. 1785, Wegen Organi- sierung der Magistrate, was die Appellazionsge- richte vorzukehren haben. Kropatschek, Samm- lung... Joseph's des II., 11. Bd., Wien 1788, str. 654 si. — 6. PAM, fond MOM, Stadt Kassa Rech- nung von der k. k. Landesfürstlichen Kreisstadt Marburg pro Anno militari 1809. — 7. PAM, fond MOM, sejni zapisnik občinskega sveta 29. 11, 1899. — 8. Gemeinde-Statut f. d. Stadt Marburg, Landesgesetz- und Verordnungsblatt f. d. Her- zogthum Steiermark VII-8/66; Gemeinde-Ordnung f. d. Stadt Marburg, Landesgesetz- u. Veror- dnungsblatt... n-2/72. —9. PAM, fond MOM, sejni zapisnik občinskega sveta 14. 1. 1914. — 10. PAM, fond MOM, zapisnik izredne seje občinskega sveta 28. 1. 1914. — 11. PAM, fond MOM, Mestna računska knjiga za 1869. — 12. PAM, fond MOM, Mestna računska knjiga izdatkov za 1900, pozicije I—V. — 13. Verordnung des Justizministeriums ... betreffend die Errichtung des Kreisgerichtes Mar- burg in Steiermark, Reichsgesetzblatt LXII-152/97. — 14. Podatki iz zemljiške knjige meščanskih hiš, naložene 1778 (PAM, popis št. 1961), v kateri so vpisane tudi obrtne pravice, a le za lastnike hiš. — 15. Podatek iz zemljiške knjige kot v op. 7. Verjetno je bilo takrat še kaj mlinarskih obrti, a ne na meščanskem zemljišču. — 16. Tu gre le za omembo glavnih prometnic in se zato druge ne navajajo, naslednja po pomenu bi bila Erar- na Dravska ali Koroška vezna cesta skozi Drav- sko dolino ob levem bregu Drave. — 17. Gre za znamenja prosperitete meščanskega gospodarstva po koncu francoskih vojn, kot jih npr. navaja za bližnje pohorske meščanske kraje Slovensko Bistrico, Lovrenc na Pohorju in Vitanje Georg Mally v Das Bachergebirg, Steiermärkische Zeit- schrift, Neue Folge, 9. Jhrg., 1848. I., str. 78—136. — 18. Na katerem so kmetje ob tedenskih sej- mih vsako soboto prodajali že pred letom 1848 — po Puffu, n. o. m. je bilo tam vedno videti Go- ričance iz Slovenskih goric, Dolince iz ormoške okolice in Pohorce. — 19. PAM, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. Ker so v re- gister, odprt ob začetku poslovanja sodišča leta 1898, prenesli iz enake evidence pri prej za ma- riborsko območje pristojnem okrožnem sodišču Celje pač le tvrdke, ki so leta 1898 obstajale, v njem ni najti starejših, da tega leta že opuščenih podjetij. — 20. Slovenski trgovski vestnik, 1. IV, 1907, I. vseslovenski trgovski shod, str. 132 si. VIRI IN LITERATURA Za nekatere podatke v tekstu sem v opombah vire citiral. Za večino podatkov pa bi bilo to v tem sumarnem prikazu neprimerno, ker bi bili citati preštevilni in zato dajem o uporabljenih viiiih in literaturi le naslednjo splošno informa- cijo. Za upravo v dobi pred letom 1848 je prvi del Puffove knjige o Mariboru (R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte. 1. Band. Gratz 1847) glavni tiskan vir, prav tako za gospodarstvo do leta 1848, za katero pa so bile pritegnjene tudi mariborske mestne arhivalije. Tudi za prikaz uprave in go- spodarstva po letu 1848 v takem povzetku so pri- merni tiskani viri, kot so deželni in državni urad- ni listi, šematizmi, adresarji in vodniki (Hof- und Staats- Handbuch der österr. — ungari- schen Monarchie, razni letnild; adresarji in vod- niki po Mariboru, bibliogr. št. 271—276 Biblio- grafije o Mariboru, I. snopič. Monografije, Ma- ribor, 1975), razen tega sem, zlasti za gospodar- stvo, uporabil gradivo, ki sem ga zbral iz različ- nih virov za novejšo zgodovino Maribora in ga tu zaradi obsežnosti ne navajam. Od literature prihajajo razen obeh delov že omenjene Puffove knjige v poštev še A. Mallyja Gassen-, Strassen- und Plätze-Buch der Stadt Marburg a. d. Drau, M. 1906, F. Basa prispevki v Vodniku po Mari- boru, Lj. 1932, istega avtorja Mariborske slike, M. 1934, in razprava Maribor v avstrijski ustavni dobi, CZN NV 3, 1967, str. 184 si., B. Teplya prispevek v Maribor, Ilustrirani vodnik po mes- tu in okolici, M. 1955. Prispevka A. Leskovca Gospodarski razvoj Dravske doline in prenos težišča industrije na Maribor, CZN 50 (NV 15), 1979, str. 341 si. in Gospodarski razvoj Maribora od 18. stol. dalje v: Krajevni leksikon Slovenije, IV. knj. Podravje in Pomurje, Lj. 1980, str. 178— 179.