5kEDNISTV0 ZARJE Je V. Ljubljani, Frančiškanska ulica St 8 liskama L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ■opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in irunikov. Rokopisu se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne C:f Sprejemajo : : : [AROCNLNA : celoletna po pošti ali 6 pošiljanjem na dom za iSoerskoin Bosno & 21-60, polletna K 10-80, četrtletna 16-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40: za iV ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—. : Posamezne številke po 8 vin. IH fesi '0^ ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikot ob pol 11. dopoldne. \ \ » UPKAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulloi štev. 6, n,, ;iij uraduje za stranke od 8. do 52. dopoldne In od 8. do 7, zvofei Inserati: enostopna petitvrstioa 80 vin., pogojen prostor, posla tuj x: in reklan.e 4li vin. — Inserale sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj« Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 677. V Ljubljani, v soboto dne 6. septembra 1913. Leto HI. Ustanovni občni zbor Splošne delavske zveze „Svoboda“ za Kranjsko bo v nedeljo dne 21. sep-il tembra 1913 ob pol 10. dopoldne v Ljubljani, gostilna International, Resljeva cesta. Dnevni red: 1 poročilo pripravljalnega odbora; 2. volitev odbora; 3. določitev članarine; 4. načrt bodočega delovanja in nasveti. Pripravljalni odbor. Politika nove Bolgarske. Med Bolgarsko in Turčijo so se pričela direktna pogajanja. To se pravi, da so vsi upi Bolgarske na pomoč Avstrije ali Rusije ali Ev-rope splavali po vodi in da le doživela še večje razočaranje nego je mogla misliti ob sklepu bu-kareškega miru. To se pravi, da je Odrin m velik del Turčije, pridobljen z rekami krvi, za Bolgarsko zopet izgubljen. To pomeni, da ie Bolgarska osamljena na Balkanu in osamljena v Evropi in da so se njeni diplomatje dali speljati na led. ko so verjeli mogočnim velesilam, da jo bodo varovale, tudi če se ne bo sama mogla varovati s svojo močjo. Drago plačuje Bolgarska napake, ki so jih zaerešili nieni voditelji, zlasti militaristični, ki so nedvomno v prvi vrsti krivi, da je prišlo do druge balkanske vojne. Uspešni ples s Tur-£ilo je do vsem Balkanu spravil vojaške sile na površje in zmanjšal veljavo civilnih državnikov V vseh državah so generali hrepeneli po novi slavi in na Bolgarskem so najbolj postali gospodarji situacije. To pa le vedno največja nesreča za mir. In na Bolgarskem je bila tem večja, ker so vodilni politiki, tudi če niso naravnost hrepeneli po volni, zaupali sladkim besedam prijateljev iz velike Evrope. Nesrečna je bila Bolgarska na bojiščih proti Srbiji in Orški; ali njeni veljaki so slišali Klas, da njih domovina ne sme biti ponižana in preveč prikrajšana, pa so upah. Rurnumja ji Je žugala in Bolgarska ni jmela armade, da lo pošlje zoper novega sovražnika; ali prepričana te bila da ima protektorje na Dunaju in Peterburgu ’ ki ne bodo dovolili, da Ji sosed enostavno izpred oči ukrade kos njene zemlje. In ko je bila Stiska največja. so Enver begovi konjeniki nriinhnli nred Odrin, pa se komodno utaborili v njem ko so opazili, da ni v mestu niti toliko vnia?tva kolikor bi ga bilo treba, da se razpo-Itaviio straže po okopih. Ali Bolgarska se je tia to da ji je bil Odrin prisojen pod oatronanoo Evrope in da le Evropa velika in močna pa^ne bo dala. da se drzno potepta njena beseda Bolgarska je videla, kako so se postavile velesile na noge da prtzeno Črnogorce jz Skadra. pa ie mislila, da bodo s tem večjo vnemo pregnale Turke g Odrina. ki je za Bolgarsko važnejši kakor Skader za Albanijo. Ne ena bolgarska nada se ni izpolnila. V dilemi če naj podpira Rumunijo ali Bolgarsko, se je Berchtold postavil na rumunsko stran, misleč da privabi s tem zopet nekdanjo prijateljico v lopo. In Bolgarska je morala Rumuniji, ki se v normalnih časih sama nikdar ne bi bila upala napasti svoje sosede, brez boja prepustiti zaveznici svojih sovražnikov krasen kos pristnega bolgarskega ozemlja. Mir v Bukarešto se je sklenil, ko sta Avstrija in Rusija Izjavili da si pridržita pravico revizije; Bolgarska le upala na podlagi teh izjav, da popravijo mogočne velesile njeno škodo vsaj ob Egejskem morju Ali ko ie bil mir podpisan. Je Majorescu naenkrat izjavil, da je to definitivno sklenjeno in da se na tem nič več ne izpremeni. Velika Rusija in velika Avstrija sta godrnjaje spravili svojo revizijo v žep. V Odrinu so sedeli Turki, in Bolgarska je upala, da je vsaj tukaj ne zapuste velesile, ki so bile vendar tudi same moralno prizadete pri tem vprašanju. Ali najprei je bilo Evropi prezgodaj, da bi kai ukrenila, in ko ni bilo več prezgodaj. Je bilo že prepozno. Svet. da naj se pobota s Turčijo, je bilo vse. kar je zmogla Evropa. Tako se zdaj Bolgarska pogaja tudi s Turčijo, vedoča, da ji bo morala Odrin na vsak način prepustiti in da bo pri mešetarjenju že zato na slabšem, ker le morala pustiti svoje vojake domov, dočim ima Turčija v Traciji tri-stotisoč mož. Kal bo mogla Bolgarska rešiti iz svojega poloma? S tem žalostnim vprašanjem so se pripeljali bolgarski delegati v Carigrad, v So^-fiji pa nestrpno čakajo, kakšen rezultat Jim spo-roče. Turške zahteve so velike. Vse. kar so Izgubili do Marice, hočejo nazaj; še preko reke zahtevajo Dimotiko, češ da je potrebujejo zaradi varnosti carigrajske železnice. Vsa bojišča. na katerih so Bolgari izvojevali svoje slavne zmage, hoče Turčija zopet dobiti v svojo oblast. Na vzhodu se hoče razširiti zopet do stare bolgarske meje. Rusija je izjavila, da bo Bolgare podpirala v Carigradu. Kaj naj še velja taka obljuba izza izkušeni zadnjega časa? Tudi Turčija se Je naučila prezirati diplomatične zahteve Evrope. Združene velesile so Ji dale povedati po svojih veleposlanikih, da vztrajajo na londonski mirovni pogodbi. AH velikega vezirja ni prešinil strah. Turčija se ni umaknila niti za ped. velesile pa so storile, kakor da so pozabile na svojo zahtevo, da jim ni bilo treba izvajati posledic. Bolgarska bi storila veliko napako, če bi se izza vsega tega še zanašala na kakšno tujo pomoč. S Turčijo bo morala skleniti pogodbo, kakršna bo pač mogoča, potem pa bo morala gledati. da reši svojo politiko do sedanjih zmot. Njena prva bolest izza krutih operacij, ki so jo obrezale na vseh straneh. Je bila razumljiva. Tudi klicem po revanši se ni bilo Čuditi. Ali sedaj prihaja čas iztreznenja. Če hoče država prav urediti svoje življenje, mora imeti pravi cilj. Veliko ran se mora zaceliti na Bolgarskem, veliko škode je treba popraviti; ali če se bo to vršilo z namenom revanše, bo delo neplodno in morda naravnost nesrečno. V svojem prebivalstvu in v svoji zemlji ima Bolgarska še vire. iz katerih izčrpa s pametnim delom lehko še lepo bodočnost. Za tako delo Pa potrebuje miru. V sporazumu s svojimi sosedi ga lehko doseže. V zvezi z njimi pride zopet do izgubljenega ugleda. Tedaj ji ne bo treba iskati pro-tektorjev, ki zapuščajo svoje varovance v sili. Radosti avstrijskega potovanja. če potuje domačin po Avstriji, se mu tupa-tam lahko primeri kaj neprijetnega. Ali človek mislil, da se pazi nekoliko bolj vsaj na tujce, deloma ker je to kavalirsko, deloma pa zato, ker Je-tujski promet eden glavnih obrtov te države. AH tujcu se lahko primerijo pri nas reči, da mora obstrmeti kakor da je prišel naravnost na Turško. Celo tedaj lahko obstrmi, če je človek sam iz Rusije doma .Take reči so se zgodile v Bukovini, torej vendar nekako v Avstriji, ruskemu sodrugu Jurju Aleksinskemu, ki je bil v drugi dumj poslanec. Sodrug AleksinskiJ poroča o svojih doživljajih sam sledeče: Koncem meseca julija t. 1. sem prišel v Avstrijo po neko bolno dete iz sorodstva, da ga odpeljem v gore. Po odhodu y Crnovice me je povabil prijatelj gospod Jurkjevič, rusinski žur-nalist, ki stanuje v vasi Luka blizu železniške postaje Kriščatek, da ga obiščem. Z dečkom sem odpotoval dne 1. avgusta iz černovic, pa »va prišla še tisti dan v Kriščatek in se odpeljala dalje v Luko. Tam sva prenočila in dne 2. avgusta sva zopet zapustila Luko. Ko sva v Kri-žčatku čakala na vlak, s katerim sva se imela odpeljati v Lvo^ je prišel na kolodvor neki žan-dar in je vprašal, kam da se peljeva. Dal sem ptu potrebni odgovor in pokazal vozna listka la Lvov. Potem je hotel videti mojo legitimacijo. Pokazal sem mu: 1. Syojo rodbinsko knjigo. izdano od mesta Ženeve; 2. Izvleček iz pri-lave. iz dan od pariške policije, ker živim seda’ v Parizu; 3. Moj legitimacijski listek kot žurna-list, izdan od lista »Pravda« v Peterburgu. Zdelo se je, da ni zadovoljen; dejal je, da ne razume teh papirjev in da se obrne do svojega šefa. Čez nekaj minut je prišel šef. To je bil neki gospod Balan, stražmojster omdotne žandarmerijske postaje. Od začetka do konca Je bil ta gospod »šef« zelo nevljuden. Dasi je videl moje papirje in dasi sem mu pokazal svoj poslanski listek iz druge dume z zapriseženim prevodom, mi je dejal, da nnu to ne zadostuje in da mora preiskati mojo prtljago. Odgovoril sem mu, da to lahko stori, če mu.to dopuščajo avstrijski zakoni toda le pod pogojem, da nv izroči zapisnik o tej preiskavi. Razumel je, da zahtevam dokument, s katerim se dokaže njegovo nezakonito ravnanje, pa mi je odrekel zapisnik. Preiskavo je izvršil na najbrutalnejši način. Razbrskal le mojo ročno prtljago, prečital vsak košček papirja in previzitiral vsak kos perila. Vse to se je zgodilo v kolodvorski čakalnici vpričo radovednega občinstva in železniških uslužbencev. Ker ni našel v moji ročni prtljagi nič »nevarnega« in nič »sumljivega«, Je bil še vedno nezadovoljen in je porabil svojo avtoriteto celo zato, da je vtaknil svoje roke v moje žepe. Ko ie bil gotov, sem še enkrat zahteval pre* pis zapisnika o preiskavi, ali on mi ga je še nadalje odrekal, »čemu zahtevate zapisnik o preiskavi?« je vprašal. »Ker poznam nekoliko avstrijskih socialno demokratičnih poslancev, ki bi se najbrže zanimali za ta dokument«, je bil moj odgovor. Kljub temu nisem nogel dobiti prepisa protokola. Balan je našel v enem mojih žepov tudi mojo fotografijo in me je vprašal, če bi mu jo mogel prepustiti. Najbrže si jo je hotel pridržati za spomin na svoje junaštvo. »Dobro!« sem odgovoril; »lahko si jo pridržite, če se vam zdi potrebno. Ali če vam prepustim fotografijo, vam dam obenem še naslov kakega socialno demokratičnega poslanca, n. pr. poslanca Ellen-bogna, kateremu pošljete mojo fotografijo priporočeno!« Zdaj se mu moja fotografija ni več zdela zanimiva, in ni se mu zdelo potrebno, da bi si jo pridržal. Opomniti moram še, da sem od prvega trenotka svoje zabave z gospodom Balaitom imenoval nekatere osebe, n. pr. poslanca Grigoroviea, ter mu predlagal, naj pošlje koga v Luko, kjer sem prenočeval in kjer živi zelo znani ukrajinski pisatelj Viničenjko, ki bi me lahko legitimiral. Ali gospod Balan ni hotel tega. Tekom svojih operacij se Je pokazal gospod Balan ne le zelo brutalnega, ampak tudi zelo nevednega človeka. V moji ročni prtljagi je našel malo stekleničico z napisom: Natrimm bromatum«, pa me je vprašal, kaj da je to? Moral sem mu praviti, da obstoja neko zdravilo, ki se imenuje natrium bromatum, ki sem ga vzel s seboj za bolnega otroka. Svoje vprašanje je ponovil tudi zaradi drugega zdravila »Ferrum reductum«. Gospod Balan je bil tudi ves zmeden ko je našel v moji prtljagi dva bloka za beležke. Na srečo je bil na kolodvoru neki gospod, ki je razložil gospodu Balanu, da potrebujejo žurna-listi papir za pisanje in da ga smejo imeti pri sebi. Ne glede na to komično stran je stvar vendar prav resna. Gospod Balan Je izvršil preiskavo brez zakonitega povoda, s preziranjem zakonitih oblik, ter je občutno omejil osebno svobodo tujca. Gospod Balan me je zadrževal nekoliko ur in zaradi njega sem zamudil vlak, s katerim sem se hotel odpeljati. Ko Je bil gospod Balan s svojo preiskavo pri kraju, mi je dejal, dasi je že vedel, da sem bivši socialno demokratičen poslanec in političen izseljenec: »Rad bi govoril z vami med štirimi očmi.« Povabil me je, naj zapustim čakal- nico, da vstopim v drug prostor, kjer je bil navzoč le blagajnik ter dva ali trije drugi uslužbenci. V kotu me je vprašal tiho, tako da ga uslužbenci niso mogli slišati: »Gospod, morda bi mi lahko nabavili nekoliko instrukcii ali vojaških načrtov iz Rusije?« Razume se, da ima vsak pošten človek pravico, da odkloni tak podel in žaljiv predlog z zaušnico. Toda jaz nisem bil sam in sem moral se ozirati na živce dečka, ki me je spremljal in ki je bil že itak ustrašen zaradi Balanovega uradovanja. zategadelj nisem oklofutal gospoda Balana. Hotel pa sem imeti pričo za to nizkotno insinuacijo in sem zaklical uradnikom, ki so bili v drugem kotu: »Gospoda moja! Čujte, kaj mi je ta mož pravkar predlagal: Naj mu nabavim ruske vojaške inštrukcije. Jaz sem političen izseljenec in pošten človek in ne morem dovoliti,' da se mi kdo bliža s takimi predlogi!« Gospod| Balan je bil zmeden. Poskušal se je sporazumeti z uradniki, ali zdi se. da niso odobravali njegovega postopanja. Da bi se rešil zadrege, je zaklical s povzdignjenim glasom: »Tedaj vas pošljem k policijskemu presedništvu v Crnovice.« — »Dobro,« sem odgovoril, »zelo zadovoljenj bom, ker imam vašim predpostavljenim marsikaj povedati o vašem nezakonitem ravnanju.«i Gospod Balan se je zopet zmedel. Ta hip se je pripeljal vlak, iz katerega sta izstopila moja prijatelja Jurkjevič in Bezpalko, urednik ukrajinske socialno demokratične »Borbe«. Poklical sem ju na pomoč. Sedaj se je pa reč obrnila. Iz neuljudnega in prevzetnega moža se je gospod Balan izpremenil v vljudnega in skoraj ponižnega. Pripovedoval je gospodu Bezpalku, da gre le za »zmoto« in takoj nato je izginil. Zaradi te pustolovščine sem, kakor rečeno, zamudil vlak. Moral sem se vrniti v Luko in se šele zvečer odpeljati v Lvov. Kot političen izseljenec ne morem dobiti v tujini varstva od. zastopnikov ruskih oblasti; upam pa, da mi poda avstrijska vlada kljub temu popolno zadoščenje za dogodek, o katerem je na ta način obveščena.« To pismo govori samo in gotovo ne potrebuje komentarja. Dnevne beležke. — Kdo ie .lodok Fink? Težko, da se bo našlo v Avstriji mnogo ljudi, ki bi poznali to slavno ime. A vendar je postalo slavno, kajti njega lastnik je bil kakor glavni urednik krščan-sko-socialne Reichspošte odlikovan s komtur-nim križem Fran Josipovega reda. Dočim je predlagal Funderia bržkone grof Berchtold. je za to odlikovanje odgovoren grof Stiirgkh. Gospodu Jodoku Finku gotovo nismo nevoščljivi zaradi traku, ki si ga sme zdaj privezati okrog vratu, kar pomeni vse kaj druzega kakor orden. ki se obesi le na levo stran prsi. Ali pri takem počaščenju se sme vendarle vprašati: Kdo je mož. ki ga Je ministrski predsednik predlagal za tako izredno milost in kakšne so zasluge novega komturja? Jodok Fink je vodja krščansko socialnih kmetov v državnem zboru. Iz zapisnikov poslanske zbornice ie to težko posneti, zakaj med govorniki Je njegovo ime le redkokdaj vpisano. Krščansko socialni poslanci sploh niso za to izvoljeni, da bi govorili in v ta namen morda celo kaj študirali. Dovolj je. da imajo za to opravilo nekoliko poveljnikov: drugi pa so armada, ki glasuje, kakor ji je ukazano. misli pa prepušča, drugim. Ali v tej armadi, ki je sicer celo po obrazih uniformirana, se najdejo nekatere točnemu opazovalcu in poznavalcu razmer jasne razlike. Jodok Fink je taka razlika. Nekaj navihanega se čita v njegovih očeh. in kdor ni dobro poučen, bi celo menil, da je to inteligentnost. Jodok Fink je me-šetar krščansko socialnih poslancev. Ker Je večina topa kajjpr hlod. je videti Jodok Fink med njimi kakor razumno življenje. In možakar, ki Je sicer v žlahti z bavarskim Jožefom Filser-jem, čigar znamenita pisma objavlja Ludvik Thoma v Simplicissimu. je zdaj postal komtur. To se mu v njegovih otroških letih gotovo ni sanjalo, in ko ie bil izvoljen za j>oslanca. niso njegovi upi tako visoko leteli. Toda kogar ljubi Bog, mu podeli srečo, kadar spi; in v Avstriji nadomešča ljubega Boga včasi grof Stiirgkh, ki že ve, zakaj je koristno, če so krščanski so-cialci dobre volje. JodOk Fink je dobil nagrado za vdanost, s katero služijo kšrčanski socialci Stiirgkhovi vladi in s katero aportiralo militarizmu vse, kar zahteva. Ti kmečki napihnjenci predstavljajo »ljudstvo« in Finkovo odlikovanje bo moralo služiti za zgled, kako se v Avstriji spoštuje kmečki stan. In nič se ni treba čuditi, da dobiva Jodok Fink kar komturski križ. Taka reč gotovo precej stane, zlasti politično: ali izplačala se bo! Naj buče valovi opozicije. naj se dviga zavedno delavstvo Iz umetnega spanja — dokler ima grof Stiirgkh krščanske socialce z Jodokom Finkom, ve, da se lehko zanaša nanje, tudi če mu vsi drugi zagodejo opozicionalno pesem. Vseh na grof Stiirgkh vendar tie more odlikovati. In izbral si je enega, pa t kega. ki res reprezentira krščansko socialno stranko. Izbera le značilna. — Kako ceni cerkev delavce. Klerikalni list »Westfalischer Volksfreund« le pred kratkim prav odkritosrčno povedal mnenje. ki ga imajo cerkveni in vladajoči krogi o delavstvu. Piše namreč: »Ne mehko ležišče, ne pozlačena postelja. ne mir v vsej hiši. ne prinese sladkega spanja; ali tedaj ie spanje prav sladko, če smo trudni in oslabljeni, če zadremljeno in nam glava omahne. Glad izsuši duha in napravi kratko sapo. zbuja strah in povzročuje tisočere boli in težave; ali delo je tako dobro sredstvo, da hlapec dobro spi kljub obeh težav. Zakaj če letajo hlapci ves dan okolo, če služijo svojim gospodom. delajo in nimajo časa za oddih, tedaj je sladko spanje, ki aa uživajo., dovelj plačila za ves trud in za vse delo. Ker to moramo zahvaliti milosti božji, da ni udobnost na prodaj ne za zlato in ne za srebro, temveč da io pridobimo le s trudom, z delom in s pomanjkanjem. Pri bogatinih je to drugače. Čeprav leže vso noč na mehkih blazinah, vendar ne pride spanec v njih oči in naj počno karkoli, te udobnosti ne pridobe. Ali revež ima trudne ude. ko prihaja od dela in komaj leže. že uživa kot plačilo za svoje delo sladko, globoko spanje. Ker torej revež z vse večjim veseljem Je. piie, spi. kakšno prednost ima tedaj še bogastvo, ker ne prinaša niti one udobnosti, ki jo daje revščina. — Za naše delo prejemamo že na zernlii z delom samim, preden zadobimo še nebeško kraljestvo, največje zadoščenje.« — Ta pridiga o delu, o udobnosti revežev in bogatinov, ie nesramno zasmehovanje delavstva. Tako govore lehko le oni, ki še nikdar v svojem življenju niso legli k počitku s polno glavo skrbi za prihodnji dan. kakor ie to običaino pri delavcih. Čudno, da nočejo menjati ubogi bogatini s tako oblagodarienimi delavci! Vsaj vsako leto za nekaj tednov. — Katoliški tisk. Pred 25 leti ie štel »Slovenec« komaj 1000 naročnikov.- sedai se tiska v 10.000 izvodih. Ljudski listi pa štejejo »Domoljub« 30.000, »Bogoljub« 25.000. »Slovenski Gospodar« 16.000. »Novi čas« 6000. skupaj 77.000 naročnikov. Delavci slovenski, ali čutite pri teh številkah, česa ie treba za osvoboie delavskega ljudstva?* Ako čutite potrebo in moč svojega časopisja, poidite na delo zanj! — Kapitalistične limanice. V sredo in četrtek smo priobčili poročilo obrtnega nadzornika za Kranjsko. Med drugim pripoveduje tudi poročilo, da daje neka tovarna za kavne pridatke svojim delavcem, ki že dve leti garajo za podjetnika, ob koncu leta remuneracije, ki Jih nalaga v hranilnico, in da je imelo ob koncu leta 1912 23 delavcev naloženih 725 K 96 vin Povprečno pride torej na enega delavca v dveh letih — ker prakticira tovarna to od konca leta 1911 — 31 K 56 vinarjev. S temi beraškimi re-muneracijami hoče tovarna zadušiti glas svoje vesti, ker dobro ve. da mezde, ki iih plačrje delavstvu, niti od daleč ne odgovarjajo resnični vrednosti dela. Žalostno ie pa tudi to. da so še delavci, ki gredo na te podjetniške limanice in kajpada verujejo, da Je podjetnik nai-plemenitejši človek na svetu. Zaveden delavec bi zahteval pošteno mezdo, ne pa nagrade. S tem. da sprejemalo delavci od podjetnikov take napitnine, vežejo roke sami sebi. Ce bodo prišli z zahtevami po višji mezdi pred gospodaria, jim bo prav gotovo najprej zabrusil v obraz, da so nehvaležni, ker jim on iz proste volje vsako leto toliko in toliko kronic žrtvuje od svoi" ’-dobička. Če spreiema delavec retmineraciio ori svojega izkoriščevalca, se s tem Je neizmerno poniža. Polteno'mezdo mora dobiti. fte pa nagrade, ki so kapitalistične limanice in ki spravljajo delavca v nekako hvaležno odvisnost na-pram podjetniku. Razmerje med delavcem in podjetnikom ne sme biti drugačno nego: jaz delam —*■ ti plačaj dovelj! — Sodrug Franc Mak odhaja v Ameriko. Žrtev je Tonnressovega terorizma, ker ni zatajil delavske samozavesti. Mak ie eden najstarejših članov kovinarske organizacije in tudi eden najboljših organizatorjev. S prepričevalno besedo je pridobival člane kov. organizaciji, 011 ie eden onih delavcev, ki se neustrašeno bore za delavske pravice. Izgubo sodr. Maka bomo težko nadomestili; a ker poznamo so-'chtiga Maka. vemo, da bo sodrug Mak med ameriškimi sodrugi deloval prav tako. kakor je delovat tukaj. Sodrugu Maku želimo v novi domovini lepše Življenje in ga najsrčneie pozdravljamo. z željo, da ostane tudi onkraj morja zaveden bojevnik socialne demokracije. — Organizacija kovinarjev. — Poslovilni večer priredi kovinarska organizacija na čast sodrugu Maku. ki odhaja v Ameriko. Poslovilni večer bo nocoj ob 8. zvečer v restavraciji pri »Perlesu«. Vabimo vse kovinarje in sploh sodruge. da se poslovilnega večera udeleže polnoštevilno. — Sodrugi pevci! Nocoj ob 8. je sestanek v društvenih prdstorih. Udeležite se polnoštevilno! 1 — Delavci Parzerjeve tovarne so sklenili, da vodijo tovarno v lastni upravi dalje in da dokončajo naročena dela. Na ta način upajo priti do svojega neprejetega zaslužka, naročnikom bodo pa tudi vsaj deloma zmanjšali škodo. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu juliju 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu septembru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 11. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih Prečna ulica 2. — Umrli so v Ljubljani: Marija Dolinšek, branjevka, 73 let. — Pavel Proneg. topničar, 23 let. — Štefanija Hubat. hči deželnega ofi-cianta, 1 mesec. — Neža Zore. žena železniškega delavca, 61 let. — Ivan Miglič. delavec. 22 let. — Tatvhia na trgu. Včeraj se je zopet primerila žepna tatvina na trgu. Ukradena je bila denarnica branjevki Frančiški Zupančičevi s približno 19 K. Sumljiva tatvine je Frančiška Ambrožič, okrog 50 let stara delavka, katera se je pri kupovanju okrog Zupančičeve sukala. Tržni redar Peter Komotar. ki je to opazil, je potem, ko je Zupančičeva napravila ovadbo, osumljenko izsledil v neki gostilni. Državna policija je Zupančičevo aretirala, ker je imela pri sebi tri nove denarnice. — Žrtve pri vojaških vajah na Notranjskem Pri vojaških vajah na Notranjskem so bili ustreljeni trije vojaki. Dva vojaka so zadele kroglje iz pušk. tretjega je usmrtila granata. Kroglja je zadela enega vojaka v trebuh in je umrl v četrtek med transportom. Če bi bila eksplodirala granata nekoliko bližje, bi bilo še več človeških žrtev. Razen tega je povozil vojaški avtomobil pri Št. Petru dva otroka, eden je bil takoj mr. tev*. En vojak je umrl za otrpnjenjem. — Zaročenca. (Promessi sposi.) Krasen velezanimiv film po romanu Aleksandra Man-zonija, ki 2avzema prvo mesto med umotvori kinematografije. Krasna, velefina oprema slikovite noše ter fino sestavljena uprizoritev, dosegla je odobravanje vseh umetnikov strokovnjakov. ki so imeli priliko videti ta umotvor. PretresuJoči so prizori o divjanju kuge v Milanu. Čutimo in takorekoč slišimo grozepolrr vpitje, gledamo smrtni boi nesrečnih žrtev te grozne bolezni, vidimo kako duhovniki prinašajo zadnjo tolažbo nesrečnežem in kako jim zdravniki neustrašeno lajšajo bol; dalje vso revščino, nadlogo, lakoto, smrt. in grozepolno delo grobokopov. Dejanje se vrši po romanu v slikovitih pokrajinah ob Lago di Como. Monzi in Milanu. Igrajo najboljši italijanski umetniki. Ta slika se predvaja v kino »Idealu« od danes do torka 9. septembra. Dostopna je tudi šolski mladini. Cene razen II. prostora po 10 vin. zvišane. Predstave ob 3, 5. 7. 9. v nedeljo in pondeljek tudi ob pol enajstih dopoldne. Naročajte se na Zarjo! UDCinskl proračun mesta Idrije za 1.1913« Vsled pritožbe c. kr. rudniškega erarja. Janeza Kavčiča in tovarišev le bil proračun mestne občine odobren od občinskega odbora dne 23. novembra lanskega let**, od deželnega odbora potrjen šele letos 30 avgusta. Diferenciranje občinskih doklad od hišnonajemmn-skega davka po 50 % in ostulesa direktnega davka po 97 % deželna vlada, odnosno deželni odbor ni dovolil. Dovolil pa 'e ^ °/o doklado od vseh direktnih davkov. Vsled tega bo imela občina mani dohodkov in je deželni odbor znižal. odnosno črtal sledeče pr°računjene stroške; I. poglavje; A. redna potrebščina od 17.444 K na 16.894 K. II. poglavje: B. od 637U kron na 3420 K. V III. poglavju »Ceste, ulice, trgi in izprehaiališča« od 39.6<)0 K na 30.065 K. Popolnoma ie deželni odbor čr tal oziroma prepovedal izvršiti naslednje po riačrtih proracu-njene dela: 1. Nov jarek pri hiši št. 487 (posestnik Vončina Franc). 2. Novo zidišče^ °b * št. 341 (posestnik Kušmen Anton). 3. Novi železni držaji pri hiši št. 26 (posestnik I. Kenda). 4. Pot Zemlja-Čerinarše. 5. Popravo poti proti hiši št. 154 (posestnik Modrijan )#•)■ 6. Popravo poti proti hišatn št. 153 in 434 (posestnik Bizjak I. in Lipužič B.). 7. Betoniranje mostu pri hiši št. 355 (posestnik Tratnik )•/• S- A °^mJa" tek med hišama št. 265 in 250 (posestnik Moravec S. in Kavčič Jak.). 9. Pat do hiše št. 16 (posestnik Kobal F.). 10. Popravi o pri hisi št. 299 (posestnica Fortunat Frančiška). 11. Ue-sta na Luži. 12. Pot proti hiši š*. 287 (posestnik Pelhan Ant.). Za polovico Pa se znižajo nja proračunjeua dela: 1. Za pešpot med hišno številko 54 in 531. proračunjena na 4564 K. se dovoli 2282 K. 2. Za novo betonsko ztdišce pri hiši št. 301 (posestnik Obrekar K-) proracumeno na 780 K. se dovoli 360 K. 3. Z* cesto na \oj-sko proračunjeno na 2000 K.s e dpvoh 1000 K. V IV. poglavju se znižajo potrefcišcvne od 39. . kron na 32.193 K. in sicer: a) ri^grada tržnemu nadzorniku se črta v celoti 800 Ki b) znesek za vzdrževanje poslopja (klavnice) se zniža za 2000 K: c) znesek za vzdrževanje pokopališča se zniža za 100 K; d) znesek 2a vodovo-de sc zniža za 800 K: e) razni izdatki in izdatki za blagotvorne namene se znižajo.Za -90 K. V. poolavju se znižajo potrebščine: ostale potrebščine za 100 K. podpore dijukorn za„ obrtno-nadalievalni šoli za 600 K. godbenemu društvu za 100 K. družbi sv. C1rila in Metocla za 100 K in razni stroški za K* j rispevet za novo mestno ledenico 5200 K. m za regulacijo Nikove 500 K ie črtal dežel111 odbor po'-noma. Podpore ubožtiemu zak^du )e dezelm odbor znižal, in sicer: stalne pc'Delavs doma«. Razen trgatve je preskrbljeno na. v'9selici za mnoge druge zabave. Med plesa111 lc dov oberi o krasti; če pa viničar ali stražnik esebo. ki krade, zasači pri tatvini, io kaznuje z £|ol5° ali z oo-činskim zaporom. Pri veselici ifci'® Rodna organiziranih rudarjev in sodeluje c|eiavs i pe - --i-.iir.ia»..- -ir i - , - - — Trmi**8" Ji--—• Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter (Dalie.) * »Ali se spominjate,« je dejal Katrici. neho-teč govoriti o tem. o čimer je začela, »kolikrat sva bila na teh travnikih?« Katinka je prikimala. »Da spominjam se vsega.« Nič več se ni drznila omeniti njegov dom. Dokaj malo govoreč sta prišla v Gradec, kier je gospa Součkova v stari hiši. kjer ie stanovala. Čakala z obedom. Prišla jima ie naproti v temno vežo. potlakano z rdečimi opekami. Nasmihala se je. tlesknila z rokama in pozdravljala Hanuša z matersko presrčnostjo. Bila je upognjena, s- špičasto brado in obnašala se je pol gosposko pol kmetiško. kakor se znajo ovdovele učiteljice, priselivše se iz vasi v mesto. Tu se ie Hanuš pozneje sešel i s sestro Betico,, ki ie radostno prihitela po končanem delu pozdravit brata. XLV. Sestanek z Betico je bil vesel in žalosten. Hanuševa notranjost se je raztopila v davnih spominih, privalil se je nov tok misli — močnejši nego oni v vlaku. Betico je imel rad. razumela ga ie in strinjala se je z njim. ko ni šel pred leti v bogoslovje. Bila je koščena, rjava in kozava kakor on. a imela ie i njegove duševne lastnosti, energijo in samostojno glavo. Ko je Hanuš študiral na gimn^zlJl in 11 domov o praznikih, se je vedri*5 ze veseli a nanj. Med seboj sta se zaupn*5. razgovarjaia na vrtu ali v očetovi delavnici ali } v s°bia. kicr je Betica spavala. Vse v bajti ie.ze P°sPal°« dočim sta ona dva, sedeč na stfamci stare 11 stelje, ob medli svetlobi svetilke £0.Y0ri,a 0 va iiih stvareh. Hanuš je bil Betičin učitelj m vzo . Betica mu ie sedai pripoved-0'™'3 0 o materi, bratih, sestrah. In Ha111,8 s. sklonjeno glavo in poslušal. Ko pa Ka ,7’ tica začela pregovarjati, naj bi šel.1domov seda), ko bo živel tu na kmetih, in da D' prosil opuščanja. se ie ponosno in trdo vrat/10 nasmejal i rekel, da nima vzroka, zakaj b1 pro;• . »Tri leta sem lahko živel br^z vaS v ... — in sicer, saj veš ti najbolje, koli j4.0*11 0,1.raiyi,;j* In utaknila se je vmes i Ki**1!1 ' ll. . a se je vmes gospa Součkova. prigovarjale s mu, pa zaman. Delal se ie trše^a pe£°.,e J’ kakor bi hotel sam sebi kljubo^atl- »ukor d' bi hotel sam sebi pokazati silo, k1.1113 le,0 kakor bi ponosno hotel premaga'1 naval vzdu-jene žalosti in hrepenenja. ... ... »Kar se ie zgodilo, se ne d£ ^b°i5rav,ti nd1 nadomestiti,« je izpregovoril .7 . sa7! vsai ne morem ničesar popravlja111- starši otroke, jih nimajo samo ^lrotl do njih nimajo dolžnosti — dolžonsti i”?.aj0. nij' pram sebi in napram svetu. To U1'11'0 kal pr ' jetno misliti, da naj bo dete le 9l,žePl st®r-sev-da se jim mora pokoriti v vsetr^' SKratKa j1 imeti svoje volje. Jaz se tako ne 2|ia/n Pokoriti. Meni se gnusi vsako suženjstvo- a se 001 — Javen kovinarski shod pri »Jelenu« na Savi bo jutri ob desetih dopoldne. Vse delavce z Jesenic, Save in z Javornika vabimo, da se udeleže shoda polnoštevilno. Poroča sodrug Mihevc iz Trsta. Dnevni red: »Kdo uničuje složnost delavstva in posledice tega.« V soboto dne 6., 7., 8. in 9. se bode predvajal v klno-„Iciealti“ film Zaročenca a Po slovitem literarnem romanu Aleks. Manzzoni predstave ob 3, 5, 7 in 9, v nedt Ijo c b p< 111. dop Koroško. — Turistovska nezgoda na Vrtači. Iz Celovca poročajo, da je ponesrečila na Vrtači gospodična Wykoukalova. Prvo poročilo o nezgodi so dobili v Bistrico v Rožni dolini. Gospodična Wykoukalova ni padla, ampak je le zašla in je bila na strmih severnih pečinah Vrtače od nedelje popoldne do srede. Gdč. Wykouka-lova je izurjena turistinja in je napravila težavno partijo sama. Sedaj je v koči S. P. D. na Stolu in ima močno mrzlico. Ker jej je nahrbtnik s toplo obleko padel v globočino, ie prezebala v skalovju dva dni in tri noči. Nek delavec ie slišal v pondeljek zjutraj klicanje na pomoč in je z dvema drugima odšel tje. kjer so slišali klicanje. Zaradi hude nevihte so se morali vrniti in sporočili, da je nekdo na Vrtači v Celovški koči. Tam ie bil grof Attems, ki je takoj poslal obvestilo žandarmeriii v Bistrico. Ob desetih zvečer ie odšla rešilna akcija, ki pa ni mogla dospeti do ponesrečenke. V torek ob dvanajstih ponoči so odšli na Vrtačo cesarski lovci pod vodstvom laitnanta Schusterja, ki so tudi dobili gospodično in io prenesli v kočo na Stol. Goriško. — Sv. Križ. »Osrednji dijaški podporni odbor« priredi 7. in 8. septembra cvetlični dan. Kriški dijaki prosijo, da vsakdo prispeva po svoji moči za olajšanje dijaške bede. Najmanjši dar je dobro došel! — Podružnica delavske zveze_ »Vzajemnost« v Šempolaju priredi v nedeljo 7. t. m. ples v Šempolaju ob 3. popoldne. Svirala bo godba iz Nabrežine. V slučaju slabega ^ vremena se vrši ples prihodnjo nedeljo. Ker je ples prva prireditev naše novoustanovljene podružnice in ker je čisti dobiček namenjen našemu pevskemu zboru, poživljamo že danes vse sodruge in sodružice iz Nabrežine, Sv. Križa itd., da se plesa udeleže v kar največjem številu. Trst. — Nocoj ob 8. in pol predava v zeleni dvorani Delavskega doma, ul. Madoniuna 15 sodr. dr. Anton Dermota o predmetu: Ilirizem, novo-ilirizem, jugoslovanstvo in Slovenci. Vstopnina 20 vin. za osebo. . . — Pevski odsek »Ljudskega odra« nna v pondeljek ob 7. zvečer v gostilni »Intel national« ul. G. Boccaccio 25 redni občni zbor z običajnim že naznačenim dnevnim redom. Pevce in vse prijatelje petja vabimo, da se udeleže tega občnega zbora v najyečjem številu. — Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke ima v torek ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih v Delavskem domu izredno vazno sejo, na katero so vabljeni poleg odbornikov tudi namestniki rn nadzorovale!. — Ljudski oder poživlja ponovno vse one. ki imajo doma društvene knjige, naj jih vrnejo v kolikor mogoče kratkem času. Društvo ie nabavilo več sto novih knjig in izpopolnilo staro knjižnico. Treba je sedaj knjižnico na novo ženistvo tam. kjer narava hoče nekaj druzega. Kaj jaz morem govoriti morda o ljubezni, ko v njem ni niti kapljice ljubezni!« »Ah. Petriček. Petriček.« ie klicala gospa Součkova. križajoč roke in mahaje z glavo, »morda pa vendar! Le zdi se. da je m. ali kdo pa ve. če se morda sedaj oče sam ne kesa.« »On. da se kesa?« je vzkliknil Hanus in se zbadljivo zasmejal. »In če se kesa, saj se ne zaradi mene. ampak le zaradi tega. da se mu ni sponeslo. kar si je želel. — V tem je celo vprašanje. da je vse. kar je iz mene hotel imeti, hotel imeti le zase. »Ali boš takšen sm. ali pa nisi noben sin!« In jaz sem si to obrnil in pravim: »Ali boš tak oče. ali pa nisi noben oče.« Da, gospa Součkova. le zaradi njegove /11Ulie s®ai študiral, le zaradi niega bi moral biti duhovnik, skratka le zaradi njega bi bi! moral biti sin. bi-cer sem pa Betici že večkrat pisal, da me tista njegova kletev prav nič ne teži. Oče re7n!" čen oče po mojih mislih sploh ne more pre n-njati. Ako prekolne, ni več oče — in Kakšna je potem pravzaprav kletev? Takim formam sem že davno odrastel!« Nič več ga niso pregovarjali, niti niso govorili o tem dalje. Vsi so šli potem za mesto na izprehod in govorica se ie sukala večinoma okoli preteklih časov. Betica je pripovedovala, Katinka ie pripovedovala in se šalila 1 nanuš se je razgreval — približal se le Betici in Ka-tinki. Tako ie prebil v Gradcu celo popoldne in ostal i črez noč ondi. , , , Katinka se je zvečer pobahala, da pesmj sklada; pokazala mu je nekatere verze in nanuš urediti. Zato ostane ves ta mesec zaprta. Za novo knjižnico bo dalo društvo tiskati izvesije, da si bodo člani knjige lahko doma izbirali. One člane pa, ki niso v redu s članarino, prosimo, da store kmalu napram društvu svojo dolžnost. Z nabavo novih knjig, s tiskanjem izvesti} in pri ureditvi čitalnice si je naložilo društvo mnogoi nemalh stroškov. Zato je dolžnost vseli prijateljev izobrazbe, da podpirajo to lepo institucijo tržaškega zavednega proletariata. — Kakor povsod in pri vseh strankah, tako je delo razdeljeno tudi pri nas. Eni delajo, drugi kritizirajo. In ta delitev dela se zdi poslednjim tako nujno potrebna, da se ogorčeni razleze, ako se komu zazdi potrebno, da jih predlaga v, vodstvo kakšne inštitucije. Žalostno je seveda, da je onih. ki kritizirajo, večina. Ne bi smelo biti tako. Stranka je narasla prav močno in naraslo je in še narašča število institucij. Zato je v, stranki obilo prostora za sodruge vsakojakih zmožnosti in za vse talente. In delo narašča. Z njim pa ne narašča število delavnih sodrugov. Na ^občnem zboru delavskega izobraževalnega društva pri Sv. M. M. spodnji se je sodrug Ko-terle opravičeno jezil na vodilne sodruge, da s« premalo zanimajo za okolico. To je žalostna resnica. Resnica je pa tudi, da se od par sodrugov ne more pričakovati, da bodo delali čudeže. Vsi, ki so sposobni za katerosibodi delo, bi se morali pridružiti delu. Sedaj se že nahajamo v dobi intenzivnega dela. Povsod se zahtevajo shodi, predavanja, veselice; ustanavljajo se neva izobraževalna društva in nove politične organizacije. Kam naj gre onih par sodrugov po čas, energijo in po denar, da bodo zadostili vsem potrebam ,J Zaradi tega se obračamo ponovno do vseh, ki imajo dobro voljo, naj se pridi užijo delu in prišli bodo do spoznanja, da ne bo več prostora za kritikastre, ako bomo delati vsi in delo pojde lepše naprej. Nekdo. — Dr. Rybar si domišlja marsikaj. Ker sta smatrajo narodnjaški backi za pol boga. si do: mišljuje. da vlada o njem enako mnenje tudi pri pametnih delavcih. Ker mu ploskajo njegovi pristaši tudi tedaj, kadar uganja neakademične neslanosti. si domišliuje, da mora imeti zaradi taa rešpekt tudi pri nas. Na edinjaškem shodu v pondeljek je pljunil na socialiste zato. ker so očitali dr. Wilfanu (puro sangue sloveno) špi-jonstvo. Socialni demokratje seveda nimajo pravice sklepati o načinu, kako bo agitirala zase edinjaška stranka in kakih sredstev naj se Poslužuje v boju proti svojim nasprotnikom Ako se zdi ediiiiašem prav. da ie Wilfan očital italijanskim nacionalistom, da hočejo izročiti Trsl regnikolom, ie nam tudi prav in nič niinan111 proti temu. ako berači Rvbaf za zadoščenje.)’ naj se da Wilfar.ii. Res je. da imaio edinjaši P* £uin, delati reči, ki niso nič Čedne in za kateri bi se ogrev ali le še od vlade plačani reptilni elementi. Ampak ker imajo ta pogum naj tudi dovolijo, da se imenuje njihovo dtlo s pravim imenom. Dr. Wiffan je očita! italijanskim nacional-cem, da hočejo izročiti občino regnikolom. ^ so nemški nacionalci očitali Hrvatom da hočeio izročiti Hrvatsko Srbiji. je »Edinost« očital« nemškim nacionalcem špijonstvo Ta beseda K na svojem mestu tudi. kadar vrše slovenski narodnjaki enak pose! kakor nemški nacionalci T o ie eno. Drugo ie pa vprašanje regnikolov. katere podpirajo baje socialni demokratje. Desetletja trobijo narodnjaki v Drotiregnikolsk' rog in v I rstu je vedno več regnikolov. To \f uspeh slovenskih nacionalcev. Dr Rybdf spominja še danes, kako je tekel veliki nabre-žinski narodnjak v Italijo po regnikolc da bi premagal z niimi slovenske stavkajoče klesarie. Dr. Rvbaf se bo tudi spominjal, kako je napadalo narodniasko časopisje gospoda Martelanca iz Barkoveh. ker ie imel nameščenih veliko regmkolskih zidarjev in se bo spominjal d* ie imela in menda še ima us!užbene regnikole ** rodno trgovsko nodietje »Balkan« Kaj ne. «°-spod Rvbaf da se regnikoli dopadeio vaši’11 bohsun volilcem. kadar jim gredo delat cenei* od domačinov? In kako se neki strinjate z ^ nio proti regnikolom. nroti tujim delavcem. Vl ki ste proglasili svobodo dela, ko ie vaša NPO. organizirala krumirstvo? Krumirstvo ste imenovali svobodo dela. špijonstvo bi radi imenovali delo za dobrobit naroda. Ampak Vi in vaši trabanti imate nrav. da delate tako knk°i delate in da na logiko požvižgate kadar Vam ie logika zonrna. In dokler bodo Vaši pristaši imeli slamnate glave, kakor jih imajo sedai. bos^e imeli vedno prav. Ako bi Vaši ljudi« imeli nekoliko pameti v glavi, tedaj bi razumeli. se ie cesto zasmejal nad ponesrečenimi rimami in vratolomnimi mislimi. Katinka se ie zardela. Povedala ie, da imajo na stanovanju dijaka, kateri je naročen na Vesno in Nivo XLVI. Druzega dne sta se sešla Hanuš in Hrubov Ivan. kateri mu je prišel naproti do Gradca. Pri-peljal se v lahki delavni obleki, samosvesten vesel in siečen. kakor vsak abiturijent. Od zim« sem sc je že malo potegnil in pod nosom so mu že poganjale črne dlačice. Ob eni po južini se je z njim odpravljal Hanuš z graške postai« proti Jaromerju. Poiskala sta si voz za nekadilce, v kateri sta naglo vstopila. Toda tu je zložno sedela mnogobrojna rodbina z otroki in zdelo se ie. da ni dosti prostora: Debel gospod, ki si ie v vročem dnevu slekel suknjlco. debeluhasta gospa, dvoje otrok, hišna in grmada culi pod klopmi in na njih. Gospod je dremal in ko sta vstopila, se je predramil. Začel je kričati, da tu ni pro- J štora, da je ves oddelek zaseden. Ivan ie že ho- I tel odstopiti. Hanuš na se je.usilil brez zadrege med gospo in gospoda in odrinil v stran suk-njico. kj mu ie bila na poti. »Dovolite, kako se predrznete dotikati moje , suknje?« je vzplamtel gospod. »Torej si jo vzemite sam. prosim!« je odgovoril Hanuš in sedel. »Pojte«, je klical Ivana, »tu je prostor!« In vzel je culjo s klopi in napravil prostor Ivanu. Sedaj pa se je gospod pošteno razdražil. (Dalje prih.) K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA Šelenburgova Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. da ste se s svojim shodom v » Narodnem domu« blamirali in osmešili pred vsem svetom. — Veliko vrtno veselico, priredi v nedeljo, dne 7. t. m. na vrtu gostilne »Oospodarskega društva« pri Sv. Ivanu (poles: cerkve) odbor tržaške krajne skupine »Zveze c. kr. avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev v prid bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev. Spored je bogat in zanimiv. Veselica se prične ob 4. popoldne in traja preko polnoči. Vstopnina k veselici 50 vinarjev, otroci pod 10. letom so prosti vstopnine. Vstopnina k plesu se plača posebej. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen v podporo bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev, se preplačila kakor tudi darovi za tombolo radovoljno sprejemajo. Prosimo obilne udeležbe. Istra. — Javen ljudski shod bo v nedeljo 7. t. m. &b 10. dopoldne v kavarni Central (Zora) v Opatiji. Dnevni red se glasi: Socialna demokracija in delavsko ljudstvo. Za poročevalca je povabljen sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Delavstvo iz Voloske. Kastva, Opatije in okolice je vabljeno, da se udeleži tega shoda v čim večjem številu in da pride poslušat socialistično besedo, ki mu odpre vse drugačne izglede kakor politika naših klerikalcev in lažiliberalne gospode. Istrsko delavstvo, ki je zatirano kakor v nobeni drugi deželi, ima tehtne razloge, da se reši varuštva onih, ki ga zaslepljujejo, da ga lem laglje izkoriščajo. Na shodu bodo spoznali, da je pot, ki drži iz sužnosti v svobodo. Zavedni Mdrugi pa imajo nalogo, da jih pripeljejo na shod in Jim tako pribavijo priliko za pouk, od katerega lahko pričakujejo korist. Zadme vesti. GORIŠKE GIMNAZIJE. Trst, 6. Poluradno javljajo, da bodo z začetkom šolskega leta italijanski realnogimna-iijski in slovenski gimnazijski razredi, ki obstojalo na državni gimnaziji v Gorici, ločeni od tefca zavoda in polagoma iz njih napravljena realna gimnazija z italijanskim ter gimnazija j slovenskim učnim jezikom. Dosedanja nemška državna gimnazija pa bo polagoma izpre-menjena v nemško realno gimnazijo. BERCHTO.LD in Dl SAN GIULIANO. Snideta se pozneje. Dunaj 6 Sno&iii »Fremdenblatt« objavlja izjavo iz Rinia. da je glede na sestanek di San ttruliana z Berčhtoldom samo določeno, da se izvrši ne pa kdaj i*n kje. Že od začetka, da je £ zk ta sestanek določena pozna jesen m da h< bilo nikda govora o septembru. Neofidozen glas. Benetke, 6. »Adriatico« trdi, da je bil se-itanek grofa Berchtolda z di San Giulianom v liavzočnosti vojvode Avarne in Mereya začetem določen za 5. septembra. Tržaške naredbe pa skalile avstrijsko - italijanske stike. Vojvoda Avarna je že pred 5 dnevi naznanil Berch-toldu, da mora italijanska vlada v takih razmerah za sedaj odpovedati obisk. Berchtolda se ie to zelo neprijetno dotaknilo, toda di San Giu-iiano je moral pod pritiskom razmer ravnati lako. eksplozija na torpedovki. Pulj. 6. Ko so včeraj v arzenalu preizkušali neko torpedovko. je eksplodiral zračni re-zervar torpeda. Trije možje so ranjeni, enega ie zadela živčna kap. Vsi so lahko peš odšli v bolnišnico. NEMŠKI RADIKALCI. Mostec. 6. »Briixer Ztg.« trdi. da se pripravlja med nemškimn radikalci razkol. V skupini WoIfa in Bodirskyja ostane večina češko-nemških poslancev. V drugi skupini bodo Pa-cher. Hummer. Teufel in Sommer; ta noče zastopati one ostre taktike kakor prva skupina. ŽUPANSTVO V TRIDENTU. Inomost. 6. Ker izvolitev grofa MancHa za fupana ni potrjena, ima biti podžupan Zippel 'ivoljen za župana. KJE JE PATRIARH BOGDANOVIČ? Budimpešta. 6. »Az Est« javlja, da je srbski patriarh Lucijan Bogdanovič, ki ]e bil v Gasteinu na letovišču, od pondelika izginiL Zadnje tedne je bil baje izredno slabe volje, v pon-deljek pa je šel brez vodnika v hribe. Od tega dne ni več sledu za njim. Gastein. 6. Do poznega večera ni bilo o patriarhu Bogdanoviču nobenega glasu. Re- šilne ekspedieje v gore niso imele nobenega rezultata. Bogdanovič je prišel 13. avgusta v Gastein in ie stanoval v hotelu Weissmeier. Videti ie bil zelo bolehen. Druga leta se je rad kazal v družbi, letos pa ie iskal samoto, ni govoril in je bil zelo melanholičen. Dne 19. avgusta je bil odšel v prosavski gozd in se je vrnil šele drugo jutro, ves blaten in raztrgan, brez plašča in klobuka. Očividno je prebil vso noč v gozdu, dasi ie deževalo. Potem je delal vsak dan sam izlete. V potideljek popoldne je zopet zapustil hotel. Zvečer je prišel telegram zanj, ki so mu ga položili v sobo. V torek zjutraj je prišlo pismo. Tudi to so odnesli v sobo in opazili. da se še ni vrnil. Ker ga tudi do opoldne ni bilo v hotel, so obvestili županstvo, žandar-merijo in dunajsko policijo. Od tega časa ga vsak dan iščejo ekspedicije po vsej okolici. BOLGARSKA IN TURČIJA. Savov !e zadovoljen. Pariz, 6. »Echo de Pariš« poroča razgovor z generalom Savovoni. ki je načelnik bolgarske delegacije v Carigradu. Savov pravi, da je s sprejemom pri velikem vezirju zelo zadovoljen. Pogajanje bo hitro napredovalo. Enver beg In vlada. Pariz, 6. Dopisnik »Echo de Pariš« je imel razgovor z Enver begom, ki je dejal, da bo armada ubogala vlado, dokler zastopa resnične interese Turčije. Tisti hip, ko bi vlada hotela odstopiti Odrin ali pa kakšen del Tracije, bo armada odvisna le sam od sebe in bo storila vse, da ostanejo ti kraji trajno turški. Turčija je pokazala skrajno potrpežljivost. Lahko bi bila okupirala vse kraje zapadno od Marice, ali armada se je vdala ukazom vlade. Ali sedanje stanje se ne more zavlačiti. Armada godrnja. Vojaki zahtevajo, da jili povedemo proti Bolgarom, ali pa da jih odpustimo domov. SRBIJA IN BOLGARSKA. Belgrad, 6. V vojnem ministrstvu izjavljajo. da dela za določitev meje med Srbijo in Bolgarsko nenadoma hitro napredujejo, ker Bolgari lojalno ravnajo in ne nasprotujejo opravičenim srbskim zahtevam. GROZODEJSTVA ZBLAZNELEGA UČITELJA. Miihlhausen, 5. Domači učitelj Wagner v Degerlochu je ponoči nenadoma zbraz.nel in na štirih krajih zanetil ogenj. Ko so ga hoteli prijeti, le ustrelil osem in ranil devet oseb. Miihlhausen, 6. Wagner je bil tukaj pred več kakor 10 leti učitelj. Pred štirimi tedni je pripeljal svoje otroke k staršem svoje žene. Včeraj ponoči se je nenadoma vrnil, Okrog polnoči je videl nekdo šupo blizu šole v ognju. Ko je mimoidočega človeka vprašat, kaj da pomeni ogenj, ga je ta ustrelil. Potem je šel drugam zažgat velik skedenj. Ko ie neki meščan otvoril okno, ga je Wagner tudi ustrelil. Ko je petič zažgal, so ga prijeli. V roki je imel vojaški revolver in je na slepo streljal v množico. Po težkem boju so mu vzeli revolver. Razburjena množica ga je hudo pobila. Ženo in otroke^e umoril. Degerloch. 6. Preden je odšel v Miihlhausen je Wagner umoril ženo in svoje šliri otroke. Wagner je pustil na vratih tablico, da je vsa družina odšla na izlet. Bil je 35 let star in je mnogo pil. V preiskavi. Miihlhausen, 6. Ko ie Wagner zažigal, je imel črno krinko in pajčolan pred obrazom. Na jermenu je imel tri pištolje, vsako z desetimi streli. Premagali so ga, ko je vse izstrelil in hotel zopet nabijati pištolje. Pri preiskovalnem sodniku je dejal, da se je davno pripravil za dejanje. Ko so ga spomnili, da je poklal tudi svojo obltelj, je navidez ravnodušno skomizgnil. Več kot 20 žrtev. Berlin. 6. Wagner je ubil oziroma ranil več kakor dvajset oseb. Sedem moških in neko enajstletno dekle ie bilo takoj mrtvo. Drugi so deloma težko, nekateri smrtno ranjeni. Eden ima prestreljena pljuča in umira. Wagner je mq£no, toda ne smrtno poškodovan. MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA. Hag, 6. Včeraj se ie zaključila medparlamentarna konferenca. Sprejela ie resolucijo, ki priporoča sodelovanje medparlamentarne unije z onimi zvezami, ki delujejo za razširjenje mednarodnega prava in za pospeševanje dobrih stikov med narodi. Nadalje ie bila sprejeta resolucija. ki poziva vlade, naj postavijo na dnevni red tretje mirovne konference vprašanje, kako bi se mogle najbolje preprečiti kršitve mednarodnega prava, kakršne so se primerile v zadnji vojni. Prihodnja konferenca bo v Stokholmu. KITAJSKO IN JAPONSKO. London, 6. Iz Toki ja poročajo, da vlada tam velika razburjenost vsled vesti, da ie bilo v Nankingu, ko so prodirale vladne čete v mesto. več Japoncev ubitih. Časopisje zahteva vojaško akcijo in zlasti okupacijo kakšne kitajske luke. dokler ne da Kitajsko zadoščenja. Ministrski predsednik je odpotoval v Niko poročat cesarju. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. aaaaaaDaDDaDDaaaaaaoaaaDDDaaaaaaaDaa I—Vse——I • /j g na tukajšnih in zunanjih učnih zavodih g vpeljane fi 1 □ n a a u v predpisanih izdajah v veliki množini g vedno v zalogi v trgovini s knjigami g šolske knjige in muzikalijami L iljana, Kongresni trg št. 2, | □ L! a Seznami učnih knjig se do- S bivajo zastonj. a onaunocm □oaaDuaaaaaaaDaaaDDoaaaaacia a Dva kolarja spretna in zanesljiva delavca in = 1 učenca = sprejme takoj kolarnica z električnim obra fom I. Mandele v Kočevju Dolenjsko. Za takojšnji vstop sprejmem v mojem rudniku na Gorenjskem dobro izurjene • rudarje (Hauer) dnevna mezda od 4 50 K dalje. Tudi se dobi akordno delo'z boljšimi plačilnimi pogoji Ponudbe naj se javljajo na A. SUSNIK. Ljubljan?. . Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir ! 1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; bolj Sega 2‘40 K; p rima pofbelega 2-80K, belega 4 IC; belega puhastega 510 K; velenncga sneinobelega, paljenega, 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franka Zgotovljene postelje &j£S£gufe ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavntenma, 80 cm dolgi, 60 cm Str., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 18 K zgtavnice 8 K, 8*60 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14*70 K, 1780 K, 21 K, zglavni ca, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5*20 K, 5*70 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 cm Sir. 12‘80 K, 1480 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko ea franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 788, Češko. »Podgrajska restavracija" (Mikhmariandel) Nadvojvoda Friderika (prej Gruberjeva) cesta št. 3 — za gradom kjer se dobiva pristna vinska kapljica, vedno sveže pivo, kava, turška kava (pripravljena in servirana na turški način), mleko, čokolada, čaj, malinovec, limonada itd. se priporoča. — Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. — Najmoderneje urejeni, popolnoma novi restavracijski prostori in krasen senčnat vrt. Romantična lega s krasnim razgledom. Št. 1146/m. š. sv. RAZGLAS. Šolsko leto 1913/14. se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih dne 16. septembra 1913 s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom. — Vpisovalo se bode v smislu § 33 dokončnega šolskega in učnega rega dne 13., 14. in 15. septembra 1913 v šolskih poslopjih in sicer: dne 13. in 15. septembra od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne, dne 14s. epfembra pa samo od 9. do 12. ure dopoldne in sicer: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti; št 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje;) za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 131 za mesino trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 19. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali. C. !kz. mestni šolsls:! JLj-u.Toljatfii, dne 1. septembra 1913. Št. 1147/m. š. sv. razglas; Na obeh mestnih slov. otroških vrtcih se prične novo šolsko leto 1913J14 dne 16. septembra 1913. Vpisovalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti štev. 1 in Cerkveni ulici Štev. 21. dne 15. septembra 1913 od 9.—12. dopoldne. C. lszx. znestan.1 išclslri ©Tret- v 3Lo“U.Toljet:n.I, dne 1. septembra 1913. Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše nodjetje monarhije) r m otvori meseca septembra lastno prodajalna LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo Varstvena znamk«. /N • • 1 • V • v Cojzovi hiši. Zdravnik želodi mam AS-™* isf^z Kouknmfe: -------------==a Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do-ma^ftga izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Nafnlžfe cene. Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8 Na:stKrejša iira^jsk«. odak'>\am? žganjaroa Lorene Zdešar-ja Mii. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1, septembra t.l. prodajalno v Ljubljani, Seienburgova ulica št. 6. = Brinjevec = garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: ’/< litra K 1—, V* litra K 1 90, 1 liter K 3 60. Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo Si"vsil3ca-Ui. strojev == in stroje za pletenje T n (Strickmaschinen) ^ za rodbino in obrt. Šilr Pisalni stroji Adler. Ri ' Vozna kolesa..!!J Ceniki se dobe zastonj in Iranko. «=AU Gostilna N. ^ Florijanska ulica Stev. 6. ^ Pristna vina. Domača kuhinja. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. S== Biljardi. ss=s= Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Izvršitev oprem za neveste lOletna S iMBifi garancija. £ f- Pouk v vezenju brezplačen. Trm Vnlr iPtclslna trgovini Slval- S r ‘S11* VUK, :: nlh »trojev in koles. J Ljubljana, Sodna ulica St. 7. ■ Ceniki zastonj in poštnine prosto. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Francičkanska ul. 8 -........... r. z. z o. z. ......... Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. m Litografija. Ustanovljeno leta 1870, za gospode, dame in otroke lastnega izdelka ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča Edna posebnost likerja je založnik perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniform, zavodov, institutov samostanov itd.. LJUBLJANA berilo po meri se najhitreje izvrši, Istotam prva kranjska pralnica in likalnica Zdravnik^ == želodca je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. križeem. if PoSljite naročnino. « če ie Se niste 1 Posteljno perje, puh, kapok ANGLO A niA|, ljAiral7 Ljubljana zaloga čevljev iUillfll 11 If f Hil Sdntarpa llica7 zraven modne trgovine l^agrdlč- Za jesensko ISMfc) sezono. :: :: Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, T““i TS' Ana Oorec, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje ko les Priporoča novo došlo moderno obutev, katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje v sako konkurenčno blago. -------------- Odhod parnikov: --------------- v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. ------------------ - - . = Potniki ===== v severno in južno AMERIKO se vozjjo sedaj le po domači avstrijski progi najnovejSImi brzoparnikl z dvema vrtinicf ma, električno razsvetljavo, brezličnim brzojavoni, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj Itd.