Iz rasznilrt clržav V NAŠI DRŽAVI Knez namestnik Pavle odpotoval s kneginjo Olgo v London. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala z Brda na Gorenjskem na zasebni obisk v London k angleški kraljevski dvojici. Voditelj Hrvatov GOletnik. Zadnjo nedeljo so slavili v Zagrebu in po vsem Hrvatskem z velikimi slovesnostmi 601etnico dr. Vladka Mačka, voditelja Hrvatov. Jubilant je bil rojen v Jastrebarskem kot sin inženirja, Slovenca, kojega oče je bil doma iz Pilštajna, in matere Hrvatice, hčerke graničarskega častnika. Po dovršeni srednji in visoki šoli je stopil v sodno slnžbo, katero je kmalu zapustil in postal odvetnik pri Sv. Ivanu Zelenem. Bratoma Ra.dičema se je pridružil koj od začetka. V politično ospredje je stopil šele v Jugoslaviji. Vse trdno upa, da bo dr. Vladko Maček za svoj 60 letni jubilej sklenil tolikanj zaželjeni sporazum in bo s tem najvažnejšim činom kronal svoje mnogoletno delovanje v dobrobit svojemu narodu. V DRUGIH DRŽAVAH Itaiija dobila novega pravosodnega ministra. Iz osebnih razlogov je odstopil italijanski pravosodni minister Solmi. Na njegovo mesto je bil imenovan grof Grandi, dosedanji italijanski veleposlanik v Londonu. Italijanski zunanji minister v ŠpanijL Poročali smo že o uradnem obisku italijanskega rainistra grofa Ciano v Španiji. Visoki gost je prisostvoval 11. julija v Barceloni veliki vojaški paradi, pri kateri je sodelovalo 100.000 mož in je trajala dve uri. Grof Ciano je obiskal 11. julija tudi znano pristaniško mesto Tarragona. Dne 12. julija je odpotoval čez Barcelono v Vittorio, nakar se je sestal z generalom Francom v San Sebastianu na severu Španije, kjer so se bili zelo ljuti boji med državljansko vojno in je general Franco v tem delu izvojeval prve odločilne zmage. Preselitev tujcev iz južne Tirolske. Zadnjič smo poročali, da hočeta Italija in Nemčija rešiti vprašanje nemške manjšine na južnem Tirolskem s preselitvijo Nemcev, kl so pripadli Italiji po mirovni pogodbi, v Nemčijo. Kot nekaka priprava za to preselitev, katera bo izvršena v šestih mesecih, je nalog za izselitev v teku 48 ur vsem tujcem, kateri živijo na področju bolcanske pokrajine na južnem Tirolskem. Gre predvsem za Švicarje, Francoze, Angleže ter Nizozemce. Večina teh so hotelirji ali hotelski nameščenci. Vojaška moč Italije in Nemčije. Nemčija in Italija sta razpolagali 15. julija z 273 divizijami vojaštva, 157 divizij nemških, 116 italijanskih. V tem številu niso všteti motoriziranl oddelki, nemška vojska v Siegfriedovi obrambni črti napram Franciji in italijanski oddelki v Libiji (v severoafriški italijanski koloniji). Nemški generalni štab meni, da to število divizij zadostuje za zmago v nagli vojni, v kakršno bi se Italija in Nemčija spustiJi. Zelo pomirljivi dejstvL Nemški zunanji minister Ribbentrop in poveljnik nemške vojske general Brauchitsch sta odpotovala na večtedenski dopust iz Berlina. Ribbentrop bo dopust prebil v Salzburgu. Tudi drugi hitlerjevski voditelji so povečini zapustili Berlin, iz česar se da sklepati, da Nemčija nekaj tednov ne pripravlja kakih posebnih političnih dejanj. — Največjo vojno nevarnost predstavlja mesto Gdansk, katero pripada po mirovni pogodbi kot pristanišče Poljski in ga zahteva Nemčija zase kot nemško mesto. Za vprašanje Gdanska se zanimata predvsem Nemčija ter Poljska. To zanimanje je dalo pred nedavnim povod za svojevrstno glasovanje o tem, ali bo spor zaradi Gdanska sprožil vojno ali ne. Glasovalci so bili sami visoki nemški častniki. Vsega skupaj jih je bilo 56. Zastopane so bile vse stopnje od generala do polkovnika in vse vrste orožja. Vprašanje, zastavljeno tem častnikom na neki pojedini, se je glasilo: »Ali bo sedanji mednarodni položaj privedel do vojne?« Glasovalci so morali odgovoriti z da ali ne. Odgovore so napisali na kos papirja, ki so ga zganjenega oddali. Pri pregledovanju oddanih listkov so ugotovili, da je 51 častnikov odgovorilo z ne in samo pet z da. Če predstavlja. to glasovanje pravo mišljenje v vodstvu nemške vojske, potem ogromna večina nemških vojaških poveljnikov ne verjame v vojno zaradi Gdanska in si je najbrž tudi ne želi. Pogoji Poljske za pogajanja z NemČijo glede Gdanska. Dasi sta Anglija in Francija odločno na strani Poljakov, kar se tiče gdanskega spora, se vendar predvsem Anglija trudi in dela na to, da bi se Nemčija in Poljska v tem spornem vprašanju poravnali na miren način s pogajanji. Londonski poljski poslanik Raczynski se je vrnil zadnje dni iz Varšave v London in ga je takoj sprejel angleški zunanji minister, kateremu je poslanik razodel stališče svoje domovine, na katerem bi naj prišlo do pogajanj. Poljska bi bila pripravljena, da opusti za bodoče diplomatično zastopstvo Gdanska in bi sprejela odpravo visokega komisariata Zveze narodov. V mejah možnosti bi skušala olajšati zveze Nemčije z vzhodno Prusijo preko tako zvanega in po mirovni pogodbi ji priznanega koridorja ali prehoda, kateri spaja Poljsko z Gdanskom in loči Nemčijo od vzhodne Prusije. Poljska bi dovolila preko koridorja Neraeem novo avtomobi|sko cesto, ki pa bi bila poljska in ne podrejena nemški oblasti, kakor to hoče Nemčija. Nikakor pa se ne more odreči Poljska svojim pravicam pri carinah v Gdansku in da bi dovolila priključitev Gdanska k Nemčiji. Anglija si pridobiva prijatelje oa Balkanu s posojili. Angleška vlada je 12. julija uradno razglasila, da je bil med njo in Romunijo podpisan finančni sporazum. Po tej pogodbi dobi Romunija od Anglije poldrugo milijardo dinarjev posojila, katerega bo uporabila za narodno obrambo iz angleških orožarn. — Istočasno je bil tudi Grčiji od Anglije dovoljen kredit 600 milijonov dinarjev za nabavo vojnega materiala za Grčijo iz angleških tovarn. Grčija bo vrnila petodstotno posoiilo v 40 letih. Letalsko obkoljevanje Nemčije. Zadnji torek, 11. julija, je priletelo nad Francijo 106 največjih in najbolj modernih angleških bombnikov, ki so v neprestanem poletu nad Francijo dosegli mesto Bordeaux, kjer so se takoj obrnili in brez vsake hibe prileteli nazaj v Anglijo. Po tem prvem poletu angleških bombnih letal nad francoskim ozemljem so razglasili angleški Časopisi, da so Angleži s tem poletom dokazali, da bi angleška letala ob nevarnosti z lahkoto brez pristanka letela na Poljsko. Nemško časopisje vidi v tej trditvi grožnjo proti Nemčiji in jo imenuje »letalsko obkoljevanje Nemčije«. Nemški tisk je objavil debelo tiskano svarilo, ki se glasi: »Ce bo Anglija s temi poleti nadaljevala, bi to utegnilo roditi hude posledice. Če angleški listi pišejo, da je angleško letalstvo sposobno leteti iz Londona na evropsko celino, jim morajo Nemci odgovoriti, da je nemško letalstvo prav tako sposobno leteti s celine na London.« Pomenljiva ugotovitev za sedanje napete razmere v Evropi. Ker neprestano straši po Evropi vojna nevarnost in vsaka vojna naravnost žre denarna sredstva, bo zanimala naše čitatelje naslednja ugotovitev: Angleško-francoska mirovna fronta Anglija, Francija, Poljska, Romunija, Grčija in Turčija — razpolagajo trenutno s 6.280,000.000 dolarjev v zlatu (350 milijard dinarjev v zlatu), to je trikrat toliko, kakor pa je imela protinemška fronta z Rusijo in Italijo vred leta 1914. Če se Angliji pridružita še Amerika in Rusija, se ta vsota podvoii. Ljudsko štetje v Rusiji. Meseca junija je sovjetska vlada objavila delni rezultat ljudskega štetja, kateri se je vršil v Rusiji letošnjega januarja. Vseh prebivalcev šteje Rusija 170,467.186. Izmed teh jih stanuje v mestih 55,909.908, na deželi pa 114,557.278. Moskva ima 4,137.018, Leningrad 3,191.304 prebivalce. Zelo se je povečalo prebivalstvo mest na severu, kot Arhangelska, Murmanska itd. Nastalo pa je po revoluciji tudi več novih mest, ki zdaj izkazujejo veliko število prebivalcev, n. pr. Karagonda 165.937, Magnitogorsk 145.870, Stalinogorsk 76.000 in Komsomolsk 70.000 prebivaloev.