a*™ Ameriška Domovina iC’V- — ’JV-V j v&mt mmmm i7/^ iiAot @m$ ^fttionid mi IntemitiAiul Circalatkia CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. AUGUST 11, 1970 ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Osebni lelelshi promel S.'S.".'"* prihaja zopet v krizo Ko morajo računati družbe na rednih linijah le s 50-cdstotno zasedbo prostora v letalih, so “carter” letala zasedena do zadnjega sedeža. NEW YORK, N.Y. — Največja temna plat letalskega osebnega prometa je v tem, da ta zelo niha. So tedni, ko hoče potovati z letali ves svet, so pa zopet tedni, ko vlada v letalskem prometu neverjetno zatišje. Vzdrževanje rednih zvez na stalnih progah je zato strašno težavno. Nikoli ne vedo, koliko potnikov dobo imeli in kakšni bodo dohodki podjetij. Samc> povprečne letne statistike so še kolikor toliko z a n e sl jive. Te zahtevajo od letalskih podjetij veliko previdnost. Dosedaj se je pokazaio, da morajo vse prevozne tarife biti postavljene nekako na 50% letno zasedbo v letalih. To se pravi: Tarife bi bile lahko za polovico cenejše, ako bi bila letala leto in dan polno zasedena. Take tarifne politike se držijo pri nas le Pan American Airways, Transworld Airlines in National Airlines, pa 23 največjih tujih letalskih družb, ki iščejo osnovo svojega zaslužka v rednih letalskih progah. Letalske družbe, znane pod imenom “čarterske”, delajo vse mogoče tarifne in letalske kombinacije, vendar pa iščejo svojo srečo v “oddajanju letal na o-snovi polne zasedbe”. Da dosežejo pri vsakem poletu polno zasedbo, morajo seveda rabiti vse mogoče zvijače, ki se navadno že močno trejo z uradnimi letalskimi predpisi. Za take slučaje potniki sploh ne vedo, ker v smislu predpisov niso zanje odgovorni. Tako se je tudi letos razvil na trgu za čartersKe prevoze običajen divji konkurentski boj, kjer podjetne letalske agenture najdejo vse načine, da bi pri nizkih prevoznih tarifah vendarle prišle na svoj račun. Federalnemu Civilnemu letalskemu uradu so te razmere znane, ne more jih pa s sedanjimi predpisi spraviti v red. Zato je federacija napovedala, da bo začela akcijo za nove, bolj praktične predpise Kako pereča je ta zadeva, se vidi po tem, da bo poseben pod-odbor predstavniškega doma začel že ta teden zasliševanje interesentov, da si ustvari sliko, kje in kaj je treba spremeniti. Praktične posledice vseh teh preiskav bodo vidne kvečjemu šele prihodnjo pomlad. svojega denarja za 40%! ANKARA, Tur. — Turška vlada je objavila v nedeljo zvečer, da je vrednost turške lire v odnosu do tujih valut znižana za 40%. Doslej je bilo po uradnem tečaju za ameriški dolar 9 turških lir, sedaj jih bo 15. Sprememba je stopila v veljavo včeraj. Turška lira je bila že dolgo v težavah in tuji gospodarski strokovnjaki so Turčiji že dolgo svetovali, naj jo razveljavi. V Ankari so se tega branili, u-vedli pa so različne plačilne tečaje. Tako so menjali dolarje tujim turistom po 12 lir za dolar, po istem tečaju so menjali tudi tuje valute turškim delavcem, ki so te poslali domov. Tujcem, ki so deželo zapuščali, so menjali pri izhodu lire po tečaju 13.5 za en dolar. Po novem je enoten tečaj, ki je veljaven za vse in naj da liri večjo veljavo doma in zunaj. Turška vlada upa, da bo z znižanjem vrednosti svoje lire povečala izvoz in zmanjšala uvoz blaga. Dosedanjo uvozno carino 25% je znižala na 10%. V 6 letih 44% poviška! WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih znaša povprečni družinski dohodek v ZDA letno sedaj že $9,430, kar je 44% več kot leta 1964. Kljub infaciji, ki je posebej občutna v zadnjih 4 letih, je torej stvaren dohodek Je porastel, z njim pa seveda tudi življenjska raven. Obalna sirala bd ¥i0|0 Južnovietoamske čete v J. Vielnamu končala p"io mej *miega Vietnama SAIGON, J. Viet. — Vedno več južnovietnamskih divizij, ki so se izkazale v bojih, je sposobnih za večjo odgovornost in samostojnejše nastope. Tako jim ameriške oborožene sile prepuščajo varovanje državnih meja pred rdečimi napadalci, same pa se umikajo v notranjost. Prenos odgovornosti poteka gladko in vse kaže, da bo mogoč« ne le izpolniti Nixonovo napoved o umiku 150,000 ameri- Hanoi se še ne čuti varnega pred letali SAIGON, J Viet. — Čeprav je minilo že skoraj dve leti, od kar je predsednik L. B. Johnson ustavil letalske napade na Se- in “Point Marone”. To sta zad-verni Vietnam, se tam še vedno nja od skupine 26 enakih pa- V soboto bo izročila zadnja dva od 26 patrolnih čolnov, dolgih po 82 čevljev, domačim obor oženim silam v pristanišču Cat Lo 40 milj jugozahodno od Saigona. SAIGON, J. Viet. — Obalna straža ZDA je igrala v vojskovanju v Južnem Vietnamu veliko vlogo, zlasti na notranjih vodah, rokavih in prekopih reke Mekong v delti, pa tudi ob sami obali Južnega Vietnama, kjer so rdeči vedno znova skušali prevažati svoje borce, posebno saboterje, še več pa vojaške potrebščine. Odkar je predsednik Nixon začel načrtno zmanjšavati vlogo ameriških vojnih sil v Južnem Vietnamu in prepuščati bojevanje domačim, je tudi O-balna straža ZDA naglo zmanjševala svoje obveznosti in naloge prepuščala domačinom. Sedaj je to prišlo tako daleč, da bo v soboto Obalna straža svoje vojevanje v Juž. Vietnamu zaključila z izročitvijo svojih zadnjih dveh ladij domačim silam. Gre za dva motorna čolna, 32 čevljev dolga “Point Cypress" ne čutijo čisto varne. Postavljenih imajo še na raznih krajih skupno okoli 4,000 protiletalskih topov in protiletalskih VOJAŠTVO IN POLICIJA V URUGVAJU PROTI GVERILI Kongres v Urugvaju je za 20 dni ukinil vse osebne pravice in vlada je poslala poleg policije preiskovat domove še okoli 10,000 vojakov. Na vsak način bi radi rešili ugrabljena Amerikanca in Brazilca, predno ju doleti usoda ugrabljenega Dana A. Mitrione. Tega so včeraj našii mrtvega z dvema kroglama v glavi. MONTEVIDEO, Urugvaj. — Tupamaros je levičarska gverilska skupina, ki se v glavnem u-dejstvuje v glavnem mestu republike. V preteklosti si je zna-skih vojakov iz Južnega Viet-j la pridobiti podporo javnosti, nama do prihodnjega junija, !ker je ponovno pokazala na ko- ampak to število celo preseči. Lt. gen. Michael S. Davison, poveljnik ameriških čet v Sai-gonu in njegovi okolici, je dejal, da so južnovietnamske čete prevzele obrambo meje v štirih provincah jugozahodno, zahodno in severno od Saigona. Juž- rupcijo v vladnih vrstah, pa nastopala tudi proti policijskemu nasilju in mučenju političnih jetnikov. Postala je v Montevideu močan in odporen nasprotnik vlade. To je to prisililo, da je začela proti njej načrten boj. Kot svetovalca je pri Iz Clevelanda in okolice novietnamske čete so pretekli1, tem dobila iz ZDA Dana A. Mi-četrtek na področju kakih 5U trioneja. bivšega policijskega milj zahodno od Saigona zadale načelnika v Richmond, Ind., o-hud poraz rdečim. Ti so imeli v . četa devetih otrok. Mož je pri-tem boju 99 mrtvih. Južni Viet-j šel v Urugvaj lani julija. Tega najmci pa 13 mrtvih in prav to- so 31- julija letos pripadniki Tu-liko ranjenih. pamaros ugrabili, poleg njega Južni Vietnamci, ki operirajo Pa še brazilskega konzula A. M. v goratem svetu 40 milj jugo- -Diasa Gomide-ja. Za njuno o- trolnih čolnov, ki so skrbeli za varnost prometa po Mekongu, pa tudi po obalah. Vsi so prešli v roke domačih oboroženih sil, 'trojničnih gnezd, dalje skoraj ki so jih Amerikanci izvežbali 500 radarskih postaj in okoli v uspešni rabi. •10 oporišč protiletalskih raket Kljub izročitvi zadnjih pa-ruske vrste SAM. trolnih čolnov bo ostalo še ved- <»-----* no nekaj pripadnikov ameriške Obalne straže v Južnem Viet- zahodno od Da Nanga, so odbili rdeči napad, v katerem naj bi bilo mrtvih 17 Severnih Vietnamcev. en južnovietnamski marin pa naj bi bil ranjen. Ameiiško poročilo pravi, da so bili preteku teden izgubljeni v Južnem Vietnamu 3 helikopterji v raznih vojaških nastopih, zadeti s streli od tal. V ČSR pripravljajo bojkot za 21. avgust namu. Njihova nalgga bo skr- velikih pristaniščih Južnega Vietnama. PRAGA, CSR. — Nasprotniki , beti za varnost ameriškega Sovjetske zveze in njene inva-1 ^rS0V^rislceSa prometa v štirih ■ije v ČSR 21. avgusta 1968, po-■ivajo v letakih prebivalstvo, taj ta dan bojkotira trgovine, gledališča in časopisje ter ostale po 7. uri zvečer doma. Na stroj pisani in razmnoženi etaki se ogibljejo pozivom k iktivnim demonstracijam, ki so ani privedle do spopadov s po^ icijo, v katerih je bilo 5 oseb nrtvih. Skoro polovica študentov je poskusila mamila WASHINGTON, D.C. — Posebna študija je pokazala, da je skoraj polovico študentov na visokih šolah poskusila kajenje marijuane, 13% pa jo kadilo če-šče. Pokazala je tudi, da so o-v v . .. . stala mamila zelo malo in redko Nasa pomoč tajim v rabi med študenti visokih šol; WASHINGTON, D.C. — Nek- Vojskovanje v Indokini sma-do je ameriško pomoč tujini ta- lra za glavno in najbolj pereče kole označil: To je jemanje de- 1° 39% študentov, kar 60% pa narja revnim v bogati deželi in smatra za najbolj pereče vpra-dajanje tega bogatim v revnih j šan j e dežele rasna trenja in spo-deželah! re. svoboditev so zahtevali izpustitev 150 političnih jetnikov. Ko vlada zahtevi ni ugodila, so Mitrione j a ustrelili in groze sedaj ustreliti še ugrabljenega brazilskega konzula. Mitrionijevo truplo so naša včeraj zjutraj zavito v odejo v nekem ukradenem avtomobilu v revnem predmestju Montevidea. Gverilci so pretekli petek ugrabili še drugega Amerikanca, Clauda L. Fly-ja, 65 let starega poljedelskega strokovnjaka iz Ft. Collins, Colo. V sporočilu televizijski postaji so gverilci napovedali, da bodo do ponedeljka opolnoči čakali na izpustitev 150 političnih jetnikov, ki so jo zahtevali že pred umorom Mitrioneja, nato pa bodo umorili še brazilskega konzula D. Gomide-ja. Konzulova žena je včeraj popoldne preko radia prosila gverilce Tupamaros, naj puste njenega moža pri življenju, pa pozivala Urugvajce, naj gredo j pred vladno polsopje zahtevat izpustitev političnih jetnikov. Vlada predsednika Jorgeja Pacheca Arece ne mara ustreči zahtevi gverilcem, ker bi v tem slučaju ti skušali z novimi ugrabitvami doseči svoje cilje. Poslala je na delo vse razpoložljive policijske sile, pa jim dala na pomoč še redno vojsko, ki sedaj preiskuje glavno mesto od ulice do ulice, od hiše do hiše, da bi staknila glavne gverilce in rešila oba ugrabljenca, predno jih bodo ugrabitelji umorili. Policija je prijela okoli 100 oseb, med katerimi je več osumljencev in menda celo nekaj vodnikov gverilske skupine Tupamaros. Tupamaros so v preteklosti ponovno prijeli vidne domačine, pa jih nato spustili, tokrat so šh dalj v prepričanju, da bodo vlado le prisilili k popuščanju. To jim doslej ni uspelo. Upali so verjetno, da se bodo ZDA postavile za svojega državljana in zahtevale njegovo izpustitev za vsako ceno. V Washingtonu so včeraj smatrali za važno posebej objaviti, da niso zahtevali og vlade v Urugvaju, naj ustreže zahtevi ugrabiteljev, da bodo spustili prijetega Mitrioneja. Zadnje vesti Arabski gverilci in premirje na Srednjem vzhodu Pretežno sončno in toplo. Naj višja temperatura okoli 83. CLEVELAND, O. — Za odmev na premirje v arabsko-izraelski vojni je značilna" sledeča primera. Na ta političen pojav so prilično podobno odgovorile ameriške borz« za akcije in obveznice jn _ arabski gverilci. Povsod je bil prvi vtis presenečenje, toda z malo razliko: borze so sprejele novico z veseljem, toda z zelo malim zaupanjem, da se bo iz nje kmalu izcimilo kaj pametnega. Preveč je bilo pri pripravah udeležencev, ki niso ravno vneti za premirje. Med Arabci je prvi trenutek tudi zavladalo presenečenje, toda mu je hitro sedilo razočaranje. Prvim o-dobravanjem premirja so kmalu sledile napovedi, da premirje ni nič vredno in da je za arabsko “stvar” naravnost škodljivo. Pri tem so se že pokazale prve razpoke v posameznih gverilskih organizacijah, v odnosih med njimi in v skupni vrhovni gverilski organi- zaciji. Vsa gverilska struktura se je zazibala in na prvi mah dala prav tistim, ki gverilskemu gibanju niso nikoli dosti verjeli in ga smatrali predvsem za proizvod arab-5 ske domišljije, ki se lahko drži pri življenju, ker je a-rabski narod razbit na preveč držav, na preveč strank, na preveč programov, ki imajo le skupno ime in nič drugega. Da bo stanje še bolj zapleteno, so se posamezna gverilska gibanja med seboj že začela treti in spopadati. Sicer taki razvoji niso med A-rabci nič kaj nenavadnega, tam zmeraj pokajo puške in revolverji, toda do tega je prišlo vendarle zelo hitro. To lahko rodi nevarnost, da se med gverilci začne pravo medsebojno v o j s kovanje in ne morda premirje. To bi bil čas, da bi arabske vlade zagrabile za odločno u-rejevanje miru in reda. Kot bi to človek želel, se pa naj- drugi, na to še misliti ne morejo tudi v tem slučaju, da bi jim medsebojni politični-odnesi to dovoljevali. Povrhu1 so še stiki med posameznimi vladami v arabskih državah in gverilci v njihovih državah zelo različni. So gverilska gibanja, ki morajo domači vladam “jesti iz rok”, ker nimajo denarja. Te organizacije ne predstavljajo nobene nevarnosti, dokler se njihovi pristaši ne priključijo novim gverilskim formacijam. V tem tiči nevarnost. V a-rabskih deželah je dosti sposobnih demagogov, ki bi lahko pritegnili na svojo stran razcepljene gverilske množice ir jih zapeljali v medsebojno vojskovanje, čeprav to ne odgovarja splošnemu a-rabskemu narodnemu blagru. Tipične so v tem primeru razmere v Jordaniji. Kralj Husein pri najboljši volji ne more krotiti gverilcev, ti lahko začno na svojo roko spo- brže ne bo zgodilo. Arabske pade v palestinskem delu Jor-vlarie so preslabe, da bi ob- danije, zasedenem po Izraelu, vladale domače javno mne- kar bi izraelska vlada gonje. Da bi pomagale druga tovo s silo zatrla in nova a- rabsko-izraelska vojna bi bila na vidiku. Podobna nevarnost obstoja v pokrajini Gaza, v južnem Libanonu, pa morda tudi v Siriji. Kaj bi v tem slučaju napravili izraelski državni poglavarji? Ali naj bi zatrli domače nemire, potem se pa umaknili iz arabskih homatij? Ali naj bi šli drug drugemu pomagat? Druga alternativa bi bila najbolj priporočljiva, toda zanje pa tudi najbolj tvegana. Red bi napravil lahko hitro Naser, toda nihče ne ve, ali je politično še dosti močen. Na to vprašanje si bodo prvi morali dati odgovor v Moskvi, ko se bodo postavili pred vprašanje, kako in kam u-smeiiti sovjetsko politiko v arabskem svetu. Najti odločitev, ki bi koristila moskovskim interesom, pa ne bo lahko. Kar moremo trenutno pričakovati, so nemiri, ki jih bo rodila arabska razburjenost. To bodo seveda močno podpirali arabski gverilci. Kako uganjati demagogijo, v tem so pa namreč mojstri. WASHINGTON, D.C. — Pred stavniški dom je včeraj izgla soval zakonski predlog o ena kih pravicah obeh spolov !. 350:15 glaswom. Nasprotnik predloga so opozarjali, di utegne novi zakon ženskan. več škodovati, kot koristiti ker bo ukinil posebne pravice ki jih imajo tako v pogledi lastnine, podpiranja otrok in pravice do podpore v slučaji, ločitve, pa jim naložil vojaški obveznost. Ugovori niso zale gli, ker se kongresniki pav volivkam ne upajo zameriti. Napovedujejo, da bo predlo^ potrdil s potrebno dvotretjinsko večino tudi senat. Veljaven bo šele, kadar ga bo potr dilo tudi tri četrtine vseh državnih zakonodaj, ker je ti dopolnilo k zvezni ustavi. WASHINGTON, D.C. — V Pen tagonu priznavajo, da so ame riške letalske sile od 1. avgusta ponovno posegle v Kambodžo na prošnjo tamkajšnje vlade ter napadle rdeče. TEL AVIV, Izr. — Med tem ko je prišlo včeraj in preteklo noč do streljanja na severni meji, je bilo vzdolž Sueškega prekopa mirno. Izraelska vlada bo protestirala pri vladi ZDA, ker ta ni poskrbela, da bi bili njeni pridržki glede umika z zasedenega arabskega ozemlja vnešeni v poročilo U Tanta Varnostnemu svetu o položaju na Srednjem vzhodu in o obnovi razgovorov za izvedbo resolucije od 22. novembra 1967. WASHINGTON, D.C. — Jutri bo Senat glasoval o ABM, za katere izpopolnitev se zavzema vlada, “golobje” v Senatu pa se ji upirajo. Repub likanci napovedujejo, da bo predlog odobren z dvema glasovoma večine, vodnik demokratske večine sen. M. Mans- Seja— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo sejo v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vsi člani vljudno vabljeni, Na seji se bodo prodajale vstopnice za Slakov koncert, ki bo po polovični vstopnici za upokojence v četrtek, 10. septembra ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Rojstni dan— Znani rojak Joseph Jalovec s 1106 E. 64 St. je včeraj obhajal svoj 77. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravja in zadovoljstva! Na obisku— Rojak August Petrovek iz Bostona, Mass., je bil zadnje dni na obisku pri svojem prijatelju g. Stefanu Popotniku na E. 61 St. Oglasil se je z njim tudi v našem uradu. Pozdravlja vse znance in prijatelje. V bolnišnici je— Poznana Mrs. Frances Baraga, 1520 Brainard Rd., se že tri tedne nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici, v sobi št. 701. Obiski so dovoljeni. Zvesti naročnici lista želimo, da bi hitro okrevala in se vrnila na svoj dom. Žalostno sporočilo— Ga. Anna Godlar, 20971 Wil-more Ave., Euclid, je do/ila sporočilo, da ji je v fari Zdole pri Vidmu-Krško po dolgi bo-ezni umrla 26. julija sestra Terezija Kink, prej Stergar, roj. 4uhar 1. 1895. Zapustila je sina .n dve hčeri, sin Ivan Stergar pa je bil ubit v drugi svetovni /ojni v Nemčiji. Od 9 otrok je uastarejša Marija Kuhar umrla 1. 1918 oče in mati, Franc in Terezija Kuhar sta umrla v teku j tednov 1. 1919. V Clevelandu :o umrli bratje Frank, John, George in Joseph Kuhar. Za jmrlo žalujejo tu poleg omenjene še sestra Ursula Mazer .er drugi, sorodniki. Trideseti dan— Jutri, v sredo, ob pol osmih sjutraj bo darovana v cerkvi sv. \7ida sv. maša za pokojnega Antona Kužnika ob 30. dnevu njegove smrti. Enajsta obletnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v jerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Antona Perse ob 11. obletnici njegove smrti. Petnajsta obletnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu sv. maša za pokojno Mary Gorišek ob 15. obletnici njene smrti. Pozdrav iz Koroške— Rojak John Mramor iz Lorai-na, Ohio, pošilja uredništvu AD m vsem čitateljem lista pozdrave iz slovenske Koroške. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! field pa je dejal, da je izid še čisto negotov in imata obe strani možnost zmagati. BONN, Z. Nem. — Vlada Zvezne republike je danes zjutraj odobrila besedilo sporazuma med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo o nenapadanju ter priznanju obstoječih meja, vključno one proti Poljski in Vzhodni Nemčiji. Kancler W. Brandt je odletel v Moskvo, kjer bo pogodbo jutri podpisal. Ameriška Domovina [gmooizaEEs 0117 6t C1em naročen že ves čas mojega bivanja v Ameriki, to je 21 let. Kljub moji visoki starosti, 86 let, Ameriško Domovino zelo rad berem in zelo priporočam, da bi jo imeli v vsaki slovenski hiši. Lepo pozdravljam vse osobje v uradu Ameriške1 Domovine. Jože Štepec * Bedford, O. — Pozdravljeni vsi pri Ameriški Domovini! Tukaj Vam pošiljam ček v znesku $!8, za obnovo naročnine in dva dolarja v podporo listu. Ameriška Domovina mi zelo H§aja> posebno rada berem dopise. Dobivam jo še precej redno, ’/časih kaka številka zaostane, pa to je redkokdaj. Ostajam še nadalje Vaša zve-ta naročnica in lepo pozdravljam vse skupaj! Mary Kreševic * Cleveland, O. — Predragi! Priloženo Vam pošiljava ček za obnovo enoletne naročnine in prilagava za tiskovni sklad. Ameriška Domovina nama jo v tolažbo in veselje, zdaj še bolj, ko se dnevi in urice stekajo k sončnemu zatonu. Lepe pozdrave vsem pri listu in tudi vsem naročnikom. Joe in Mary Hrovat SMZH1SKA DOUOVmK, KANADSKA DOMOVINA Vse je šlo na počitnice: nekateri po domači ____ deželi in na jug v ZDA, drugi v Slovenijo TORONTO, Ont. — V času po- naši ljudje še vedno spoštujejo čitnic smo, ko pozabljamo na I duha in znanje, da se še vedno trudijo, da bi si ga nabrali, kolikor mogoče, da bi se lažje prebijali skozi življenje in tega tudi boljše razumeli. Kar nam manjka, je trdna slovenska zavest in pripravljenost za slovenstvo in njegovo utrditev v tej deželi tudi kaj več žrtvovati, se za to resno truditi. Koliko je slovenskih družin v Torontu in drugje, ki nimajo slovenskega lista, slovenske knjige, ki jim je vsak dolar izdan za to, izgubljen! Vsi bi si morali šteti v čast, da smo Slovenci, vsi bi se morali zadevati, da moramo slovensko stvar podpirati, prav posebno še slovensko kulturno delo, kupovati slovenske knjige, naročati slovenske časopise! * Kaj meniš o Sloveniji in o razmerah tam? me je povprašal zadnjo nedeljo stari znanec. Sel je tja obiskat starše, oba sta že dara, pa sta ga želela še enkrat videti, vleklo pa je tja tudi njega. Živita skromno, ni jima sile, ker sta še na svojem in doma skrbijo za nju, od časa od časa pa jima tudi jaz kaj pošljem za iriboljšek, je pravil. Ljudem na splošno ni preslabo, le na draginjo in na naglo rastoče cene so se v zadnjih tednih jezili. Meso je bilo dražje kot v Avstriji, so trdili, dražji je rruh, cene kar divjajo. Skrbi jih bodočnost. Kaj bo, ko bo Tito umrl, ko se Hrvatje in Srbi tako pisano gledajo, Slovenci pa se stalno jeze na vse “južne brate”, ki da ogrožajo slovenstvo Slovenije. Boje se povratka stalinistov in stalinizma, boje, da bodo izgubili vse, kar so dobili zadnja leta, ko je komunizem v svojem postopanju postal le nekaj bclj civiliziran, ko dela manj surovo, bolj v rokavicah, na seveda še vedno za iste cilje. Doma v Sloveniji je sedaj precej drugače, kot je bilo pred leti. Ljudje se upajo govoriti naglas in tudi javno oporekati in kritizirati režim. V časopisju je kar dosti zabavljanja nad vsemi mogočimi ljudmi in razmerami. Vendar gre pri tem le za posamezne slučaje, nikdar pa nisem videl, da bi se kdo oglasi kar naravnost proti režimu, proti sistemu, proti komunizmu, oziroma socialistični ureditvi države. Vse prigovarjanje in ch veliko privoščijo. Nek tak o^ kritizir,,nje je točno določeno, biskovalec mi je hudomušno ' mora držati določene struge, pripomnil, da se tam vrednost ne sme iz okvira... m modrost meri po bančnih I knjižicah češ': Kdor več ima, dnevne težave in sitnosti ter se skušamo malo oddahniti in o-svežiti za novo leto dela. Nekateri so preživeli počitnice doma ali pa jih še preživljajo, drugi pa so se popeljali hladit na bregove naših jezer, nekateri celo prav daleč na Zahod. Precej jih je ubralo smer proti jugu obiskat stare prijatelje in znance v sosednje Združene države. Kar lepo število jih je poletelo tudi preko morja v Slovenijo, rodno lastno domovino ali domovino staršev Tisti, ki počivajo doma in se4 hlade ob pivu v senci, trdijo, da je to najboljše. Le kdo bi se podil po naših cestah z avtom med toliko gnečo in vedno napet in pozoren. Mar je to počitek? Po takem počitniškem potovanju bi človek prav zares potreboval še kar dober teden počitnic. Skromne počitnice doma so res za marsikoga najboljše, pa se zdi nekaterim kar nerodno, če so doma. Kaj bodo rekli sosedje: Da si nič ne privoščimo, da nimamo kam iti, da se nismo uživeli v nov čas in v nov način življenja? Zaradi teh in sličnih pomislekov marsikje nalože vse v avto in jo udarijo na široko cesto, pa naj jih popelje že kamorkoli. Glavno je, da niso doma, in da bodo lahko sosedom pripovedovali, kje so vse bili, kaj lepega vse doživeli in dobrega užili. Pametni se ne menijo toliko za ljudi, kot za prijetno potovanje, ki naj res prinaša vsem užitek. Ni važno, kako dolga je bila pot, koliko krajev smo videli in kje vse bili, važno je, da smo na poti res počivali in se osvežili, si ogledali nove kraje, pa se skušali seznaniti tudi z novimi navadami, novimi Ijud-nii, novimi mislimi in pogledi. Vsako potovanje je lahko zelo. koristno, je bogata skušnja, če smo ga seveda dobro pripravili in premislili. Pri tem je prav lahko tudi udobno, prijetno in osvežujoče. Srečal sem nekatere, ki so bili pri znancih v Clevelandu, v Chicagu, Milwaukeeju ... Pripovedovali so, kako se našim rojakom tam godi, kako se zbirajo in kako med seboj včasih tudi pisano gledajo. Zaslužijo po Večini dobro in si zato lahko tu- Križem po Kanadi Oblasti so izjavile, da bodo plačale škodo, ki je nastala na avtomobilih na brodu Queen of Victoria, v katero se je zaletela sovjetska tovorna ladja Sergej Jesenin. Kot znano, so bile pri tej nesreči tri osebe mrtve. Pokrajinske oblasti so izjavile, da je nesreče bil kriv Sergej Jesenin. Predno bo to čisto očito, bo treba izvesti natančno preiskavo. Nesreča je sprožila razpravo o varnosti plovbe v obalnem predelu in o novih načinih varovanja domačega prometa v teh vodah. Dcmačini se jeze na Ruse, ki se obnašajo precej samozavestno in robato posebno pri ribolovu v bližini kanadskih obal. Predsednik vlade P. E. Tru-daeu je obiskal pretekli teden glavno mesto Yukona Whitehorse in se udeležil piknika, ker ga je kakih 300 ljudi kar Pa me je po tistem pisanju te-[več ni oilo. Povejte jim, da niso lefonično opozorila neka gospa, pobili samo tiste, ki so jih vrni-da so tam še komunisti in da ni li, pač pa vse, ki so jim bili na- res, kar sem zapisal, da jih ni. Pripovedovala mi je, da je bila njena hčerka doma na obisku. (Nisem vprašal in ni mi povedala, v kakšnih odnosih so z njimi — ali so bratje-sestre ali morda le sorodniki?) Stalno so odpirali radio, ki je delal propagando za komunizem in delal reklamo za ravno komunistično blago, robo, navlako. Pripravili so grafomon in polagali vanj le komunistične plošče in tako dalje. — Hvaležen sem tej gospej, da me je na to opozorila. O tej zadevi bi se dalo precej napisati. Vendar bom jaz le bolj kratek. V prvo so pomisleki, če je bilo1 to namerno narejeno, kakor je gospa trdila. Prav lahko je, da se doma šliši kaj malo drugega kot komunistična navlaka-pro-paganda tako po radiju kot po televeziji in ji niso mogli s čim ^ „ - - ---j- --j- kJ navdušeno pozdravilo. Na sploš- lepšim in boljšim postreči. Tam več velja! I, no ja, se je izvijal, Vse sili na tuje, kjer trdijo, da se veliko boljše zasluži. Tisti, ki so ha delu v Nemčiji, to tudi no se je navdušenje za Trudeau-ja že precej uneslo, četudi nekatere mladostnice še vedno nore za njim. Sicer pa je to njihova pravica! m Spor med unijo poštarjev in zvezno vlado se vleče dalje. Pretekli teden so bili obnovljeni razgovori, vendar še ni videti, da bi bil sporazum na pragu. Unija hoče imeti v prvi vrsti jamstvo za stalnost služb svojih članov. Delni štrajki povzročajo veliko nevoljo, pa tudi dosti težav. Predsednik zvezne vlade Trudeau je dejal, da je sedanje stanje “nemogoče”, zato pričakujejo, da bo vlada kaj ukrenila, da bo čim preje končano. * Devet od 10 pokrajin se je dogovorilo na konferenci predsednikov pokrajinskih vlad v Mani-tobi, da bodo sodelovale pri naporih za ohranitev čistega okolja. Nova Foundlandija ni bila na konferenci zastopana, zato tudi ni vključena v sporazum. ♦ Predsednik manitobske vlade je predložil zakonski osnutek za obvezno zavarovanje avtomobilov. Žene se na vse načine, da bi dobil zanj potrebno večino v pokrajinskem parlamentu Na-migujejo na možnost novih volitev, če bi predlog propadel. * V Quebecu se jeze na CBC, ker je ukinila francoski vzgojni program na televiziji. Vseh šest francoskih univerz pokrajine je obsodilo ta ukrep. Nekateri se zavzemajo za ustanovitev lastne radijske in kasneje tudi televizijske postaje za francoski Quebec. ko sem ga začudeno gledal, ka- ^ 80 na delu v to tudi ko to misli, mar ni pri nas zme- °b VSakem obisku d°ma dokazu-rai tako bilo! Mar nisn Wli JeJ° z novimi- lePimi avti’ 2 ra- nimi stroji in seveda tudi s polnimi denarnicami — pa ne di- raj tako bilo! Mar niso imeli glavno in edino besedo na vasi gruntarji. Tisti, ki so imeli kaj . , _ Pod palcem? Tisti z lepimi do'- narJev! Domovi sameval°- P°de-mačijami, obsežnimi polji in želje se še bolj Pra2m’ ko že Polnimi hlevi? ' |Pre-ie zbežali mladl 1JudJe od c , . , Itam v mesta in tovarne. Ko so Prinom u H6111,™1" pnZna ’ vpa enkrat zapustili očetni dom, jim U L ", T I* de^ i tudi oot na tuje ni vei težka. župnik - posebno ta - ubi-^ ceiJ, ce sta se znala ljudem približati in se potrudila jih razumeti. V Sloveniji nekdaj ni veljalo samo tvarno bogastvo, ki ga uničita “rja in molj”, ampak Je bilo v visoki č.asti tudi duhov-ho bogastvo. Zato so ljudje veliko in radi brali, posebno ob zimskih večerih, hodili radi poslušat govore in predavanja. Vsakdo se je trudil, da bi svoje znanje čim bolj izpopolnil, pa *laj je bil kmet ali delavec! debelejši kos kruha, pa še kaj masla, marmelade in drugega na njem ... Oba sva utihnila, kot bi se za-misila v našo ljubo Slovenijo, ki krvavi in krvavi na stotero načinov, pa se vedno najde še kak nov, kot da mera ne bo nikoli polna. N. D. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DEU DOLG Na leto 52 funtov proteina ___Strokovnjaki za prehrano Ko sva se tako menila, sva trdijo, da mora odrastel človek P^iša do zaključka, da nemara v J imeti v hrani vsaj 52 funtov pro-anadi v pogledu “častenja do- teinov na leto, če naj ostane rJa ni nič boljše kot južno od zdrav. Proteini so v glavnem v ^Jše meje. Edina sva si bila, da mesu in mleku. Sam tega nisem videl in ne slišal, ker nisem bil tam. Pa bi rad šel pogledat tja, le nimam nikakega opravka tam. In sploh nimam kam iti. Hiši sta obe zaplenjeni. Ena je podarjena ali morda prodana neki bivši partizanski družini, v drugi je pa Zadruga. Tako sem, če bi prišel tja, takorekoč — na cesti. Bi pa rad šel in se na samem mestu prepričal, kako je sedaj tam. Potem bi lahko marsikaj bolj resničnega napisal. Pravijo, da so se ljudje nekako privadili sistema — takšnega, kakršen je sedaj tam. Ne vem pa, če ga tudi odobravajo, ker jih v srce ne vidim. Zapisati se ne upajo zaradi cenzure, ki .se še zelo vneto izvaja. Moral bi zaupno govoriti s starimi prijatelji in znanci o tem. Gotovo mi bi povedali, daJ so se privadili v toliko, ker' se morajo. Kaj drugega- hočejo in morejo? Srce gotovo drugače govori in ima drugačne želje. gotovo povejo in pokažejo tisto, kar jim naročijo “vikši” ali vsaj pregledajo v naprej. V glavnem so pregledi in naročila iz Belgrada — od osrednje vlade, Ljubljana mora lepo uboga-* ti, če hočejo nekateri ostati pri koritih, drugi pa vsaj v službah. Pokazati morajo tisto, četudi bi najbrž radi pokazali kaj drugega za Slovejice bolj važnega. Kar se tiče gramofonskih plošč, bi pa tudi podvomil, če imajo kaj drugega, kot kar je bilo dovoljeno v izdanju režima. Ta gotovo ne dovoljuje kakih verskih in cerkvenih skladb. Morda nekoliko vmes med drugim materialom, ki je po njihovi miselnosti. Da bi jih- dobivali od zunaj — ilegalno —, pa skoraj ni mogoče. Saj je še za drugo težko, plošče so pa — zdrob-Ijive. Kdo jih bo prenašal? Lahko tudi, da so hoteli hčerki pokazati vse, kar imajo. Lahko tudi, da so jo hoteli kratkočasiti, pa so tako “indiferentni**, da niso niti pomislili, da morda za hčerko, ki kaj takega ni vajena, ne bo prebavljivo komunistično blago. Vprašal bi, zakaj je šla na o-bisk k ljudem, o katerih misli, da so komunisti ali vsaj komunistično navdahnjeni? Zakaj je lezla tja? In ravno radi tega sem gospej najbolj hvaležen, da mi je to povedala. S tem me je opozorila, ko sem pisal in kar še bom o tem, da naj priporočim — posvarim — one, ki bi pošiljali na obisk domovine svojo mladino, naj strogo pazijo, kam in h komu jo pošljejo. Mislili bi, da vsak pozna svoje ljudi ali so popolnoma zanesljivi protikomunisti, da bodo dali našim mladim, ki jih bodo obiskali, dovolj drugačne zaposlitve, da jim ne bo treba odpirati radia in gramofona in jih s tako spa-kedranostjo zabavati. Saj tega imajo že tukaj vse preveč. Ako je le malo sumnje, da bi vsiljevali kake napačne ideje — pa naj bo to stara mati ali oče, stric ali teta, brat ali sestra — obdržite otroka raje tukaj, pa mu sami povejte o delih krutega komunizma in o vseh grozotah tistih dni. Povejte jim, zakaj ste morali oditi — in povejte jim, kaj se je tisočim — tudi onim, ki so ostali v dobri veri doma — zgodilo. Klicali so jih na zaslišanje, a nazaj jih nikdar poti. Povejte jim, da so cel vlak} ranjencev, ki so ga zajeli na Gorenjskem, prepeljali do Št. Vi-da-Vižrnarjev, nato jih pa speljali pred Brezarjevo jamo pod Peskom, jih pobili in vse zmetali v jamo. Povejte jim, da je čez nekaj časa začela pritekati po Podutiškem potoku kri in voda je strašno smrdela. Tako, da so morali Brezarjevo jamo odkriti — in vsa trupla in posamezne dele teles in kosti izvleči iz jame, jo sprazniti in o-čistiti, ker je bila nevarnost zastrupitve živine, ki je prihajala pit vodo iz potoka, kakor tudi ljudi, če bi po nevedoma pili to vodo. To strahotno delo so morali — v kolikor mi je znano — izvršiti nemški ujetniki, ki so jih pa baje po izvršitvi tega grozotnega posla vse postrelili, in sicer zato, da se ne bi predaleč razneslo. Domačinom je bilo o tem govoriti strogo prepovedano. In stvar je zamrla in se pozabila. Kdo od mlajših doma o tem kaj ve? — Nihče, ali pa kaki posamezniki, ki se pa še danes prav ne upajo govoriti, ki so o tem le nekaj slišali, ne pa videli ali doživeli. Ker je o tem u-radno še vedno prepovedano govoriti, se vsakdo boji, če bi bil zatožen, pa bi z ničemur ne mogel pričati in dokazati resnico. (Dalje sledi) Demokratski upi WASHINGTON, D.C. — V vodstvu demokratske stranke so polni upanja, ko so videli, da so povpraševanja v Kaliforniji pokazala, da vodi demokratski kandidat John Tunney za pet točk pred republikanskim senatorjem G. Murphyjem, v Vermontu pa je bivši guverner P. Hoff nekaj malega pred republikanskim guvernerjem W. Proutyjem. Sen. G. Murphyja bo v voljv-nem boju podprl podpredsednik S. T. Agnew. CLEVELAND, O. V najem Oddamo stanovanje, zgoraj, z dvema spalnicama $60. Kličite po 6. uri 361-2342. (157) V najem Lepo 5-sobno stanovanje zgoraj se odda na 1001 East 74 St. Za pojasnila kličite: 944-4437. • -(153) V NAJEM ALI PRODAJO Skladišče stavbnega lesa in gradbenega materiala za poslopja in urade, poslužuje st. clair-sko slovensko okolico in druge okolice, lahkotno dostopno iz Shorewaya in Downtowna. Odlična prilika! Dolgo obstoječa firma! Za pojasnila kličite Mr. Lybarger, 543-5141. (5,6,10 avg) Zenske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo, da bi živela z družino 5 dni, lahko hišno delo, nekaj kuhe. Prijazen dom. Kličite 247-7879. —(157) V najem 3 sobe se odda, delno opremljene, za ženo ali dekle na 1128 E. 66 St. 431-2174. -(154) Iščemo pomočnico Iščemo gospodinjsko pomočnico za en dan na teden v Brecksville, Ohio. Kličite 526-4030. —(155) Help wanted — female Pred novimi napadi na Saigon in druga mesta? SAIGON, J. Viet. — Rdeči v Vietnamu so dobili novo orožje, dvostopenjsko raketo, ki ima ve-' liko večji domet kot karkoli, kar so imeli doslej rdeči med svojimi orožji. Napovedujejo, da bodo to novo raketo, ki jo jim dobavlja Sovjetska zveza, uporabili za napad na Saigon in na druga večja mesta. Napadi z njo bodo sorazmerno varni, saj bo napadalec lahko streljal iz večje razdalje. Nova raketa je nezanesljiva in torej ne bo mogla služiti za nobeno točno streljanje, ampak le za strahovanje mestnega prebivalstva. To naj bi bil glavni'' cilj nove rdeče taktike. Rdeči so spoznali, da jim trenutno ni mo-' goče računati na zmago, zato so se odločili vrniti k “mali’*’ vojni in predvsem k nasilju, ki naj preplaši prebivalstvo, da ne bo podpiralo vladne strani. V tem naporu so rdeči imeli v zadnjih tednih ponekod kar uspeh, kar niso bile vladne vojaške sile dovolj budne in so tako rdečim omogočile napade' na “varna naselja”. Tekom takih napadov so rdeči pobili večje število svojih vidnih nasprotnikov. COOK Monday thru Friday, 9 to 3 p.m. 20th Century Lancs 16525 Euclid Ave. (156) MALI OGLASi Da se uredi zapuščina prodajamo 2 petsobni hiši na enem lotu z dvojno garažo. Sprednja hiša ima zidan priključen trgovski prostor, na 47 and Payne Ave- Vprašamo $17.500. Kličite 943-4581. —(154) Iščejo stanovanje Starejša dvojica bi rada dobila hišo v najem v Collinwoodu, v lepi okolici. Kličite 531-2896. (153) V BLAG SPOMIN OB ENAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI, NEPOZABNI SOPROG, OČE, STARI IN PRASTARI OČE Anion Perss Nenadoma nas je zapustil dne 11. avgusta 1959. Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč ogrevajo srce. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: soproga ERNESTINA, hčeri MAMIE MARIN in ERNESTINA JEVEC zet LEOPOLD JEVEC vnuk ROBERT JEVEC, vnukinja BETTY LEE GORGON, dva pravnuka in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio 11. avgusta 1970. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMICA i v Helen Ferlin Češkoslovaško letalo so Avstrijci vrnili DUNAJ, Avstr. — Avstrijske oblasti so po nekaj urah preteklo soboto dovolile češkoslovaškemu potniškemu letalu, ki so ga 4 potniki ugrabili in ga prisilili, da je pristalo na Dunaju, vrnitev domov z vsemi 28 potniki in s posadko. Ugrabitelje, ki so zaprosili za politično zatočišče, so prijeli in zadržali, dokler ne bo odločeno o njihovi usodi. ki je zaspala v Gospodu dne 11. avgusta 1908 Kje si, naša ljuba mamica kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Vedno si nam pred očmi, srce po Tebi hrepeni; a zaman so vroče želje; Tebe od nikoder ni. Hvala, naša dobra mamica vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrb., ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v našem življenju kot lučka nam gori. Žalujoči; ROSE, hčerka JIMMY, sin Tampa, Florida, 11. avgusta 1970. Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat; kakor žarek, ki prisije od nebeških vrat. Kadar žarek ta ugasne, v dušo pade mrak; v uparju pa solza lije tja pred prestol zlat. GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. GRDIN0VA TRGOVINA 15301 Waterloo Road 431-2088 531-6300 S POHIŠTVOM 531-1235 MULULLY POGREBNI ZAVOD llBSHlKMgg Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 156th =>1- KE 1-9411 ★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ★ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ★ Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 2i urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. LUIS GOLOMA: WMMjrj0'^rjBrjafrj^^rJarJ0rJBrj9rJtrjgrjfrj0rjtrjerAm [ . .------------------------------------------------rj! MALENKOSTI ii \ In z otožnim pristavila: “Da sem jaz na tvojem mestu, bi tudi tako ravnala!” Bilo je že polštirih, pa markiza de Villasis se je še vedno obotavljala. Spoštovanega Butrona so za zastorom izpreletavale smrtne nasmehom je težave, pa premagoval se je, da se ne bi izpostavil zbadljivim opazkam senorja Pulida. Oči trdo ob luknjici v zastoru se je zatopil v globoke misli. Tudi senor Pulido je mirno čepel pri svojem opazovališču. .iu CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY FEMALE HELP GENERAL OFFICE Variety of duties include light typing, filing, answer phones, etc. Pleasant small office in. Skokie. Good salary and benefits. FOR INTERVIEW CALL MR. ARNESON OR 5-3300 CITIES SERVICE OIL COMPANY MILWAUKEE PROTESTANT HOME | in MILWAUKEE, WIS. 63211 Offers Excellent Immediate Opportunities for REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES Full or Part Time Openings on Day Shift and Evenings Apply today — Don’t Delay 2449 N. DOWNER AVE. , or call: (414) 332-8610 Ext. 270 (153) Auto Lot — Well established business. Good location. 3115 N. Cicero. Cash sale. Owner selling — other interests. 583-2055. (154) Bile so namreč luknjice precej nizko in morala sta počeniti, da sta videla v dvorano. Nudila sta dokaj čuden in nenavaden prizor in njuna sreča je bila, da ju ni nihče videl... V ozadju odra so zahreščale deske- Razdražen se je obrnila Butron in mahal z rokama ter dajal prišlecu nema znamenja, naj ne dela ropota . .. Stric Frasquito je bil. Currita mu je naročila, naj jo pride iskat v Butronovo hišo, da mu kot novoizvoljena predsednica brez odloga da svoja naročila, njemu, ki je bil veliki mojster Čurritinih stražarjev; razen tega pa je bil stric Frasquito strašno.radoveden, kaj se godi v Butronovi palači. Prikimaval je Butronu in mu CHICAGO, ILL. namigaval, naj se ne vznemirja, j dolga senca in je počasi in tiho J Kosmati Robinzon jet nekaj pogodel in je potihoma naročil Pulidu, naj gre in pove vratarju, naj nikogar ne pusti na oder. Pa častivredni senor Pulido se je bal za svojo opazovalnico, da mu je ne zasede kdo drug, ter se je naredil, kakor bi ne bil ničesar slišal, in vrata na oder so ostala širom odprta ... Stric Frasquito je zastonj iskal kake tretje luknjice v zastoru- Zato js potegnil svoj žepni nožič in je dejal priprave, da si jo izvrta sam. V tem je prilezla izza ozadja REAL ESTATE FOR SALE CAMPERS INTL. Travelall — ’70. Very low mileage, auto, trans., p.s., elec, rear wind., fold-dn. rear st. big eng. + rear end for pig. trlr. Paid $4,000— must sell $3,400. 734-1986 until 1 p.m. wkdays, wkends anytime. ROUND LAKE — 4 lots, 50 x 140. Walking distance to Lake. $6,000 for all. Death forces sale. Pvt. party. GA 4-2481 Eves. BEAUT. BAYLES LAKE — BY OWNER Nicely Wooded lot over 150’ lake front. Loc. approx. 90 mi. S.W. of Chgo. In Loda, 111. Ideal for fishing & swimming. Chgo. ph. aft. 6 P.M. 849-1336 CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP Mature experienced woman. Live in So. West home. Care for elderly woman, stroke victim. Start Aug. 23 and remain thru Sept. 8. Own rm., board, + good sal. 737-3082 HELP WANTED PHYSICAL THERAPIST Immediate opening for Registered Physical Therapist in large West Philadelphia Hospital. Monday through Friday positions. (Salary plus liberal fringe benefits including frbe health, life and major medical insurance. Write: Wire or Call — MISERICORDIA HOSPITAL DIVISION OF MCMC \ 54th & Cedar Avenue, Philadelphia, Penna. 19143 (215) SH 7-7600, Extension 385 An Equal Opportunity Employer DIVORCEE — needs responsible woman to care for 3 young children. Light housekeeping. Room, board + sal. 289-5701 betw. 10-6, 894-1723 aft. 8 P.M. CHILD CARE — Reliable, resp., mature woman to take full charge of newborn. Must have exp. and ref. Live in. $55 week. So. subs. 424-4071 zdrknila čez oder, telo sključeno, noge Svedraste, in roke iztegnjene... Bil je brezstidni Diogen. Ko je zagledal ob zastoru čepeče svoje tri znance, obrnjene s hrbtom proti njemu, se je ustavil in usta so mu zlezla v hudoben smeh. To je bil smeh šakala, smeh hijene ... Da ga je videl stric Frasquito, lasje na njegovi lasulji bi se mu bili naježili. •. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LEMONT — BY TRANSFERRED OWNER 3 bedroom townhouse, IVa baths, full basement. Pool. Near everything. $24,000. 739-2413 HIGHLAND PARK — Open House 2-5, Ravinia, nr. R.R., schl., shop. 2 story brk. Eng. Tudor. 7 rms., liv. rm., w-frplc., sep. din. rm., pndl. den. New kit., 3 Ige. bdrms., IV2 plus 1 bath, walk up attic, full bsmt., 2 car brk. gar. 30’s. 423 Broadview. Owner 432-4686 CHILDCARE — Mature exper. woman (1 or 2 child, permitted). Live in N. West sub. home. Care of 5 children. Own rm., board -(-salary. Also access to car. 345-0329 COMPANION — TO ELDERLY LADY Light housekeeping and cooking. Live in. Park Ridge, 111. Phone SU 7-9751 Between 4 & 10 P.M. 63rd & California — 1 Vz story brick. 8 rooms residence, 5 bdrms., 2 baths, full bsmt., 3 car brk. gar. Good income. By Owner. 434-8142 INDIANA — BY OWNER Lake of Four Seasons, Crown Point. Choice wooded lake front lot. $20,000. (312) 841-1340 Ranch house with 4 landscaped lots. Yr. round home on Loon Lake Lagoona, 1 mi. from Antioch. By transferred owner. $29,500. 395-3448 by Appt. Diogen je prekrižal roke na prsih, pokimal s svojo debelo glavo in brez šuma izginil nekam med kulise ..., kakor zarotnik, ki snuje peklenske načrte . .. “Markiza de Villasis!” je polglasno zaklical Butron. Zmagoslavje mu je žarelo na licu. Da bi mu ne ušel nobeden trenutek prizora, ki se je imel sedajle odigrati, je pritisnil oko tesno k platnu. Res je prišla markiza de Villasis. Njen prihod je vzbudil splošno iznenadenje. Po dvorani je zašumelo in Butronu je odleglo, dukesa de Bara se je zmagoslavno nasmehnila, in Currita se je vgriznila v ustnice. Zaslutila je nasprotnico, najnevarnejšo, njo, ki jo je najbolj sovražila. Zavedale so se vse navzoče, da bi ta bila za namenjeno organizacijo najboljša predsednica. Na vse je naredila nepremagljiv, dasi različen vtis. Pametne in poštene so videle v njej vzor čednostne žene, gransenoro slavnega imena, spoštovanja vredno, priljudno, prijazno, ki je sredi pokvarjene, brezstidne družbe ostala zvesta svojim načelom ter je s svojim vzglednim življenjem molče, pa uničevalno obsojala pohujšljiva dela svojih sovrst-nic. — Druge, bolj lahkomišlje-ne in manj poštene so videle v njej senoro uglednega rodu, velikega bogastva, značajno in neodvisno. Nekatere so si začele skrivnostno šepetati svoje misli, da bi bila ta najboljša za predsednico. Marija de Valdivieso se je nagnila h Curriti ter ji je zašepetala, netaktno, kakor je bila njena navada: “E, kaj! S to-le pa nismo računali! Si kaj vznemirjena?” Vznevoljila se je Currita in je zaničljivo rekla: “Jaz? Nikdar se mi še niti zazehalo ni zaradi nje.-.!” Pa tudi markiza de Villasis je opazovala ... Pogledal? je po dvorani. Na misel ji je prišla zgodba o gnilem jabolku, ki pokvari s svojo gnilobo in črvivostjo zdrava jabolka, ne da bi se samo navzelo od njih zdravega okusa in svežega vonja... To je bil Madrid! Pogubna mešanica čednosti in brezstidnosti, slavnih imen in velikih pregreh, neomadeže-vane časti in pohujšanja ... Vse pa je odeval isti blesk sijajne zunanjosti in jih je družila niče-mernost in samoljubje, vsi so si želeli zabave, vsi so se trudili, kako bi preganjali dolgčas — strašilo velikih in bogatih, ki jih neprestano tira v nove nerodnosti in pregrehe. O Bog, si je mislila, kako veliko dobro delo bi storil tisti, ki bi ločil to mešano družbo, družbo, ki je nenaravna, ki zastruplja, ker skuša bratiti poštenje in pohujšanje, ker podira mejo med dobrim in slabim in jemlje čut sramu ... Kako veliko dor bro delo bi storil, kdor bi v duhy iste krščanske ljubezni do bljzj-njega, ki stavi sirotišnice in zavetišča za zapuščene, odpili svoje salone za poštene senore, za pošteno družbo, kjer bi mogla mladina brez nevarnosti pred slabim zgledom najti svojim letom primerno razvedrilo ... In prišla ji je misel, da ne bi bilo tako težko, kakor je videti na prvi pogled, ko bi le kaka ugledna, odločna senora, ki je ni strah pred nepotrebnimi oziri in obrekljivimi jeziki, odprla svoj salon in poslala na vse štiri strani visoke madridske družbe vabila z napisom: Markiza V. ali pa: dukesa Z. vabi vse poštene senore in caballere na ta in ta večer k sebi..• Iz teh misli jo je zdramila Genovefa Butronova, ki je otvo-rila zborovanje in začela govoriti o namenu sestanka. (Dalje prihodnjič) —- Trojčki se rode povprečno na 9,600 rojstev. •,' - ■’v':-';V '■ : ....................................................................... ■ % 'S? JS a zn anil o in JZah-Vala Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo, da se je 11. julija 1970 po dolgi in težki bolezni za vedno poslovil od nas ljubljeni, nenadomestljivi mož, brat in stric *t\ 4** 1803 Union Kužnik 1070 Pokojni je zagledal luč sveta 21. decembra 1893 v župniji sv. Lovrenca na Dolenjskem. V Združene države ameriške je prišel leta 1913. Hib Pokopali smo ga v torek, 14. julija 1970. Pogreb je bil iz Zakrajškovcga pogrebnega zavoda, kjer je blagoslovil truplo in opravil pogrebne molitve Father Jožef Falež, v cerkev sv. Vida, kjer je opravil zanj slovesno sv. mašo zadušnico v slovenskem jeziku msgr. Alojzij Baznik, župnik sv. Patricija v Thompsonu, Ohio, somaševala pa sta z njim Father Jožef Falež in misijonar Father dr. Jerko Gržinčič. V prezbiteriju sta prisostvovala sv. maši Father Viktor Tomc, župnik pri Mariji Vnebovzeti in Father Anton Rebol. Med sv. mašo se je od rajnkega v iskrenih besedah še posebej poslovil msgr. Alojzij Baznik in izrazil soprogi rajnkega in vsemu njegovemu sorodstvu globoko sožalje. Na koru so med sv. mašo peli člani Cerkvenega pevskega zbora Lira od Sv. Vida in Cerkvenega pevskega zbora Ilirija od Marije Vnebovzete, pod vodstvom organista Martina Košnika. Med sv. obhajilom je ožji pevski tovariš rajnkega Frank Kovačič zapel žalostinko “Nad zvezdami”, po maši pa je še pevski zbor Mother’s Cluba župnije sv. Vida zapel pesem “O, Paradise!” Po sv. maši in po pogrebnem obredu v cerkvi sv. Vida je bilo truplo rajnkega prepeljano na škofijsko pokopališče Kalvarija, kjer je obgrobne molitve za rajnkim opravil Father Jožef Falež, nakar so najožji pevski prijatelji rajnkega zapeli pokojnemu sopevcu v zadnje zemsko slovo “Gozdič je že zelen”, zastavi katoliških vojnih veteranov župnije sv. Vida, ameriška državna in društvena, sta se nato še enkrat poklonili rajnkemu v časten spomin, mladi Jim Mishic pa mu je v slovo zatrobil ameriško vojaško žalostinko, oddelek katoliških vojnih veteranov pa oddal še zadnjo trojno pozdravno salvo. Rajni Anton Kužnik je bil ameriški vojni veteran v prvi svetovni vojski. V ameriško armado se je bil priglasil kot Slovenec in navdušen Jugoslovan prostovoljno. Služil je pri ameriški vojni aviaciji v Franciji. Clan organizacije ameriških katoliških vojnih veteranov je bil nad 50 let in je ob 50-letnici svojega članstva prejel od osrednje veteranske uprave posebno častno diplomo. Organizacija katoliških vojnih veteranov župnije sv. Vida je rajnkemu postavila že v pogrebnem zavodu ob krsti poleg ameriške in svoje organizacijske zastave tudi častno stražo. Stražili so Commander Al Lipoid, William Lipoid, David Telban, Robert Mills, Louis Novsak in Joseph Okorn. Vojni veterani so nosili tudi njegovo krsto in sicer Jim Logar, Clarence Vokač, Tony Krampel, Matthew Nousak, John Oster in Dan Postotnik, drugi pa so ji bili v častno spremstvo. Naj ljubljeni in nepozabni moj soprog, dragi brat 'T Blagor duši plemeniti, ko zapušča dom solza, ni težko se ji ločiti, dom nad zvezdami ima. Osrednja veteranska organizacija kakor tudi krajevna organizacija je izrazila soprogi rajnkega posebno pismeno sožalje, obe sta poklonili rajnkemu tudi krasna spominska venca, ob grobu pa se je v prisrčnem govoru poslovil od rajnkega sobojevnika veteranski Commander Al Lipoid. Veteranom in njihovim organizacijam za vse to prisrčni Bog plačaj! Za vse opravljene sv. maše, za podeljene poslednje sv. zakramente rajnkemu kakor tudi za vse molitve in duhovna tolažila, ki so jih napravili rajnkemu, naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo Father Rudolf Praznik, župnik pri Sv. Vidu v Clevelandu, msgr. Alojzij Baznik, župnik pri Sv. Patriciju v Thompson, Ohio, Father Viktor Tomc, župnik Marije Vnebovzete v Collinwoodu, Father Viktor Cimperman, župnik župnije Kristusa Kralja v Akronu, Ohio, Father Julij Slapšak, kaplan pri Sv. Vidu, Father Jožef Falež, kaplan pri Sv. Vidu, Father Arthur Zanutič, kaplan pri Sv. Pavlu, Father Anton Rebol, direktor Deškega doma sv. Antona, Father dr. Jerko Gržinčič, misijonar v Ekvadorju, Father Karl Wolbang C.M., profesor v Princetonu, N.J. Prav posebna zahvala Clevelandskemu mestnemu svetu za tako lepo tolažilno pismo, za katero je dal pobudo naš slovenski mestni svetnik Edmund Turk. Nadalje naj sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi, ki so se z molitvijo in pesmijo prišli poslovit od rajnkega in to: Slovenski moški pevski zbor od Sv. Vida, ki je rajnkemu, ko je ležalo njegovo truplo prvi večer na mrtvaškem odru v Zakrajškovem pogrebnem zavodu pod vodstvom Martina Košnika zapel “O Gospa moja, o Mati moja!” in usliši me, Gospod!” Tu pa še prav posebna zahvala Frančku Kolariču, ki se je v zborovem imenu s tako lepimi besedami poslovil od svojega dragega zborovnega pevca Toneta. Drugi večer sta se v pogrebnem zavodu poslovila od svojega rajnkega sočlana Cerkveni pevski zbor Lira od župnije sv. Vida in Cerkveni pevski zbor Ilirija od župnije Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Prvi zbor je rajnkemu v slovo zapel pod vodstvom Martina Košnika pesmi “K Tebi želim, moj Bog” in “Mirno nam plove”, drugi zbor je pod vodstvom Martina Rakarja zapel žalostinki “Blagor mu, ki se spočije”, “Vigred se povrne” in “Ko sonca žar”. Vsi trije zbori so se razen s pesmijo tudi s posebno molitvijo poslovili od svojega dragega dolgoletnega pevskega tovariša. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo nadalje vsi tisti, ki so prišli skupno molit v pogrebni zavod za večni mir duše rajnkega, in sicer prvi večet naši najbližji clevelandski sosedje, drugi večer pa najprej katoliški vojni veterani, v katerih imenu je opravil za rajnkega molitev sv. rožnega venca njihov duhovni voditelj Father Rudolf Praznik, župnik pri Sv. Vidu, dalje Father Jožef Falež, ki je opravil molitev sv. rožnega venca v imenu Marijine Legije župnije sv. Vida, dalje Father Toni Sršen, ki je molil rožni venec v imenu Društva najsvetejšega imena Jezusovega župnije sv. Vida in končno, na sam dan pogreba članice Oltarnega društva in Mother’s Cluba župnije sv. Vida. Našo prisrčno zahvalo naj nadalje sprejmejo vsi, ki so z darovi za sv. maše, s sprejemom sv. obhajil, z darovi v različne dobre namene ali pa z venci in šopki in kakorkoli drugače počastili spomin našega dragega rajnkega Antona. V tem pogledu bi se tu radi posebej imenoma zahvalili pevskemu zboru Singing Society Zvon iz slovenske župnije v Forest Cityju, Pa., za prekrasen venec in za tako številno pogrebno odposlanstvo kljub veliki oddaljenosti. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so se udeležili pogreba iz Barbertona, Ohio. Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo vsi gospodje zdravniki, zlasti njegov osebni zdravnik in operater dr. Paul W. Johenning, kakor tudi posebej še dr. Lavrencij Ogrinc. Vsi so storili ne samo, kar jim daje njihovo zdravniško znanje, še več, poklonili so mu vso svojo ljubezen in pozornost v najtežjih trenutkih njegove bolezni. Prav tako najprisrčnejša hvala vsem čč. gg. duhovnikom, ki so našega rajnkega tako zvesto obiskovali v St. Vincent Charity bolnišnici tekom njegove dolge bolezni in mu prinašali mir in tolažbo. Enaka zahvala velja tudi strežnemu osobju omenjene bolnice za vso prijazno postrežbo rajnkemu. Globoko hvaležni se toplo zahvaljujemo vsem za veliko, nujno in vsestransko pomoč v času težke bolezni pokojnika, zlasti družinem Martin Košnik, Joe Short, Joe Kodrič, Joe Gabron in Mr. Joseph Muchitz. Naj jim bo dobri Bog obilen plačnik. Naša iskrena zahvala nadalje vsem, ki so nam pismeno, telefonično ali ustno izrazili svoje sožalje ob smrti dragega našega rajnkega. Vsem smo poslali pismene izraze naše globoke zahvale. Če bi bili koga pomotoma prezrli, ga prosimo, naj sprejme s tem našo najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo tudi č. g. Rudolfu Prazniku, župniku fare sv. Vida, da je blagovolil dati na razpolago družabno sobo farnega avditorija, kjer smo po končanem pogostili pogrebce s prigrizkom. Naša prisrčna zahvala dalje ge. Mariji Otoničar in njenim pomočnicam, ki so tako lepo pripravile vse potrebno za dobro okrepčilo. Tukaj naj se še enkrat zahvalimo Slovenskemu moškenju zboru, ki je tudi ob tej priložnosti zapel rajnkemu v slovo in nam preostalim v tolažbo pesem “Srce je žalostno”. Naša iskrena zahvala končno vsem, ki so dali svoja vozila na razpolago, da se je moglo toliko prijateljev rajnkega udeležiti pogreba, kakor tudi vsem, ki jih morda v tej zahvali tako ali drugače nismo omenili. Zahvala pa seveda tudi Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za tako spoštljivo pripravljen in opravljen pogreb in jyikop našega dragega rajnkega. in stric v božjem miru počiva v svobodni ameriški zem Iji, katero je tako zelo ljubil, v nebesih pa naj odslej še naprej z nebeško pesmijo prosi Boga za vse nas! Žalujoči: žena ALOJZIJA — LUISE brat FRANK in vsa njegova družina STRIC NEČAKI in NEČAKINJE tu in v domovini. Kar na svetu sem ljubila to sem prehitro izgubila. Dragi Tonček spi sladko, naj bo Ti v večnosti lepo. Cleveland, Ohio, ZDA, Sudbury, Ont. Canada, Slovena, 11. avgusta 1970.