o šolanju na daljavo Razmislek Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 15 Razmere, v katere nas je potisnil boj zoper epidemijo koronavirusa, so izrazito posegle tudi v vzgojno-izobraževalni prostor, saj je marca 2020 stopil v veljavo vladni odlok o zaprtju vseh vzgojno-izobraževalnih institucij in tako pedagoški proces umaknil v domove učencev. Ali smo res 'rekorderji' v izobraževanju na daljavo? Sara Pahor, študentka magistrskega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nana Hočevar, študentka magistrskega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Situacija, v kateri se nahajamo že leto dni, sproža številne izzive ter težave, med dru- gim tudi za učence in dijake. Kljub temu smo z raziskavo, izvedeno na eni slovenski osnovni šoli in gimnaziji, v kateri je sodelo- valo 220 učencev in 37 učiteljev, ugotovili, da ima pouk na daljavo ob sočasni priso- tnosti negativnih tudi določene pozitivne vidike. Kramar (2009: 10) je zapisal, da je pouk proces uresničevanja pravice do vzgoje, izobraževanja, do razvoja in izpopolnje- vanja samega sebe. Obenem je tudi proces razvoja človeka kot družbenega bitja, kot soustvarjalca pogojev za lasten in skupen družbeni obstoj ter razvoj (prav tam). A vtis imamo, da je grožnja z okužbo pripomogla k sprenevedanju o pomembnosti pouka in ustvarila navidezno podobo, da je mogoče vse našteto kakovostno doseči tudi z izo- braževanjem na daljavo, ali celo pripeljala do pozabljanja, čemu je pouk v šoli sploh potreben. V širši slovenski javnosti je pri- hajalo do polemik o tem, ali lahko pouk na daljavo poteka enako kakovostno kot v šoli. V medijih je bilo moč zaslediti tudi mne- nja, da pouk na daljavo poteka nemoteno, da 'smo' visoko usposobljeni v izvajanju izobraževanja na daljavo in da je mogoče pouk, ki je sicer do nastopa epidemije pote- kal v učilnicah, prenesti na domače zaslone učencev. Vendar poučevanje na daljavo ni preslikava pouka v živo, opozarja Radovan (2020 v Ermenc idr., 2020: 121). Izzivi izobraževanja na daljavo V naši raziskavi se je izkazalo, da tako za- snovan pouk vnaša v šolski prostor številne izzive. Anketirani učenci, vključeni v razi- skavo, so kot največji izziv pouka na daljavo navedli razumevanje novih učnih vsebin in samostojno predelovanje učne snovi (40,8 %). Slednje spoznanje lahko podkre- pimo s tem, da je slaba tretjina (27,0 %) učiteljev odgovorila, da so učencem posre- dovali pisna navodila za samostojno delo ali vnaprej posneto razlago. Izhajajoč iz odgo- vorov učencev in učiteljev lahko rečemo, da so bili ti v večji meri deležni izobraževanja na daljavo kot pouka. Poudariti želimo, da pouk in izobraževanje na daljavo nista so- pomenki, temveč gre za dva terminološko ločena pojma. Izobraževanje na daljavo je praviloma pogojeno s tem, da so učitelji ti- sti, ki učencem denimo »posredujejo navo- dila, katere strani naj preberejo v učbeniku in katere strani rešijo v delovnem zvezku«; vendar to ni primer pouka na daljavo, tem- več izobraževanja na daljavo (Kalin idr., 2021: 146). Za razliko od tega pa pouk na daljavo implicira učiteljevo neposredno poučevalno funkcijo, za katero je značilno, da na osnovi jasno opredeljenih učnih ci- ljev učence postopoma vodi skozi vse faze pouka in teh ne prelaga na same učence in starše (prav tam). To pomeni, da učitelj pri poučevanju uporablja eno od dostopnih videokonferenčnih aplikacij. Ob tem doda- jamo naslednje spoznanje raziskave, ki do- datno podkrepi omenjeni izziv za učence: kar dobra polovica (52,8 %) vprašanih na- vaja, da pouk na daljavo težje spremlja kot pouk v živo. Slednje ponovno opozarja na pomembnost učiteljevega vodenja učencev skozi vse faze pouka (Kalin idr., 2021: 146). Ne smemo spregledati tudi premisleka o tem, kaj vpliva na to, da učenci težje spre- mljajo pouk na daljavo kot v živo. Morda je to posledica učiteljeve izpeljave pouka, pri kateri veliko težo daje učenčevemu samo- stojnemu učenju in premalo časa posveti dejanskemu 'pouku' preko videokonferenč- nega sistema. Foto: BS o šolanju na daljavo Razmislek 16 Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 Velja se vprašati, ali ni morda že samo spre- mljanje pouka preko videokonferenčnega sistema za učence težje, zlasti če tako za- snovan pouk poteka strnjeno več učnih ur, saj menimo, da učenci tako hitreje izgubi- jo koncentracijo kot pri pouku v šoli. Zato predlagamo, da učitelji kombinirajo video- konferenčno izvajanje pouka in usmerjanje učenja prek pisnih navodil za samostojno delo. Na podlagi odgovorov učiteljev smo ugotovili, da je delo na daljavo na tak način izvajalo 43,2 % anketirancev. Ob tem opo- zarjamo, da naj samostojno delo uporablja- jo za namene utrjevanja znanja učencev in ne za samostojno predelovanje nove učne snovi. Ali je ustrezna informacijsko- komunikacijska tehnologija dovolj? Ne gre prezreti premisleka o tem, da četudi učencem priskrbimo ustrezno informacij- sko-komunikacijsko tehnologijo, s tem še ne zagotovimo enako kakovostnega učnega okolja, ki se je v času epidemije koronavi- rusa preselilo v domove učencev. To tudi pomeni, da vse problematike, ki jo odpira izobraževanje na daljavo, ni mogoče rešiti zgolj z zagotovitvijo ustrezne tehnološke podpore. V raziskavi se je izkazalo, da ima 1,0 % anketirancev slab dostop do interne- tne povezave, kar ni zanemarljiv podatek, saj kljub besedam ministrice za šolstvo S. Kustec, da »smo rekorderji z vidika spo- sobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo« (L. Š., 2021), kaže na to, da ne- kateri niso imeli zagotovljenih osnovnih možnosti, ki bi omogočale nemoten potek pouka in s tem uresničevanje temeljne pra- vice vsakega državljana. To lahko nakazuje, da izobraževanje na daljavo poglablja razli- ke med učenci in da so se nekateri znašli v nezavidljivem položaju. Naj spomnimo, da šola ni zgolj institucija za prenos vednosti, znanja, ampak predsta- vlja tudi kompenzacijski dejavnik za tiste, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin. Tudi skupnost učencev in učiteljev je tista, ki omogoča vzpostavljanje prijatelj- stev, učenje življenja v skupnosti in skrbi za dobrobit otrok in razvoj njihovih poten- cialov (Kalin idr., 2021: 147). To potrjuje tudi ugotovitev raziskave, da največji delež učencev (75,1 %) kot negativno plat pouka na daljavo označuje, da pogreša pristen stik s sošolci/-kami. Neizbežno dejstvo je, da je telesni stik tisto, kar umanjka v času izo- braževanja na daljavo. Četudi slednjega ob izobraževanju na daljavo ne moremo zago- toviti, je pomembno misliti na vzpostavlja- nje osebnih odnosov, ki sicer niso fizični, a imajo vse razsežnosti socialnega (Medveš, 2020: 16). Prednosti izobraževanja na daljavo Pomembna je tudi ugotovitev, da izobra- ževanje na daljavo nekaterim učencem vselej ustreza, kar je izrazila dobra deseti- na (12,6 %) učencev, ki navajajo, da lažje spremljajo izobraževanje na daljavo kot pouk v 'živo'. Slednje ima pomembne im- plikacije za naprej, saj se s tem kaže poten- cial, ki ga ima tehnologija pri zagotavljanju načel individualizacije in inkluzije (Kalin idr., 2021: 146). Ugotovili smo, da so učen- ci v največjem številu (64,7 %) kot pred- nost izobraževanja na daljavo izpostavili možnost samostojnega razporejanja dela. Sprašujemo se, ali so učenci s samostoj- nim razporejanjem dela le-to tudi kakovo- stno opravili ali pa to pravzaprav pomeni, da so delo opravili hitreje in z manj truda, na račun več prostega časa. Med drugim je 13,6 % anketiranih učencev navedlo še druge prednosti, in sicer, da so pri 'pouku' lažje sledili, da je bilo manj motenja med 'poukom' s strani drugih učencev ter da so se naučili nekaj novega, denimo o tehno- logiji ali o sebi. Ob pridobljenih odgovo- rih pa puščamo prostor za razmislek tudi o tem, ali lahko pozitivne vidike, ki so se izkazali v času izobraževanja na daljavo, vpeljemo v vsakdanjo šolsko prakso. Ali smo torej res 'rekorderji' v izobraževa- nju na daljavo? Vsekakor ne gre zanema- riti pozitivnih vidikov, ki jih je izobraževa- nje na daljavo osvetlilo. Anketirani učitelji označujejo kot prednost to, da so se nau- čili bolje uporabljati tehnologijo (78,3 %). Menimo pa, da je izobraževanje na daljavo daleč od idealnega in da še zdaleč nismo 'rekorderji' v tem. Kvečjemu obratno, saj so učitelji v naši raziskavi poročali tudi o slabših učnih dosežkih učencev v pri- merjavi z učnimi dosežki v času pouka v šoli (46,0 %). To se morebiti povezuje tudi s spoznanjem, da je za 35,1 % vprašanih učiteljev izziv predstavljalo preverjanje in ocenjevanje znanja. Četudi bi bili tako rekoč »rekorderji v smislu sposobnosti in usposobljenosti učencev in učiteljev z ustrezno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo« (L. Š., 2021), kakor je dejala ministrica za šolstvo, pa izobraževanje na daljavo prinaša številne 'pasti'. Med dru- gim tudi to, da so pri tovrstnem načinu dela razlike med posameznikovimi spo- sobnostmi, motivacijo in učnimi nava- dami še toliko bolj izrazite, saj se težišče dela močno nagne na stran posameznika (Medveš, 2020: 17). Za zaključek bi želeli poudariti, da je epi- demija od učiteljev, učencev in staršev terjala veliko prilagajanja. Izsledki razi- skave kažejo, da so učitelji kljub kriznim razmeram našli nove načine, kako izpelja- ti pedagoški proces, in s tem pokazali, da jim je mar za izobraževanje. Na ta način so pripomogli k temu, da je izobraževanje učencev še naprej potekalo. Literatura • Ermenc, Klara S.; Govekar Okoliš, Monika; Jeznik, Katja; Bre- znikar, Nina (2020): Vplivi sodobnih tehnologij na učenje in izobraževanje: Pedagoško-andragoški dnevi 2020. Sodobna pedagogika, let. 71, št. 1, str. 102–106. • Kalin, Jana; Ermenc, Klara S.; Mažgon, Jasna (2021): Izzivi vo- denja šole v času izrednih razmer. Sodobna pedagogika, let. 72, pos. št., str. 130–149. • Kramar, Martin (2009): Pouk. Nova Gorica: Educa, Melior. • L. Š. (2021): Kustec: Ko se bomo vrnili v šolo, se bomo za stalno. MMC RTV SLO, 4. 1. 2021. Pridobljeno 16. 4. 2021 s spletne strani: https://www.rtvslo.si/slovenija/kustec-ko-se- -bomo-vrnili-v-solo-se-bomo-za-stalno/547854. • Medveš, Zdenko (2020): Šolanje na daljavo – zamujena prilo- žnost. Sodobna pedagogika, let. 71, št. 4, str. 14–26. Foto: Peter Prebil