HllllllIKtMinžTTTIflg Največji slovenski tednik S v Združenih Driavah Izhaja vaak torek ■ Ima 20.100 naročnikov J Naročnina: Za člane, na leto--10.84 Za nefttane—...............$1.60 • Za inozematvo..................$3.00 I NASLOV uredniitva in upravniltve: ! •117 St. Clair Ave. \ Cleveland. O. ,. ...........................mi i _-_—a_- Telefon: Henderson 3012 OF TOT GRAND CARNIOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION '_1_ ' Entered as Second CI««« Matter Decanter 12th, 1923 at the Port Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1012. Ar rIlIIIII»HHllllllinngf ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918. ~~ ~~~~ "GLASILO" •117 8t Cbir At*. CLEVELAND, O. Tte kraeot Slovenian Weekly la tte United States of AaMrice. Sworn circulation 30.100 baaed Every Tuesday Tenaa of Soteerfption: ST l^meitiJSlIlZZs^ l*<*d|® Countries-----$3.00 Telephone: Henderson 3912 CLEVELAND, O., 12. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1929 LETO XV. — VOLUME XV. oevelandske vesti VESTI IZ JUGOSLAVIJE KATOLIŠKI ČASNIKAR ODLIKOVAN V dvorani slavnih mož (Hali of Fame) državna univerze v Columbus, Ohio, bodo postavili soho znanemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu Janu-ariju A. Mac Gahanu, ki je umrl leta 1878. Mac Gahan se je leta 1874 kot vojni poročevalec udeležil ruske ekspedicije v Khivo in nato se je udeležil rusko - turške vojne. Leta 1876 je opisal barbarstvo in krvoločnosti od Strani Turkov, prizadete Bolgarom, vsled česar je zaslovel po vsej Evropi. Bolgari ga častijo in slavijo kot svojega narodnega junaka. Pokojni Mc Gahan je bil vnet katoličan. ŽRTVE OGNJENIKA V pokrajini Santa Maria, republiki Guatttnala v Centralni Ameriki, je začetkom novembra t. 1. tamkajšnji ognjenik več dni hudo bij u val in naredil ogromno škodo. Vodstvo Rdečega križa računa, da je bilo od lave zasutih okrog 300 oseb, na ozemlju povzročena škoda pa znaša nad 1 milijon dolarjev. Po 14 letih najden grob vojaka. Vdova Marija Ramovš v Zapuvalu v občini Javorje nad Poljanami je dobila te dni obvestilo z Goriškega, da je neki Vinsentini Giuseppe našel pri kopanju zemlje truplo njenega moža Franceta Ramovš. Imenovani je bil pogrešan od leta 1915 in ravno sedaj teče postopanje, da bi bil proglašen za mrtvega. Poročilo pravi, da je našel vse kosti in da je bilo truplo oblečeno v staro vojaško obleko. Identiteta se je dognala 70 legitimaciji, katero je imel vsak vojak pri sebi. Nov grcb. V Sv. Juriju pri Litiji so spremili k zadnjemu počitku očeta Ignacija Lukan-5ič, v 70. letu starosti. Pokojnik je bil nad 50 let cerkvenik ter jc ves čas neumorno delal za blagor cerkve in sv. vere. nanj » S. rej 12. DRUŠTVENA NAZNANILA VABILO Is urada društva sv. Vida, St. ,25, Cleveland, O. Kakor vam je že mogoče znano, se naše društvo marljivo pripravlja na banket zmagoslavja (Victory) in ples, ki se vrši v nedeljo, dne 17. novembra v Grdinovi dvorani v po-čast žogometnim igralcem našega društva po imenu "Presidents No. 25," ki so se toliko v letošnji sezoni trudili, da so si zopet pridobili prvenstvo igral cev žogometne lige KSKJ. Ker je to velika čast ne samo za igralce, ampak tudi za naše društvo ter vsa ostala cleve-landska društva KSKJ, da ima-mo te zmagovalce v našem mestu, se moramo tega ponosno zavedati tudi drugi člani in čla nice, da kot našim sobratorr zmagovalcem izrazimo naše ve selje, da jim pokažemo naš ponos in našo čast, ker so kar dvakrat po vrsti zmagali; s tem jim bomo pokazali, da smo veseli njih zmage in da se tudi mi zanimamo za njih šport. Za to jeje, vršeče se v sredo, dno 13. novembra, v navadnem zboro valnem prostoru. Kakor drugod, tako so bije zadnje mesece tudi pri nas seje bolj slabo obiskane vsled poletne vročine. 1st« se vam »daj ni treba več bati, ker jo je že mesec listopad prikimal in se že zimska suknja človeku pri-leže. Pokažite se torej in pri dite na spregled oni člani, katerih ni celo leto blizu. Ali ste morda pozabili, da spadate k našemu društvu in da se vrši redna seja vsako drugo sredo v mesecu? Naše društvo šteje sedaj okrog 160 članov. Če vas pride na sejo saj polovica, pa bo odbor zadovoljen. Vsa čast našim vrlim članicam, kajti te z vdeležbo vedno prekašajo moške! Nikar se ne ustrašite prihodnje seje ker se vrši ravno na 13., oziroma danes, ko boste po pošti prejeli Glasilo. Ta večer bo za vse vesel in srečen, ker bomo po seji priredili malo zabave. Saj veste, kako prijetno se udeležimo v največjem smo se včasih imeli po seji, ko številu tega banketa in veseli- je naš harmonikar tamkaj v ce. Naše društvo šteje do 600 kotu nadaljeval nerešene točke članov in članic, ter večina vas dnevnega reda. je, ki se v resnici zanimate za baseball igro. Torej ne pozabite prihodnje nedelje, ko se tem žogarjem v počast vrši gori navedena prireditev. Banket (večerja) bo servira-na ob 7:30 zvečer; vstopnina za banket in ples znaša $1, sa< Dne 11. novembra je bil sv Martin. Tako bomo torej dva dni kasneje na tej seji malo po-martinovali in okušali letošnj? pridelek naših ohijskih goric Pravijo, da je letos izbornr. kapljica! Kdor ima kaj odveč mošta, naj ga prinese, da gr mo za ples pa 50 centov. Igral | bomo krstili in pokusili. Za pri-bo orkester Arcadian Melody I grizek bo nekaj mesnine, pa Pilots. Torej pridite v številu in pripeljite svoje pri fini ljubljanski "flancati" tei največjem i krofi. Pridite torej gotovo na to sejo in pripeljite seboj svoje jatelje in prijateljice seboj, ker j sinove ter hčere. Seja bo bolj zabave bo dovolj za vse, s take s kratka, na kar sledi prijetna velikem članstvom ti morala domača dolga zabava! biti dvorana napolnjena. Pro-šeni ste, da si preskrbite tikete za banket že poprej, da bodo kuharice znale •pripraviti dovolj krepčila za vse. Vstopnice lahko že sedaj kupite pri predsedniku društva bratu Anton Šku-lju ali pa pri meni na domu. Torej na svidenje v nedljo! S pozdravom Anthony J. Fort una. tajnik. 1093 E. 64th St. Iz urade društva av. Jožefa at 148, Bridgeport, Conn. Vabilo na aejo ali giles Naša prihodnja redna mo sečno seja se vrši v nedeljo, dne j 17. novembra, popoldne ob 2 uri. Asesment za mladinski od S pozdravom, Teddy Roaaman, tajnik. DOPISI 15-letnica pevskega društva "Zvon" Cleveland (Newburg), O.— Dne 24. novembra, 1929, bo j pač velik in pomemben dan, ko I bo naše Slovenko pevsko dru-jštvo "Zvon" porslavljalo 15-let-nico svojega obstoja in tako bc I ta dan zapisan v zgodovinsko I knjigo slovenske kulture v Ame Petnajst let je, odkar se je med rojaki v Newburgu poja-delek bom začel pobirati že ob | vila ideja, da bi ustanovili svoje eni uri. Torej dragi mi bratje, pevsko društvo. In res, ideja ni prosim vas, da pridete na to se ostala dolgo sama, sklicalo se je jo v velikem številu, ker se mo j ustanovno sejo dne 6. decem-ramo dogovoriti radi plesne ve bra 1914 Ob tej priliki se je selice, katero nameravamo pri- povabilo dobro poznanega teda-rediti dne 27. novembra, nc njega našega pevovodjo g. Pri-predvečer Zahvalnega dneva- moža Kogoja, da pride k nam poleg tega bodo še druge važne j in nam da pojasnila, kako in točke na dnevnem redu. Pridi te torej na sejo za gotovo. kaj je treba ukreniti, da se lepa slovenska pesem primerno go- Dalje opominjam one. ki so ji. In tako se je ustanovilo dru zaostali s plačevanjem ases-menta, da stvar čimprej e ure dite, v prvi vrsti velja to za one ki so že za več mesec dolžni na asesmentu aktivnega ali pa štvo, z imenom "Zvon Da pa člani takoj v začetku preprečijo, da društvo ne razpade, je društvo postalo tudi podporno. In ker je bilo dru- Peter Simflča, pod dobro in napredovali. ij smo pHWi tudi z mešanim zborom. Nastopali smo 5> različnih prireditvah s lepimi slovenskimi pemimi- Kjerkoli se je vršila veselica ali pa sploh kaka prireditev, ako ni bilo "Zvona" zraven, p* ni bila veselica popolna. Pod pevovodjem Mr. Simči gem je druitvo "Zvon" tudi sodelovalo kot član Jugoslovanske pevske zveze. Vse je šlo lepo v redu. dokler se ni vmešala med pevce tista nesrečna politika, katera je ameriškim Slovencem tedaj splošno škodovala na kulturnem polju j Tako smo bili tudi mi prizadeti in posledica je bila, da smo zopet ostali brer pevovodje.. • • ■1' Toda to pot pa Mr. Kogoj ni iskal drugega pevovodje, ampak je sam vzel vajeti v roke in zadovoljni smo bili. Prvi koncert, katerega je priredilo društvo "Zvon" o priliki petletnice svojega obstanka meseca junija, 1920, je imel velik uspeh. Za našo naselbino je bil ta koncert nekaj povsem novega, kajti do takrat še ni bil prirejen koncert med Slovenci v Newburgu. Od tega časa je društvo pri redilo vsako leto po dva koncerta. Tri pa smo priredili v javnih knjižnicah mesta Cleve landa, dva pa med Slovenci na St. Clair Ave. Dne 28. decembra leta 1924., je društvo "Zvon" obhajalo svo jo 10-letnico z obširnim pevskim programom, pri katerem koncertu so sodelovala ledeča pevska društva: "Lira," "Sloveni ja," "Soča" in "Ljubljanski Vrt" (slednji iz Girard, Ohio), i Dne 7. junija je to društvo Sodelovalo pri koncertu skupnih pevskih društev: "lira," "Soča," "Zvon" ^rSJpvenija." kateri je bil vprizorjen v S. N\ Domu na St. Clair Ave. Skupen nastop vseh pevskih zborov. 150 pevcev in pevk, je bil pač nekaj veličastnega. Od časa, ko je društvo ob hajalo svojo 10-letnico, je društvo "Zvon" vsako leto priredilo po en koncert v dvorani Slov. Narodnega Doma v Newburgu. dva vrtna koncerta na prostem pri Mr. Antonu Gorišku v Ran dal, Ohio. Dne 13. aprila 1929 je društvo priredilo koncert v Farrell, Pa. Društvo "Zvon" je tudi sodelovalo za Narod. Domove na St. Clair Ave., v Collinwood na Holmes Ave., na Waterloo Rd., za Slovenski Delavki Dom, za Slovensko Delavsko Dvorano na Prince Ave., in 109. cesta. Za petnajst-letnico si je društvo "Zvon" začrtalo fino pot. Razume se, da se vršijo pevske vaje od strani članov in članic po trudapolnem delu v tovarni, ko so ljudje potrebni počitka. Toda kljub temu jim ljubezen do petja inmaroda narekuje požrtvovalnost, da se zbirajo ob večerih in skrbijo, da slovenska pesem napreduje. Vztrajnost članov je doprinesla, da je društvo "Zvon" eno prvih slovenskih zborov v Ame-kar se tiče tekočega meseca od s. Uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti, pri katerem bo nastopilo 40 pevcev in pevk. Nad 20 pevk bo nastopilo v slovenski narodni noil. Zvečer ob osmi uri se bo vriil slavnostni banket, na kar sledi ples. — Prijatelji slovenske pesmi, dobro-doili na ta koncert!' želeti je, da ostane zbor dru štva "Zvon" do srebrnega jubileja vstrajen, kar bo njemu in slovenski naselbini v Clevelan du v ponos. ' Prijatelj slovenske pesmi. -—o- mladinskega oddelka; leto se štvo pevsko in podporno, se je bliža h koncu in bo treba knjige zaključiti ter sestaviti celoletni račun. Ne rad bi imel, da bi bilo treba tudi ob koncu leta prenašati dolg za naprej. Prosim vas uljudno, da izvolite to naznanilo vpoštevati in se po njem ravnati. Pridite vsi na sejo in poravnajte kar j p treba poravnati z društvom! Sobratski vam pozdrav, \ Anton Kolar, tajnik.' VABILO NA SEJO Iz urada tajnika društva av Cirila in Metoda at. 191 Cleveland, O. (Bela Ljubljana) Dragi mi člani in članice: S tem vas prijazno vabim ir uljudno prosim, da bi se udeležili prihodnje redne mesečne takoj v začetku priglasilo lepo število Slovencev in Slovenk za pristop. Društvo se je ponovno obrnilo, na g. Kogoja s prošnjo, >dp če sam nima časa za poučevanje, naj nam da prijazen nasvet, kam naj se društvo obrne za pevovodjo. In tedaj smo dobili prvega pevovodjo v osebi Al-bertt Kolbezn?. Ker pa je bil g. Kolbezen bolj pri rahlem zdravju in je moral hoditi ob mrzlih zimskih večerih iz daljnega St. Clairja v Newburg zato je opustil poučevanje in tako je bilo društvo po preteku enega leta brez pevovodje. Ker nam je Mr. Kogoj prvič tako dobro in naklonjeno svetoval, smo se tudi sedaj spet riki med Slovenci, popolnosti slovenske pesmi. Da je zbor za lepo pesem mnogo žrtvoval, je dokaz, da poseduje društvo 175 partitur, katere si je nabavilo tekom petnajstih let. • Pri vsem, kar je pri društvu "Zvon" največjega pomena, je to,da so pevci in pevke, z malimi izjemami, isti, kot so bili ustanovni člani. Za 15-letnico ima društvo na programu dve veliki skladbi: "Jeftejevo prisego" in "Domovini" ifi več drugih pomembnih pesmi, kakor "Slovenska pesem" in "Ilirija." "Jeftejeva prisega' je krasna kompozicija pater Hugolin Satt-nerja (besede Simon Gregori-ča). Slavnostni koncert se vrši to- 25-letnica slovenskega Orla in ameriški Slovenci Ako se ozremo nazaj v preteklost ter v zgodovino slovenskega naroda, najdemo mnogo velikih mož, ki so si spletli vč-nec neminlljive slave. Najlepše nam o tem opisuje Dr. J. Gru den v svoji knjigi "Zgodovina slovenskega naroda," katero je izdala Mohorjeva družba. Ako čitatelj pazno sledi vsebini te knjige, lahko s ponosom vzklik ne: "Tudi jaz sem potomec tega zavednega in slavnega na roda!" Naši pradedje so se že v pr vih stoletjih po Kristusu borili za našo slovensko zemljo, iz katere je nedavno vzklila tako lepa in po pesnikih opevana Ju goslavija. Veliki narodi in države so izginili s površja zemlje. Huni divji Obri, krvoločni Tartari. mogočni Rimljani, vsi so izgi nili. toda naš mali slovenski na rod pa še včdno živi in bo živel še v bodoče. Ravno sedanje Čase se kaže temu narodu še sijajna bodočnost. Nemogoče je navesti težavno delo, katero so imeli naši veliki možje za povzdigo in osvoboditev slovenskega naroda. Brez dvoma ima za to skoro največ zaslug naš nepozabni narodni apostol fn velmož, žal že pokojni t)'r.rJ"ariež Evang. Krek Naj omenim izmed mnogih le eno njegovb plemenito delo, s katerim zasluži, da ga naš na rod prqslavlja. Z mirno vestjo lahko imenujemo pokojnega Dr. Kreka očeta in ustanovitelja katoliške telovadne organi zacije Orla. Iz majhtlfh početkov se je razvila danes ta mogočna in nad vse važna organizacija, ki zbira v svojih vrstah katoliško mladino, kmetsko, delavsko in meščansko, od zadnje gorske vasi in do slednjega industrij skega kraja. Slovenski Orli in Orlice praz nujejo leta 1931. 25-letnico or lovstva. V ta namen bo v Ljubljani velik narodni izlet (ta bor) vseh katoliških mladin skih organizacij; nastopili bodo vsi slovanski katoliški na rodi po svojih telovadnih sku pinah, zlasti Hrvatje, Poljaki Slovaki in Čehi; svojo udeležbo so pa obljubili tudi Nemci Francozi, Belgijci, Holandci Švicarji in Angleži. Letos so bili vsi ti narodi ža stopani na veliki Vaclavsk' slavnosti v Pragi, na češkem: prihodnje leto bodo nastopili v Antwerpnu, Belgija. Kot že omenjeno, leta 1931 bodo p* naši gostje v beli Ljubljani. Kar je pa najbolj značilne in razveseljivo za slovenski na rod pri tem je to, da naš slovenski Orel zmaguje povsod v prvenstvu. Lani so pri tekmah mednarodnih vrst dobili prvo nagrado Slovenci, pri prostih vajah članic so pa odnesle tretjo nagrado Slovenke. Nedvomno je to velika čast za slo venskega Orla in celokupen narod. Ali bomo mi, ameriški Slo venci, veliko slavnost 25-letnice Orla kar tako pustili? Ne, ni kakor ne! Tega ne smemo do pustiti! Domovina nas potre buje, nas vabi in kliče. Odzo vimo se tiidi mi. Že danes se odločimo, dfe se bomo pridru žili Orlom tudi mi in skušali njih veliki dan proslaviti na do NOVEMBRA, 1029 ...... + f .. .» S stojen način. Vsem nam bo v veliko veselje, ko se bomo na-hajali zopet v beli Ljubljani povodom Orlovske slavnosti. Zadnjih par let je mnogo naših ameriških rojakov potovale na obisk v domovino. Vse pa kaže na to, da je vsako leto ve> teh izletnikov. čas beži. Za tako važen ir velik izlet je treba dosti časa in veliko predpriprav, torej je treba že sedaj začeti, da se ne bo zopet dogodilo kot se je že večkrat vsled vednega odlašanja, potem se pa ni stvar po voljno izvršila. Slovenija se na to velike slavnost pripravlja že več let da ji bo mogoče na dostojen način sprejeti in' pozdravit! brate Orle iz vseh krajev sve ta. Pripravimo se tudi mi, ame riški Slovenci! Marsikdo namerava potovati v domovino v prihodnjih pat letih, radi tega bi bilo zelc umestno, da bi se pričelo že se daj delovati na to, da bi se kar največ mogoče veliko številc izletnikov ali udeležencev pri glasilo za potovanje v staro do movino meseca junija 1931. Glavni odbor KSKJ je sklenil na svoji zadnji seji, da sc K. S. K. Jednota oficijelno ude leži te Orlovske slavnosti. Ena ko se je tudi Liga ohijskih dru štev KSKJ izjavila na zborova nju v Bridgeportu. Zaeno sc bili imenovani tudi štirje Ligini uradniki, da stopijo sporazum r.o v stik z Jednotinim glavnirr □dborom in s pripravljalnim odborom Orlovske slavnosti Ljubljani. Eno izmed najbolj delavnih in agilnih društev KSKJ—društvo Kristusa Kralja št. 226, v Clevelandu, O., se je že zavze lo, da se ves dobiček raznih društvenih prireditev v dpbi leta in pol obrne za izletniški sklad. Nedavno je to društvo priredilo veselico združeno e kratko igro. Naval je bil tak da še vsi ljudje v^vorano niso mogli- Usp^h.(fjprančni) je bil pa tudi tako velik kot še nikdar poprej; skoro $200 čistega pre bitka. Kot se čuje, bo označe no društvo s prireditvami še na daljevalo in ves dobiček se bo porabil za izletniški sklad, kolikor sem informiran, se ta denar ne bo rabilo za vožnjo preko morja, ampak za potova nje in posebne skupne izlete tega društva na obisku v stari domovini. Kaj mislite o tem drugi? Ali ne bi bilo umestno, da bi se za to plemenito idejo zavzela tud) druga društva? Poskusiti je treba. Če je to mogoče in iz peljivo pri enem društvu, je tudi pri drugem. Želeti bi bilo, da glavni od bor K. S. K. Jednote na prihodnji januarski seji povzame potrebne korake v tem oziru: ravno tako tudi ostala društva naše ohijske Lige; sploh vsa Jednotina društva katerim je le mogoče, da bi imel naš prvi oficijelni izlet v domovino velik uspeh. S tem, ako se ameriški Slovenci udeležimo srebrnega jubileja Orla v domovini, bi ga spodbudili, da bo še bolj vneto nastopal za svetovno prvenstvo Kaj vse slovenski Orel zna imajo rojaki po širni Amerik1 baš sedaj priliko videti, ko se kaže znano Jednotino filmske sliko, s katero potuje br. A. Gr dina, glavni predsednik KSKJ V tej sliki nastopajo Orli fare sv. Vida, Cleveland, O., res kol pravi Orli; radi tega bi mora) biti vsak katoliški Slovenec \ Ameriki ponosen na to edine obstoječo Orlovsko skupino v Ameriki. To je pristna katoliška organizacija; same mlade moči, in pa tako lepi cilji ter ideje kot jih ima Orel! To nam pove njih himna, ki se glasi: Dvignite Orli, v jasne višine krila ponosna, mlade moči! Sove se skrivajo v nizke temine, k solncu, svetlobi Orel hiti. Domu gradimo slavno in cast Mati Slovenija, Tvoji ljubavi Orel junaško klanja srce. Narod slovenski k nesmrtni slavi Tvoji—se naie sile bore. Nekaj zelo impozantnega bi ono košato Bpo so sami Slovenci in tvoji znanci. Blaž je zavil tja in našel pre-srčno domačo družbo. Rajni Breznik je na klopi sedel in se ob palico opiral — čisto tak je bil kakor pred leti na zemlji. Jernač je ob strani stal in viv-ček basal. Možina je roke pre- tO nimno zapeli • rih, drobni krojaček. Regija pa Orlu ob priliki 25-letnice nje'1 govega obstanka na shodu v Ljubljani. a! zgodbe, kako se je včasi po sve Jaz pričakujem, da se bo še * ,r .______ kdo drugi oglasil glede name- \l ravanega izleta v domovino, |8IUi>a je naglo govoril in za smeh pripovedoval svoje stare šaljive zlasti od strani članov glavnega j odbora K. S. K. Jednote. Z rodoljubnim in bratskin*, pozdravom, < Frank Kovačič, poročevalec Lige ohijskih dri'-1 štev KSKJ, Cleveland, O. -o- tu potikal. Vsi so ga radi po-in se mu včasi na gla? smejali — takšne je razdiral. Kako so veseli Blaža sprejeli! V roko so mu segali in ga vsi nadlegovali, kako je še kaj v domačih krajih. Blaž je vse v kratkem povedal, nazadnje pa je z najboljšim svojim starim prijateljem in sosedom Breznikom šel na sprehod, da se svoje pogovorita. Prišla sta po beli stezi do Blaž v nebesih Tako hudo je pred Veliko nočjo zbolel gospodar Blaž, da j maje ograje, so se vsi domači skrivaj jokali- <«0h Blažf vidiš( tole ti mo Leni hlapec Grega, ki je zdaj ram j^vedati," je dejal Brez-okrog voglov postajal in zvečer |nik „Vse tu v nebesih nam po vasi zijala prodajal, je pa -e na SV0b0d0 ^„0, samo skozi dejal: Tole rečem: Bog mu daj dobro, zemlje ne bo več tlačil." Tudi gospod zdravnik iz trga je tako mislil, rekel pa ni nič, le umetno je hranil Blaža ki se celih deset dni ni zavedel, to ograjo ne smemo. Lej, ti-I sto jablan, kaki lepi sadeži — j pa še danes ne sme nihče jesti I s tega drevesa." Gledal je Blaž to prekrasno košato jablan, in bolj ko jo je gledal, bolj se mu zahotelo vsaj ne z očesom pogledal, ne bese-,enega zdravega jabolka. de povedal. Umrl pa ni, le v sanjah je šel v nebesa. Sanjalo se mu je: po belih stopnicah gre navzgor kakor V svetim Višarjam, pa še više, še više pod mbdro nebo, nad | zlate oblake. Na vrata potrka, na tako velika vrata kakor jih imajo ponekod po samostanih V grlu ga je skelelo, kakor I Ja ga tam strašno žeja, v grlu, 1 v griu — — — tedaj se je i Blaž po desetih dneh nezavesti * zopet zbudil, okrog sebe pogle-]dal in milo dejal: "Oh, kakšno jabolko! Vsaj eno jabolko!" "Kje bi ga le dobil? Jabol- pa še mnogo večja in lepša sc jko zdajUj ob Vdiki noči, Kje bila. In — resnično: odpirat , _ ... bi ga le dobili," je v veselju in pride sv. Peter, brado poglad tarnala Blaževka, potlej in tako prijazno vpraša, ko je gtopila k županiji in so Zora mladosti, sila kreposti, v žilah nam polje naroda rast; v trudu in znoju, polnem radosti sta stara znanca: "Blaž, lej si no. Blaž! S: !e prišel? Nič ne bodi žalosten zelo lepo je pri nas. Po vrtovih se boš sprehajal, znance ^provajalJ — o, koliko starih znancev je iz tvojih krajev!" Pred nebeški prestol sta še da. Blažu so se kolena šibila. 1 Bog oče se je le prijazno nasmehnil, ne besede ni dejal. To je bilo Blažu prav, ker — res da se je bil pred tedni spo-vedal, lahko pa le kak majhen greh pozabil — in bi mu bilo zelo sitno, če bi ga Bog oče po karal . . . J Potlej se je pa Blaž začel prehajati po nebeških vrtovih, med prelepim žlahtnim in gozdnim drevjem, med vrtovi in cvetočimi livadami. Vse je tako močno dišalo po rožah in nageljnih, velikanske potonke so krvavo žarele po gredah in 3redi njih so se v najlepših bar vah svetlikale steklene krogle, kakor jih ima gospoda po vrto vih. Vse sorte jezike so govorili ljudje, ki jih je sreča val. Tedaj pa je Peter zaklical za njim: < "Blaž, bolj na levo zavij. Pod- jres na deskah v kletih našli še j tri rumene, prav nič nagnite, j prhke, mošanjčke. j Zdaj je bil Blaž rešen, prav naglo je zlezel »opet na noge. M6I0 ga je še mrazilo, zato je ia pečjo posedal in vsakemu rad o nebesih povedal. Vsi vaščani so ga hodili poslušat, posebno še tisti, ki jim je bil kdo kdaj umrl. "O, tudi vašega sem videl gori!" je Blaž rad potrdil, da jim je bilo všeč. In kadar je Blaž o nebesih pravil, je leni hlapec Grega na peči polegal in dremal. Nekoč se je sklonil in vprašal: "Kaj pa, mojega starega ni gori?" "Nak, Grega, tvojega očeta pa ni. In tudi ne bi bilo zanj, ker je v nebesih razen onih jabolk tudi žganje prepovedano.'' Lastne narejene napake služijo človeku kot opominjevalna šola; le žal, da malo grešnikov to šolo dovrši z odliko. ♦ # » Pravijo, da smeh pospešuje prebavo, le škoda, da se preveč zabasan človek ne more smejati Jr VABILO NA BANKET ZMAGOSLAVJA (VICTORY) in PLES katerega priredi DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 K.S.K.J. Cleveland, Ohio v nedeljo zvečer, dne 17. novembra V GRDINOVI DVORANI v počast zmagovalnim žogometnim (Baseball) igralcem "Presidents" No. 25. spadajočim k našemu društvu. Na ta banket in ples je vabljeno vse članstvo našega društva, kakor tudi članstvo sosednih društev in vse cenjeno občinstvo iz celega Clevelanda ter okolice. Pričetck bo ob 7:30 zvečer. Vstopnina za banket in ples znaša $1, samo za ples pa 50 centov. Igral bo izboren orkester Arcadian Melody Pilots. Na to prireditev vas uljudno vabi ODBOR J? rillllllllllllUIIMtlMlllllMIII....,...,,,..^^ tui XyllMJL, 4L jUUlfrl (jtASILO K. S. K. JEDttOTfe, 12. NOljjMBRA, ld2d NEBEŠKA KRONA AU PREMIŠLJEVANJE O NEBESIH Nemllrf spisal ' Janes N. Stager, duhovnik Jezusov« družbe Poslovenil Janes Same, duhovnik goriške nadškofije. ......................................... (Nadaljevanj«) "Kdo zamore prešteti njegove vojake?" vpraša prerok Danijel (7, 10.) in pristavlja: "Tisočkrat tisoč mu jih služi in deset tisočkrat tisoč od njih ga obdaja, in okoli sedeža, ki ga razsvita žarna mavrica v znamenje večnega miru, je štiriindvajset drugih sedežev, na katerih sede starešine v belib oblačilih in z zlato krono na glavi." Patrijarhi pa preroki, apo stoli, mučeniki, spoznavalci, device in neskončne trume drugih nebeščanov so dvorniki Gospodovi. "V tej nebeški družini,, ki je najbolj odbrana, najlepša in po številu največja, v so sami kralji in kraljice. 2e prerok Jeremija pravi, "da bodo hodili skozi vrata tega mesta kralji in poglavarji bodo sedeli na prestolu." (Jer. 17, 25.) Ravno to trdi tudi sveti Janez, rekoč: "Kateri Bogu služijo, bodo ž njim kraljevali in njihov kinč bosta krona in palme." (Skr. raz. 7, 9.) "Prejeli bodo, "pravi sveti Bonaventura, "kraljevo krono iz rok nebeškega kralja.'' Ker so vsi izvoljeni udje ene ga telesa, čigar glava je Jezus, kralj vseh kraljev, je vsak izvoljenih obenem deležen tudi Kristusovega kraljestva in njegove krone. Vsi sveti in pra vični, ki so kedaj živeli na svetu, vsi bodo v tej nebeški družbi. Nihče ne bo žalil, nihče ne-voljen, nihče drugemu zavida) sreče. Ondi bo za vselej kone** sovraštvu in poželjivosti. V tem zbirališču o blaženost, o raj! — so sami prijatelji božji, ki so po gledanju božjem z vso učenostjo obdarjeni, okin-čani z vsemi čednostmi in rešeni vseh hudih nagibov, pred vsako zmoto tako varni in v tako zanesljivi in dovršeni ljubezni, tako enega srca in enih misli, da med njimi ni najmanjšega nereda, tudi različnost osebe ne bo povzročevala najmanjše nevolje in nevoščljivosti. Nebeška sreča bo vsakemu zadosti. Vsak je bo imel toliko, kolikor je bo hotel in kolikor je bo mogel uživati; Bog bo vse vsem; zakaj vsak nebeščan bo podedoval celega Boga, torej bo vsak vse našel v Bogu. Iz tega vidimo, da v nebeški družini kraljuje neporušljiv mir, o katerem pravi prerok Jeremija: "Moje ljudstvo bo prebivalo v lepem miru in \ varnih šotorih in v obilnem pokoju." (Iz. 32, 18.) Ta nebeški mir bo izviral iz ljubezni do Boga, katera bo vezala vse obenem in vsakega posebej z Bogom. "Nebeščani bodo," piše sv. apostol, "živi kameni v zidovih veličastnega, v katerem bo Gospod prebival vekomaj." Vsak nebeščan bo poznal vse izvoljene in bo od njih poznan; vsak bo vse ljubil in bo od njih ljubljen. Srce vsakega nebe-ščana, njegovi občutki, njegove želje in njegova ljubezen bodo znane in odkrite vsem iz vol je nim. En duh bo navdajal vse. Vsi bodo večno radost uživali \ edinosti in pokoju. Vsi bodo, kakor so bili prvi kristjani, enega srca in enega duha. (Dj. ap 4, 32.) Ako nam je soseščina, prijaznost in ljubezen zvestega prijatelja, mile matere, blage zaročnice, ljubeznive neveste že na tem svetu tako mila in dra-ga, v koliko veselje nam be šele družba nebeška? Ako sem na svetu osamljen in od vseh zapuščen, ako nikjer ne najdem sočutja in usmiljenja; ako zaničujem vsako posvetno ljubezen in se ves posvetim edino ljubezni do Kristusa, kolika bo moja radost, ko bom pri prvem koraku v nebesa zagledal naenkrat, da se mi milijonkrat po v raca vse, kar sem na svetu prestal, da imam tam toliko prijateljev, bratov, sester in ljubečih src, kolikor je svetnikov, angelov in drugih izvoljenih v nebesih. Kdo more popisati mojo radost, ko bom naenkrat zagledal milijone naj-blažjih duhov, ki.me poznajo in iz srca ljubijo? Kdo opiše veselje, ko si bodo vsi zveličani v čisti dušni ljubezni — zakaj vse posvetno se bo izpremeni-lo — nenadoma snidli in razveselili v vzajemni sreči. Kdo more opisati one občutke, ko si bodo jeli vsi nebeščani praviti čudeže božjega usmiljenja, ko bodo enoglasno zapeli: "Veselimo se in radujmo ter dajmo čast Bogu, ker prišla je ženitnina Jagnjetova, Aleluja.' (Skr. raz. 19, 7.) "Blagor onim, ki prebivajo \ tvoji hiši, o Gospod, vekomaj in vekomaj te bodo hvalili!' (Ps. 83, 5.) — O srečna občina, o sveto društvo! 25. Svoboda, enakost in bratstvo v nebesih. "Mir, mir, pa ga le ni," kli< če prerok. Enako kliče sedanji svet: "Svoboda, svoboda," pa je le ni. Svoboden je, kdor je sam svoj, t. j. kdor ni pod jarmom, ne v sužnosti, ne \ stiski, ne pod postavo, ne ptuj-cu pod peto, temveč misli, govori in dela po svoje; komur ne kraj, ne čas, ne delo ne dela sile, marveč kdor vselej in v vseh rečeh ravna tako, kakor hoče sam. Toda kje pod milim nebom je taka svoboda?* In je li mogoča? V sedanjih časih se to laij* vidi kakor v preteklih. Narodi odpadajo od svojih vladarjev in jim odrekajo pokorščino. Ljudovlada, je geslo svobode. Ljudstva si volijo zastopnike. Piše in tiska se, kar je komu drago. Svet se baha. da je razbil verige one vere. katera trdi, da je edino prava, edino zveličavna. Resnica in laž naj se enako čislate, vsak naj veruje, kar ga je volja. Pa vprašam, ali so ljudje sedaj svobodni ? Poprej so bili podložni enemu človeku, ki je bil' po svojem poklicu oče svojega ljudstva; sedaj se uklanjajo sedem ste ljudem, katerih vsak qbrača vodo na svoj mlin. In zastopniki ljudstva, so li oni svobodni? Ali se ne uklanjajo tudi oni terjatvam nasprotne stranke, &ko ima ona en sam glas več v zboru? Je-li svet zdaj prost strasti, davkov, ostrih postav, težkega jarma in drugih nadlog? Mar ni več smrti, sodbe, plačila in kazni? Mar ni več Boga, ni več resnice? Ali se sme zdaj misliti, govoriti in delati, kar se hoče? Mar nam niso Švica, Francija, Italija in Nemčija očiten dokaz, da je jarem goljufive ljudovlade za slabe j šo stranko silno težak, ako ne celo nepre-nesljiv in da je sila, ki jo dela močnejša 'stranka, največja krivica in pravo trinoštvo? Najpametnejša svoboda je svoboda sv. evangelija. Kr ščpnstvo ni tako tesnega srca, da bi v svoje krilo jemalo le nekatere narode, ki so pod isto vlado. Katoliška vera objema v ljubezni vse ljudi; njej je "pogan kakor j ud, divjak kakor Skit, suženj kakor prostak, vse je Kristus odrešil, vse naj njegova kri izpreobrne v nove lju di." (Kol: 3, 11.) Vsi naj si upodobijo Kristusa prvencu iz mrtvih, ki nas je kakor izvoljen rod poklical iz teme k svoji prečudni luči, iz sužnosti greha k svobodi bož jih otrok. (I. Petr. 2,9.) Res je sicer, da dokler smo na zeiplji, smo vedno pod neko oblastjo. Naše telo je pod ob- lastjo smrti in naša duša je pod gospodstvom postave. Narodi so podložniki svojim oblastnikom in se jim ne smejo zoperstavljati. Kdor se ustavlja oblasti,* ta se ustavlja božji volji. Kdor dela greh, je suženj greha, hudobnež je otrok hudičev, in oni, ki pasejo meseno poželenje, vam sicer obetajo svobodo, pa vam je v resnici dati ne morejo, ker so sami sužnji izpridenja. Zakaj od kogar je kdo premagan, tistega je suženj. Jezus nas je rešil peklenske sužnosti in nam podelil pravo svobodo, in le kjer je njegov duh, ondi je tudi prava svoboda. Le "ako vas Sin božji oprosti, boste res prosti;" le "ako vi ostanete v moji besedi, , boste spoznali resnico, in resnica vas bo oprostila," kakor vam je Kristus obljubil. (Jan. 8, 31, 36; Gal. 4, 31). "Torej bratje, k svobodi ste poklicali, vendar naj svoboda ne daje priložnosti mesu, temveč po ljubezni duha si postrf-žite med seboj. To je volja božja. Kakor hlapci božji in kakor svobodni ljudje delajte dobro, ne kakor bi svobodo imeli v zagrinjalo hudobije." (Gal. 5, 15; II. Petr. 2, 15). Lep in važen je sicer ta nauk o svobodi božjih otrok, vendar dokler hodimo po tej revni zemlji, ne bomo nikdar pokušali njenega sladkega sadu. Oh le prebivalci nebeškega Jeruzalema uživajo pravo svobodo. Ondi v nebeški domovini bomo prosti sužnosti, pekla in greha. Otresli bomo jarem vseh strasti, in smrt nas ne bo več strašila. Revščina, silnih nagibov in posvetnih skrbfr bo ondi za vselej konec. Ne bomo več podložni ne postavi, ne tuji volji, tudi ne bomo več navezani na peščico zemlje, nebeško kra< Ijestvo bomo posedali na veke. Naše edinosti ne bodo rušili ne nasprotne si misli, ne uporni ugovori. Z Bogom enega duha in s Kristusom'v eno truplo stopljeni bomo kraljevali vso večnost. Vsaka želja se nam bo izpolnila in nič se nam ne bo zgodilo, kar bi bilo zoper našo voljo. Pi»mo~iz'domovine (Ftte Rev. Ha*o Bren, O. F. M. Ljubljana) Gospod urednik! Vest me peče že ves čas, kar sem se vrnil. Da jo pomirim, dovolite, da se javno izpovem. Pred odhodom iz Amerike sem se mislil dragim rojakom instran "luže" prav lepo zahvaliti za prijaznost in naklonjenost, ki sem ju v toliki meri užival za-časa mojega drugega bivanja med njimi. Pa me je prav grdo ogoljufalo. Do zadnjega sem bil zaposlen. Komaj sem pred odhodom svojo beračijo še pravočasno skupaj spravil. Ko bi mi prijazni Mr. Mohorko od kompanije Zakrajšek in Češark ne bil preskrbel potrebnih vizumov, bi bil najbrž tako gledal za "Berengarijo," kakor koklja, ki je račice zvalila, pa ji v vode uidejo, med teta ko ona na bre gu toži: "Jaz pa peruti imam-plavat ne znam." Skušal sem zamujeno vsaj s kartami na posamezne drage popraviti. A se mi je tudi ta načrt izmaličil. Kupil sem kak ducat kart, da jih na ladji na pišem in še pravočasno oddam. Prepričan sem bil, da bomo naj manj dve uri pozneje odjadrali, kot je bik> napovedone. Res sem se velikodušno odpovedal interesantnemu slovesu in se v kabini takoj spravil k pisanju Se polovico jih nisem napisal, ko je sirena zasikala, kolos se je zganil, se začel trgati od ce« line in moji upi so šli po vodi. Tako sem bil prisiljen svoj dolg v domovino ponesti. Težil me je, rad bi se ga bil takoj znebil. A komaj sem pri' šel z Brezi j, kamor sem spotoma poromal in v milostni kapeli opravil obljubljeno sv. mašo za vse Amerikance, ki so mi kakorkoli šli na roko, že mi je moj urednik-namestnik vrnil mandat, rekoč: "Ravno prav si prišel za ureditev novembr ske številke." Ker je bila obenem šola pred durmi, sem bil takoj vržen delo, da bi ja ne imel nič časa po Ameriki sline požirati. Glejte, gospod urednik, to ao bili vzroki, da sem šele sedaj prišel do poravnave svojega dolga. Upam, da jih bodo bralci vašega lista vpoštevali in mi oprostili, ali vsaj preklicali svojo prenagljeno sodbo: "Tak je bil kot so bili drugi pred njim! Tu smo mu stregli, mu šli na roko kolikor smo mogli, seda* nam pa niti 'piš me v uh' ni re kel, odnesel denar in sedaj ni njega, ni denarja, ni lista." Ne rečem, da je kdo res take mislil ,in govoril. A če bi ve del, da je, bi mu takoj naročnino na list nazaj postal, pa šc en liter dolenjskega cvička, de bi ga vsaj po želodcu črvičilo, če že v vesti ne., Sedaj pa k stvari. Pa kar po vrsti. Z mešanimi čuvstvi sem se dne 3. junija bližal New Yorku. Na eni strani vesel, de bom zopet suho zemljo tlačil na drugi strani pa v morečem dvomu, kako stališče bodo Amerikanci zavzeli napram moji misiji, se bo li obnesla ali ne. Ce ne, tako sem sklenil, se jim bom za kazen samega sebe tam pustil, ker tega bi ne prenesel, da bi se mi kdo vr-nivšemu v obraz smejal. Seveda tega nisem nikomur povedal., ker bi znal res tam obviseti. Moja glavna misija je bila propagirati "Cvetje." Sicer seta vedel, da je Kranjc rad v roža cah, a takih, ki poganjajo iz nekega drugega soka. Toda že New Yorku se mi je mora zvalila s srca. V nekaj večerih sva z Rev. Urankarjem na svojem apostolskem ponočevanju nabrala okrog 50 naročnikov, dasi sva v Brooklynu, kjer je središče n a s e 1 b ine Vele-New Yorka, samo smetano pobrala. Ko bi bil čas, bi bila dosegla število 100. Pa ni bila satao najina zasluga. Imela sva spretno sotrudnico Mrs. Jazbec, ki bi bila dobila naročnino tudi na Koprive," ne samo na "Cvetje." A treba je bilo dalje, ker je bil program široko zasnovan, preširoko za čas, ki mi je bil na razpolago. Nameril sem se v Forest City. Pa. Forescitčani so mi bili dobro znani že od prej in v najboljšem spominu. A topot o bili izgledi slabi. Pravili so mi, da delo že dolgo večinoma počiva. Toliko človeškega čuta še imam, da bi jih v tem položaju ne bil nadlegoval, ko bi mi Rev. Jevnik ne bil sporočil, da naj le pridem, kakor že bo. In pri vladajočih žalostnih razmerah se moram dvakrat po-lvaliti z vspehom. Dobil sem 53 naročnikov. Zasluga gre Mr. Kužniku, posebno pa še Mr. [)ečmanu, glav. uradniku K. S. K. J. Ta mož je sigurno zgrešil svoj poklic. On bi moral biti ali advokat, ali mešetar. . če bi ga kot advokata nastavili za Diabolusa rotae" po naše bi se morda reklo "Rotarskih....." — ki v Rimu pri svetniških procesih vse naokrog tika, kje bo kak zadržek našel proti proglašen ju, bi nam še pratko skrajšal. Ko bi bil pa mešetar, bi koštruna za kozla prodal. Iz Forest City-j a sem se podal Steelton, Pa. Tega bi se bi) pa radi tega gotovo ognil, ker prej nisem bil nikoli tam. To se pravi sem bil parkrat tam, a v hrvatski župniji, ne slovenski i in še v hrvatski samo za strašilo, na uradnem obisku. Sicer so me po imenu tudi tam že poznali iz prejšnje dobe, burne in bojevite, ne pa osebno, kakor jaz njih ne. V takih naselbinah je bilo delo malo težje. Da se vendar nisem ognil Steeltona — in bi se bil kesal, ko bi se ga bil — se moram zahvaliti g. župniku Bratini, ki me je prijazno povabil in ljudem v cerkvi povedal, po kaj sem prišel cCo sva jim še z Rev. Aleksandrom malo na duše popihala, je bil tudi tam lep vspeh. Dobila sva jih 53. Pa bi jih niti polo vico toliko ne, ker sama nisva vedela za hiše, kjer se jim hoče versko duhtečega cvetja, ko b! ne bila zadnji dan našla dobre ga Rafaela v osebi Mr. Antona Malešiča, ki naju je gnal od hiše do hiše, da sva ga komaj dohajala. Vajen tega posla, povsod poznan in poštovan, ne vem, čr je kje zastonj potrkal. Tiste dni je precej deževale okoli; Ker ni kazalo, da se bode vremena skoro zjasnila, sva i Rev. Aleksandrom Pittsburgh črtala iz programa in jo naravnost proti Chicagi mahnila, na katoliški shod. Mislim, da sva bila njegova prva zunanja gosta. Liberty limited je drvil, da bi bil še ta spodnji naduho dobil, če bi bil tekel za njim. Meni je bilo pri srcu, kakor bi se bil vozil proti* domu. Kajti vedel sem. da bom v Chicagi naše! drage znance in prijatelje izza prejšnje dobe, katerim se imam zahvaliti za "ta urlaubarski pos." Na kolodvoru sta me čakala Mr. Perko, o katerem nikoli ne veš, ali mu business dobre ali slabo gre, vedno se smeje, in patrijarh chicaških Slovence\ Mr. Gregorič Sr. Chicago, tudi slovenska, je predolga, preširoka in preveč raztresena vas, da bi mogel v par tednih vsem, ki še nimajo pokvarjenega vonja, svoje "Cvetje" dati poduhati. Vsak bi ga bil naročil. Niti tretjine nisva z Mr. Mike železnikarjem. glavnim komplotarjem mojega drugega obiska Amerike, ob iskala. Pa vendar se je polago m nabralo 181 naročnikov. A vV tem kapitalu imajo tudi drug1 svoje-delnice Rev. Aleksander, Mr. Hrastar, Mrs. Terselich, Mrs. Kobal, Mrs. Shonta i. dr Za slučaj, da bi znala kaka druga naselbina Chicago "bita ti" v številu naročnikov, je pa društvo sv. Štefana, oz. njega dolgoletni predsednik Mr. Zefran, zamislil še picnic v podporo lista. Ko bi ne bilo tako ki-sasto vreme, bi bil prav lepo izpadel. Kljub temu je bilo par manj kot 100 dolarjev čistega. Prav za prav je bilo domala vse čisto, kar je prišlo notri. Ko sem glavnega dobavitelja za to potrebnega materiala Mr. Math Kremesca vprašal za račun, je rekel, da ga je v dimnik napisal. Mrs. Omerzel in njenega štaba pa sploh vprašal nisem. Za katoliški -shod, sem se nekaj uso j al, da bom vsacega ude-eženca za en dolar olajšal. Bi ne bilo slabo. V tem slučaju b! bil tako velikodušen, da bi ves deficit shoda plačal in jo takoj domov odkuril. A kakor vsi vodo, ki so bili zraven, svoje zadeve niti omenil nisem, če so bili gostje pred vsemi žeparji tako varni, kakor pred menoj, majo Lemont v dobrem sporni nu. Za kako kolektanje po ameriškem štilu frančiškani staro icrajskega kopita sploh nismo, drugače bi bilo materialno vse bolje izpadlo. Seveda se tistih, ii so se mi sami javili, ali so jih drugi, ki se na to bolje razumejo, podregali, nisem otepal. Kakih 15 jih imam zabeleženih tudi iz tistih dni. Ko bi se bil ko ličkaj zganil, bi jih bilo najmanj petdeset. A se nič ne ke-sam, da se nisem. Mi vsaj ne more nihče očitati, da sem katoliški shod izrabil v svoje sebične namene, četudi ne osebne. Naletel sem pa kljub temu. Ljubljanska dvojčka očeta laži "Jutro" in "Slovenski Narod,' sta sc obregnila ob moj govor Kaj mi je Marija na Brezjah naročila. Za tako obreganje ^ predmet, ki je tem ljudem culo-kaferska vas, imam seveda sa mo pomilovavni nasmeh. Le črevlje sodi naj kopitar. Imajc pa že ameriški socialisti več pameti, ki so nad svinjami spodti-kali, o katerih se menda še da nes ne ve, v kaki obliki so se pojavile na shodu. A "Slovenski Narod" je meni še nekaj hujše ga očital. Da sem ž žulji brez janskih romarjev potoval > Ameriko. Z drugimi besedami da sem si brez .dovoljenja izpo- sodil denar od romarske cerkve na Brezjah, ki je škofijska last ne frančiškanska. Nato sem moral kajpada odgovoriti. Ker takim gospodom ričet ne diši, vedeli so pa, da jim drugega ce preostane, če pride do procesa so ponižno, dobesedno prinesli preklic, kakoršhega sem jim posla). Par dni po shodu dobim tele fonično povabilo, naj pridem \ Joliet pred generalni štab K. S K. J., ki je tam zboroval. Naj prej sem si začel vest izpraše-vati, če nisem morda zapade) njegovi krvavi rihti. Pa nisem ničesar našel, kar bi spadalo \ njeno kompetenco. član Jedno te nikoli bil nisem, razun čast ni član društva sv. Štefana št 1., ki jih pa Jednotina pravila kolikor vem, ne poznajo, ampa* so le posameznim društvom \ čast ali nečast. Sicer pa kako? hitro sem se pojavil v posvetovalnici, sem vedel, da me niso citirali kot zatoženca. Predsed nik Mr. Grdina je mojo zadevi toplo priporočil. Glavni ta j nil-Mr. Zalar, Mr. Louis železnikai in Mr. Ivan Zupan so jo podpr li. Prvi vspeh je bil, da se jo menda cel generalni štab naro čil na "Cvetje," večina celo z? več let. Poleg tega so pa voti rali še za oglas 50 dolarjev Me veseli, da bo z novemberske številko tudi "Cvetje" začelo propagando za dično K. S. K. J. Za nedeljo po shodu sem jr potegnil v So. Chicago med vi teze sv. Jurja. čul sem, da so South chicažani za take stvari jako dovzetni. In to se je tud; pokazalo. Dosegel sem nov rekord. V teku enega samega dne sem dobil 89 naročnikov. Mr Mergole je napregel svojega brezglavega konjička, Mr. To-porš je pa dejal, da če hočemo kam naprej priti, se ne smem«: nič vsesti. Ljudje so večinoma že vedeli po kaj smo prišli, čc ne, je Mr. Torporš kar z viška notri padel, kakor jastreb med kokoši in dolarji so leteli kakoi kurje perje v tem slučaju. še v bližnji West Pulman bi jo bili mahnili, ko bi nas ne bila noč prehitela. Tam je bil za predhodnika moji misiji vrli koroški rojak Mr. Frank Ga brijel, ki smo ga malo prej v za konski voz vpregi i. Nevesto je "lifral" iz Slovenskega Korota na, iz hiše, ki je dala koroško junakinjo Miklovo Zalo. Komaj je svoj začasni dom malo uredil, nas je povabil k sebi. Naročil je avto, šel sam od hiše do hiše z nami in ker ga vse pozna in spoštuje, nismo bili menda nikjer odbiti. Po njegovem vplivu je tudi tamkajšnje društvo sv. Jožefa K. S. K. J. v podporo Cvetja dalo 10 dolarjev. Zfi tem sem jo ene sobote popoldne udaril proti LaSallu, kjer sem bil pred leti enkrat pri sv. Roku dva tedna- za "štopelc." kar mi je sedaj čisto prav prišlo. Tam živi največ mojih ožjih rojakov iz okoliša sv. Gore, o katerih pravi starosta naših zgodovinarjev Valvazor, da nekdaj ni nobene take živali na sebi trpela, ki so na shodu kruli le. No sedaj tudi tam gori jedo klobase domačega pridelka. Pot v LaSalle mi je ostala v slabem spominu. S streetcaro sem se vozil pa sem bil v večji nevarnosti, da dobim morsko bolezen kot na "Vulcaniji," ob kateri so imele ribce dobrovoljni ples, so že vedele zadaj. Dva ožja rojaka sem imel v pomoč. Mr. Urbanijo, ki bo kmalu ob ha j al zlati jubilej svojega krtovega dela in Mr. Anton štruklja. Eden me je vodil okrog dopoldne, drugi popoldne. A vroče je bilo vroče zadnje dopoldanske in prve popoldanske ure, tako vroče, da sem dejal sprem ljevavcu: Pa naj mi kdo reče. da imam slamo v glavi. Dane? bi se morala vneti. V Waukeganu, dasi tako bli zu Chicaga, prej nisem imel nobenega takega opravka, da bi me ljudje poznali ali jaz nje, ra zun posameznih, kakor tamkaj šnja veljaka Mr. Opeko, glavne ga uradnika K. S. K. J. in Mr. Drashlerja. Prvi me je povabil na obisk. Rad sem se odzval povabilu, tako radi njega, kakor tudi radi rekognosciranja terena. Pa to poslednje opravilo sem bolj prepustil Mr. Mike že leznikarju, ki me je spremljal. On me je opozoril na iz prej-« šnjih let dobro znano Mrs. Kirn & Co., ki naju je k sebi povabi-la in izročila par prav lepih "pildkov," pri katerih je bilo treba znati že več kot do pet šteti. Obenem mi je dala upanje, da bi se dalo tudi v Waukeganu oz. North Chicagu precej "Cvetja" v denar spraviti. Se veda sem takoj poprijel. S prijaznim g. župnikom Butala sva se domenila, da bom drugo ne deljo za tem v Waukeganu nastopil. Sam, tujec, se tisto ne deljo do srede popoldneva nisem vedel kam obrniti. Ljudje so bili večinoma zunaj, eni na picniku nekega društva, drugi pri baseball tekmi med Wauke-ganom in Chicago. Potem mo pride pa Mr. Drashler iskat, da greva na picnic. Tam dobim žc razigrano družbo in sredi med njo kakor hrast vedno resnega in treznega Mr. Opeko. Vedel je kaj imam na srcu, kar ni hotelo na jezik. Zato je on s svojim sonornim glasom vmes posegel. Potem sem pa pisal, pisal, da sem komaj sam znal brati. Ne vem Če je bilo eno uro potem, ko sva se z njegovim avto odpeljala po mestu in v mo jem zapisniku je bilo 44 naročnikov. Med tem in za tem ste Mrs. Kirn in njena prijateljica, katere ime mi je trenutno izpadlo, hodile svoja pota. In zvečer je število naraslo na 70, ki se je naknadno še za par pomnožilo Ker sem bil že na potu, sem sko čil še v Milwaukee in Sheboygan, a ne na agitacijo, ker ni bilo primernega časa, ampak samo na obisk svojih nekdanjih znancev: Mr. Kozlevčarja v West Allis, ki bi svojo brezglavo kobilo lahko ravno tako po West A|lisu nosil, kot Martin Krpan svojo po Dunaju, in Rev. černeta v Sheboyganu, ki kot Gorenjec rad drugega zgrabi, da tretjega nabije. Delo za "Cvetje" sem v Milwaukee prepustili tamkajšnji zastopnici Ave Maria, o kateri gre glas, da se tako dobro razume na to delo, da od tistega, ki ima samo en dolar v žepu, dobi dva. Približal se je čas. da grem k Fathru Omanu, sv. Lovrenca proslavjat in obenem rahljat gredico za "Cvetje." Ko sem to dovršil, sem skočil še v Detroit a ne kot agitator, nato pa za veliki šmaren v Carey, O.., s pogodbo v žepu, oz. v glavi, da bom po šmarnem en teden nadomeščal Rev. Omana, kateremu se je zahotelo po Kanadi. Seveda ne po njeni moči, čeravno se je nekaj ustil, da bo z njegovim prihodom postala suha. Med tem, ko so njega po Kanadi ribe in zajci lovili — prosim, da stavec to grdo stvarno napako popravi — sem jaz v njegovi župniji žel. Ker sem ga nadomeščal samo zjutraj v cerkvi in čez dan pri mizi, drugo je pa Rev. Gnidovec, ki ima gorečnosti za tri župnije opravljal, sem imel dosti časa. A ko je še ta nesel svojo dušo podtemplat, sem ostal sam. Potem sem bil pa bolj V skrbeh. Vest bi me pekla, ko bi kdo mimo župnišča in cerkve romal v večnost. In za duhovnika nečastni naslov najemnik bi nesel iz Clevelanda. Zato sem se le bolj okrog župnišča sukal. A ta strah se mi je dobro renti-ral. Dve Marijini hčerki Miss Ana Supan in Miss Josephine Sadar so se javili, da hočete mesto mene okrog. Kajpada se nisem branil. Izvežbane v svojem poslu, so en večer bolje opravile, kot jžtz sam v treh dneh. Maple Heights pa je prevzela Mrs. Fortuna. Tako sem imel konec tedna 183 naročnikov. Med tem sem imel pa že drugo železo v ognju. Za sledečo nedeljo je bil določen Lorain, kjer sploh še nikoli nisem bil, a sem vedel, da bom pri Rev. Vi- "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •10 mu CLEVELAND, OHIO u 8SL"J2!L Jt0.84 .•ol 100 PPPICUL OMAM OBARO CARJHOUAN SLOVENIAN CATMOUC UNION •f Ai UNITED STATES OP AMERICA MiIbIiIbiiI by tad io tb« interwt of lbs Ordor. " every Tandajr _ OPPICEi Ml? St Qair Am Telephone: Henderson: 3912 CLEVELAND, OHIO LE TAKO NAPREJ! Star pregovor nam veli, da lepa beseda lepo mesto najde. V zadnjih številkah "Glasila" je bilo zopet priobčenih nekaj navduševalnih člankov za agitacijo mladinskega oddelka v sedanji naši veliki kampanji. Sobrat glavni tajnik je tudi nedavno naznanil v našem listu, da se od sedaj naprej lahko sprejema člane mladinskega oddelka še pred letom njih starosti; zaeno je priporočal našim Jednotarjem, da naj gredo marljivo na delo. Uspeh tega priporočila je bil zelo povoljen. V današnjem uradnem naznanilu o novopristoplih članih mladinskega oddelka za mesec oktober najdete lepo število novih mladih bratov in sester, ki so povečali našo Jednotino armado. V zadnjem mesecu jih je na novo pristopilo 129. Rezultat novopristoplih članov aktivnega oddelka naznanimo prihodnjič. Med raznimi agilnimi društvi hočemo za danes navesti le tri. V prvi vrsti gre čast in priznanje društvu sv. Antona št. 216 v McKeees Rocks, Pa., ker je oktobra sprejelo v svojo sredo kai 24 novih članov mladinskega oddelka. Pri tem smo se morali GLASILO K. p. K. JEDNOTE, 12. NOVEMBRA, 1029 naj se prijavi k sodišču ^dotičnega okraja, kjer stance. Sodni klerk mu izda "pr-v papir" ali I*J»V0 ° nameri (Declaration of Intention), kakor se uradno imenuje. Za ta dokument mora prosilec plačati nadaljnih |5. S. Treba Je biti natančen. Treba je posvetiti posebno pažnjo izpolnjevanju tiskovine Form A-2218, kajti sodni klerk se pri izdanju "prvega papir? ja" ravna po podatkih navedenih v tiskovini. Pogrešek utegne vničiti veljavnost tega papirja, v katerem slučaju bi moral inozemec zopet zaprositi za nov "prvi papir." Inoze mec naj dobro pregleda svoj pyvi papir," ko ga dobi, in ako najde kak pogrešek v njem, naj ga da takoj popraviti. Naj do bro pazi, da je datum njegovega prihoda, ime parnika, ime pod katerim je prišel in sedanje njegovo ime točno zapisano. Ako se prosilec izseli iz kraja, kjer je stanoval, v dobi med vložitvijo prošnje in izdanjero prvega papirja," naj o tem obvesti poštni urad in navede svoj novi naslov. Prosilec naj dobro shrani potrdilo o vposlanem denarju. Ko pa dobi svoj "prvi papir," naj si nekje zabeleži številko tega papirja, ki ga najde v zgornjem levem kotu, datum, ko je bil izdan, in sodišče, ki ga je izdala 4. Ako se ne more ugotoviti zakoniti prihod prosilca Mnogi so prišli v Združene čuditi lepemu nastopu brata Yurkovich, ker je dal naenkrat vpisati enajst svojih otrok v ta oddelek, 7 sinov in 4 hčere. Da bi taka redka čast že dosegla kako drugo krajevno društvo ali nezak0nit0i t0 je, prišli kako drugo družino, tega se se ne spominjamo. Brat Yurkovich ^ ^ <|a glavarino in bi sčasoma lahko ustanovil »voje lastno druitvo če vpoštevamo ^ nj jn , ; da inozcmec ki je prišel otroci pa lahko obhajajo tekom leta samo trikrat svoje rojstne p^' dncm j junjja 1921 ne dneve In še več! Pet izmed teh otrok jih obhaja rojstne dneve^ ^ samo dvakrat v letu! Kako je to mogoče? Le prečitajte v današnjem poročilu imena šestorice hčerk družine Peter Volka, člana društva sv. Mihaela št. 61, Youngstown, O. Oče in mati sta že člana naše organizacije; zdaj sta pa dala vpisati še vse svoje otroke: starejšo hčerko Rozalijo oziroma rega ni mogoče najti zapiska c prihodu, sme sedaj proti pristojbini $20 registrirati svoj prihod, ako dokaže, da je prišel DVOJČKE Margareto in Mary ter TROJČKE Josipino, Eliza- gj,1btad'v'iefdrfell' da je oseba dobrega moralnega značaja in da ni podvržen de- portaciji. Ako more te štiri točke dokazati na zadovoljstvo oblasti, dobi spričevalo o regi- r> w * n- a x .i - /-m.- - straciji (certificate of regis- Da ne boste mislih da se samo nasa država Ohio ponaša |try) Ko je dobi, to ričeva. s trojčki, moramo omeniti, da ima tudi država Illinois slovenske j j0 trojčke, člane mladinskega oddelka KSKJ, spadajoče k društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. To je družina br. Pluta iz Pull- mana. Tudi ta slika nam je obljubljena in jo priobčimo skupaj z Volkovo sliko. Čas velike kampanje mladinskega oddelka traja še dobrih devet mesecev. Treba bo iti marljivo na delo, da dosežemo zaželjeno kvoto novih članov. Do tedaj pa z združenimi moimi^ le tako naprej! -o beto in Katarino. Radi tega lahko povsem trdimo, da je to izvanreden in zelo redek slučaj pri kaki družini. Bratu Volk vse priznanje, da je dal svoje ljube in zale hčerke vpisati v K. S. K. Jednoto. Poleg tega je nam poslal tudi sliko dvojčic in trojčic, katero lomo v doglednem času priobčili na prvi strani Glasila. Torej Bog živi vrlo Volkovo družino! Kako aRo postanem državljan Združenih držav (Kratek preglad) I. PRVI PAPIR 1. Kdo sme zaprositi. Inozefriec, ki je 18 ali več let star, more dobiti "prvi papir,' ako spada k belem plemenu ali je afrikanskega rojstva ali po-koljenja in ako je bil pripuščen v Združene države v svrho stalnega bivanja. Ni treba, da bi znal angleški. Ako ne zna pisati, naj se podkriža. 2. Postopanje. Inozemec si mora preskrbeti tiskovino Form A-2213, namreč predhodno prošnjo za "prvi papir," od naturalizacij skega urada v svojem mestu ali od sodnega klerka. Prošnjo je treba pazno izpolniti po navodilih, .ki jih je najti na četrti strani tiskovine po pošti na naslov: District Director of Naturalization, adreso pa najde na prvi strani tiskovine. Skupaj g tiskovino je treba poslati poštni money order za $5, iz-plačljiv na ime: Commissioner of Naturalization, Washington D. C. Povrh tega je treba pri- ložiti dve svoji fotografiji, nedavno izgotovljeni. Na četrti strani tiskovine je natančno povedano, kake in kako velike morajo biti fotografije. Ako je prosilec prišel v Združene države po dnevu 1. julija, 1928 in je dosledno dobil ob prihodu takozvano "immigrant identification card," tedaj mora priložiti tudi to karto. Naj si nekje zabeleži številko te karte (tiskano v rdečih številkah) in datum, ko je bila karta izdana, to pa zato, da se v slučaju, ako bi se karta na kak način izgubila, dobi duplikat. Distrikt Director of Naturalization pošlje potrdilo o prejetem denarju, to potrdilo je treba shraniti. Čim oblasti dobijo prošnjo, preiščejo zapisnike priseljeniškega urada. Ako se najde, da je prosilec zares zakonito prišel v Združene države na trajno bivanje, izda se mu spričevalo o prihodu (Certificate of arrival). Tega spričevala prosilec ne' dobi, marveč se priloži njegovi prošnji. Pristojbina $5 pokriva strošek tega spričevala. Kasneje bo prosilec po* sme zaprositi za "prvi papir" in dosledno kasneje za državljanstvo. Inozemci, ki sc nezakonito prišli v to deželo po dnevu 3. junija, 1921, ne mo rejo postati ameriški državljani. Vlada je pripravila posebno tiskovino (Form 659) za ino zemce, ki hočejo registrirati svoj nezakoniti prihod. Te tiskovine se lahko dobi od najbližjega priseljeniškega urada ali pa od Bureau of Immigra tion, Washington, D. C. Vsa navodila, kako naj se ta tiskovina izpolni, nahaja se na tiskovini sami. H. DRUGI PAPIR 1. Kdo more zaprositi Prosilec, ki je 21 let star ali več, more vložiti prošnjo za državljanstvo — "drugi papir" — ne prej kot dve leti in ne kasneje kot sedem let, odkar je dobil "prvi papir." Prosilec mora dokazati, da je nepretrgoma stanoval v Združenih državah tekom zadnjih petih let. "Nepretrgoma" pomenja, da je med tem lahko bil odsoten izven dežele za šest mesecev — v izrednih slučajih tudi leto dni, ne pa več. Tekom zadnjih šestih mesecev pa je moral stanovati v okraju (county), kjer vlaga prošnjo. 2. Priče. Priče morajo biti ameriški državljani dobrega moralnega značaja. Ako prosilec ni sta-noval v zadnjem mestu vseb predhodnih petih let in ga nje« govi dve priči ne poznata za vso dobo zadnjih petih let, tedaj mora on dobiti tudi po dve priči iz drugih mest, kjer je stanoval, tako da ae dokaže, da je bil zares v tej defteii tekom zadnjih petih let. Obe priči v kraju; kjer sedaj stanuje, morata priti z njim na sodišče, dočim priče iz drugih mest morajo podati zapriseženo pisme no izjavo najbliinjemu natura-lizacijskemu uradniku, s katero potrdijo, da je prosilec stanoval v dotičnem kraju neki del petletne dobe. Tudi ženska, ki jc državljanka, more biti priča. V nekaterih mestih ne dopuščajo bližnjih sorodnikov kot prič, na primer žene,, moža, staršev itd., nekje pa ne ugovarjajo proti takim pričam. Nekje se zahteva, da mora biti priča najmanj 23 let stara. Radi tega naj prosilec vpraša naturalizacij-skega izpraševatelja o predpisih v dotičnem okraju. 3. Postopanje Prošnjo za "drugi papir" je treba vložiti na tiskovini Form A-2214. Tiskovine je dobiti od naj bližjega naturalizacijskega urada ali pa od sodišča. Ko je prosilec izpolnil tiskovino po navodilih, navedenih na zadnji strani tiskovine, naj jo pošlje skupaj s "prvim papirjem" na naslov: Director of Naturalization v svojem okraju. D. 1 julija, 1931 bo vsak prosilec za "drugi papir" moral priložiti poštni money order za $5 za spričevalo o prihodu (certifi cate of arrival). Isto se bo zahtevalo tudi kasneje od prosilcev, kateri niso plačali teb $5 za spričevalo o prihodu že za časa prošnje za "prvi jmpir Money order za $5 mora biti izplačljiv na ime: Commissioner of Naturalization, Washing ton, D. C. Istočasno treba je tudi poslati dve fotografiji. Ako je prosilec prišel po dnevu 1. julija, 1928 in je zato dobil ob prihodu "identification card," tedaj mora tudi to karto priložiti svoji prošnji. Pri poroči ji vo je, da si prosilec pre piše nekje številko svojega "pr vega papirja," kakor tudi ime sodišča, kjer je bil izdan, in datum, tako da lahko dobi duplikat, ako bi se "prvi papir'" slučajno zgubil. Isto velja glede "identification card." Nekoliko časa kasneje dobi prosilec vabilo, kje in kdaj naj se prijavi za prvo 'zaslišanje.'' Priče morajo iti z njim. Ako so priče državljani po naturali zaciji, naj imajo pri sebi svoj državljanski papir. Izpraševa telj ugotovi, da-li prosilec govori angleški, da-li ima osnov no znanje o zgodovini in vlada vini Združenih držav, On mora tudi podpisati svoje ime v la tinici. Ako prosilec ne ugodi vsem zahtevam, se mu kasneje da druga prilika. Pttiče svedo-čijo o njegovem znaodu^ln o njegovem bivanju v Združenih državah. Ako je izpraševatelj zadovoljen z odgovori prosilca in prič, tedaj sme prosilec vložiti formalno prošnjo za naturalizacijo. Istočasno mora plačati pristojbino za S10. Na to bo njegovo ime tekom devetdesetih dni postavljeno z imeni drugih prosilcev na javni deski za sodne razglase, tako da more vsakdo, ki bi imel kak razlog, protestirati proti njegovi naturalizaciji. Cim hitro mogoče po pre teku devetdesetih dni bo prosilec pdzvan na sodno ali končno zaslišanje. Ako se to zadnje zaslišanje vrši na federalnem sodišču, se v mnogih okrajih ne zahteva, da bi tudi priče prišle k temu zaslišanju. Pri državnih sodiščih morajo priče biti vedno prisotne. Ako sodnik smatra, da je prosilec zadovoljiv, ga zapriseže in mu po deli a m e r i š ko državljanstvo. Nekje dobi novi državljan takoj svoje državljansko spričevalo, drugod pa mu ga pošljejo po pošti. Neporočene ženske, vdove in razporočene žene, kakor tudi poročene žene, katerih možje niso ameriški državljani, more- jo postati državljanke na Isti način, kakor moški. Žene pa, ki so poročene z ameriškim državljanom, ne potrebujejo "prvega papirja" in smejo zaprositi za državljanstvo, čim so leto dni v tej deželi. Drugače velja tudi za nje isto, kakor za vse druge prosilce. FLIS. -o- Delovanje FLIS-a Bilo je vroče nedeljsko popoldne. Meglena sopara je visela nad mestom. V mestnem parku stal je osameljen Človek, naslanjajoč se na klop. Skupine ljudi, medlečih od vročine, šle so mimo njega — očividno na poti k obali. Pridružil se je množici. Bilo je na povratku,' da ga je doletela usoda. Približal se mu je človek, najprej molče ga premeril od pete do glave, in se potem nenadno zadiral: nad njim z vprašanjem: Mbrete dokazati, da ste zakonito prišel v to deželo? Odgovor je bil zmeden. Več vprašanj, za-motajočih vprašanj o glavarini nastanjenosti in tako dalje. Sledila je aretacija in potem deportacija — vse z dosledno točnostjo stroja. Pa zakaj? Radi napoznava nja drastičnega zakona. Kako drago ga stane to nepoznavanje. Kaj mu je pomagalo, da je bil že devet let tukaj in da je imel prvi državljanski papir? In "izključen za vedno" — pra vi zakon. Kako mora reveža boleti, ako izve, da ta "nadležni" popoldanski izlet ne bi bil končal tako tragično onega usodepolnega dne v sedaj tako daljni Ameri ki, da je investiral par centov — za nakup časopisa. Kajti, približno ravfio ob času, ko se je zgornji dogodek vršil blizu mednarodnega mostu, so skoraj vsi tujejezični časopisi z našlo vom z debelinji črkami prina šali svareči članek FLIS-a o novem deportacijskem zakonu. Neki star angleški pregovor pravi, da unč* previdnosti je vredna funt leka. Mnogo te resnice leži za FLIS-ovimi član ki. Njih svrha je pomagati ljudem, zlasti novodošlecem, da ne padejo v zanjke in da si najdejo svojo pot v komplicirani novi deželi. Ti članki se bavijo z vsako stranjo ameriškega življenja, ameriških zakonov, usta nov, priložnosti, zgodovine, obi čajev. Ali, naj gre za zamotal no legalno vprašanje, ki ga čla nek razpravlja, ali za enostav no vsakdanjo stvar, Foreign Language Information Service vedno stremi povedati nepri stransko resnico. Neštevilo ljudi, ki so čitali članke "Mr. Flis-a," obrnilo se je nanj za oseben nasvet in pomoč. V zapiskih FLIS-a je najti mnogo patetičnih človeških dokumentov, ki govorijo o žalostnih izkušnjah in bridkih razočaranjih, ali tudi o hvali ip hvaležnosti za prejeto pomoč "To je moj najsrečnejši dan \ življenju," vzkliknil je nedavno nekdo, ko mu je FLIS pripomogel urediti zamotano vprašanje glede zakonitosti bivanja v Ameriki in s tem omogočil pri hod žene in otrok. Deset let je FLIS izvrševal to človekoljubno delo. Zato je s težkim srcem morala ta organizacija odbiti mnogo ljudi, ki so se na njo obrnili za po moč in nasvet, ker vsled pomanjkanja denarnih sredste\ je morala zmanjšati število zaposlenega osobja. To je tem bolj žalostni, ker tekom teko čega leta se je obrnilo za pomoč in nasvet na organizacijo dvakrat več ljudi kot lani. Da-li bodo Slovenci in drugi Jugoslovani v Ameriki imeli svoj posebni oddelek v prihodnjem letu, je v velikem obsegu odvisno od njih samih — od vas. Tu vam je prilika, da izražate svoje mnenje. Ali ste imeli korist od člankov FLIS-a in drugega čtiva te organizacije (brošure o naturalizaciji, kažipota za tujerodce in druge literature) ? Ali ste dobili nasvete in po- moč v svojih osebnih zadevah T Ali odobravate delo FLIS-a, da seznani Amerikance s prispevki vašega naroda k ame riikemu življenju? Ali je vam kaj na tem ležeče, da ta oddelek še nadalje obstoji in da imate mesto, kamoi se morete obračati v bodočnosti? ; Ako je temu tako, tedaj glasujte za FLIS-a. Ni reba, da greste na volišče, da oddaš te svoj glas. Enostavno odtrgajte svoj naslov, ki je natiskan na tem časopisu ali pa na omotu istega, in pošljite ga slovenskemu oddelku FLIS-a (Foreign Language Information Service), 222 Fourth Ave., New York City, N.'Y. To bo vaš glas za nadaljevanje slovenskega dela. In ako premorete, priložite tudi po en ali dva dolar ja in pripnite svoj naslov k bankovcu. To bo pomagalo, da naberemo $1,500, ki jih potre bujemo za leto 1930 za ta odsek (ostalo bodo dali Ameri kanci). Na vsak način pa ne pozabite glasovati za FLIS-a. - "Mr. Flis." Otroško "varstvo Rusiji Kadar je življenje težko ali kadar grozi nevarnost vojne, nalezljivih bolezni itd., vživajo največje sočuvstvovanje otroci. Vsa skrb je posvečena zlasti mladini, ki si ne more pomaga ti, saj je mladina up bodočnosti vsakega naroda. V Rusiji je cela armada zapuščenih, okrog t a v a j o č ih otrok, bre7 strehe in doma. Uradno cenijo sovjeti njih število na osem milijonov. Tiho mrjejo tisoči teh nesrečnih otročjih bitij, ta ko v najoddeljenejših krajih or jaške ruske države, kakor tud« na ulicah glavnih mest. Zato si oglejmo nekatere res nične vzroke narodne ruske nesreče. Razkristjanjenje zakonske zveze Poroka je v današnji boljše viški Rusiji priprosta formal nost. Zaročenca pokažeta sovjetskemu komisarijatu svoji le gitimaciji, urad pritisne na listini pečat in poroka je pred boljševiškim zakonom veljavna Ločitev zakona se doseže z isto lahkoto, kajti zadostuje le želja enega in zakonska zveza je razdrta. Vzrokov ločitve ni treba nikomur navesti. Na ta način se v Rusiji lahko "poročiš" večkrat v letu, da celo večkrat v tednu. Zgrešeno pojmovanje materinstva Boljševizem zahteva, da sc mora ozka, izključna > ljubezen matere do svojega rodnega otroka razširiti; vsaka mati je dolžna objemati z enako ljubeznijo nele svoje, temveč %vse otroke — velike proletarske družine. Izgine naj lepo, v tisočletjih p r e i z k u š e no in oo Stvarnika potrjeno ozko, tako ljubko družinsko življenje in na njega mesto naj stopi velika delavska obitelj, obsegajoča vso državo, kjer si bodo bratje in tovariši vse žene in možje. V taki človeški družbi naj zakra ljuje kajpada svobodna ljube zen, ki je po boljševiškem načr tu edina vredna človeka in nje novega življenja. Vsaka vzdr žnost je po komunističnem receptu buržujska (kapitalitična* uredba. Strašni nasledki razkristjanje nja zakonske Zveze Rojstva nazadujejo in številc prebivalcev se hitro znižuje. Že leta 1920 je bilo v Petrogradu na 150 rojstev 900 smrtnih slu *ajev, v Moskvi na 200 rojstev 462 mrtvecev. To so dejstva, ki jih doslej zgodovina ni zaznamovala. Otroška zavetišča prenapolnjena V smislu socialističnega na uka, je nameravala sovjetska vlada, da namesti zakonske in nezakonske zapuščene otroke brezplačno v posebnih državnih vzgojevalnicah. Toda pokazalo se je kmalu, da je to ne-izvedljivo in sicer najprej radi ogromnih stroškov. Zato je bilo komaj deset odstotkov zanemarjene mladine sprejetih v državna vzgajališča. Sovjetska vlada se je sicer potrudila, da pokaže svetu navidezno veliko skrb za mladinor^Uvedla je razna moderna predavanja o zdravstvu, o vzreji otrok, omogočila brezplačne zdravniške nasvete za zdravljenje raznih bolezni itd., toda vse zaman j. "Svobodna ljubezen" že javno kaže, da pomeni razkristjanjenje zakonske zveze in družine tudi propad naroda in države. Boljševiki sami priznavajo neuspehe, a ne krenejo na — pravo pot Žena umrlega boljševiškega prvaka Ljenina piše: "Sedem milijonov je uradno ugotovljenih otrok brez doma, od teh smo sprejeli v zavetišča le 80,000. Nravnost v teh zavodih je pod ničlo." Neki ruski vzgojni časopis poroča: "V nekaterih internatih spe, vsled pomanjkanja prostora, dečki in deklice v isti sobi, celo kopajo se skupaj. Večkrat najdeš v eni postelji po tri do štiri fante. Na^zoro-vatelji mešanih vzgajalisč so skoro brez spanja, ker išče venomer en spol nedovoljenih zvez z drugim." Med mladino se razvijajo hudodelska dejanja, ki jih je sc demkrat več kot pred vojno. Tatvine, razne nedovoljene igre, nečistovanje, krvoskrunstvo itd. so na dnevnem redu celo med malimi šolskimi otroci. Od 36,000 slučajev raznih mladinskih pregreškov in hudodelstev je bil peti del izvršen od otrok, starih osem do dvanajst let. Dokazano je, da se začenjajo nedovoljene grde zveze med mladino obeh spolov že pred 13. letom starosti. Teh strašnih razmer, ki groze nekdaj krepkemu velikemu ruskemu narodu s popolnim propadom, so krive tudi tamošnje ljudske šole, kjer se obravnava v naravoslovju pouk o človeku na način, ki ga more pisano pokazati le nravna propalica. Boljševiška Rusija nas uči in nam je resen zgled, kam drvi ljudstvo brez vere, brez Boga in kaj čaka tudi naš slovenski narod, ako bi zmagala pri nas brezverska socijalistična načela. \ IVERI Dosti je takih junakov, ki bi svojo hrabrost radi pokazali šele tedaj, ko je kaka nevarnost minila. * * • Kdor nima ne prijateljev, ne sovražnikov, živi zastonj. * * • Kdor hoče druge varati, bo nazadnje tudi sam prevaran. * * * Boljše jc dolžnost izvrševati, kakor pa razkladati in pojasuje-vati. * * • Berači se običajno ogibajo skopuhov, ker se slednji sami radi prištevajo med siromake. * • ;* Kdor bi hotel živeti v popolnem miru, bi moral biti slep in gluhonem. • ♦ * Na pravične večkrat dežuje, ker so jim krivičniki odnesli dežnike. * * * Tudi če dobrega dela ne moreš izvršiti s prijaznim obrazom, izvrši ga vseeno. * * * Kdor svetuje kako izboljševanje, bo isto morda sam zadnji izvršil. # » • Ne sodi človeka po njegovih kretnjah, ampak po njegovih besedah in delih. • * ♦ Hudobno srce je gnezdo, kjer vrag vali svoje nakane. » • • Tudi od norcev in bedakov se lahko nekaj naučimo. * * • Samoljubje nosi temna očala ljubezni. GLAVNI U*AD: 1004 N. CHICAGO ST, JOUST. ILL. _ , ^ _ .. Telefon: 1048 . Solventaoet aktivnega oddelka znsis 101.16%; »olveatnoet mladinskega dflka znala 150.50%. ^ Od ustanovitve do L novembra, 1929 znata skupna podpora $3,741,594.00 _ , , , ^ __ GLAVNI URADNIKI: Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St, JoUet, IIL Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Cb^otL, Joliet, m. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., JoUet, III. Dahevnl vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2818 W. St Oair St. ladlaaa-polls, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M SELISKAR, 8127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ___NADZORNI ODBORI MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A, Eveleth, Mlnn. LOUIS ZBLEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, IIL FRANK FRANCICH, 8207 Nstionsl Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHBVAR, R F. D. 2, Box 58, Bridgeport Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9627 Ewins AVe., South Chicago, 111. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 28—10th St, North Chicago, m. FRANK GOSPODARICH. Rockdale, P. O, JoUet IU. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Clevelsnd, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Lsnrium, Mich. JOHN MURN, 42 Hslleck Are., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G RUDMAN, 285 Burlington Rd., Foreet HlUs, Wilkinsburgh, Ps UREDNIK IN UPRAVNIK -GLASILA": IVAN ZUPAN, 8117 St Clair Ave., Clevelsnd, Ohio. Vsa piana in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, nsj ee potiljajs ns glsvnegs tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, JoUet, IIL; dopise, trsftvene v^rons awnanils, oglase in naročnino pa aa ^GLASILO K 8. K. JEDNOTE", 0117 St Qair Ave, Cleveland, Ohio. iz urada gl tajnika Imen« članov in članic pristop- lih t mladinski oddelek KSKJ meseca oktobra 1929 K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 19900 Robert F. Tomazin. K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., 19899 Catherine Cesar, 19947 Robert J. Kezerle. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., 19901 Frank Snaidar. K društvu v. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 20013 Mary Grab-rijan, 20012 Anna Grabrijan, 20014 George Grabrijan. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., 20003 Olga Papesh. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City. Pa., 20004 Henry Prime, 20005 Joseph Dobish. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Michigan, 19948 Helen Grbavcich. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 19902 Alice J. Rozich, 19903 Theresa Bajuk. K društvu Jezus Dobri Pastir, št 32, Enumclaw, Wash., 20019 Catherine Pomoda, 20020 Bernardine Pomoda. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kansas. 19904 Gertrude Stublar. K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 19905 Frank W. Vortar. ' K društvu Vitezi sv. Flori j a na. št. 44, So. Chicago, 111. 20021 Louise Cross. K društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., 19906 Law-renče W. Pavlakovich. K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 19949 Louis Cherne; 19950 Philip Cesnik, 20018 Mary Kocjan. K društvu sv. Mihaela, št. 61. Youngstown, Ohio, 19951 Rosalie Wolk, 20028 Margaret Wolk, 20029 Mary Wolk, 20030 Josephine Wolk, 20031 Elizabeth Wolk, 20032 Catherine Wolk. K društvu sv. Srce Jezusovo, št. 70, St. Louis, Mo., 19962 J. Veselich, 19963 Stephen Pavla-cic, 19964 Antonia Hosjak. 19965 Marie Hosjak, 19966 Fr Hosjak. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, 111. 20006 Joseph Zelko, 20007 The-resa Mobucar, 20008 Sophie Nemanich. K društvu Marija Sedem Žalosti, št 8.1, Pittsburgh, Pa., 19967 Bernice Boskovic, 19968 Mark Urcich, 19969 Steve Ur-cich, 19970 Emma Hoffer, 19971 Mary Smolkovich, 19972 Catherine Smolkovich, 19973 Helen Smolkovich, 19974 Anna Novosel. K druitvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 19975 Jennie Sega, 19976 Charles Hiti. K društvu sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., 19907 Mary Lovrencic. K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., 20009 Marga ret Agnes Jevnik, 20010 Anna Bechy, 20011 Clara Bechy. K društvu sv. Ane, št. 123. Bridgeport, Ohio, 20022 Marga ret Berus. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis.. 19908 Daniel Brulla. K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 19977 Mary Starasinich. K društvu sv. Jožefa, št. 148j Bridgeport, Conn., 19952 Jo-seph Zadravec. 19953 Steve Za dravec, 19954 John Zadravec, 19955 Louis Zadravec, 19956 Tony Zadravec, 19957 Joseph Vegi, 19958 George Vegi, 19959 Anna Turnar, 19960 Steve Tur-nar, 19961 John Turnar. K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland,' Ohio, 20015 Joseph Ursic, 20016 Ernest Percun. K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 19909 Frank Novak. K društvu Kraljica Majnika, št. 157. Sheboygan, Wis., 19978 Mary Brgosh. K društvu sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, Ohio, 20023 John Vidmar, 20024 Joseph Vidmar, 20025 Albert Vidmar. K društvu Marije Pomočnice Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 19979 Gene Shulak, 19980 Edward Pire, 19981 Anna Turk, 19982 Anna Wesell, 19983 Josephine Pire. K društvu sv^ Jožefa, št. 169, Cleveland, Ohio. 19984 Joseph Smrke, 19985 Frank Smrke, 19986 Angela Arh, 19987 Rose Skebe, 19988 Raymond Urban-cic, 19989 Agnes Mahnich, 19990 Dorothy Mah, 19991 Olga Mah, 19992 Mary Leskovec. 19993 Anna Leskovec. K društvu Presveto Srce Jezusovo, št. 172, West Park, Ohio. 20017 Helen Weiss. K društvu sv. Martina, št. 178, Chicago, 111., 19994 Adolph Kostric, 19995 John Kostric, 19996 Frank Kostric. K društvu Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton; Pa., 19910 Margaret M. Gojmerac. 19911 William Music, 19912 Dorothy G. Simonich, 19997 Rose Marie Jurjevic, 20026 He len Albanes. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 185, Burgettstown Pa., 19913 Anton Kucic, 19914 Marko Kucic, 1991Č Joseph Ku cic. K društvu sv. Helene, Št. 193, Cleveland, Ohio, 19916 Dolores Obranovic. » K društvu sv. Srce Marije, 198, Aurora, Minn., ohn Jr. Plevel, 19918 Kmett, 19919 Joseph Bradach, 199*0 Hose Onsen. K druitvu v. Antona, *. 216, McKees Rocks, P*., 19921 Ste« phen Yurkovich, 19922 Edward Yurkovich, 19928 Margaret Yurkovich, 19924 John Balko-vac, 19925 Frank Balkovac, 19926 George Balkovac, 19927 Elsie Dovich, 19928 Edna Do* vich, 19929 Rudolph Dovich. 19930 John Horvath, 19981 Steve Horvath, 19982 Mary Sne-berger, 19933 Frank Sneberger, 19934 Catherine Burich, 19935 Charles Yurkovich, 19940 Ma ry Yurkovich, 19941 Joseph Yurkovich, 19942 Donnie Yurkovich, 19943 Charles Yurkovich 19944 Olga Yurkovich, 19945 Matt Yurkovich, 19946 Stefi Yurkovich, 19998 Francis Mar din. K druitvu sv. Terezije, št. 225, So. Chicago, 111., 19936 Helen Sturk, 19937 Joseph Sturk. 19938 Evelyn Sturk, 19999 Jo-seph Ratkovich, 20000 Anna Ratkovich, 20001 Rose Ratko-vich, 20002 Katie Ratkovich. K društvu Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O., 20027 John Luzar. Josip Zalar, glavni tajnik. -o- in Enomesečno potovanje (Piše A. Grdina, gl. predsednik K. S. K. J.) Tem potom par vrstic o mojem enomesečnem potovanju b premikajočo sliko po raznih naselbinah in državah širom Unije. Odpotoval sem iz Clevelanda dne 8. oktobra, vrnivši se domov dne 7. novembra. Dne 9 n 10. novembra sem še obiskal cvetočo naselbino Detroit, Mich. Kar je še ostalo programa v iztočnih državah ga bom vpošteval le v toliko, kolikor sc ga naselbine z društvi vred ra-dovoljno sprejele, šel bom še tja, kjer se bodo za sliko pripravili in zanimali, zatem bo pa moj program za tekoče leto s prikazovanjem Jednotine filmske slike izčrpan, ki je bil naselbinam in državam na razpolago. Premikajoča slika naše Jednote je toliko vredna, zanimiva ter bogata po vsebini, ki jo predstavlja, da bi bilo preveč poniževalno, da bi jo komu kar po sili ponujali ali vsiljevali. Moje dosedanje, mesec dni trajajoče potovanje je bilo meni na en način sicer v največje veselje in zadoščenje radi tega. ker je slika ljudem ugajala na vsej črti in po vsebini; na drugi strani pa je bilo meni tudi v veliko breme, ker sem to storil v namenu, da bi ljudi prepričal o vrednosti te slike, da bi spo-znali potrebo za oživljenje iz našega starega Jednotinega spanja k večji zavednosti v du' hu sedanjega časa. V tej sliki je vse to zapopadeno. Kkljub temu, da imam od tega prvega potovanja s kazanjem slik lepe spomine in vtise od strani društev ter naselbin,, sem doživel ponekod, tudi razočaranja nad enimi in drugimi društvi ter naselbinami; to mi je navdalo bogate skušnje, katerih nisem imel poprej. O uspehu v gmotnem oziru bom podal natančno poročilo pozneje, da bo lahko vsakdo razvidel ter sodil u uspehu in neuspehu, kjer bo treba vpo-števati opravičene izjeme in okoliščine. Ako rečem, da sem bil presenečen z uspehom ali neuspehom, je to umevno, da sem doživel v nekaterih naselbinah več odziva glede udeležbe in zopet v drugih manj—rečem: veliko več in tudi veliko manj nego sem jaz pričakoval in sr menoj vred tudi drugi. To mi je'dalo naravnost vpogled v društva ali članstvo, koliko d* je pravega in resničnega zanimanja za našo Jednoto. Želim, da bi vsakdo to mojo pohvalo ali pa kritiko razumel, kajti jaz bom nepristransko hvalil vse, kar je hvalevredno. n grajal vse, kar je vredno ds graja. Pri tem bom seveda vpoiteval tudi izjeme, razmere in okolfščihe nhselbin, tako tudi dneve, nedelje, sobote ali de* lavne večere. Prvič bi moral vedeti vsak Član in članica, da je slika Jed tiotina lastnina, namenjena, ds po ista budila iirom Amerike po naselbinah katoliško in n« rodno zavest. V ta namen predstavlja slika velike mase ljudstva, zbranega na praznovanju Jednotine 35-letnice ip ha katoliškem shodu. Posebno-iti v tej sliki so tudi radi vzgoje nastopa naše mladine, kar ham predstavlja naš Cleveland ski Orel. Ravno toliko, kakor za sm: sel verskega prepričanja, iz ka tere vrste dobivamo članstvo našo Jednoto, tako je ta slika bogata in zanimiva tudi v na rodnem Oziru. Vredna je, da bi si jo ogledal sleherni Slove nec in Slovenka, ne glede na starost in ne glede na to, če spada k naši Jednoti ali ne. Kaj pa še naši člani in članice! In vendar— Kje so bili nekateri co se je to sliko kazalo v njih naselbini? Jaz sem opazil le nekaj odstotkov naših članov in članic navzočih, velika večina je pa ponekod ostala doma, nekateri mogoče opraviče ni, drugi pa neopravičeni. Ti bi se bili prav lahko udeležili,'toda se niso. Vzrok je menda— pezanimanje. Mogoče so mislili, da je ta slika zopet kaka na vadna prevara ali "bluff," kakor navadno večkrat potegnejo mične reklame lahkomišljene ljudi, ter so radi tega to priložnost prezrli, da niti lastne slike niso hoteli videti. Mnogi so bili mnenja, da radi tega ni povoljne udeležbe, ker ni bilo dosti reklame razglašene. Ds to, eno in drugo ne odgovarja, ter da je le zanimanja in dobre volje potreba, to bom navedel v prihodnji številki, ko bom do kazal, da je bila najboljša ude ležba ter uspeh v naselbinah, kjer so imeli samo par dni časa za reklamo; imeli so pač dobro voljo in zanimanje za »dobre 3tvar. V prihodnjič bom napisal v počast onim, ki se zavedajo in delajo, in ki so storili dosti za dober uspeh ter velike udeležbo. Navedel bom, kake so sodili o sliki oni, ki so jo videli, povedal bom tudi o tistih, ki se niso udeležili, dasiravno !)i se bili lahko. Končno. Te vrstice moje kritike si ne sme nikdo razlagati v to, da sem prišel nezadovoljen z mesec dni trajajočega poto vanja. Ne! Vrnil sem se lOO'/i zadovoljen. Žal mi ni radi tega, da sem mnogo časa ter denarja žrtvoval, marveč radi tega, ker se niso mnogi člani in članice prepričali kaj da lastu-je V tej sliki naša K. S. K. Jednota. Za moj trud in stroške mi pa zadostuje to, kar so mi \ prijaznosti ter naklonjenosti izkazali po naselbinah oni, ki so se odzvali, ter potrudili za lep uspeh. Naj bo torej v bodočnost splošno zanimanje. Sliko naj vidi naš slovenski narod pov sod. Ako je kje denarna kriza, se bo vstopnino opustilo ali znižalo onim, ki so revni ter imajc velike družine. Osobito pustite otroke, da to sliko vidijo. Sledite programu, ter vabite pov sod na udeležbo; tudi druge narodnosti imajo veliko užitka od tega. K sedanji sliki imam dode-jano še eno sliko, ki je tudi zelo zanfmiva, in sicer slika 25-let« nega (srebrnega) jubileja maš-ništva Rev. L. Klopčiča v Calumet, Mich., katero mi je omenjeni gospod župnik dal za nedoločen čas za vporabo. Več o slikah in potovanju bom poročal še pozneje. i -o-— šel iz New Dnlatha s slikami, povzete pri slavnosti 35-letnic« obstanka KSKJ in one povzet« pri Vseslovenskem katoliikem shodu v Lemont, ill. Slike so bile kazane ob 3. uri popoldne in zopet ob uri sv«-Čer. Večina tukaj iivečih Slovencev. nekoliko iz bližnjih naselbin, kakor tudi nekoliko Hrvatov se je tega kazanja slik Udeležilo. Pričakovali smo, da mora to biti- res nekaj imenitnega! ko pa je Mr. Grdina kazal slike, in pri vsaki razlagal pomen iste, smo bili še bolj vzradoščeni, kajti kaj tako zanimivega vse eno nismo pričakovali, iftkate-ri gledalci niso bili zadovoljni s tem, da so sliko videli prvikrat, ampak so jo šli gledat še v drugič. Iz tega se lahko sodi, da je ta slika v resnici privlačna, lepa in pomenljiva. Poleg tega je pa Mr. Grdina še poln humorja ko razlaga vsebino slik tako, da se morajo gledalci večkrat prav imenitno smejati. Predstava teh slik je v resnici zelo imenitna ter vredna, da se jo pokaže v vsaki slovenski in hrvatski naselbini širom Amerike. J. R. s. o vesti iz jugoslavije FILMSKA SUKA K.S.K.X SLIKO SE BO KAZALO PO SLEDEČEM REDU Calumet, Mich.—V nedeljo, dne 3. novembra, smo imeli čast pozdraviti vrlega in neumornega glavnega predsednika naše KSKJ v tukajšnji naselbini. Brat Anton Grdina je do- 6.novembra: Bridgeport, Conn. 17. novembra: nedelja, Betle-hem, Pa. 18. novembra: New York, v cerkveni dvorani na St. Marks PL (8. cesta). 24. novembra: nedelja, Pittsburgh, Pa., v Slov. Domu na 57. cesti. «5. novembra: Aliquippa, Pa. M. novembra: Lawrence, Pa. 18. novembra, Bridgeport, O. 1. decembra, Canonsburg, Pa. -o- Sinoči sem srečal vraga (Iz francoščine) Sinoči, ko sem šel k seji ka oliškega tiskovnega odbora, 3em srečal, vraga. Elegantno bil oblečen; hlače so imele brezhibne gube; iz modernih nizkih čevljev so se svetlikale Svilene nogavice. Gladko obri-i obraz se je zategnil v zanič jiv smeh, ko me je zagledal. "K seji tiskovnega odbora greste ? Smešno! Trudite se kolikor hočete, ubogi, kratkovidni katoliki, jaz vam vseeno savijem vrat. Poglejte moje roke! Gibčne so, močne. S emi rokami sem zavezal katolikom oči in skoro petdeset let le drži ta zaveza." S palico je pokazal na mimoidočega: "Glejte tega finega gospoda! Tudi ta ima zavezane oči, pa ne ve. Je sicer katolik, čita pa samo moje ča sopise, ki dan za dnevom sip-jejo sovraštvo in zaničevanje na vse, kar je katoliškega. Tudi v njegove možgane je že precej tega zašlo. Vsak teden si kupi tudi moj ilustriran list ? pikantnimi — vi bi rekli umazanimi — slikami. Vi seveda vse to imenujete nemoralno. S kakim zanimanjem ogleduje sli ke in s kakšno naslado čita šaljive, a tako duhovite opazke in šale. "Doma vrže ilustrirani list v koš. Od tam pa nastopi potem svojo pot po celi hiši, vsi ga prebero doli do kuhinje in pral nice. Izvrstna zaveza, kaj ?" Par korakov spredaj je hodila gospodična: "Glejte dekle tam-le! Sicer je tudi katoliki nja in hodi celo v cerkev Kljub temu pa je moja, naroč niča in kupi vsak dan v trafiki moj časopis, ne vašega katoliškega. Roman, ki izhaja \ mojem časopisu in mali škan-dalčki, ki jih v njem objavljam, so prezanimivi, da bi ga pustila. In poleg tega je moj časo pis tako poceni: pol franka. To je malo, kaj-ne, a množina izda. S pol franka te katoliki-nje in s tisoči in tisoči drugih vaših pristašev, otvarjam nove tiskarne, plačam papir in tisk, časnikarje in urednike, ki so v moji službi. O, kako radi no< fljo katoliki mojo zavezo čez oči!" ' i ft* sva mimo prodajalca ča-1 Stari bojevniki. (Vrhnika) soptoov na *riiiiču ulic, ki gre-: Spominjam se na svoja mlada do mimo nje vsak. dan gotovo leta, ko smo bili ie čvrsti fant-tisoči in kupijo svoj časopis i je. Minilo je 51 let, kar so nas Lepo razvrieni so ležali časo- poklicali pod orožje radi okupa-pisi na mizici pred njo. Vrag j clje Bosne in Hercegovine. Pose je zarežal: (klicani smo bili 14. junija 1878 "No, itejte, preitejte vaše v Ljubljano, kjer so nas malo Ča^pise!" izvežbali in nato takoj poslali Preštel sem: en, dva, tri, a naprej proti sovražniku. Dne 8. ie od teh je eden tednik, eden decembra smo bili pod milim pa iz drugega mesta. Kaj je nebom, pa vendar smo bili vsi to za mesto, za deželo s skoro | zdravi in tudi brez vsake golaz-lzključno katoliškim prebival- ni. Pred Mostar smo priili vsi stvoml To spoznanje me je za-j izmučeni. Tam smo se pa malo P®*1.0' , . x . odpočili. Tu pri nas na Vrhni- A zdaj štejte moje časopi- ki nas je še pet takih fantov od se! Hitro je šla palica od na-175 do 80 let starihf sami poljgki pisa do napisa. "Ta časopis strelci: Valentin 2itko. poljski je moj z uvodnim člankom, ta 8trelec, 33 Feld-Jaeger Bataljon, z znanim romanom, ta s pikan- Blaž Rode> trobentač, Janez Do- tnimi novicami, onile z dvoum- |inar, Jurij Grampovčan, pod- nimi mserati, v onem najdete častnik in Pavel Telban. Smo moje lepe slike Vi bi morda še vsi zdravi. Pozdrav ^ vseh zardeli, a čitatelji se smehlja-! nas Vrhničanov. jo, ker je vse tako naravno. In Umrl je mož Dne 14 okto_ tam notri so oni, ljudem teko 5ra je dolgi in ^ ^^ EIn niJ,VL van V te? v Ve,ikem "P"*« Pri Ajdovcu tam pa skriti in javni napad« umrl Franc 7arc P(Mikuletov na cerkev, vero m duhovščino; LV oče), brat pokojnega hotenj- zkgano _ boste rekli^ pa nic Lkega župnika Alojzija Jarca. he de, ima pa prav tak učinek, Pokojnik je bil ^ najugled- kakor resnično.^ nejših gospodarjev v našem Potem pa se mteresantna kraju -n vzoren krščanski mož poročila iz kina gledališča izza Kot dolgoleten občinski ^bor- Zlvljenja|nik je mnogo storil za povzdigo naše občine. Kako je bil čislan, . . ... . .se je pokazalo pri pogrebu, ka- prenehal govoriti, pa že je zo- L , .. j pet začel* | terega se je poleg mnogih sorod- 'Gtejte' vsi ti Ča^onisi žuJnikovi" PrijatelJev udeležilo .. .. \a\. ta °P181' fur tudi pet duhovnikov, nalisti, uredniki, stavci, tiskar- I ^ ^^ ^ ^^ ji in raznašalci in Prodajalci. bra e "rlKoUr Jožef i, KunJ vs. delajo zame. In katoi.k, , pUr fch 56 let Bj| je ob. plačajo to delo. Kaj pravite: T. . . .. . . .. ... . ..črnski odbornik mirenske obči- ali ne drži moja zavesa čez oči trdno?" Srečal naju je duhovnik. "Oflejte, ta je v nedeljo pri-Idigal proti meni. Mnogo se je trudil in konec je bil naravnost genij i v. O izgnanem neumnem hudiču je pridigoval. Jaz delam tudi tiho in neopa-ieno, a dobri mož me ne bo izgnal. Štel sem poslušalce: točno 197 jih je bik). Pa poglejte tja." V gostih trumah so prihajali delavci iz tovarn, uradniki iz pisarn, vsi mimo prodajalke. Mnogo, mnogo jih je kupilo časopis, a kako malo, malo izmed naših. "Glejte, to je pa druga pridiga. Ali ima duhovnik kdaj toliko poslušalcev? A jaz pridigam vsak dan, dan za dnem. v vsakem časopisu, v vsakem stavku, ta duhovnik pa pridi-guje komaj enkrat na teden Ha, ha, pa saj ima tudi sam za vezane oči, ker ne ve, kje je mutasti hudič, ker ne ve, kako velika razlika je med njegovimi in mojimi pridigami, ker ne ve, kdo mu duše krade. Le pustimo ga pridigati, zmaga jr itak moja!" Prišla sva do hiše, kjer je imel naš odbor sejo. Sel je še z menoj po stopnicah in ko sem odprl vrata, se je zakrohotal: "Ta-le peščica ljudi — 16 komaj — naj me premaga? Ha ha!" Takrat sem mu zabrusil v ob raz: ne in odbornik svetokrižkega krajevnega šolskega odbora. Bil je vedno zvest, zanesljiv in delaven pristaš Slovenske ljudske stranke. Vrhutega pa tudi vzoren katoliški mož in dober gospodar. Ob|ml je mrtev v mlaki krvi. Bilo je pri trgatvi v Bač-kovi, v občini Drvanje pri Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah. Nenadoma je še iz nepojasnjenega vzroka prišlo med fanti do prepira in spopada. Pri tem je eden izmed navzočih fantov zgrabil za samokres, ki ga je imel pri sebi, hoteč na ta način ubraniti svojega prijatelja, 22-letnega posestnikovega sina Mihaela Fička pred napadom od strani nekeg.i drugega. Po nesrečnem naključju pa se je samokres sprožil in je strel prebil Fičku desno nogo. Preplašeni Fičko se je pri tem tako nesrečno zrušil -na tla, da si je pri padcu tudi zlomil isto nogo. — Drugi strel, ki je prišel iz neznane smeri, pa je pogodil posestnikovega ina Franca Bratu-ša. ki je obležal mrtev v mlaki krvi. Težko ranjenega Fička so pripeljali v mariborsko bolnico. Nove znamke. Ker je n^ša država izpremenila svoje ime, bodo dobile tudi znamke namesto dosedanje označbe "SHS" novo državno ime "Jugoslavija." Novo ime države bo prišlo do veljave na železniških vagonih, na raznih pečatih in sploh Ne ta peščica ljudi, ampak | P™?^ ««rse je ttifel doslej 1 tricrkni SHS. Kristus te bo premagal! On bc odvezal oči vsem onim, ki jib vodiš ti z zavezanimi očmi, ir bodo spoznali, kje je resnica ir kaj je njih dolžnost. In takrat bo doživel katoliški tisk svoje zmagoslavje!" Po besedi Kristus se je izgubil v temo. Kakšna goste jc imel letos Bled. Po državljanstvu so se gostje in obiskovalci delili tako: Jugoslovanov je bilo 6460 (lani 5255); Nemcev 4520 (2782); Avstrijcev 2519 (2296); čeho-slovakov 1974 (1810); Madja-rov 776 (417); Italijanov 201 (221); Amerikancev 96 (59); -0--[ Poljakov 85 (49); Angležev 81 Ali imate ie svojega otroka (96); Romunov 78 (28); Rusov sa varovanega pri nsii Jednoti ? Naie geslo naj bo: "Z združenimi močmi sa dosego 5000 novih članov mladinskega oddelka!" Vpoatevajte veliko kampanjo mladinskega oddelka I Ako želite prikazovanje Jed' notine filmske slike v vaši naselbini, pišite na glavni Jednotin urad! Udeležite se predstave zanimive Jednotine filmske slike v vaši naselbini! 55 (21); Francozov 41 (52); Dancev 17 (18); Švicarjev 13 (6); Grkov 11 (13); Holandcev 11 (6); Švedov 8 (2); Turkov 8(2); Belgijcev 5 (0); Bolgarov 4 (1) in iz drugih držav 33 (23). Ulica Vladimirja Gortana. Kakor poroča "Politika," je občinski svet v Nišu sklenil, da imenuje novootvorjeno ulico na trgu Mladena Popoviča, ki vodi od Nišave do šumadinačke ulice, za "Ulico Vladimirja Gorta-' A- t- m (Nadaljevank U 2. strani) rantu dobrodošel, kar je pri takih rečeh bistveno. Nisem imel več časa, kot en dober dan, pa sem jih dobil 64. Gredo pa na račun Rev. Viranta, ki me je s svojo ameriško spretnostjo okrog vozil, Mr. žehla, ki je kol nekdanji avstrijski kaprol kar komandiral, kdo naj se naroči. Miss Mildred Perušek, če ni danes že kaka Sister. Mrs. Simo-nich in Mrs. Soklich. Z Lorainom je bila moja kampanja prav za prav zaklju čena, program izčrpan. V Lemontu me je že čakal poziv v domovino. Nastopil sem pot nazaj proti Chicagi. Samo na Wil lard. Wis. sem se še zavezal za eno nedeljo. Glavni namen je bila neka pobožnost, postranski pa umirjenje živcev od trimesečnega ciganjenja križem Amerike. Tja gori sem že prej rad zahajal streljat divje kure in male zajčke, ki so komaj enega "šusa" vredni. Dobro mi je delo en teden v tihih gozdih in lo zah, potem ko sem celo lete okrog Chicage kozle streljal. A topot sem imel le dva dneva na razpolago, oz. prostega le ene ga. "Cvetje" je že prej Mr? Artach po naselbini raztrosila A nekaj se jih je tudi ob tej priliki naročilo, odnosno na ročnino obnovilo. V Lemontu, kamor sem šel po slovo, me je še pravočasno dobi lo več pismenih odzivov iz raznih naselbin, kamor osebno nisem nameraval, ali nisem mogel. Nekaterim se je čudno zdelo, kei so že tu ali tam naročili, pa sc znova dobili pismen poziv. Niso vedeli, kako sem jaz zaposljen da mi ni bilo mogoče osebno na slovov pisati. Naredili so to drugi, na podlagi adresarja Ave Maria, že naročene sem pa jaz na srcu s seboj nosil. Par jih je naročnino še enkrat ponovilo Tisti naj bodo toliko let mirni, kolikor dolarjev so plačali. Ako bi jih kdo pomotoma tirjal, naj se kar na to mojo izjavo sklicu jejo. fc i&ibn V Chicagi so mi za slovo še banket priredili po inspiraciji in pod vodstvom III. reda. Dasi se je njegova prednica Mrs. Sagadin odpravljala pod nož, je še mislila na to in delala. Dar prej je bila operirana. Upam. da je sedaj že zopet doma na potu okrevanja. Banket je bil prisrčen, tako da sem se to pot težje poslavljal od Chicage kot prvič. Vse njegove dobrote sc dobre duše skolektale. Meni je bilo treba samo 50 dolarjev \ žep vtakniti, kar sem seveda zelo nerad storil. Drugi dan sem za par ur obiskal še Bradley Ul. kjer so včasih pri Smoleje-vih katero uganili. Mimogrede sem dobil par naročnikov. V drugič me je nato Mr. Perko v spremtvu Mr. M. železni karja, Mr. Jelenčiča in Mr. Sa gadlna potegnil na kolodvor Ko zopet pridem, upam da me bo že z aeroplanom vozil. Po kratkem obisku dobrih duš šve-gel-Hotujec v Ambridge pri Pittsburghu, sem zašpalil klobaso v New Yorku. Tam sem še ženskam malo na dušo popf hal. Pa ne na izbiro: Ali du šo ali denar, temveč samo dušo Vmes sem se še Fathru Golobu v Bridgeportu osebno priporočil za perutnice, da bom ceneje skozi ali bolje čez prišel. A je dejal, da tako močnih še galebi nimajo, tem manj golobi, čedne in nežne stvarice. Približno že iz tega veste, kako se je moja misija obnesla. Marsikaj je pa tako postrani padlo tu in tam, deloma za list, deloma zame. A ker nisem delal zase, in kot redovnik z obljubo uboštva tudi ne smem, ampak vse za stvar, za list, je šlo vse v njegovo blagajno, ki je bila prej pred vsakim banditom varna. Le potne stroške em iz tistega poravnaval ter iz onega, kar sem s svojim delom zaslužil. A da mi zopet ne zmanjka časa za glavno — za zahvalo. Pred vsem najlepša hvala vsem in vsakemu posamnemu onih, ki so vdeleženi pri zbirki za mojo pot, za katero so mi po- slali 210 dolarjev In Se za par dolarjev v isti namen, Id mi jih je izročil Mr. Dečman v Forest City. Dalje prirčnk hvala za vso prijaznost in gostoljubnost, s katero sem bil vsepovsod sprejet. Niti ene grenke nisem slišal. In ik velikodušnost napram moji misiji, o kateri govore zgo-rajšnje številke, dasi ne povedo vsega. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posamnemu, ki mi je pri tem, vendarle težkem poslu, kakor koli šel na roko, mi ga olajšal in pomagal, da je bil 2 vspehom kronan, kakoršnega do-ma niso pričakovali. Posebej sem dolžan hvale in zahvale chi-caškim Martam, ki so se v raznih službah'pri dvakratnih prireditvah tako nesebično žrtvovale za moje namene, kakor tudi vsem onim, ki so jih z raznimi materialnimi darovi omogočili. Poleg tega, kar so storili za vspešnost moje misije, je še nekaj druzega, kar je bilo v prid našemu tukajšnjemu samostanu in provinciji. Mnogi so mi ali osebno darovali ali pismeno po-lali za sv. maše. Ker prejema nisem imel časa potrjevati, nai tem potom sprejmejo potrdilo To je silno resna stvar. Naj mi verujejo, da sem jo tudi z vso resnostjo vzel. Preživo mi je v spominu žalostna, a v naši kroniki s prisego potrjena dogod-ba, o nekem patru, ki se je svoj čas velikodušno, prostovoljno javil za dušno oskrbo na koleri obolelih vojakov na ljubljan-kem gradu. Kot žrtev ljubezni je umrl, nekaj nad trideset let star. Po smrti je pa par let iskal pomoči, dokler je ni našel. Med zadržki, da toliko časa n: mogel do gledanja božjega* je navedel kot glavnega, ker je enkrat eno sv. mašo pozabil opra viti. To sem jaz že kot klerik bral. In na to se vedno spom ni m, kadar imam z mašami opravka. Ker se pri človeški slabosti kljub vsej vestnosti Vedno lahko kaj pripeti, imam navado vse proste maše naj prej v ta namen darovati, če bi mi slučajno katera ušla. Na svoj spomin, četudi ni ravno ri-benška rehta, se v tem oziru sploh ne zanesem. Kar sv. maš nisem sam opravil, sem jih takoj po prihodu izročil tukaj šnjemu P. provincijalu in P gvardijanu, odnosno samostanskemu predstojništvu na Brezjah, kar jih je bilo za tam naro čenih, nekaj tudi v Lemontu. ker so bile za tam določene, da jih porazdele in prej opravijo Gregorijanske, naročene od Mrs Mary Roitz, Clev. za r. Alojzija Krašovec, sta opravila dva gg. prof. iz škofovih zavodov. Razn$ darove in pisma, ki so mi bila izročena, sem dotičniro deloma osebno, deloma pismeno dostavil na svoje stroške. Upam. da bodo to sami potrdili. Nekatera druga naročila še čakajo izvršitve. Enih, za katere naj bi poizvedel ali jim izročil pozdrav še nisem mogel najti. Naročene knjige so pošle itd. A je vse zapisano, če mi bo še dana prilika, pride vse na vrsto. Zadnje naselbine, ki sem jih obiskal: Cleveland, Lorain, deloma Willard in kar sem zadnje čase po pošti ali nazaj grede dobil naročnikov, lista še niso prejeli. Naslove sem nesel s seboj. A doma niso pričakovali, da jih bom toliko s seboj prinesel. Zato je oktoberske naklade zmanjkalo. Z novem bersko številko, ki bo že na potu, ko boste to brali, če ne pojde v koš seveda, boste vsi dobili. Ako bi je kdo ne dobil, ali bi bil naslov kako pogrešen, naj se takoj obrne v Lemont, kjer bo office lista za Ameriko. Verjemite mi, da bi nikomur ne bilo bolj nerodno kot meni, če bi bil kak nered, ali bi kdo ne dobil vsega, kar je plačal. Kjer je dobra volja, se bo sigurno našla tudi pot k splošni zadovoljnosti, četudi £ele preko kakih početnih nedostatnosti. Samo mirno kri. Vem, da je zlasti po naselbinah, katerih nisem mogel obiskati, še veliko takih, ki bi ra- di naročili list, ko bi jih kdo pod regal in jim g« pokazal. Imajo še vedno priliko. A naj to čem prej store. Z novim letom začnemo z novo izvirno povestjo, ki se bo vlekla skozi celo leto. Kdor hoče imeti celo, naj se precej naroči, ker z drugo številko naročimo le toliko naklade, kakor število naročnikov kaže. Tu pri nas se vsak naroči v začetku leta, ali sploh ne. S tem mi računamo. še enkrat lepa hvala vsem in v vsakem oziru: Mnogo cvetja na trnjevo pot življenja! -o-- Odkrite znamenitosti Poljanske doline ob Kolpi ZASLUGA DVEH CESKIH TURISTOV * Stari trg. Ob koncu avgusta tekočega leta sta prišla v Stari trg ob Kolpi dva člana češkoslovaškega turistovskega kluba E. A. Soukup in O. Polašek in se tu ušotorila in si ogledovala okolico. Skupno z dijaki in domačim gozdarjem sta napravila izlet po gori Grajščici. Tu so izletniki obiskali le nekaj metrov od dobre vozne ceste oddaljeno lahkodostopno jamo z lepimi kapniki, poznano pod domačim imenom "Jama v Grajščici, v kateri so se prekopali skozi ožje prostore in odkrili dva nova velika prostora, s prav krasnimi kapniki. Po obisku jame so šli po zapuščenem kraju "Parga" na vrh gore "Kozi ce" 928 metrov nad morjem odkoder se jim je odprl prekrasen razgled na dolino Kolpe in na velik del južne Slovenije ter severne Hrvatske. Z dobrim daljnogledom, s katerim so bili opremljeni, so videli na zahodu Kočevje na vzhodu pa Zagreb. Na vrhu gore "Kozi ce" so strme skale in stene pravi užitek za planince. Prav težko bi bilo še tako dobremu slikarju posneti verno sliko U krasote. „ , „ ' „, K3 .L Jama v gori Grajščici je -za interesirala oba češka turista za kapniške jame, katerih se nahaja več v tukajšnji okolici Eden od njiju g. Polašek se je spustil v jamo "Nad trškim; stajami," ki je 32 metrov na vpično globoka. Vanjo se jc spustil po vrveh za povezanjr senenih voz. Prišedši na dno je našel velik prostor, katereg? ni mogel s svojo žepno električ no svetiljko osvetiti do kraja V tej jami je našel tri rove enega približno na vzhod, dru gega na sever in tretjega ns zahod. Po prvem je šel vodoravno in se prekopal približne 800 metrov daleč. V tem rovu je našel mnogo lepih kapnikov Zanimivo je, da se nahajajo tu kapniki samo od sten in stropa navzdol, ne pa tudi od tal na vzgor, torej samo stalaktiti, stalagnitov, pa ni. Radi tesnih prehodov ni mogel več napredovati v tej smeri, zaradi tega se je vrnil k vhodu jame in od tu se napotil v drugi rov vodoravno proti severu. V tem rovu je bolje napredoval radi večjih dimenzij in prehodil v to smer do tri kilometre. Prekopal se je skozi tri tesna okna v tri velike jamske prostore polne kapniških krasot. V enem teh prostorov je našel človeške kosti in lobanjo, na kateri se je že začel delati kapnik. Ni izključeno, da bi to mogla biti lobanja pra-Človeka. Potem, ko si je ogledal te kosti in jih pustil v prostoru, katerega jako težko najde človeško oko, je nadaljeval svojo pot vtej smeri in prišel končno do rova, ki vodi navpično navzgor gotovo čez 100 metrov visoko. V tem prostoru se nahaja bistra voda. po kateri je nekaj časa brodil, dokler ni prišel do globočine, katere ni mogel prekoračiti, zato se je vrnil zopet k vhodu v jamo. O tej vodi se ne more trditi, da ne bi bila prehodna to je, da se včasih prikaže in zopet izgine, svet v tej bližini o tem priča. Od vhoda v jamo je hotel preiskati še tretji rov. In v resnici je našel tu še štiri jamske prostore, katerih zadnji se spušča navpično v globočino; ker ni imel vrvi, ga ni mogel preiskati. Vprašanje časa je, da se ta jama natančneje preišče in se v nji odkrijejo še druge zanimivosti. Ta jama ima tudi svoje lastne prebivalce: večinoma divje mačke, kune in lisice, ki so se obiskovalcu g. Polašku za hip prikazale in se zopet poskrile. To je bilo prvič, kar je živ človek prišel v ta podzemni prostor in odkril to prirodno zanimivost. Prvi obisk g. Polaška v tej jami je trajal 18 ur, skupna dolgost vseh treh rovov, ki jih je odkril, znaša približno štiri kilometre. Po ustnem iz ročilu najstarejših ljudi, je bila ta jama nekoliko poznana roparjem, ki so vanjo metali svoje žrtve. Po tem uspehu razveseljena, sta se čez nekaj dni odločila naša dva češka turista, da pre-iščeta najglobokejši prepad na-šega kraja, poznanega pod domačim imenom "Veliki Z j ud,'' o katerem so ljudje do sedaj sodili, da nima dna. Poskušali so že člani ljubljanskega jam skega društva priti vanj, pa po 60 metrov spuščanja navpično v globočino jim je zmanjkalo vrvine lestve, zato jim preiskovanje ni uspelo. Naša dva češka turista sta zbrala po Starem trgu in vasi Predgrad kmetske vrvi za po-vezanje sena, jih povezala \ 2no celoto v dve do tri gube ter se pomočjo še enega pred gradskih fantov spustila turi sta g. Polaška v prepad. Ta se je spuščal po vrvi počasi 120 metrov navpično v globočino pa mu je še zmanjkalo vrvi Ko je s svojo žepno električne svetilko razsvetlil prostor, do katerega je prišel, je opazil pod seboj v globočini približno štiri metre globoko led, skočil je doli, se na ledu ujel in si vanj izsekal s svojo sekirico stopnico, da ne bi zdrknil navzdol v globočino; potem si je z njo vsekal v led še več stopnic tei spustil še približno 40 metrov navzdol. Pri tem poslu je čuti) hladno strujo zraka, ki leden* ves .jamski prostor. Ko je prispel na konec ledu. je opazil, da ta led ni nič dru gega kakor zledeneli sneg in voda na velikanskem kupu drv Tu so nekdaj nad prepadom sekali ogromen les. Ker je bi) kraj za voz nedostopen, so debla navezali na verige in jih z živino vlekli na prikladnejši kraj. Na sumljivih točkah so postavili po dva moža, ki sta pazila na to nevarno vožnjo. Ce se je pokazala nevarnost, da ogromno deblo potegne za seboj tudi živino, sta ta dva moža s pripravljenim orodjem odbila verige in tako je deblo samo zdrknilo v prepad. Na ta način je mogel nastati omenjeni kup drv. Od tega kupa je šel g. Polašek v severno zahod ni smeri in prišel v votlino, dolgo približno 70 metrov, kateri pa ni mogel višine osvetiti f svojo žepno svetilko. V tej votlini je brez števila krasnih kapnikov, mnogi izmed njih segajo od vrha do tal. Ti kapni ki so čisti, belkasti, deloma rdečkasto-mesnate barve; ima jo lepe zvoke, vsak kapnik ima svoj ton, da bi se dalo na nje prijetno igrati. V bližini je takih kapnikov več skupaj, da sličijo piščalim na orgijah. Tu je našel razen orgel še druge posnetke nara ve, kakor lestence, otroške pun čke, spomenike na pokopališčih in drugo. Sploh pa se ne da popisati, kakšne krasote skriva v sebi prepad "Veliki Zjud," le tisti, ki notri pride, more obču dovati to divno krasoto. "Veliki Zjud" ima skupno primeroma dva kilometra dolgosti vseh' rovov, horizontalno pod zemljo, kar jih je prehodi) g. Polašek v sedmih urah, pa še ni vseh prehodil zaradi po manjkanja razsvetljave. Pred IIIIIIIIIIIIIIIIWIWIIIIIIIHI1H THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. GLAVNI UBAD: 6131 St. Clair Avenue G LAV NIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV v' Ns tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi ley« obresti. Kadar hočete podati denar v staro domovino, pošljete ga najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI WaWBMWIIIIIIIIIIIIIIIII WW»WWWMWWWWm«IMIIIIIIMIIMIIIIinilllllllllllllllllMllllllllintlWm«WWW«WW«« nekaj leti je postalo žrtev tega prepada mlado dekle z vozom drv in parom volov. Ko se je namreč peljala na vozu drv pc gorski poti mimo prepada, jc volom spodletelo in vse je zdrk nilo v prepad in za vedno izginilo. Čez nekaj časa po tem dogodku so našli pri izviru potoka Dol, pritoka Kolpe, dele ženske obleke, las in volovtski jarem. Po tem se upravičeno sklepa, da mora biti neka zve za med potokom Dolom in prepadom "Veliki Zjud," ki je geografsko 40 metrov više nad imenovanim potokom in je od njega oddaljen približno pet kilometrov zračne črte. (Opomba uredništva Glasila: Gornji opis, oziroma članek je povzet iz ljubljanskega 'Slovenca." Prinašamo ga na tem mestu radi tega, ker je več naših čitateljev doma iz Poljanske doline in jih bo morda ta opis zanimal). -o Jubilej 100-letnega dela Jošt Knific. tovarna za žimo v Stražišču prt Kranju ga obhaja Leta 1829 je Jošt Knific iz Stražišča pri Kranju . pričel "cufati" na "brenkah" iz volčje strune raznovrstno žimo. Primitivni so bili ti obratovalni stroji in koliko trudapolnega dela je bilo treba, preden je prišla žima v končni obliki preko brenk in kolovrata konzu mentu v roke. L. 1857 je prevzel ves obrat njegov sin Jakob Knific in ga p svojo podjetnostjo uspešno vodil do leta 1895. A njemu že niso zadostovale več brenke. Naročil je leta 1882 iz inozemske tvornice prvi modernejši stroj za razpletanje surove neobdelane žime. Nepretrgoma od petih zjutraj pa do osmih zvečer, z malimi presledki, sta menjaje poganjala ta stroj dva močna konja. Dosegel je prav lepe uspehe. Iz raznovrstne konjske grive in repov, govejih repov, kozje dlake in prešičje dlake je izdelal dnevno čez 100 kg žime raznih barv in kvalitet. Vse večje komisijone, naslovljene v Gorico in Trst, so dolgo vrsto let vozili furmani na težkih vozovih. Leta 1895 je prevzel lepo cvetočo obrt izdelovanja žime za žimnice sin Josip, ki jo vodi še dandanes. Hitremu razvoju industrije v vseh panogah je morala slediti tudi slednja. Navadni način obratovanja ni več zadoščal, ves obrat je bilo tre ba elektrificirati. Z elektrifikacijo in racionaliziranjem v obratu je narastla dnevna produkcija na šestkratno. 2e samo dejstvo, da je firma sposobna postreči vsakemu konzumentu s 24 vrstami spfedene žime v črni, sivi in beli barvi, jasno izpričuje o velikem napredku. Dne 21. oktobra 1.1. je obha jala firma Knific stoletnico svojega neumornega dela. Jubi lantu, ki je razmeroma čil in zdrav, ter ostalemu vodstvu, želimo še mnogo let in kar največ uspeha v svoji stroki. -o Meh za smeh "Ko bom umrla," je rekla Mihevka, "bi na nagrobnem kamnu imela rada napis: 'V nebesih je mir.'" — Mihevc: "Ali bi ne bilo primerneje: 'V nebesih je bil mir'?" * Francek je bil ves dan pore den in neubogljiv. Za kazen sta ga oče in mati poslala predčasno spat. Toda Francek n; mogel zaspati, zato je ob desetih zvečer vstal, ter prišel pc stopnicah. Stopil je pred matei ter vprašal: "Ali mi niste ne koč pravili, da se moramo s sovražniki spraviti preden gre mo k počitku?" — "Da, da," je mati veselo pritrdila. — "Dobre je," pravi nato Francek, "pri šel sem dol, da vam in očetu od pustim." "Tone, povej mi no vendar, zakaj se ne oženiš?" — "Da ti po pravici povem: zato, ker m? je tvoja žena vedno pred očmi." — "Kaj, moja žena, t' jo ljubiš? O ti ... " — "Ne ne, le bojim se, da bi tudi jaz tako dobil." Dva vinska ponarejevalca sta se srečala. "No, kako ti kaj gre?" vpraša prvi. — "Ne tako dobro kot mojemu vinu," odvrne drugi. — "Kako to, ne razumem te?" — "Mene so dalj časa zaprli, moje vino pa izpustili." * Nekdo je žalosten stal na kolodvoru. Prijatelj ga je vpra šal, čemu je tako potrt. "I vlak sem zamudil, pa samo za po' minute." — "Daj, daj, nikai se ne drži tako. "Kdor te pogleda, bo mislil, da si ga za pol ure." DR. MARTIN J. IVEC starosta slovenskih zdravnikov v Združenih državah V slovenski naselbini v Jolietu, 111., praznuje letos srebrni jubilej svoje zdravniške prakse Dr. Martin J. Ivec. Za doktorja zdravilstva je bil pro-moviran 1. 1904, in sicer na Rnsh Medical College, Chicago Univereity. Bil je prvi vrhovni zdravnik K. S. K. J., in to celih dvanajst let. Sedaj je vrhovni zdravnik Družbe Sv. Družine v Jolietu. Rojakom se toplo priporoča. BRACES UP A WEAK STOMACH Naredite 3-dnevno poskušnjo ZASTONJ Želodčna nerednost se spozna po enem ali več simptomih. Pri eni osebi se spozna po ne vol j nosti ln potrtosti in so edina znamenja. Med tem ko drugega boli glava in ima hude bolečine. Nekateri spijo pa se zbude vseeno utrujeni, drugi pa ne morejo spaU. V devet iz desetih slučajev že-ldbčne slabosti, so vzrok nepre-bavnosti in zabasanosti č r e v e s. kisanje ostale hrane vsled lenih organov. Trinerjevo grenko vino vam ojača vse prebavne organe in jih nalahko prisili na odvajanje in vreditev želodca. Celo škrobno hrano prisili k hitremu odvajanju. POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Joseph Triner Company, Dept. 42, 1333 S. Ashland Avende, Chicago. 111. Pošljite mi zastonj, poštnino plačano, 3 dnevno poskušnjo steklenico Trinerjevega grenkega vina. Od kar »mo prvikrat oglaiali u brezplačni poskus pred par tedni. se jih ic na tisoč- pridružilo milijonom, onim. ki najdejo zadovoljato v kalifornijskem vi-nu in zdravilnih* zeli&čih. zelo prijazno, najvarnejie in najuspcinejie odvajalno »ndstro. Ne odlaiajtc. temveč pilite po 3 dnevno poskusno steklenico poštnine prosto. Storite to takoj. Velika steklenica $1.26 v vseh lekarnah. Ime Ulica....................................... Mesto.. Drfcava.. P® !'* t VELIKA ZANIMIVA NOVOST Tukaj imate nekaj povsem novega, česar šc niste nikdar prej videli. Te dve svete podobe, ki so importirane z imenom "ECCE HOMO"' in 'MATER DOLOROSA" same spreminjajo svoje krasne barve. Ko jc tema, ne vidite okvirja in ne papirja, ampak samo sliko Kristusa in Marije v rudečkasto odsivajočem ozadju, kakor bi sc dvigala v nebo. Po dnevu se vam kaie slika v krasni rujavkasti barvi umetniško dovršeno. To je najlepše božično darilo, ki se vsakemu dopade. Te slike ostanejo vedno enake. Cena za eno sliko znaša $1.50, za dve slike pa $2.50. Kamorkoli boste te slike obesili, bodo krasile prostor ter vam donašale prazniško razpoloženje v hišo. Ne pošiljajte denarja naprej, samo izrežite ta oglas ter priložite 25 centov za odpremne stroške, sliko boste pa plačali, ko isto dobite po pošti. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Ave. Dept 603. Chicaro, 111. ■TrtTrnitTtortif "ir ^ »■» ^ I.IM (H W tfdtted by Stonley P. Zupan Address 6117 St Clair Ave., Cleveland, O. Official Not kes, Sporting and Social Nova and Other Feainrts BABBLES a i CHI-BOWLERS WORK ALLEYS OVERTIME Bowling Meeting Directors of the Midwest KSKJ Bowling Association are hereby notified that there will be a meeting in Chicaga at 3 o'clock Sunday afternoon. November 24th. 19». Attention will be given to the regular order of business. HALL OV Just as the world watts for the sunriAe and the silver-lined clouds after a storm, I know you have been waiting for the enrollment of my pal. Dox. Into the royal order of b 1 a m e r s. The order woukl not be complete without that lad who knows his neck-ties and a line that gets giggles out of you. Dox needs no introduction, what he is doing speaks for itself— and for him. Great! Well, maybe you folks dldnt notice it, but they named that giant British airship DOX Why? Figure it out yourself. Dox is rather fussy about his clothes. Everything the latest. Spats, cane, hats a la Paris etc. Girls I wish you could meet him. Unlike myself he endorsee luckiee, the only bad feature about him. And. the way that boy plays bridge you would think he is an engineer. He is very fond of flowers and hopes the folks will not wait till he takes his final exit before they hand them over. He spent quite some time in Chi and when questioned as to how he liked the burg the big boy said: "Chi is alright if one likes that type of city. As for me. give me the wide open spaces with towering trees sprinkled thither and yon." To "The only Chi lad with a heart:" Sorry, friend, but it is impossible to continue ln serial form with the Chi Lass Diary. The excerpts of the Miss' diary were published at a great expense both financially and otherwise. If you think it is fun to hunt out and capture such rare treasures— and get away with it—try it! If I get the rest of it, I will have It syndicated. Until then—wait patiently. Gee Dee. The following letter strikes me just like a pair of soggy feet at a very, very formal dance—or much better —a wilted collar In a tux ensemble: Mr. Gee Dee: Just what kind of a complex hav? you? Same old line all the time. Always harping and praising the women. It is time that we men "caU an ace and ace." You probably think you are holding a pat hand*' '»Even though I have to draw, 111 call you. Give us fellows a show once in awhile or we will organize and see that your stuff doesn't get into print For the majority. Woman-hater. John E. Madden, a successful breeder of horses, recently passed away. According to a columnist Mr. Madden had studied horses and men. and knew both Mr. Madden 1= quoted: "The family is more important than the individual. I should rather have my sister marry a poor sample of a good family than the best sample of a poor family. The chance for the next generation would be better." The latter's view is accepted by many, and if the laws of heredity are sound, should ba accepted by all. But. just what is the standard? What constitutes a good family and what constitutes a poor family? If "poor' and "good' 'refer to health, the contention is plausable. In upholding the theory, many are illusioned because they accept wealth and family prestige as criteria. However. this world will always be inhabited by "complex" victims. Dear Gee Dee. I am a real good detective when it comes to finding out boys' names. Of course, the last name is hard to guess. Is your first name George?!.^ _ .. .„ , „ _ And does your last name begins with 1 Theresa Spitzmiller and Mary Furar D.? Now don't deny it. ! ^ „ . - . . Me thinks "mama's 'ittle boy" gets' The first and second bans of ma-nviny a letter, but you're not going trimony for Miss Agness Tomasta. to use this to "zakurit" the "peč,' daughter of Mr. and Mrs. Anton To-are you? And sey—oh—er—a- I can mazin. 343 Second St. La Salle. 111., —er—make "potica!" (Like me now?) Judging by the scarcity of bowling news from Chicago it would appear as If the sport had passed out in the city. Instead the sport has shown great progress and the number of bowlers participating Is greater than ever. There are two eight-team leagues and one four-team league agoing. The St. Stephen's Parish league got away to a late start, but is now in full swing. It Is composed of the following teams. St. Georges C. O. F. SS. Cyril and Methodius, two teams from St. Aloysius K. S. K. J. and four teams from St. Stephens K. S. K. J. Victor "Butch" Kremesec is secretary. Since there are but two alleys in the parish hall, the league bowls four nights a week, Tuesday to Friday inclusive. The members of the teams are both old and young bowlers, many of them beginners. Next Thursday evening. November 14th there will be a "battle royal" when the St. Aloysius "RibenCan's" meet the St. Stephens "Ribenčans." So far the St. Stephen's "Ribentan's" are several jumps and a couple of dollars ahead. The Danica society has formed an eight-team league which bowls Monday nights at. the classy Schuneman Alleys, located at Van Buren 8t and Ashland Boulevard. This is a handicap affair, the handicaps applying to teams only. This arrangement is proving very satisfactory and a great deal of Interest is shown in this league. All bowlers are members of Danica society and the teams are sponsored by local business men. Joe Koschak is secretary. The Holy Name Society Juniors have a four-team league, each team leaving four men, and bowl Sunday afternoons at the parish alleys. Monday evenings the parish alleys are turned over to the fair sex and we understand that a large number are always present to enjoy thr sport. Comparing all this activity to last year when only one league of six teams was organized, it gives a fail idea of the increased interest in the sport. Bowling in this town is far from being dead, the trouble seems to be that all bowlers are too bus} "busting the maples" to write. To date, Chicago and South Chicago boys have hooked up in inter-parish matches, each having won one set of games. Rest assured that Chicago "will be heard from, louder than ever ln the next K. S. K. J. tournament. Joseph Gregorich. -O- SEND IN THAT NEWS ITEM! -O- LA SALLE GLIMPSES By La SalUta Abraham Lincoln burned midnight oil, and most likely did the Slovenian students who appear on the school honor roll for the first term, at the La Salle-Peru Township High School The students listed on the honor roll are: Albert Faleskin, Frank Kuhar, Joseph Meglich, John Novak. Marj-Mehnich, Mary Oresar, Anna Potočnik, Mary Scheck, Mary Skoparc. and Mr. Lawrence Nefeld of 8t. Joseph's parish, Peru, 111., were published at St. Roch's Slovenian Catholic Church. We are glad to hear that Miss Mary Bildhauer is well enough to return to her work after having submitted to an operation for appendi-citics. Miss Bildhauer is employed by the Westlox Co. -o- Notice to St. Florian KSKJ Bowlers All the members of the Knights oi St. Florian Society No. 44 KSKJ es-Reveal Wholesale vote baying. pecially the members of the St. Flor-Reporters of a Cleveland daily pose ' ian KSKJ Booster Club, are herewith as vagrants and vote under assumed notified that our regular bowling sea-names receiving 35 cents and "shots' son will begin Thursday evening, No-of com whiskey for their trouble. I vember 14th, at 0 o'clock^ at the East The vote buying was done by a Bag Side Bowling Alleys l(*th St. and - Ewing Ave., and at which time a" league will be formed. It Is hoped that six teams will be organized tc take part in the coming KSKJ tour nament. Edward Kom pare has been ap- Maybe you won't like my looks, but I can make "potica" (for the "woh cet"). I am about six feet high. I'm cross-eyed, pigeon-toed, and knock-kneed. I have hair down to my shoulders which is as straight a? stick. (Like me now? I can make potica). Well, G. D„ when you answer mp be sure you enclose a snapshot. All yours, Miss Ay Zee. George, influential in a particulai ward. Now answer the following: 1. How cheap is a vote at 35 cent? and a few "shots?" 2. How many votes can you get foi a3h hair ma « of ^bowling you "stiff?" And to be serious: , 1. Is voting under an assumed name an offense? 2. Isn't it practically impossible tc buy a silent vote? 3. Isn't it just a difference of 25 cents and a line of promises? The influence, If any, ln both may be -considered as beta? BAZAR IN FULL SWING "Get your Indian blanket over here, folks! Take home a floor lamp! Tour sweetie wants a doll-lamp!" and countless other sayings were the battlecry of a host of workers, at the first basar night sponsored by the lodges and groups for the benefit of the St Vitus parish, Cleveland, O. The Cleveland parish haa always been successful with Its bazar, but this year the committee looks forward to a record attendance for the five nights of festival which, with last Saturday night include November 10th, 13th, l«th and 17th. One of the main feaures of the bazar is a contest to see who is the most popular girl of the parish There are but four contestants, making for a peppy and close race for honors, and the prize money which reads $50 for first, 35 second and «25 third. The bazar is being staged in the new St. Vitus School, Glass Ave and Norwood Rd. Victory 'Ball Date JVear* A few final touches and arrangements will be complete for the Victory Ball and banquet to be given In honor of the Cleveland Presidents November 19th, at Grdlna's Hall. According to reports the two-time national KSKJ baseball champions will be guests at an affair which wilJ be no little matter. Cleveland, the home of KSKJ baseball champs and contenders feels proud of the "officials' 'showing, and will avail itself of the opportunity to express its merri ment on this occasion. The committee, composed of the St. Vitus lodge officers, convened several times to report the progress in arrangements. That this affair is an important undertaking, is shown by the fact that at the last regulai monthly meeting of the lodge, the ball and banquet was the main topic of discussion. Added to the pledged cooperation of the St. Vitus lodge member«, the committee in charge of arrangements has enlisted the services of the Mary Magdalene lodge, the largest subsidiary of the KSKJ. The Magdalenes have always been successful with their undertakings and their helping hand in honoring the KSKJ champs win go a long way in making the event memorable. To make the event colorful invitations have been extended to city officials. Mr. Adam J. Damm, city treasurer and considered as the godfather of Cleveland Slovenes, has accepted the invitation. Park Director Mr. Newman and Commissioner Gourley, who made it possible for Cleveland KSKJ teams to play on city diamonds, are also expected to be present. Invitations have also been extended to all local and nearby KSKJ lodges, who in the opinion of the St. Vitus lodge, should also take pride in the success of the Cleveland team. The banquet will commence with dinner being served at 7:30. Although Is is planned to make the speakers program short, the Arcadian Melody Pilots stationed in the ball room will play the first dance of the evening, commencing at 8 p. m. and will continue until the committe feels that a good time was had by all. Banquet tickets sell for $1.00 per person. Dance tickets may be had at 50 cents per person. The $1.00 tickets admit to banquet and dance. — - O- To All Whom It May Concern. In behalf of the Jolly Pals I take this means as a method of expression of thanks to all the Slovenian merchants who have so unstintingly backed the team, namely Grdina and Sons, Gornik "Habs," Mr. Anton Anzlovar. Mr. Slapnik, Mr. Kremzar. Mr. Zavasky, Mr. Kozan, Mr. Mervar Mr. Spech all of whom have backed the team and made it possible for the Kings Jolly Pals to win the championship of their class. The boys on the team pledge ourselves that we will try to return in our small way the favors that they have shown us by a whole hearted patronage of the various merchants who have backed us. To the thousands of fans who have followed us tp the various diamonds we also want to express our thankj for it was their moral support in the crucial parts of the various game? i that kept us going when silence and | no cheering would have been too much for any team to win. Taking a long step into the future, we hope that the merchants wilJ again back us as they have backed us and we will do everything on oui part to bring another championship to the honor of the Slovene merchants. Thomas Gribbons, manager Jolly Pals o BOOST K. S. K. J. SPORTS! 4. What do you think of modern ra^OSper policies? committee, and he will be on hand any Thursday night to help out th? boys and to give you whatever necessary information you may need. Edward intends to form a real league this year and with the help of th bowlers It can easily be accomplished He also requests the older members to come out and bowl with the boy? St Florian KSKJ Booster Club,;; Joseph KaciS, president. -O-—- SEND IN T |I AT NEWS f£«ML Enjoy Week-End Visit That Detroit, Mich., is a fair city is the opinion expressed by Mrs. Helen Mally. Mr. and Mrs. Ivan Zupan and their son Stanley P.. who returned to Cleveland late Sunday evening after having spent the week-end in the motor city. The trip wa? made by motor. Mr. Anton Grdina accompanied the pprty to Detroit, but was unable to tpturn with it, due to :a film showing Which was scheduled for Sunday evening at the Highland Park Hall. Former KSKJ Supreme Medical Ex aminer Enjoys Twenty-Fifth Year of Professional Practice Twenty-five years of professional practice is credited to Dr. M J. Ivec. Joliet, 111., who this year celebrates the silver jubilee of his medica) career. Dr. Ivec completed his medical studies at Rush Medical College. University of Chicago, in the year 1904, with the distinction of being the first Slovenian to be awarded the M. D degree from an American institution He was the first supreme medical examiner of the KSKJ and held the office for 12 consecutive years. In 1922 Dr. Ivec enrolled in the University of London for a one-year post-graduate course, and the following year, 1923, found him attending the University of Vienna. He completed his preparatory course at S* John's, CoUegevUle, Minn. 0- Elected A) council. Mr. Leo B. Vir an t was a candidate for the Lorain City Council of Lorain. O. Now he is councilman for he gathered the majority of vbtas in the sixth district. Mr. Vir-ant. Democrat, received 587 votes, while his republican opponent was credited with 518. The new councilman is a member of the prominent Virant family of Lorain, O. He is also a member of SS Cyrill and Methodius lodge No 101 KSKJ. A CHANCE FOR YOU! The excitement is over. American citizens cast their votes last Tuesday, putting the final touch to a hoet of political meetings, campaigns and what-nots. The red flares of election parades have died out and have left, still In darkness, countless candidates who wish they had never "ran." The election has also left us with new officials of whom we exepect an efficient administration. Just how long it will be before the usual promises will materialize, is difficult to ascertain. Incidentally, the recent election is as a preliminary to our KSKJ elections which will be ln order next month Unlike municipal elections there is not much interest centered on the KSKJ annual election of subordinate officers. The attendance at the December meetings, excepting a few lodges, roughly estimating, is not more than 20% in excess of the regular monthly meetings. And yet, over 1,800 officials will be elected at the coming elections. The reflection cast is not so favorable when one considers that practically every lodge in our Union imposes a pecuniary fine for non-attendance at the yearly meeting of the subsidiary lodge. When will the time come when the meeting chambers of our lodges will be crowded to capacity not only at the yearly convention. but also at Jhe regular monthly assemblies; not as the result of a threatened fine, but as an expression Of interest and cooperation in the lodge? Non-attendance at subordinate lodge meetings Is mainly due to the unattractive procedure of the meetings. Unfortunately, some lodges make a practice of extending their meetings over a period of hours to transact business which could properly and efficiently be executed ln less than an hour. "l Before the lodges cgp expect a favorable attendance at their meetings they will hive to conduct business efficiently and follow them up with short programs of entertainment. Another drawback to favorable attendance is the fact that the majority of the subordinate lodges hold their meetings on Sundays. Being the only day of relaxation it is rather difficult to spurn the temptation of using the afternoon for a long drive into the country or for an affair which you had anticipated the whole) week long. Meetings held on week days would fall ln line with' the dally routine and would result ln larger attendances. To Increase the attractiveness of meetings, in the case of male lodges, smokers could be arranged In • the case of mixed lodges the meetings could be followed by dancing and entertainment. The general meetings of the subordinate lodges will be in order next month. Officers for the ensuing year will be elected, as likewise, will important business be transacted. Attend the general meeting of your lodge next month and be not reluctant to candidate for officc if you feel qualified. Propose a program which will make your lodge meet-tags more attractive. Change the meeting date if necessary. By all means attend the meeting, for you artf a member and the lodge needs your advice and vote for proper functioning. -0- CELEBRATES JUBILEE OF CAREER ENROLL 1*9 JUVENILES The KSKJ campaign for the juvenile department la fast progressing, according to the report* Issued for the past month. A total of 129 juvenile members were admitted into the Union last month. ' The St. Anthony lodge No. 218. McKees Rocks, Pa., claimed honors by enrolling 24 new members Of the 24 enrolled. 11 are mem bers of the Math Yurkovlch family. Next in order is the enrollment of the six Volk sisters by St Michael society No. 81 of Youngs-town, O. Mr. and Mrs. Peter Volk have added to the Union what no other family has, namely: a member in Rosalie, Margaret and Mary twins, and Josephine, Elizabeth and Catherine, triplets. * The juvenile membership figure of St. Joseph's lodge. No. 148 of Bridgeport. Conn., waa boosted by the enrollment of the five Zadra-vec brothers. Pre*. Complete \Dance Plan* By JOHN ZNIDARSIC Presidents Publicity Manager The St. Vitus society No. 25 has spared no expense of effort to make this ball honoring their 1929 KSKJ baseball champs a truly great affair. The banquet is scheduled to get under way November 17th, at 7:30 p. m. Grdlna's Hall, and it is the wish of the committee that all of you who have banquet tickets to be there on time, in order to hear such prominent speakers as will be present on this occasion. I It is our deep regret that the su- | Churnovic JOUET HSU. CONTINUES TO CRACK PINS The surprise of this week's bowling was the set-back suffered by the leading team of the league. St. Jo seph No. 1 team, who lost two games to the 88. Cyril and Methodius team St. Georges team won two, games, St Francis de Salle won two games and St John team No. 2 won two games The following bowlers rolled 200 or better scores: Matty Kochevar 222, Joe Spelich 222, Shray 219, Plese 217, Musich 215 8. Vertin 214, E. Kastelec 214, A Verschay 213. A. Kostelec 209, G Vertin 203, Zulich 203, M. Papesh 203. F. Ramuta 202 and J. Ramutp 201. League Standing: O. St. Joseph No. 1 ...........„....18 SS. Cyril and Methodius 18 St. George ...;..........................18 8t. Joseph No. 2 ................18 St. Anthony de Padua ....18 St. John No. 2 ..............„...18 St. Francis de Salle ..........18 St. John No. 1 ...................18 W. 16 14 12 8 7 6 5 4 SS. Cyril and Methodius— A. Znidarsich .... 149 193 Konte ................... 186 Konopek .......... 180 F. Znidarsich .... 161 Zulich ................ 188 136 191 149 203 173—515 125-441 174—545 128—438 193—58< preme president will be unable to be with us on this occasion, owing to the fact that he will be. engaged on important KSKJ business. The speakers, however, will be all the supreme officers of the Union residing ln Cleveland, namely Mr. Ivan Zupan, toastmaster. Mr. John Zulich and Dr Seliskar. The speaker's program wiD also i;nclude Mr. Adam J. Damm. city treasurer. Mr. Gourley. recreation commissioner and others. The Arcadian Melody Pilots will furnish the music for the dance and anyone who has ever heard them play will admit that they could make a one-legged mat) do. the breakaway The ladies of the Mary Magdelene society have charge of the refreshments and serving at the banquet Everyone will be well taken care of Let us all get together and show that we appreciate what the team has done for us ln bringing the K. 8 K. J. championship to Cleveland for the second consecutive time. Don't make any other dates with her. but bring her along with you. to this greatest of all entertainments on November 17th. 1929, 7:30 p. m. at Grdlna's Hall. -0- SOUTH CHICAGO NEWS ITEMS The dance given by the St. Theresa's Sodality of St. George's Church was a great success, and the girls are to be complimented for the able manner in which they put the dance over. Let us have some more o' those nice affairs. Dr. Louis F. Kompare, who Is at the St. Louis City Hospital. Mo., visited his folks over the week end and lncidently attended the Illinois' Northwestern football game. We understand that a certain Frank and Ed are frequent visitorr at Waukegan. A number of South Chicago Slovenians attended the banquet given in the honor of the new Jugoslav consul of Chicago, Dr. George Kolombato-vich, which was held November 3rd at the Morrison Hotel. The attendance was over five hundred and the Totals ....................864 St Joseph No. 2— M. Papesh ....................149 ... 131 Lilek ........................................162 Gregorash .......L 190 E. Kostelec ................151 Totals ...................783 St. Joseph No. 2— Kezerle ............................157 Shray ..........................136 A. Kostelec ................134 J. Bluth ................187 Spelich ................138 872 793—252P 203 157 153 136 214 163—515 152—44C 165—48C 192—-51E 188—55? 863 860—250* 167 192 209 156 222 112—436 219—54" 168—511 136-479 168—52P St. Totals .......... 752 John No. 2— 946 803—2507 J. Papesh G. Vertin Zalar ..'....... S. Vertin Plese _________ 144 118 158 189 162 117 136 165 214 217 140-484 196—599 179—55? SMILE-O-METKR Das Arthur Brisbane ln his "TODAY" column last month wrote that "The German flying boat DO-X heavier than air with 12 powerful engine« flew October 21st carrying 189 human beings. Of this living load. 198 were passengers. 10 were crew, the greatest living load ever taken into the air. Germany has the honor of beginning what may be called real passenger flying. Within a few years other improved airships will carry 10 times 169 passengers and crew. But this is a sart." Well, folks. "Arthur" got that ona wrong. Mr. Morris Dornier, the builder of the 12-motored plane DO-X. revealed that in its record breaking flight the machine carried not 169 persons, but 170. The 170th person aboard was four-year-old Hans Bauer, son of one of the engineers. Dornier was jubilant over his creation's remarkable showing. He the DO-X will be ready to trans-Atlantic flights early in January . . . Just about the time of the Third Annual K. 8. K J. bowling tournament at Joliet, 111. Yours truly of this column whose name the plane bears will do his utmost to give every participant a free ride. Fill out your applications . . . * • • Wally" Smythe: Why the darn Scotchman wouldn't even buy a calendar? "Hank" Basco: And why? "Wally:" He's afraid hell die be« fore the year is out • • • "Conductor" Ko6tnach: "Fare!" Passengaf (looking out of window): No! It's raining." "Smiles" Cleveland hctel. Anton" wasn't it? "Smiles:" admire it. Zeman: When we were in we stopped at the best Kresge: Rather costly. No. we just stopped to fall last night unconscious foe Palacz: I had a which rendered me eight hours. "Scaf:" Where did you fall? Palacz: I fell asleep. . . . t "Stan" Kozjek: I dreamt that I was married. "Bidda" Mladic: Were you happy? "Stan:" Yes, when I woke Up! Judge: Did you or didn't you ^ strike this woman? Landlord: Naw. I just said her wall-paper looked lousy. Totals .......... 772 St. John No. 1— F. Verschay ...... 126 849 910—2531 Kochevar Przybylski R. Pruss J. Pruss .. 222 142 143 157 158 156 112 123 169 145-429 165—54? 137—391 157—423 152-47f St. Totals .......... 790 718 756—226' Francis de Salle— Machak ............................145 134 Legan ............................164 194 F. Skull ............................120 169 Kuzma ................................120 151 Kolich ................................160 160 Totals ....................709 St. George— Zelko ........................................135 182 Stefanich ....................166 162 Stanfel ............................146 177 Musich .................138 163 A. Verschay ............191» 213 Totals ....................776 897 St. Anthony de Padua— E. Ramuta ................160 169 J. Ramuta ................157 191 R Ramuta ................151 119 F. Ramuta ................192 202 Bluth ........................164 180 H. 162—441 132—490 149-438 138—409 176—496 808 757—2204 179-496 157--485 163—486 215—516 186—59C 900—257? 183—512 201—54P 145—415 173—561 196—540 Dr. Ursich: You cough more easily this morning. Patient: I ought to, I practiced all night • • • "Fatty" Banich: Golly, but this car has a pick-up. "Mayme:" I'll say it has; you've already picked up four cops. Professor: plain? Freshman: Did I make myself No, God did that. Totals I......... 824 861 898—258? Secretary. NOTICE All members of St John the Baptist society No. 143 KSKJ are ur-South Chicago delegation had a good | gently requested to attend our next time. Rev. Father Leo O. F. M., pastoi of St. George's Church, is a verj busy man nowdays. making preparations for the big indoor carnival to be held at St. George's Church Hall. November 16th. 17th. 23rd, 24th. 28th and 30th. Let us all pitch in anr1 help him put it over the top. O Almanac Off Press. The Ave Maria Almanac for 1930 is now available. The seventeeth annual issue consists of 270 pages and carries an account of the Slovenian Catholic Congress held in Lemont, 111., July 6th, 7th and 8th and the KSKJ 35th anniversary celebration held in Joliet. 111., July 7th. Added to the numerous photographs and an English section the Almanac includes a very interesting Slovenian article, the biography of the late Bishop Baraga, by the Rev. Dr. L. Zaplotnlk. Several KSKJ baseball pictures also appear in the annual. The- Almanac is published by the Ave Maria Co., publishers of a Slovenian monthly magazine of the same name. -0- Slovenian Program on Radio? Whether or not Slovenian programs will be broadcast over WHK, Cleveland, will be decided Tuesday November 12th, when the St. Clair Merchants will convene in the Slovenian National Home on St. Clair Ave. Negotiations are under way to present a program once a week. The iflmture depends on the support of the Slovenian merchants. meeting which will be held Tuesday November 19th, 1929 at 7:30 o'clock In the evening in "Slovenia" hall. This is a very important meeting with many important questions to be decided on, such as our coming dance to be held Thanksgiving evening November 28th. All members who are in arrearr witl^their dues are urged to pay ur at iBs meeting. iflain let me c®11 your attention to our next meeting on the 19th of this month and make arrangements to br there. Secretary. -0- Concert for Anniversary Date Nurse: Well, you're the father of triplets. Dad: Really. I can hardly believe my own census. • • • Famous Songs Spinach: In a little Spinach town. Scotchman: I can't give you anything but— Suspender: It all depends on you. -0- Slovenes Elected to Office. Mr. Martin Muchitz, former member of the KSKJ supreme board was elected on the Republican ticket to 3urgess of Forest City, Pa., last Tuesday. He will take office January 1st. 1930. as a result of a majority of 191 votes. Muchitz received 881. while William Sredenschek, Democrat gathered 690. M. Kamin, Republican was elected to the school board, while Joseph Podboy was elected to council in the Second Ward. The Slovenes of Forest City have placed a fair representation in the governing board of the city. Gribbons on Klever Program The Klever Kid Klub, Collinwood club, will be host at a dance to be given next Saturday night, November 16th at the Slovenian Home, Holmes Ave. Johnny Gribbons and his peppy orchestra have been engaged for th« evening. Ideal Meeting. All members of the SS. Cyrill and Methodius lodge No. 191, Nottingham, ore requested to be present at the The glee club Zvon of Newburg JJgjJ *£ember 13tb celebrate its 15th anniversary by iat *ne usuaf meetuig P18** t .. preserfttag a concert November 24th | The secretary reports that the presenuuB »Home E meeting will be very short and will RSth St NewbunrgN0 * followed * dancing and enter- Over forty stagers under the di- tatam«*. Refreshments will also ba rection of P. Kogoj will combine in servea. _ the presentation of Slovenian songs Ufhen the concert commences at when the concert 3 p. m. The evening program calls for a banquet and a dance. Returns Home for Few Days On Way To Recovery. Mr. Mr. Anton Kausek, Cleveland, O., who has been ill for the past several weeks, returned to his home last week where he Is convalescing. The „ Anton Grdina, supreme presi- [ road to recovery is so pronounced dent who has been touring the states that he is now able to receive visit-In the interest of the KSKJ films ,ors. Mr. Kausek resides at 532 E. returned to Cleveland last Thursday; 185th St. for a short rest. He ' resumed his --! travels Saturday morning by depart-1 Hold Dances, tag for Detroit Mich., the next city Lodges St. Barbara, No. 74 and St on the program of film showing on Rozalia No. 140 of Springfield,. 111.; the schedule "I am pleased with the favorable reception of the films," reports Mr Grdina. ' will hold a dance Saturday, November 16th,. at Slovenia" Hall, 15th and Laurel Sts. Good music and refreshments will be on hand. 11 ti GIASrtX) it S. K. petelin iz meglene doline. Mimo telesnega neugodja ga je hujše mučila taka duševna bolest, občutje strašne osame-losti in gluhe praznote. Hotel je iz zemlje in sebe domislit) do'dna, prodreti v zmisel življenja, pa ni imel poti. Metal se Je kakor človek, ki prave poti ne ve, zdaj na stezo v levo, zdaj v desno, hodil je v . krogu, ču til, da ničesar vedeti ne more. nika. Teh znamenitih znamk ker nima, da bi s čim prijel priJbo prišlo v promet v vrednosti V soboto potem je segel župnik Murovec zopet po svoji kro niki, razgrnil list in pisal: "V tem mesecu maju Gospodovega leta sedemnajst sto trinajstega so se zgodile po Tolminskem in drugod po deželi prečudne reči. Vsi podložniki so se vzdignili proti vsej gospodi in spravili v najhujšo nevarnost deželo tam in genere quam in particularibus (na splošno in posamič). Sest tisoč Kraševcev je vstalo in so šli nad grad Devin, ki ga je » svojimi zastražil gospod grof dt la Torre. Gospod de la Torre je dal nanje streljati. Neka teri so obležali, drugi so po begnili, videč, da gradu ne zmorejo. To je tisti grad pri mor ju, kjer gori ob viharju in ne vihti železna palica vrh sleme na, in sem jaz sam videl ta pre čudni ogenj, ki gori, a ne užge.' "Item so napadli grofa Pe-tača podložniki graščine Za vrh. Grofa in sina so hoteli umoriti, pa ju je Bog rešil \7 nevarnosti in sta bežala v Trst kjer živita v bedi in revščini Kmetje pa so opustošili grad. izpili vino, počenjali nerodnosti in se vedli ošabno in siro vo." "Se slišim, da so v Doraber gu pregnali gospodo. Gospa Grofica Rabatta je morala be žati v Gradiško. Njeni sobarici Tereziji so pa silo delali in lasr ostrigli. Šli so tudi v vinogra de in rezali trte. Tudi v Br dih —" Župnika je zmotil pri pisanju nekak prepir pred župni ščem. Na vrata je nekdo udaril z vso silo. Župnik je stopi1 k oknu in pogledal v noč. "Kdo ne da miru?" "Boš kmalu videl, hudič!" je zaklelo pred vrati in mimo gla ve je priletel župniku velik ka men, padel na mizo in razbi' tintni lonček. "Skoračnikar," je zavpil te daj župnik, "kamenje mečeš. Saj vem, zakaj! Pa si zapom ni, da bo prej črna zemlja pokrivala Murovca, preden bo tebe oklical!" "Odpri, da te zakoljeml" je besnel zunaj Grahovski galjot. "Pojdi domov in se iztrezni, žival," je rekel Murovec. Priletel je iz teme še enkrat kamen in zadel duhovnika v glavo, da se je zgrudil. Tedaj se je zunaj osmelilo nekaj domačinov, se vrglo na podivjanega moža in ga stlačilo na tla. Povezali so ga. Ko so ga tako imeli, jih je obšla groza pr2 njim in jeza. "Tudi ovajal je," je rekel nekdo. "Obesimo ga!" so zaklicali. Murovec, ki se je prebudil iz omame, je prosil: "Ne obešajte! Zaprite ga v berlin, pa sojen naj bo." "Sojen naj bo," so se vdali ljudje, zaprli Gol j o v berlin in postavi b stražo. Zjutraj s*o našli stražo zaklanega in komaj še živega. Goljo je otel njegov hlapec. Ljudje so odslej vsako noč stražili, da bi se Golja ne vrnil in ne požgal. . . • • * Stanovi so postavili mesto Gorico pod varstvo gradiščan-skega vojaštva in topov. Dvorni kancliji so poslali dve deželni mapi, ki naj bi pokazali površje zemlje in pota, koder naj bi vkorakalo vojaštvo vkr^tit uporno ljudstvo. 15. maja je izšel v Laxenburgu dekret dvornega vojnega sveta, naj vkoraka posebe na Tolminsko čez Cerkno šet sto pešcev in dvesto konjenikov pod poveljstvom pod- polkovnika pi. Pannowitza. 20. maja pa je sporočil deželni vojni komisar kranjski, Jurij Bogomir Lichtenberg grofu Sras-soldu, da zapusti prihodnji dan Sen j in Karlovec šest sto gra-ničarjev in da pridejo v Ajdovščino prve dni v juniju. Za komisarja pri spremstvu Hrvatov je odbor stanovske zbornice določil grofa Jožefa Attem-sa in barona Karla Jdžefa Neu-hausa. Prevzela sta nalogo, da zadovoljita častnike, odkažeta vojski živila, poskrbita za stan vojaštvu, poročata stanovom o vojaškem gibanju in gledata na čast dežele.; podložniki pa morajo dati vojaštvu stan, "Dach und Fach," vozove za prevoz živil in prtljage. Kakor hitro se je zvedelo, da pride poleg Hrvatov še osem sto nemških vojakov heisterske ga in darmstaedskega regimenta, je plemstvo začelo obenem t meščanstvom zahtevati, naj Hr vatje, za katere so prve prosili, ne hodijo. Spričo znanega pro staštva graničarjev na Štajerskem leta 1635. in še drugod, je umevno, da so se stanovi Hrvatov bali. Otresti se jih niso mogli več. * * * Goriška pomlad je minevala V noči od tridesetega maja na enointridesetega se je razvihra-la strašna nevihta od Gorice če? Benečane in se gnala v hribe. Vihar je ruval drevje, hudourniki so trgali pota, strela je uži-gala. Od Gorice proti Tolminu je podil na vso moč skozi vihai jezdec na neosedlanem konju. Nosil je kmetom poročilo, d* ie udarila odločilna ura. Vojaštvo prihaja. Jezdec je bil Pfe ter Duša. Ko je prijahaV v go re, je Čul, da bije vsepovsod plat zvona. "Hvala Bogu," je mislil, "nisem prepozen, že vedo! Jutri bo vojska skupaj." Ni bila. Vihar je prevpl' zvonove. . . Predzadnje poglavje. Čudno se je bil spremenil Andrej Laharnar. Postaral se je. Nekakšna zahrbtna bolezen \ drobovju ga je vzela, posušila mu telo in dahnila v lice nekake rumene umazanosti. Oči so mu bile motne. Komaj za uro je zaspal ponoči in se prebuja čudno truden, zbit. Zato je vstajal neredkokrat o polnoči, ob eni. dveh, treh, se oblekel in šel \ polje ali laz. V hladnem gorskem zraku na prostem se jc čutil bolj lahkega, svobodnega^ Ni ga težilo ne dušilo, črne misli, ki so mu vzhajale sam bog vedi odkod, so se mu ublažile. Doživljal je v teh nočnih urah pod milim nebom svet, ki ga dotlej ni poznal, glasove, ki so bili vse drugi mimo onih, ko je jutro in dan. Prečudno ga vje poduhovilo, ko je sanjal prvemu jutru naproti, uži vaje mlado luč, ki je začela drhteti daleč na vzhodu, rastla valovaje kakor bolečina v kosti ali kakor misel, ki se spočenja iz motnega občutja vse določnejše v to strašno jasnost: "Pod božjo mislijo smo!" Prevzemala ga je lepota zemlje. Čutil je v nekaki čudni slutnji, da je ne bo imel več dolgo. Zato je zajemal z žejnimi očmi. Pa mu je tudi to veselje ugasnilo. Strupena misel ga je obšla: "To vse ?kupaj nič ni. Zem lja je zemlja, gre svojo pot. Samo meni, ki zdaj bolj rano vstajam, je vse novo in lepo. rosa nova, novo cvetje, nov bledeči in nemirni svit zvezde ju-tranjice, prvi prepelični klic, pravem koncu. Pomlad, poletje, jesen, zipia, dan in noč, pa spet noč in dan. Vedno eno in enako, je iskal, danes dež, jutri solnce, zdaj sneg, zdaj megla cvetje, sad, ozimina v zemlji-klasje v snopu, prvo leto tako. drugo, petdeseto. Pa se človek ne naveliča, vedno znova doživlja, raste v stvari, gleda v globlje. Vse gre svojo pot. Še človeško srce. Le um in pamet ne. Pa vest. Občutje strašnega bremena je prevzelo moža. Pogledal je skoraj jezne proti nebu, kakor da išče Boga in je mrmral: "Nisi prav storil, da si človeka ustvaril. In če si ga, otrok naj bi bil ostal do konca." Zavedal se je, da ne bi smel tako misliti, čutil je, da greši. Iskal je zopet jasnosti v svoji svetli veri, ki se mu je davno odkrila, ko je bral protestan-tovsko sveto pismo, in je po svoje povedal: Pod božjo mislijo smo." Iz prav te besede, iz svetov, ki so mu vzrastli iz svetopisemskih slik, je zdaj vstajala vanj slika obličja božjega. Ni ga bil vesel. Bilo je strogo lice, temno vladarsko, vse ponižujoče. Andrej ni hotel, pa sc mu je posili jemalo v občutje o Bogu, stvarniku: "Kakor da nisi pravi, kakor la si vseh galjotov galjot!" Nekega jutra, ko je vstal prav posebno truden in ubit, je imel spoznanje, da ni vredne živeti. Stopil je v laz nizke nad vasio. Vse je še spalo. Prva zora Še' ni sinila za še-breljsko planoto. "Ni vredno živeti," je ponovil na glas, in se čutil čudno svobodnega in močnega. "Menda sem edini ovirano vračajo domov, vendar velja ta postava samo v mirnem času. i 12. NOVEGA, 1920 , -------- - ■ — - i ■ 'j- riških Slovencev, na katoliški shod v Lemontu ln na istoča- ČOŠTNE ZNAMKE SV. VEN. CE&LAVA Praga, Cahetlovaktja.—Če- hoslovaška poštna uprava bo izdala povodom tisočletnice smrti sv. Venceslava posebne jubilejne znamke s podobo tega svet- okoli 32 milijonov kron. -o- RAZSTAVA PERUiKOVIH SLIK Posebnost za slovensko naselbino v Pittsburghu, Pa., bo razstava slik H. G. Peruška, ki bo otvorjena v petek, 6. decembra v Slovenskem domu na Butler Street in bo trajala do 8. decern--^ bra. Upravni odbor Slovenskega cfoma je obljubil vse mogoče sodelovanje. V pripravljalnem odboru za razstavo so Geo. J. Witkovich, predsednik; John Balkovec, blagajnik; Mihael Pleše, oglašanje. Na sodelovanje so povabljeni tudi Hrvatje in Srbi. Vstopnina na razstavo bo 25. centov, da se pokrijejo pošiljalni stroškj za slike ter drugi izdatki. Dvorano je direktorij Slovenskega doma dal brezplačno. Računajo, da bo to razstavo posetilo nad tisoč oseb. sno praznovanje 35-letnice naše dične K. S. K. Jednote. Koledar Ave Marfja se naroča pri Upravi, Box 443, Lemont, IIL Nove določbe glede zastav v Jugoslaviji Ljubljana. — Zakon o razdelitvi države na devet banovin vsebuje nekatere nove določbe glede zastav. Prva jc ta, da se smejo poslej v vsej državi raz-obešati samo državne zastave. Srbske, hrvatske in slovenske trobojnice ne smejo več vihrati raz hiše. Kadar je državni praznik (Ujedinjenje in rojstni dan kralja) morajo vsi hišni posestniki po mestih in trgih (vasi zakon ne navaja) , na svojih foišah razobesiti državne zastaye. Kdor bo to opu-1 stil, bo policijsko kaznovan. Lepe tiskovine sa rab draltvs. sa trgevee, posameznik«, aa nakami« ■s priredit™ debits ves!«] po nizkih cenah ▼ prrl slovanski naijskl tiskarni e Z Jed. državah, kjer dobite eb vaškem lase ss-aesljlvo ia točno postrežbo Se pfiporočsmo dndtraa, rojakom, trgovcem ss vss prilike. Pre v same mo asjvsč-Ja kot aajmanjia dela. Ameriška Domovina 6117 Su CUir Ave. CLEVELAND, O. Našim trgovcem st reibs na*e banke. U| sti, ki Jih prejemajo od »ss potom svojega Čekovnega rs-čuna so mnogovrstne. Tudi vt ste lahko istih delefnl ako imste ULOŽKN DENAR KA ČEKOVNI RAČUN tsr bi nss veselilo vem dati nad sij ns pojasnila v ti sadevi. Mnoga nfttvn plsčiflejo svojo izdatke t teki, izdanimi ns nnio banko; istotako K. S. K. Jenots t svoje popolno zsdovoljnost. tekst katere Izmenjate' lahko povsod kakor nsvadnl pspirnati densr. Vendar so bolj varni kot dsnar, ker Je ček registrovsn z Velim podpisom, ako bi ga v slučaj n izgubili. Naš kapital in rezervni sklsd v vsoti ve« ko« 1740,00«. Je sank ■osti sa vsi deoar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St :: JOLIET, ILE. Wm. Redmond, prods. Chss. a Penrce, kssir Joseph Dunds, pomof. kssir iIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTimrrvnHtHir......................................nm PARNIKI Rojakom, kl so namenjeni v stari kraj pred Novim letom, se nudijo sledeči najboljši parniki za potovanje: 15. novembra, Bremen. Bremen. 1«. novembra. Majestic, Cherbourg 16. novembra, Beigenland. Antwerp 17. novembra, Rotterdam, Rotterdam 16. novembra, New York, Hamburg 20. novembra, Satnrnia. Trst. 20. novembra. Berenraria. Cherbourg 21. novembra, Leviathan. Cherbourg 23. novembra. Olympic. Cherbourg. 27. novembra. Manretaaia, Cherbourg 30. novembra, MUwankee, Hamburg. Dne 8. decembra m vrši naše boilč- no skspno potovanje na priljubljenem francoskem brzoparnike ILE DE FRANCE. 7. decembra, Vnlcania, Turst. 7. decembra. Leviathan. Cherbourg 12. decembra, St. Louis, Hamburg- 13. decembra, Berengaria, Cherbourg 15. decembra, Bremen. Bremen. 28. decembra, Dentschland. Hamburc V vaiem interesu Je. da se čim prej odloČite za pamik in na nJem prostor BOŽIČ V DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovaU v stari kraj sa Božič, poročamo. da priredimo zadnji islet to leto na največjem in najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET — 6. decembra, 1929 Kakor vedno, so nam tudi sa te izlete dodeljene najboljfce kabine, in kdor si teli zasigsraU dober prostor, naj se pravočasno prijavi ln poilje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Retarn Permltov Itd. pišite na domačo _ Sakser State Bank 82 Cortlandt Stmt NEW YORK, N. Y. človek na Tolminskem, ki tako ve," si je dejal. Zazdelo se {stave s plemenskimi barvami, mu je, da bo odzdaj neskončnoj če bi to nasprotovalo narodne-laže pričakoval, pa četudi naj- mu in državnemu edinstvu. Ka rezervirate, kajti čim prej se prigla-Novi zakon o upravni razde-'site. tem boljši prostor boste imeli. ... . » . . , __Za vsa nadaljna pojasnila o parni- litvi zahteva tudi. da ne sme klh potnih iistth in drugih potniških nobeno društvo ali organizaci- zadevali se obrnite na ja imeti plemenskega ali ver-J skega naslova in društvene za- hujše, kar še ima priti. Tisti trenutek pa ga je zopet potegnilo z višin v nižave in mrak. Od prve hiše gori je zaslišal jok komaj teden starega do-jenca. "Kako spi žena," je mrmral nejevoljno, "da ne sliši.' Dojenčkov jok je prebudil v njem tisto strašno breme, ki ga je težilo: bolečino strašnega usmiljenja z vsemu nebogljenimi, z otroki, ki ne vedo, kaj je greh, z ženskami, ki topo doje in so lačne, z moškimi, ki bi jokali, pa kolnejo, celo z galjoti, ki nimajo svetega Duha. "Pod božjo mislijo smo," se je trudil potolažiti se, pa je silo ma verjel o Bogu: "Srca pa ne pozna. Pa četudi ni res, da je yseh galjo tov galjot." Za dne je iskal Andrej tolažbe v knjigi. Odpiral je na slepo, da bi se mu razodelo. Pa je bral: "Preklet bodi, kir sturi, de en slejpic zahaja na poti. Inu vu? folk ima reči: Amen!" (Dalje prihodnjič). OLAJŠANA POSTAVA ZA ITALIJANSKE IZSELJENCE Washington, D. C.—Kakor znano, ni imela dosedaj Italija z Združenimi državami nobene pogodbe glede vojaške obveznosti svojih državljanov, oziroma izseljencev. Ako je postal ita-lijanki izseljenec ameriški državljan, pa še ni dovršil vojaške službe v svoji rojstni domovini, so ga pri morebitnem povratku ali obisku v to prisilili. Dne 4. t. m. se je tozadevno ustavo ukinilo. Italijanski poslanik je prejel namreč Od svoje vlade poročilo, da se naturalizi-rani Italijani v bodoče lahko ne- ko se bo to razlagalo, še n> jasno. Ob priliki zlate maše Pija XI. -e pokloni deputacija Slovencev z obema škofoma na čelu >v. očetu. Odhod iz Ljubljane 18. decembra zjutraj. Hrvatski kmetje pozdravlja-'o 3. okteber. Dne 19. oktobra je prispelo 56 delegatov iz Hr-atske in Slavonije v Belgrad °risDeli so zato, da bi se v imenu hrvatskih zemljoradniških zadrug poklonili kralju in se mu zahvalili za proklamacijo od 6. januarja in za ukaz od 3. oktobra. Delegat je so prosili kralja, da bi sprejel pokroviteljstvo nad gradnjo Zemljoradniškega doma v Zagrebu, kakor tudi pokroviteljstvo nad njihovimi zadrugami. PRUDENTIAL BANK (ZAKRAJŠEK and ČEŠARK) 622 —i 9th Avenue NEW YORK, N. Y. KOLEDAR AVE MARIJA ZA LETO 1930 IZŠEL Izšel je koledar Ave Marija za leto 1930. Posvečen je zla sti spominu prvega vseslovenskega katoliškega shoda v Ame riki in krasi ga mnogo lepih slik. Obsega 304 strani in je zavoljo tega najbrž največji slovenski koledar. Stane kljub temu samo 50 centov in da bi ga naši rojaki lahko poslali tudi v stari kraj, snto isto ceno obdržali tudi za tjakaj. Koledar Ave Marija za leto 1930.. starte torej izjemoma za Ameriko in za stari kraj 50c. Seveda bomo zelo hvaležni tistemu, ki bi mogel kaj navreči k navadni ceni. Ker je koledar obsežnejši in zanimivejši kakor navadno leto, smo imeli tudi več stroškov, da smo ga izdali. Pripravili smo Vam pa nekaj izrednega, zato upamo, da ne bo Slovenca, ki ga ne bi naročil vsaj letos. Lep spomin mu bo na največji praznik ame- FRANK DROBNICK zastopnik Pueblo Music Co. 1319 E. Evans Ave. v Bessemer ju Slovenska trgovina in zaloga KLAVIRJEV (PIANO) RADIO APARATOV VICTROL IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ 1 F. KERŽE, i 1142 Dallas Rd. N. E. 1 CLEVELAND, O. TiiiiiuiiiituiiiifiiiiiiiHiiiiitiiNtiniiiiiiiniiiii K. S. K. J. Društvom: Kadar ssročste zastave, rsgslije In drugo, pszite ne mejo Ii naslov, če hočete dobiti anjl Mago zs najnižje cene. t Načrti in vzorci ZASTONJ I BOŽIČNA NAKAZILA za Vaše SORODNIKE V DOMOVINI Priporočamo Vam. da nam Vašo letošnjo denarno poSiljatev naročite čim prej, m sicer iz dveh razlogov: PRVIČ želimo, da se denar izplača prejemnikom saj teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo že pred koncem novembra. DRUGIČ želimo Vam obračunati dinarje še po naši sedanji ceni. Pred kratkim se je začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svejo nrodajno ceno. Sicer se na nadejamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni. dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. tier smo najoolje pripravljeni za točno izvrševanje Vaših naročil. Vos prosimo, da ista pošljete na Sakser State Bank 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y. i r."*\ ■' , .'o ZASTAVE, BANDERA, REG ALI JE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Ridpreway Ave. Chicago. Ill Pišite po cenik! DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne 'diSave. Knajpovo ječmenovo kavo in im-portlrana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popiaana vsak« rastlina za kaj ae rabi. V ceniku boste naill ie mnogo drugih koristnih stvsri. MATH PEZDIR Hos 772. CHj Hali Su Now York, N. *. Družinske in Blaznikovc pra-tike za leto 1930 dobite v Slovenski knjigarni Josip Grdina, na 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. Cena 25 centov s poštnino. Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti. Solventnost mladinskega oddelka naše Jednote znaša 156.50%. Establish*) 1857 AU BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ? Ce ste tega mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko. Mi izvršujemo ie dvainsedemdeaet M razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Ker imamo skupne trgovske zven s rasnimi denarnimi zavodi iirom sveta, zato vam lahko nudimo in damo aajeKJe Htm pri nakazUih denarja v vaio staro Somotini Najstarejša in največja banka v Jolieta Skupno premoženje nsd 118,000,000.00