IZD1JA ZA GORIŠKO IM BEMEČIJO
Prispevajte za Kulturni dom
nov Finančni sisiem v flri stopi v veuavo 12. februarja
ZNIZANJE CEN
industrijskih proizvodov
Pacciardi hoče rehabilitirati vojnega zločinca Gambaro
ADENAUERJEVE IZJAVE o oborožitvi Nemčije
*?vraine politike M ,^'oti j krogov na zapa-hlj.^llctlniui n*‘ sociallstič-,m čemer pa
VAntud> na sovjet-*I >h.	*•	Ah	no	hr-vomn *
Skozi sito in rešeto
b scit izvršit, takoj. Vldall pa je dejal, da se mora najprej urZsn.čiti STO m naj bi tire j šele petem prišlo do plebiscita.
Oba pa sta se seveda stri-njrli v tem, da *titoo:ku» m indipendentistična teza pri ple-b šel tu ne sme priti v poštev! To pač ne more pomev.ti prav nič drugega, kot da bo plebiscit že vnaprej takšen, da ga sploh nima niti smisla izvajati; kajti kakšen smisel ruii hi imel plebiscit. Pri kaUnm mora biti uveljavljena samo iredentistična volja?
En odpustek več
V zadr.j. št'vilki d,mokr-ščanske <cProre» je objavljen pogovor med Babičem sn Cer-golyjcm, ki ga je svet m Pa-p žcvm mii.m v Trstu navdihnil s’m vatikanski sveti duh. Le čudovite nadnaravne moči so ram reč zmožne rediti tako perfektne lazi, kakršne so objavljene na prvi strani Bartolijevega nlas’la katerega noben sotrudn.k ne bo čutil potrebo niti pred bogom priznat* svoje kvalifikacije lažnivca, kajti za take laži to božji namestniki zajamčili že v rapr e j	veistodneun, odpu-
stek a po smrti nebeški sedet, ki bo uni >a m kaj metrov bliže božjemu prestolu.
Se o Jmperialismo italiano"
Kdor v polemiki nima argumentov, začenja trositi levo in desno zalivke; tako tudi prof. Furlani, ki v svojzm članku elmperial smo jugosla-vos ali laže ali pa kaže svoje polno neznanje predvsem zem-Ijepisja in zgodovine. Primeri Zalivk so: «profonda ignoran-za da bifolchi* in podcl >.o. Laži pa kar mrgoli: tudi italijanski iredentist prof. Schiffrer ne priznava štetja iz leta 1S21 in ne samo Slovenci; da Trst ne spada zemljepisno na Apeninski italskj polotok se prof. Furlani lahko pouči iz vsake srednješolske učne knjige, ki je danes » robi n.Vi manj kot tudi v De Gasperi-jevl republiki; kol ko je narodnostnih manjšin o Jugoslaviji pa najde zapisano celo v malem Agostinijevem atlgsu; prav tako ga lahko isti prof. Schiffrer pouči o točnejiem številu Slovencev »n Hrvatov P b o. Jul.jskl krajini,
Glede naslova samega, ki ga njčgov članek nosi pa naj si odgovori na vprašanje: Kdo je poklal in postreljal skoro pol milijona Jugoslovanov in kdo je potemtakem imper al.st — tisti, ki napada, alt isti ki se brani... Najprej bi morali Ju-
»»»I
Danes, petek *. februarja
Criomir. Vojmil Sonce vz.de ob 7.19. zatone oo 17.20. Dolžina dneva 10.01. Luna vz.de ob 14.39, zatone ob o.w-Jutri, sobota 9. lebruarja Polona. Dobrana
Naše ljudstvo je za enotnost
DORICA, 7. — Kolikor bclj pootaja življenje	števen sKe
manjšine v Italiji	neznosno,
toliko bolj gori v dovcnsk m ljudstvu želja, da se s: vire.s.tč-n;m nakan" m upre slovenska enotnost. Ako greste na Kras eli pa v Brda, porsed vam bo trezno mi leč človek pri-Zral. da po poti sedanjega sek-taštva ni mogoče na aljecati, ne da bi pri tem Se nadalje odstopali svoie položaje italijanskemu tujcu.
Spričo takega gledanja na »edanji noriški pel' žaj Sl~vem-cev pa sir v največ ji zadregi ravno SDZ-jevski vod t VI, ker ravno njihovi jmst-ši vedno bolj nbčut:jo nujnost tesnejšega sodelovanja.
Zato skušajo prepričati svoje ljudi, d-i bi jim sled.li v svojem sovraštvu do naprednega ljudstva in do Jugcs'a-vije.
Pri vsem tem je nadvse zanimivo ugotovit-:, kakšne silnice ženejo goriške slovenske •narodne očete*, da tako trdo. vratno odklanjajo polive na enotnost m odbijajo roko sprave in sodelovanja.
Glavna gonilna sila v njihovi sektaški gonji je vsekakor s' rito želja, ki jo gojijo zadnja leta. da se bo v Jvg: slavi ji «režim menjala in da bodo za njim prišli na oblast stari in preizkušeni pol tikanj. b~ ržn-aznih m protiliudskih klik, kakršne so rezale kruh jugoslovanskim narodom pred svojim 'K-lomom V n-brž-i želH Po takih spremembah si mislijo, da bi bila pač nzsm selno in politično nezrelo, da bi si v trenutku «'co smo že tako blizu jugoslovanskega pol mas. mahali roke as- komuniH čn mi diktatorji». Bolje je še nekaj (asa potrpet i in ohraniti «n--cm-deievamo svojo narodno ča tr>.
Po tej poti je treba hoditi Čeprav bi zapustilo eng-odne o'ete* vse njihovo slciensko Ijvdstvo, po njej je tnba nadaljevati, čeprav bi se ob k'n-cu znašli s' mo tri;? proti celotnemu slovenskemu narodu. Treba je vztrajati a na tej trdi veti*, o kati—i bo potom Zgodovina razsedla.
Takega mnenja so ljudje, ki danes trmcglmn vidijo pred seboj samo svoje ozke sh ankarske interese, izgubljajo pa izpred oči koristi slovenskih zamejcev.
O njih ne moremo reči da delajo v intere -u S’ovenečv, Cerrrav je njihovo pisan e v zadnji aDemakmci is do kraja Prežeto s to mislijo.
Tako ravnanje je slej ko prei samo v korist naš m sovražnikom.	-
Naše mnenje do sUr enake enotnosti c 4a a nei-oreme-njeno. Ne moremo si d o vol e-vati razkošja in še nadal e proglašati ta zbor za enrš zbor*, ono dram ko skupino zj mašo dramsko skupino*, ta kulturni krožek za ur j h"V kulturni krožek» itd To so ne-premišljenosti, ha'ere se nam b do pošteno maščevale, če se jih bomo še nadalje ck'epi!L Zvelo politi'no in tc.k’ično je, pravilno ravnati v red nj h okolišč nah, ne pa se zanašati na bodočnost m rrt vsem em uriti na dsbro mero sr'če. Bodi'-ost pa nas uči. da ■e slovensko ljuds*vo na Go iškem v tnk°m položaju, v kak šnem š - ni bilo, cdkar se okel goričkega gradu govori slovenska govorica.
U xiti v tem stanju na jugo-s’o->anske «trrremcmhe», mi-s’l'i na spolas“tev cblas4i* in podobno v e to je apolitično n -?rt>'o». Od takega uP-nja nima rlhče krristi Sr celo pa ne S ovenci na Goriškem Teko lahko n- norijo snmo po''tl toš karieristi in koritar-ji nikoli pa kaj takega ne bo mislil, kaj še govoril, tre'en florete, ki čuti v sehi slovensko kri in ki na lastne oč v1-di ogdanje sl-v'nske narodne zeve ti v delu slovenskih zavri-rev.
N ili pozivi na enotnos* mi-»V in a’-c:je rejo a.. SAMO M žNEVER. .*, mi sc izraz potrebe nešna česa m zaključek ra m'tl j n ja treznih in narodu dobroh- tečih livdi po a no. 'zi sedanjega pootaja Zato m°d nam- n■ strahu, da bo o Val glas vpijrčega v P1 i a-v, červrav prihaja iz it'i‘ov-Al' h vrst*. Cla-no je, da je bil pmiv ugi-dno sprejet med 1; tvom.
Oh za':’ju*ku pa tro-ašamo g' iško uredništvo sDem k a-c • ■». kako so d pustili objavi ti v svojem '.stu č'anek pod n-iicvm a S mo man ver..*, ki s- takole zaključuj-:
sZmedo. ki so jo prinesli med naš narod, ne bodo /d pravili v o tej Pnti Zato naj b-do v oj toliko iskreni, kot je njihov oproda Race, ki poudarja: da ni treba še nadalje v-trajati na i>-pn«tot>: vi enotne-it, vseh... Slov-ncev*.
Clankar je namreč p—zel samo tiskovno napako iz «P"i* morskega dnem kas in s cer iz poromla tov Raceta ra ob čnem zboru SHPZ: nap-ko, ki je bil. naslednji dnn popravljena, teko da je smisel rav o na rproten, namreč, da torno kljub vsemu še nadalje vztra-jali na vzpostavitvi enot osti vseh Slovencev.
Ali se mor"jo «narodni očetje* posluževati tudi takih zlonamernosti da bi prepri ali svoje somišljenike, da st.tov ci nočejo sopotnikov*?
Seznami na vpogled
GOHiCA, 7. - Gor.ški župan sporoča, da bo dvajset zaporednih dni, in sicer od 7. do 26. februarja t- 1- občinstvu na vpogled na občinskem proto-kolnem uradu (soba štev. 17) glavnj seznam tur stičnih rre-i-spevkov za leto 19.32.
Interesenti si men jeni šemam lahko ogledajo v čtsu objave v dopoldanskih uradnih
PRAVDA ZA SLJDVENSKO ŠOLO ŠE NI KONČANA
Slovensko hrminsho predstavniško
pri gor iškem šolskem skrbništvu
V Bnournum razgovoru je delegacija zahtevala državno solo, ker Slovenci v Krminu redno plačujejo davke • Šolsko skrbništvo moi a pismeno odgovoriti
GORICA, 7. — Šovinističnemu italijanskemu časopisju še „o!j pa italijanskim oblastem gredo zahteve slovanskega kr-minskega prebivalstva zelo na živce, toda nič za i!o; pravda že ni končana.
Potem ko je pred dnevi kr minski občinski ccbor pojasnil, dg nf v njegovi moči ukrepati o ponovni vzpostavitvi slovenske šole v Krminu in ko je pred časom tudi samo goriško šolsko skrbništvo povedalo, da spada ponovno odločanje o < -tvoritvi šole pod njeno oblast, so starši slovenskih šokobvez-ih otrok sklenili naplaviti vs-korake, samo da dosež jo ures-ničenje svojih zahtev.
V dopoldanskih urah je odšla štiričlanska delegacija slovenskih staršev na gr riško šol sko skrbništvo jn zaprosila za sprejem pri nadzorniku Devetaku. V več kot uro trajajočem razgovoru so Krminčani znova prikazali svoje zahteve. Dejali so, d=» zahtevajo c tvoritev slovenske šole. Oblasti Pa morajo na zahtevo pismeno odgovoriti.
Zlasti 90 Krminčani v izvajanjih oslar.jali svojo zahtevo na dejstvo, da ket italijanski državliaoi plačujejo davlre v isti višini kot vsi ostali državljani in da jim zato gre pravira kor vsem drugim, da namreč tudi njihovim otrokom o-m gočijo pouk materinščine na državne stroške. Ne smejo več nadaljevati po sedanji poti. Krni inčani slovenske narodnosti plačujejo tudi te tedne svoje davke, s katerimi pa ne vzdr žujeio slcverske-ca učitelja, ke-, ni slovensk= šole. anmak itali ianskega učitePa. medtem ko sr otroci slovenskih staršev še
vedno brez slovenskega pouka in ostajajo zato doma.
Nadalje so zahtevali od šolskih oblasti, naj izdajo šolarjem izpričevala in naj pav do, kje so njihov; zvezki in učila, za katere so morali starši potrošiti precej denarja.
Šolski predstavnik ie na zahteve Krminčanov odgovoril, da sj lahko ustanovijo zrsebno šalo, če iih je velja, ver.dar pa bi jo morali sami vzdrževati. Seveda slovenskim staršem ta ko govorjenje n_- gre v rač".in, ker plačujejo abvolj visoke davke in rjiso imeli cd njih drugih koristi kct slovensko šo lo. Z ukinitvijo šole pa so tudi te edine koristj odpadle. C-oblasti hočejo še nadalje imeti med slovenskimi Krminčani dobre davkoplačevalce, teda naj do njih napravijo svoje dolžnost.
Ko je predstavnik goriških šolskih oblasti opozoril Krmin čarne, da si lahko vzdržujejo svojo šolo, tedaj se nam je spomin neprisiljeno vrnil na one članke, v katerih so nam skoraj vsi s- danji klerofašistični časopisi očitali, da itak v Krminu ni bilo nikoli državne šole in da je tudi v č?su Avstrije bila samo zasebna šola.
Očividno postaja to najpri ljubljenejše dJazino gradivo ne samo šovinističnega časopis jg ampak tudi italijanskih oblasti
Vam, Slovencem, starim av-strijakantem — s* mislijo — je tak dovolj, če : • ts samo zasebno šolo. Naj vam bo v pokoro za vašo naklonjenost do Avstrije. Seda; imamo mi bese do in boste zato plesali kot bo mo mi hoteli...
Pri nas je zdaj mera polna. Dovolj nam je tudj vaših očit-
kov Q našem avstrijafcantstvu. Radj verjamemo sicer v vašo pozabljivost, saj ste pozabili tudi ta da ste zadnjo vojno izgu. bili. vendar ne pozabljajte tega, da. je v Gorici pokojne Av. strije plapolalo velike več črno-žoltih zastav na italijanskih oknih kot na slovenskih.
Dovolj pa nam je tudi izgovarjanja oblastvenih organov vseh vrst. Krminski otroci so še vedno doma in starši plaču-jeo davke. Dajte jim zato njihovo šolo nazaj, saj so jo sami vzdrževali.
Ce toga ne beste napravili, imajo Krminčani še večino toli ko volje, da bodo svoje zahteve predložili tudi drugje!
Pogled s Pevme na Gorico.
Uspelo predavanje
v LjudsKi kn.ižaici
GORICA, 7. — Včeraj je bilo v prostorih Ljudske knjižnice -n č-talnice predavanje Miladina Černeta o ljudskih navadah in običajih na Primorskem. Predavanje je bilo spremljano s skiopt čnimi slikam.-Dvoranica je bila zasedena do .zadnjega sedeža. Pred pričeL kem je tovarišica Sonja Buda-lova povedala -nekeh i uvodnih be«ed o ršzstnvi kiparja Putriha in shkarja-grafška Debenjaka, ki razstavljat^ ,v .čital-niških prostorih. Razstava bo odprta več dni od 9- do 12. in od 15. do 18 ure.
Zapuščeno
kolo
GOKiCA, 7, —j Dan.« {.opoldne po ager.ti mestne policije našli kola, ki je že več časa slonelo ob zidu nekega poslcp-ia. V pričakovanju, da se bc v kratkem zglasil lastnik, po ga agenti odpeljali na sedež mest n ih straž
TrCenle dveh vozil v Mcefi
GORICA, 7. - Včeraj zve-čer okol, 21 ure »ta nenadt ma v Stražlcah v bi žini Ul. Brigata Pavia trčila 58-letni Er-manno Naida iz Ul. Cr- ce 8-ki je voz-1 «Cuociold». in 25-letnj d.jak Darej Oliv.en iz Ul. Sv. Ivana 2. Pri neizogibnem sunku sta oba motor sta obležala nezavestna na tleh Nekateri mimoidoči so ponesrečencema takoj pritekli na pomoč in ju spremiii v bližnjo bolnišnico Brigala Pavia. Tu so zdravniki po tratkem piealcdu ugotovili, da je Otivieri pri prdcu dobil precejšnje poškodbe po obrazu in si lahko pretresel možgane, zaradi če«ar sc ga pridržali v bolnici kjer se bo moral ^diaviti približno 15 dni. Tudi Naidua so zdravniki pregledah ;n i gotovili, rta si je zlomil sred-nec desne roke in si prizadel leiie praske po obrazu. Zdraviti se bo nv rai približno 15 dni. če ne nastanej' morebitne kortrplkactje
Izlet SPD v Trbiž
GOHICA, 7 — Liubnelje bele opojnosti predvsem pa zimskega športa opozarjamo, da prireja Slovensko planinsko društvo v Gorici smučarski
Seja pokrajinskega sveta
v seboto 9. tebraarja
GORICA, 7. — Pred dnevi se je šteta! upravni odbor pokrajinskega sveta ped predsedstvom o! v. Culcja, da b> preučil številna vprašanja upravnega značaja.
Med drugim so na eejj potrdili potrošnjo v zvčzi s pokrajin, skihi volitvami v občinah Tur jaku in Gorici in povišek fonda za uslužbence pri upravi za -le* fdr 1952. Datje sd'1 odborniki določili, da bodo začasni uslužten-, vedro vpisan; v IN A DEL. Nato so na teji pregleiiali prošnjo -.okrahnskega inšpektorata za poljectelstvc, v kateri prosi vod stvo za izreden prispevek zc razne poskuse proti toči. ki jih namerava napraviti v občinah Krmin in Kopriva. Odborniki so soglasno odobrili prispevek. Odobrili so š.’ izplačilo 5 milijo nov lir za poravnavo nekaterih računov v pokrajinski u-pravi ter imenovali posebno komisijo, ki naj sodi nri natečaju za službeno mesto pcrr.oč-nika strojnika, pri pokrajinski umobolnici.
Na se ji so določili tla bo pri hodnje zasedanje pokrajinskega sveta v sobc-to 9. februarja t. 1. ob 15. uri v prostorih Trgo vinske zbornice.
Podpora brezposelnim
GORICA 7. - Pred dnevi je dospela poslanica od vlade v kateri napoveduje, da so odobrili izredno podporo za brezposelne v industriji v vsej pokrajini in za brezposelne v tr-goviii pa v Tižiču in Gorici.
G plaricah
in dolino&lih .
Toda nasproti temu obstaja slovenski t sk, kj zanika vsko delovanje pa čeprav je dobro; slovenski tl-k, ki p-tvarja važ ost in povzroča nesporazum na meji, namesto da bi jasno prikazal, kolikp doto ega naredi ita-lijrnska država za man;š'no, ona država, katere državljani morajo biti državi poslušni in zvesti. Tem državljanom se priznavajo pravice, toda p-ed-vsem morajo opravljati svojo dolžnost.
(Iz «Mes:aggero Venete*)
* * *
Pisec teh besed poz:va naš narod k izvajanju dolžnosti, kot da bi se jih mi ne zavedali Dovolj naj bo samo to, da smo d sle j pošteno plačevali vse davke in da od tega rimamo nobenih koristi. Zanima nas, kaj bi na vse to rek'i Krminčani. Ze njihevi prad d-je, dedje in očetje so plačevali davke in tudi sami jih plačujejo in niso doslej od tega imeli nič drug-gn kot samo u-booo slovenski) šoto. Scddpfb tudi tega ne. Kakšne dblihrstl naj jih torej še vežejo do ser danjih ohla ti. če te ‘cbtezfi ne (mravljajo niti oven' do žnost:?
Uptthn j'2qola“
Finančni odvetrikKominfor-ma, človek — kača r>ri polit č-nem krožku, komi-form ki gauletter, rimski prokonzul, lažnivec, ki ve, da laže,
* * *
Do so te opredelitve vzor čednostnega in izbraneg" jezika, res ne moremo reči. Tu nadomestijo razpravi anje in razmišljanje pri p-lemik i z na-sprotrikom z navadnimi ža’i'-vami in s temi žal t ami b č°-jo dokazati, da imajo p av. Da uprrr"blja ita'ija"rk poV.t Čui tisk tako b sedišče, je pač znano. Čudno pri vem tem je, da je omenjeno zbirko žalitev oblačil ča-oms. ki bi m-rrol biti vzor skromnosti in izbrani sti sloga vri v eh njegovih izrazih. Zbirke omenjenih žalitev smo namreč Posneli iz vatikanskega alarila «Os*erv tore Romano*. Mi~limo. da trke besede res niso v čast onemu, ki jih piše
ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA JE MED NAJDRAŽJIMI NA SVETO
Nekaj nvsli in primerja? ob aovem avtomobilu podjetja FIAT „Betvedere 500"
lllegla	mijmeciji
Bo preča petdeset let, ki u Rime je umaru Karl Pr,dreka, naš, velik Pisamik an odvetnik. Usi Benečani vejo duo je bil K. Podreka an pozna o njega knjige: sSlavia italiana* katera leta 1S84 kadar je uon šla je h la zlo sli'bo kritizirana od italijanskih pisamlku. Trošial su se italijanski p zamiki de «Sla-via italiana* b la ena kniga katera bc hvalila italijansko ula-do an ostal go z dur,m nosaro kadar onj su v dli d. ta kniga je tarduo bla pruot Italijanski uladi anju strašno kritizirala.
Zato su pisarniki hitro zauek-
izlet v Trbiž ob priliki skakal-. *fl° fcandalo* an rekli di ..	.»v,,n na ka- K. Pod eka je bil edan even-
nlh mednarodnih tekeTO^na ka-, rfuton Pa K Podreka nje b:l
ter,h bodo nastopili tudi jugoslovanski skakalci. Vpisuje urar Darko Šuligoj na Travniku. Vstopnina znaša za člane 500 lir in za nečlane 650 Vir.
S Odhod s Travnika v nedeljo 1 10. L m. ob 6. Organizatorji bo do po krbeli za prevoz udoben avtobus.
| . ------------------
Seja odbora za prosto cono
GORICA, 7. — Vo.raj popol dne je bila na sedežu Trgovin ske zbornice seja odbora za prosto cono pod predsedstvom dr. Poterzia. Na seji so poleg raznih vprašanj upravnega značaja proučili prošnje nekaterih mestnih podjetij za dobavo raz nih kontingentov proste cone. Vse sklepe, ki so jih sprejeli včeraj bodo predložili na se.il dbrra pri Trgovinski zbornici
Globe v januarju
GOnIGA, 7.' - Rietekifcga ja nuarjg go mestne straže, v »c delovanju s prometno p» licih kaznovale 25 kršiteljev mastnega prometa; 99 kršiteljev cestnega prometa; 22 kršiteljev oravilnika mestnih straž; 10 kršiteljev pravilnika na mestni' trgih in 6 kršiteljev pravilnik;, na poljih.
nikdar edan svenduto* an u njlega knigi nje druzega zapisal kakor samo resnic u. Kon-ču je knigo s telim besedam: s Bo prišu t sti doa di megla na bo vic škripala sonca Benečiji an edan čas blagostanja bo za njo vrišu* Pa obilno let je prešlo an megla zakriva ušele) sonce naši majhanj dčžel an blagostan.a ga ne videmo.
An duo je kriv n-šega današnjega tardeg<\ položaja? Samo tista ulada (an namjes.niki od nje) pruot katerim se je bil vargu K. Podreka u njega knigi.
Danes u Benečiji sonce na sije, trplenje je veliku, dižo-kupato je puno an mizerija je Plika.
Danes u Benečiji davki so prevesoki an naše ljudstvo ih ne more obnašat. Za iti naprej na stotine naših jfantu muore »ti u tujske rudnike de boju tam krvavu zaslužil denar za d i «ufftciale giud ziario* ne bo njih družim sekuestrijero majhanč-ga posestva ah kraoo. ki imajo u hleve. An rudnikah naši fant-ji obolejejo an kadar pridejo na dom nje nbednega da ih bo zdraveu
Pa namjestntki od uladr ho-dejv pegosto u Benečijo an nič druzega delat kakor študirat na-
še probleme. Pa ki let ih oni študirajo an ih niso zastopll. Tud ,h ne boju zastop'l zakaj tega onj ne hočejo. Nijm je dost di Benečani boju miemi an se na gibaju. Velika megla ki nam zakriva sonce ih ne •nfetesira.
Danes dib bil žiu K. Podreka srce bi mu poknelo ne zakaj ulada italijanska nas tako veliko brus pa zakaj mi Benečani mučmo an hočemo radi bit hlapci an ne gospodari ji na naši zemlji. Zato je čas se malo zbudit an pomislit di imamo an za im jel an ne samo za dat.
Treba je di bomu praial: veliku avtonomijo ki država nam je dolžna; slovenske šole u naši občinah; di meridionalci boju šli uan z naših uradu itd.
C'■ uselej bomu spal an tega ne bomu prašal sonce ne bo nkdar za nas sijaiu an megla bo nimar na Benečiji. Ci ušelej bomu spal ne bomu uredni naših starih ki pod zemlljo ležo. An med tistim starim je tud K. Podreka kater veliku se je zdnimo fcndar je bil živ di Iz naše Benečije boju šle megle. Ka nje on u reden di mi ih bomu pregnal?
Popravek
GORICA, 7. — Danes dopoldne se je zglasil v našem uredništvu Albin Miklus v zvezi s člankom pod naslovom »Izpred kazenskega sodišča* od 26 jan 1952 Navedel nam je nekatere netočnosti v omenjenem članku Napisali smo namreč samo netočne trditve odvetnika civilne stranke na račun Albina Miklusa (ne Makuca), na katerih ie temeljil ves članek, medtem ko smo prezrli drugo plat zvona, to je zagovor njegovega odvetnika in obtožnico iz katerega ie razvidno, da njegova krivda ni tolikšna, kot mu jo je očital odvetnik civilne stranke.
V teh dneh diela podjetje FIAT uspešno propagando ža predajo svoje nove vrste avtomobila. Gre za nevi voz (Belve-dere 500). ki je ves zgrajen iz kovine. Reklama za širjenje tega vozila trdi, da je ta novi izdelek iz torinskega podjetja pravi čudež italijanske strojne industrije. Potrošnja bencina bi namreč morala hit; minimalna, medtem ko bi voz bil zelo pripraven za razne namene. Vse to ca ni popolnoma resnično.
Ta avtomobil ima svoi normalni tmtor 500 C, ki ga vsi poznajo ii> vedb da je dober, nikakor pa ne. čudhžen. Spričo zvišanja t'eže. ker ima ttBelve-dere* pepohroma kovinsko ka rcs:rijo, si lahko predstavljamo, da bo vpz Porto H vsaj 6 litrov bencina n® 100 km. Kar se drugih lastnosti tiče. te c.o-volj da pbglefJaiSp kateri koli teh vrz, da se prepričamo o njihovi resnični vrednosti. Res, hoteli so ustvariti avfcmobilčtk. ki bo preče j razkošen, tako so tudi pušči "e, ki kažejo menjavo smeri. rcadtorneshTj z modernimi lučmi, ki se prižigajo v presled-kih.
Na‘ všjtk. niaciii. ostaja voz V ■jakostjd’ WN) kuto. cm. ki jiibrSa' ptfštoii vej kakor 6 li-triiv tocšciha-ra 100 km. Ce pr?-1 mer jamo temu Vozu avtomobile. ki jih proizvajajto -v drugih državah, najdanto na primer angleški avtomobil «Austin 7», ki ima jakost 800 kub cm in ki lehko prevaža 4 liudj kakor »Artlea* ali «Fiat 1100). k: ra porabi zelo malo bencina. Orne. njeni avtomobil-porabi nrinrsc manj k^kor 6 litrov bencina ra vsakih 100 km. Zato ne vzdrž: trditev o gospodarnosti tega italijanskega avtomobila. Omenje na primerjava nam namreč ka že dva avtomobila, ki sta si skoraj enaka glede prtrošnje tencina, ki sta si J=a zelo različna, kar se tiče moči motorja. V-se to pa je odvisno od sedanje italijanske zakonodaje glede obdavčenja avtomobilov. Avtomobile namreč obdavčujejo na osnovi obdavčljivih konjskih sil. Zato gfadijo v Italiji avtom;bile 'z .majhno cilindra žo. To pa povzroča veliko obrabo materiala in potrošnjo bencina. Vse to povzroča tudj visoke proizvodne stroške.
Italijanska avtomobilska pro i zvedri ja ie namreč najdražja na svetu. To je poleg omenjenih tehničnih značilnosti pri motorjih odvisno tod; od slabega sistema proizvodnje. Seveda je krive dragi proizvodnji tudi preveliko obdavčenje. Proizvodni stroški znašajo za vsak kg v Italiji 1 300 lir. v Angliji 800 lir, v Ameriki 500 in v Franciji 470 lir Ce ne upoštevamo Ita. lije. opazimo', da so najv šh proizvodni stroški v Angliji, najnižji jaa v Franciji. V Angliji se to dogaja zaradi tega, ker t'tn avtorrrb le zelo natančno in skrbno izdelujejo, ker je iz delek mnogo boliš! kot drugod, Primer avtomobila «Austin 7», ki smo ga že c menil i, ie dokaz kvalitetne proizvodnje angleške industrije.
Hkrati pa je secialna PoHHka laburistične vlade v Angliji izboljšala gospodarske pogoje angleških delavcev, kar ie seveda vplivalo na proizvodne stroške. Kljub temu ra se angleška proizvodnja v sveto močno uveljavlja, ker nadomesti visje ceno tudi izvrstna kvaliteta. Kar se Francije in Amerike tiče, vidimo <Ja Francija proizvaja Je po nižjih cenah od Amerike.
Ta kratki pregled proizvod rtih stroškov v svetu, nam kaž Irakšne so lahko meje proizvod nje podjetja FIAT. Avtctnob-1 »Belvedere 500 C* je na vsak način dober avtomobil za italijanski trg. ne more Pa ^ *° sati z drugimi avtomobili na mednarodnem tržišču Cene 810-000 lir je na vsak načir previsoka za večino Italijanov Tudii avtomobil «Austin 7» je glede tega na boljšem cd ome njenega italijanskega avtomobila, čeprav mora italijanski delavec delati, za kg' kruha 35 nzi. mit, angleški pa 13 minut.
GOSPODARSKE VESTI
Obvestilo o dražbi
Pred nekaj dnevi je bil na
dadski sodniji proces- prot-3-letnemu trgovcu Jožefu Aut manu jz Sent Petra Slovenov Obtožnica mu je očitala, da jf prodal Ranieru Pagonu iz Sent Petra škatlo pokvarjenega m? sa. T<. meso naj bi povzročilo zastrupitev Pagona in njegove družine ki p» ni imela snrtnih nosVdl” Autmn- u »o očiteli, d:i jie pokvaril meso v škatli, ta pa je dokazal, da ni imel nobe-
nega razloga, da bi to naredil. Med razpravo so tudii ugotovili možnost, d^ se je morda Pagon zastrupil z drugimi jedili. Aut-mana so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Na vsak način ie odpadel sum. da bi tr govec namerne kvaril škatle, s Čermr je tudi odpadel strah njegovih odjemalcev, da bi nadalje ne mogli več kupovati v njegovi trgovini.
IZPRED CEDADSKE SODNIJE
Oprostitev trgovca
Ker se prebivaLci Terske in Nadiške doline še prav posebno ukvarjajo s sekanjem lesa. poročamo, da pojd? v Tolmezzu na dražbo del smrekovega ir bukovega gozda, v kraju Lunce.
Dražba bo 9. februarja cb 10 urj v tajništvu te občine . poc’ predsedstvom žup-na ali njegovega namestnika. Na dražbi bode prodal; 132 debel jelk (okoli 136 kub. m) 255 debel smrek (okoli 116 kub. m) ter 257 kub. m 'bukovih drv.
Dražba ?■> bc razvijala tako kakor določata člena 73 b in 75 upravnega državnega pravil, nika:
Dodelitev omenjenih količin
lesa se izvrši na edini dražbi, tudi če bo samo en ponudnik s pogojem, da to ponudba vsaj enaka ceni. ki jo je že prej tajne določila občinska uprava.
OMni žbor Poilpameja driiS Iva
GORICA. 7. — Odbor gori-škega Podpornega društva vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 10. februarja 1952 ob 9. uri v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli l/l.
Dnevni red občnega zbora je sledeči:
1. Izvolitev treh članov v verifikacijski odbor.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3» Poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
4. Poročilo o finančnem stanju društva.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Razrešnica staremu odboru.
7. Volitev novega odbora.
8. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo po členu" 23r- društvenih pravil * eno uro pozneje z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi čla-novh
K KATK K VESTI iz beneških vasi
KloJič
Avtobusno podjetje, ki vzdržuje zvezo med Sv. Lenartom in Zamirjem ter med Klodi-čem in Čedadom, je zagrozilo, da bo ukinilo vse vožnje, če odgovorne oblast; ne bodo poskrbele ter cčist.le ceste sneea. Ceste, po katerih vozijo avtobusi tega podjetja, so bile še pred zapadom snega v zelo slabem stanju, da je bil promet po njih že dokaj otežkočen. Skoraj ni minil dan, da se kakšen avto ali kamion ne bi na teh cestah pokvaril. Avtobusno podjetje je .utrpelo zaradi tega precejšnjo denarno škodo. Zato je tudi razumljivo. da si podjetnik ne more in noče prevzeti odgovornosti za nadaljnje vzdrževanje premeta, posebno še v tem času, ko je nevarnost, da se avtobus poln ljudi zaradi snega prevrne.
Do sedaj je podjetje kljub neočiščenim cestam vzdrževalo promet med Čedadom ter vasjo Kozice, vendar je Klodič od te oddaljen še pet kilometrov in so moral, to pot prehoditi. Tudi pošto je moral šofer sam prenašati v Klodič peš.
Lastnik avteprevoznega podjetja se je glede tega obrnil tudi na župane teh cbčin ter jih zaprosil, da posujejo po cestah pesek. s čimer b; se zmanjšala nevarnost, da se avtobusi na zmrznjenih cestah prevrnejo. Kljub važnosti niso župani v tem pogledu še ničesar storili.
Prebivalstvo 5 občin, ki se poslužujejo te avtobusne zveze, se upravičeno vprašujejo zakaj odgovorni činitelji n-so poslali pluga, da bi ceste očistil snega, ko so vendar v drugih občinah to že j>red časom storili. Saj plačujejo tudj oni davke ter imajo zaradi tega iste pravice.
• Ponavljamo, da ima omenjeni avtopodjetnik* s prevozi no teh cestah več škode kot do-b'čka. Oblasti so do sedaj pokazale res malo zanimanja za probleme, ki težijo naše prebivalstvo C:s pa bi bil. da bi se za reš.tev vseh teh problemov končno vendarle pobrigali ter s tem pokazali vsaj nekoliki d"bre volje.
Hlasta
V nedeljo 3. t. m. smo praznovali sv. Blaža, ki je naš pa-tron in v katerega ljudstvo zaupa, da ga varuje pred vsemi boleznimi v grlu. Razen tega je bilo tega dne tudi/ zelo lepo spomladansko vreme, ki je privabilo mnežico mladih in štorih vaščanov -vaško proščenjei
Seveda n-so manjkali tudi tr d cicnalni štruklji in giba:niče, ki so jih vaščani zalili z jv brim vinom. Na to Pr prihajajo zelo radi tudi Pr® . valci sosednjih vasi, kot na F mer iz Sv. Lenarta. Ažle. K« ■ Tarpeča, Gorenjega B,rnf'J Sovodenj in St. Petra. ZjU'™ je bila maša. popoldne P* se ljudje zbrali v sscstilrja-h-^.. so ob prepevanju nar i« pesmt zaključili lepo praznik.
Zal se je ta praznik ^ zaključ.l za uč-telja Jožefa iz Ažle. ki je med demov zgrešil zaradi vi;, snega pot ter zdrsnil na L« plošči. Eri tem si ie Pf „»ei opraskal obraz, vendar K 81 ni bilo hujšega. Nekateri ščani so gE sprem-li do 0j5j kjer so mu domači po®8* do dema.
Črni vrh
Naša vas. ki leži 800 nad morsko višino, je že * na debelo pokrita s sneJC. Ker so strehe le slabo gr*Cj, in premalo nagnjene. obs*l5 nevarnost, da se bodo zaIto prevelike teže snega udrle. Naši kmetje s° si pomagali tako. da so z 1°^ mi nekoliko očistTi strehe ga, toda to ni zmanjšalo^ varnosti. ka:ti morebitni snežni metež- lahko zoP®* T krijejo strehe.
Polava
. je
Zaradi v sokega snega,_^,;,e vdrla streha gospodične j, Petrič, stanujoče v naši ki spada pod sovodenjsk° .f. čino, Petričeva je odšla v dad ter zaprosila pomoč 009 vornih oblasti.
Ažla
v sopoto 2. februarja , poročil tov. Guido Batta-n®, tov. Rino Birtič iz roka je bila v cerkvi v v‘° .c Mlademu paru želimo tnn°» sreče v novem življenju. ^ Zaradi poledenel-h cest s ^ ponesrečil naš sovaščan ie vanni Sittaro star 50 let. * ^ s svojim kolesom padel, t p močno poškodoval n° vse® lesu,
KINO
VERDI. 17:	«Pandora»,
Gardner.	^	.	-or
VITTORIA. 17: »Grmeči n ski volk*, J. Wayne. ij. CENTRALE. 17: «Mož * ■nem», N. Parry. _ Mr MODERNO. 17:	»Marco	'
sconti*, M. Lotti in C-ehi.
A«*
Vsi delavci SKLAD
se vrnejo danes na delo
Jalova joiem>Ka meo zastopniki Enotnih sindikatov in Delavske zbjrnice. Tudi tobačne delavke ponovno vse zaposlene
AUGUSTUS
je sinoči ob 20.30 odplula izTr^
M
Napovedani javni obiski so odpadli, ker zaradi močne burje ni mog'a pristati ob potn^,
Predvčerajšnjim so delavci i ustanove SELAD (za p^moč I brezpcselnim) na delovnem od. deLku pri Sv. Alojziju zapustili delo, ker je neki delovodja pod v zel krivične disciplinske ukrepe proti dvema delavcema in ju celo odpustil.
Snoči so imrli na Delavski zbornici dlelovcj te ustanove e-notno skupščino, na kateri so spregovorili z s trpniki Enotnih sirKlikatov in Delavske zbornice. Skupščina se je v fcistvu s- remerila v polemiko med’ Ra-ddehem in Pinguentinijim, ki sta hotela oba dokazati, da ima za delavce največ zaslug prav vsaka izmed njunih sindikat nih organizacij. Raddch je v imenu Enotnih sindikatov kritiziral delovanje Delavske zbornice in dejal da. zbornica ne mara enotnosti. Dejal je tudi. da so EnoiVid sindikati zahtevali, da se raztegne na Trst zakon o podpori brezposelnim.
Pinguentini mu je odgovarjal. da je Delavska zbornica za brezposelne delavce mnogo dosegla. Pripomnil je še, da dobivajo v Italiji v delovnih cen trih delavci samo po 600 lir na dan. tu pg prejmejo po 1200 lir. Nadalje je no Pinguentinijevih trditvah tudii zasluga Delavske zbornice, da dobijo delavci po 40 lir na uro, če zaradi slabega vremena ne delajo. Poleg tega uživajo tudii socialno zavarovanje proti boleznim, s*.'-res ti, tuberkulozi. nezgodam itd.
Iz tega »besednega dvoboja* je bilo razvidno, da so kcinin-formovci še večji patriotje cd «camerinov», saj so zahtevali raztegnitev na Trst italijansk:-ga zakona o brezposelnih. Po drugj strani pa «camerini» gre. šijo proti iredentizmu, sa' so priznali, di gre brezposeTrim delavcem tu bolje kct v Italiji. Vse to je res nekam čudno.
Pinguentini je tudi izjavil Ra-dichu, da člani Delavske zbornice ne marajo enotnosti z E-notnimi sindikati, ker že sam obstoj dveh sindikatov kaže. dia obstajata tudi dve različni stališči. Ce Pa hočejo Enotni sindikati enotnost, tedaj naj pridejo njihovi člani v Delavsko zbornico, nakar naj se izve. dejo volitve.
No, končno sc se v tej debati spomnili tudi delavcev, zaradi katerih je bila pravzaprav skupščina sklicana, priporočili so jim, naj gredo zopet ra delo, ko jim zajamčijo, da ne bedo izrečeni na milost' in nemilost omenjenega d-lovodje. ki je od pu9tij dva delavca. Omenjena delavca pa sta bila ponovno sprejeta na delo. Delavci so namreč zahtevali odpust delovodje. Končno so se vsi stri-rjati s tem, da. se vrnejo na delo, ker je tila krivica odpuščenima delavcema odpravljene.
Danes se vrnejo na delo vse tobačne delavke, im sicer tudi one’, ki niso dobile poziva.
Razstava lesa in kave
na letošnjem tržaškem velesejmu
llradni pristanek Jugoslavije, Avstrije in t ranči j e za sodelovanje na razstavi lesa
• -
Včeraj zvečer ob 20 30 se je končno poslovila od Trsta g velika potniška ladja sAugu tusn. Nova	ladja je dolga	•	(P
t rov, široka 26 60, visoka (do r.ajvišjega	mosta) 15,00,	jgft
se pri polni obtežitvi do 8.48 metrov in odr.va	pK
Dva motorja tipa FIAT razvijata 26.000 HP m omogočanimi? 21 milj brzine. Ladja lahko sprejme na	krov 1102 jri*”
ima tri potniške razrede. Vsi ti potniki	so nameščeni
Naša slika kaže ladjo med včerajšnjo poskusno voinjov
Uprava tržaškega velesejma se v zadnjem času s j>ospeše-nimi napori trudi, da bi pritegnila na tržaški velesejem čim večje število novih razstav-ljalcev. V ta namen pripravlja dve novosti: razstavo kave in razstavo lesa.
Tret je važno tržišče kave in ne more zanemariti tega predmeta tudi na svoji največji trgovski manifestaciji. Lani je skozi roke tržaški trgovcev šlo več kot sto tisoč centov kave. Kupčevanje s kavo in vse operacije, ki so pri tem potrebne, se razvija v Trstu že več kot eno stoletje in predstavlja važen del tržaškega zaslužka.
Brazilija je že pristala, da bo sodelovala na taki razstavi. Pogajajo se pa še; s Kolumbijo,
San Domingom, Ekvadorjem, Haiti jem im drugimi srednjeameriškimi republikami.
Poseben pomen bo imela tudi specializirana razstava lesa. Tudi 'es predstavlja tradicio nalno im važno blago s katerimi se ukvarja Trst. To nam dokazuje številka 8,3 milijone centov lesa,%katerega so lani prepeljali skozi naše pristanišče. Avstrija in Jugoslavija sta že dali svoj pristanek in bosta sodelovali s svojimi naj bolj značilnimi izdelki, medtem ko so francoske kolonije pristale, da bodo sodelovale 's znanimi tropskimi vrstami lesa.
Do sedaj so dale svoj pristanek za sodelovanje na velesejmu sledeče države: Avstrija
Velika množica radovednih ljudi se je nabrala
včeraj i <2
dne, da bi obt kala ladjo. Ve dar j0 je lahko občude^ .s* od daleč. tAugustus* je »leti napravil dopoldne jr; e ri* požrejo, vendar ni mo el pridati cb pomolu zaradi rrl (/iitt^il je. Posadki je bila še v spomin i žalostna izkušnja z «
Ito», katero je pritisnil ve er ob Pomol In precej . F. g-a" ^ Napovedani ogled ladje je tako odpadel, na žalo t 1 jgiaO^ ki so H hoteli po bliže ogledati mojstroinno svojih
s 400 kv. m, Jugoslavija z več t kot 300, sindikat francoskih izvoznikov z več kot 600 in Nemčija je imenovala svojega referenta, uradnega predstavnika Nemčije na tržaškem velesejmu. Skoraj so zaključena pogajanja s španskimi in madžarskimi razstavljale!, medtem ko se še pogajajo s številnimi evropskimi In prekomorskimi deželami.
Obnova osebnih
GORICA, 7.	—
opozarja vse prebivale f 3 zakona o javni va katerem so osebne veljavne samo tri « ‘ b*®
— 3 —
8. februarja 1952
mmi
* Rokavski
*m prelivu so nevarne čeri, na katere večkrat nasedejo ladje. Tako so morau rešilni čolni pomagati panamski
petrolejski ladji, ki se Je ponesrečila.
OPREZJNOST PA TAKA...
Finski socialdemokratski lis; «Suomen» je objavil okrožnico vlade CSR direktorjem podjetij. Prvi del okrožnice se glasi: .Navodila za primer, če neka oseba i* inozemstva stepi na teritorij tvomice ali podjetja®.
Pravilo St. 1) Kdor sprejme tega obiskovalca, je dolžan takoj obvestiti organe državne varnosti v tovarni ali podjetju. 2) S tujci je dovoljeno govoriti le v posebnih prostorih. Prepovedan Jim je vstop v delovne prostore. 3) Pri razgovorih s tujci mora biti prisoten predstavnik oblasti, ki razume jezik tujcev. 4) Po vsakem razgovoru s tujci je treba poslati poročilo upravi podjetja, ki mora protokol irati tekst, ga prepisati v dveh kopijah, eno mora poslati policiji državne varnosti, drugega nrniatr-stvu zunanjih zadev.
Drugi del okrožnice vsebuje napotke za sestanek neke tuje osebe s pripadnikom tvornice izven tovarniškega podjetja. Noben uslužbenec se ne sme sestati s tujcem brez posebnega pismenega dovoljenja uprave podjetja. Tudi o tem sestanku mora dobiti uprava podjetja in policija točno poročilo. Tudi pri takem sestanku mora bitii prisoten organ policije, ki dobro pozna jezik tujca. V privatnih stanovanjih se tujci ne smejo sprejemati. Sorodnike iz inozemstva lahko sprejmejo v stanovanju le s predhodnim dovoljenjem ministrstva zunanjih zadev in policije...
ŠOLSTVO V BENEŠKI SLOVENIJI
Dokumenti dokazujejo
nacionalistične težnje Italijanov
BEGUNCI SE VRAČAJO V JUGOSLAVIJO
ŽIVLJENJE V TABORIŠČIH
■TRPLJENJE, beda, ponižanje
predsednika zvez*
n* via!?;avi
a,ministra notranjih st Kp . hdra Rankoviča, >v, sunci Jahko vrnejo dobit, f začeli iz tujine vra-
W*režtv3lig0-Slfvijo mnogi' ki
i a Do + i. z®lostne naesece *n
♦ * Fu>t r^čih. Predstavni-
tilje,	STlvpiomoio »so etn«
Predstavništva bLRJ v Italiji in v drugih dtiavah sprejemajo na stotine prošenj emigrantov in optantov sa povratek v domovino -Dela sa begunce ni bilo, nabirali so ogorke, se ukvarjati s črno borzo - Presenečeni nad prijaznim sprejemom ob povratku v domovino
jugoslovanskih
drjjM.^tošenj
kt>li naif0V' ki so na kakršen-■ v ^Pustili svojo drža-Vhiiti jim bilo dovoljeno,
posamezno, ne-vnjih j**!, a sedaj že v sku-Jjjatuti bajajo preko meje. m ht 5° Preživeli v tujini h*8*8*®. SluSi samo nekoliko .M «. ,td njimi so nekateri? pU?le pred. tedni ile-
met° in ^ zdat
,Vtačajo domov. Za
» t.Je v. .'Tacajo domov. Za s/ . FLRJ pripravila ®it>, ..juoljane sprejemno g ali o' kateri prebijejo po ? Pot,T' dokler jim ne ure-3 ^Itrho h dokumentov in , krst Voznih kart za vlak °athj rja. ki ga posamezniki Salaji :le- Sobe v sprejemni ,be)a f° ^Iste. tople in svetle, ir °koli?ežns odeja, ki pokri-Uce, lco, daje kraju še lepše
^,5io'V‘!? dneh i® bilo v to okrog 30 p0" i, ?Jegs *■ so zadnjo dobo ^	Pretrpeli	v
2jj, v S? doživeli v emigra-VsoT?, .kratkem času kot
pomeni biti prepuščen na mi- 1 komur, kdor bi napravil proš-
lost in nemilost tujcu, nihče ne bi zapustil svoje domovine. Grenak je tuji kruh. Mož je veroval, da bomo lahko šli v prekomorske dežele. Toda težko je priti do dovoljenja, ki omogoča odhod na najtežja dela. V naših srcih je bila neka tajna nada, da se bomo lahko vrnili v domovino. Takih kot smo mi je mnogo. Po govoru ministra Rankoviča je dobilo jugoslovansko predstavništvo iz naših vrat 500 prošenj za povratek, kar 'najbolj živo priča o splošni želji naših ljudi, da bi zapustili ta taboriščni pekel.®
Z Olgo Sneškov je prišla tudi Bojana Abramovič iz Srbske Crnje, bivša uradnica iz Zrenjanina Tudi ona je prišla z malim enoletnim otrokom. Ko je zapustila domovino, je imela njena Tatjana komaj nekaj tednov. Tudi njen mož, romunski državljan ali #človek brez državljanstva®, kot pravi žena, je zapustil svoje rodno mesto skupno s starši pred letom dni.
«Balje bi bilo, da bi tega življenja nikoli ne poskusila®, pravi Bojana, ki je izpolnila nedavno šele 22 let. Njen bledi obraz govori o prestanem trpljenju. Na sebi ima še tisto obleko, v kateri je odšla iz Jugoslavije. Njen oče Laza Kostim komaj čaka na svojo hčerko, ki je že po nekaj urah odpotovala dalje v Srbsko Cr-njo, a zadruga «5. oktober® bo dobila te dni novega člana.
Med povratniki, ki so prišli iz Italije, je tudi poštni uradnik Stefan Lepoša iz Ljubljane. Pred enajstimi meseci je' blizu Gorice zbežal v Italijo, v Ljubljani pa Je pustil ženo in otroka in svojih 25 let službe. «Niti sam ne vem, kaj mi je bilo, da sem zbežal čez meja Ko sem bil na italijanski strani, sem že spoznal svojo veliko napako, ki sem jo zagrešil. Niti italijanskega jezika ne poznam, karabinjerji so takoj videli, da sem tujec in ko sem nekaj dni preživel v zaporu, so me odpeljali v Doberdob, od tam pa do taborišča Franschette in Bagnoli. Slaba taborišča, slaba hrana. V Fra-schettu je vedno po nekoliko tisoč emigrantov, a v Bagnoli od 12 do 15.000, med njimi je več tisoč Jugoslovanov. Življenje v taborišču je za naše pojme kaj čudno: kraje, sleparije, pijančevanje, vsakodnevni pretepi in prepiri. Ljudje se navajajo na parazitsko življenje. Vsi upajo, da bodo lahko odšli preko oceanov in tam postali milijonarji. Sedaj so spoznali, da iz tega ne bo nič. V taboriščih so delegacije raznih držav (Avstralije, Kanade, ZDA itd.), ki izbirajo ljudi za delo. Vsaka delegacija ima svoje zahteve: eni hočejo kmetovalce, drugi obrtnike, a vsi skupaj mlade in zdrave ljudi _	brez družin. Pri komisijskih
ha'k.11 hstine in~vozni4preRledih se Budje poslužujejo > v	Je odpotoval do- najrazličnejših načinov, da bi
dohili potrebne lietine. Kupujejo rentgenske slike pljuč zdravih ljudi, da bi tako tudi bolnik dobil dokumente, in tako postane zdrav bolan a bolan zdrav. Ko je IRO prenehaš z delom, je življenje v taborišču postalo še težje, kajti italijanske oblasti ne marajo emigrantov, ovirajo jih pri zaposlitvah in če kdo slučajno dobi delo, je to navadno najtežje. Večkrat pride tudi do strahotnih scen:	medtem ko
dobita zdrav oče in mati listine za odhod v prekomorske države, morajo bolehni otroci ostati. Ali: oče dobi dovoljenje, a mati z otroki mora ostati v' taborišču. Povsod razočaranje Mnogi naši ljudje se bodo vrnili v domovino. Po izjavi ministra Rankoviča, so se nekateri takoj odločili a drugi se odločajo. Razni zločinci — u-staši in četniki — grozijo vsa-
i«LJ v5e-	ecaau
Uh?- Njiho, • Jenj9)>' Pripovedu-'že tes= LutrUjeni obrazi so PreJ žlvlienja.
lŠ t'iirkfv,zan,e, le Prišel Jo-su ' leta 7’■ .ključavničar. Do io bvnift®? Vel in delal kot v Lv-deti- uV Sarajevu. Slab i.Vdtki ' bfez plašča, sam &1. hlurt^Beni ameriški vc i^iih. ti starih platneni j. aJo s rn- j - °či. nemirna tL^dtejS ?dmeta na predmet
tS^n V^ri' ie » hr^
«0k ei *emn pr,oti peči-
oblet* P ° meie v Trst
uL kal{šen S m v,dite me se* ES preš!, Clm sem i|e-
v me.io, so me odit k? tabori?*r‘ nat° pa v tr-tA. še ? Jezuitov, kjer kh ra2n?i * 1000 emigran-Htldržav' V taborl-N ’ tort-,0^.1. stanovanje in iu £&je .,,, ?ro sem prodal
S' Sri'da b‘si lah-
^rhebmJ e malenkosti, ki S^ži-vs-ak	Lah'
^treb,I?Jne malenkosti, ki
O,?°0 lir zasluži mesečno dni 'A? tem živ‘ naj-?abi? na m 'fir, J le torej pre-j«ro_ Jrr>o ognrlSrantPm. kot da fč . s črno I^e' da se ukvar-t:	tak1-!- norzr, i. . j 1
Iti.®
1	’	““	UlVVtll
‘mi neSIS -n 2 drugi’
vrednimi oprav-
*e‘>ič ,
»sako odi^apustiI tabori-^en' , da se za »,> eakajf l Jušoslavijo. ttbori?Jveč	rednega postop-
*talltiS sel npl ik° km °d v bljj-^kega eopaženo mimo
88 č„8ri jugos,oaŽarja' prtšel •tiča?18 '» n« Kke obtnej-
*Tn	5t0,pil do gra'
a^ravi^ hratje, go] in bos,
tahofT?etn se v a' kar h°b”te, ,	6Ž v bp8unska
jtJej. ,°dpeiiai? 5 Pftdm vla-Vek dobil ,1-H Ljubljano, V ;, na kar ii i2e in v°zni Mtz VrtS8rajevoe °dp°,ova: d(>
Kov^in serfeSkega tab^
* i; 8 iz JW anskega an-
S P8 je ostal >ni!r Zoranom, kp ie ”s'al v Trstu. Med-
!l^. ? '■ sladko °-a.n trtrujen
iSili5 nje®oko sPal v topli J<\° svojeammat< PriPOve-
o v taborišču ežkem žlv‘ bi.bar.kh njep^.,.d°movino r.
biiParaki0 0 eeervim, , lno 2 ? 'i kak Pa (C m>, prijatelji.
t Snirk
niem0‘;l3.h>nnSiroko
via?iviuSa'a nr,«;»c‘aJ rapeia ok4tža i?nia n^r”' 8n ia. Take-vblD Od l*>0v !0d' 'h« a80 818 ve* v ^'0 sem f: p?vsr>d
sem tudi jaz z
Prerni'l5,e do včer;
llžan; b m beds
dai“e°Sr'artm da se
1 ljudf k sturžem Je vedeli, kaj
bi
njo za povratek v domovino. Tako tisti, ki so se odločili, da se vrnejo, ne pripovedujejo o tem vse do svojega odhoda, ker se boje za svoje življenje. Meni so javili, da bi šel lahko v Brazilijo, toda odbil sem in zaprosil IRO. da ml omogoči odhod v Rim, kjer sem se takoj javil na našem poslaništvu, dobil dovoljenje in denar za potne stroške Tako sem zdaj tu».
Po osmih letih, ki jih je prežive! v Nemčiji in Švici se je vi-nil domov Andrija Bra-tič, doma jz bližine Pančeva, po poklicu je krojač. 1943. je zapustil Jugoslavijo, ko je bil mobiliziran v nemško vojsko. Konec vojne ga je našel v Nemčiji, od koder je odšel v Švico, kjer je bil vse do svojega povratka. Bratič pripoveduje, da je še dovolj zaslužil, tako da je celo pošiljal domov. Toda v njem ni mogla zamreti težnja po družini in domovini, pa se je tako odločil, da se vrne. Prišel je preko Italije in Trsta. Ko je dobil nove dokumente, je nadaljeval pot v Beograd. Bil je presenečen spri-
čo brzine postopka organov ljudske oblasti in razumevanja, s katerim so ga sprejeli. Bratič je dejal: «Biti hočem iskren, tega niitem pričakoval. Nihče me do sedaj ni niti vprašal, zakaj se prej nisem vrnil v domovino.®
Tudi tisti, ki prihajajo iz Avstrije, pripovedujejo, da na stotine emigrantov čaka na dovoljenje za vrnitev v Jugoslavijo.
Ne prihajajo samo emigranti, ki so iz raznih razlogov zapustili svoje domove, fčtitveč se vračajo tudi optanti, ki so se odločili za Italijo. Med tistimi, ki so se vrnili iz Italije, je tudi starka Marija Perčič z otoka Krka. Pred vojno in po osvoboditvi je živela na Reki, dve hčeri živita v Trstu in v Rimu. 1950 je Perčičeva opti-rala za Italijo, a njen mož, star penzonist, je ostal na Reki. Perčičevi ni bilo treba živeti v taborišču, ker je bila pri svoji hčeri, toda tudi to življenje ie bilo težko in zato se je takoj odločila, da se vrne v Jugoslavijo.
«Takoj bom napravila proš-
njo za jugoslovansko državljanstvo, ker nimam namena odRi v Italijo. Sita sem vsega. Videla sem, kako žive optanti po tržaških taboriščih. Mesece in mesece čakajo, da dobe kakršno koli zaposlitev. Toda za njih ni dela v Italiji niti pomoči, če nimajo bogatih sorodnikov.®
Primer Jakoba Zorzinija je posebno značilen. Rojen je blizu Tržiča. Od 1934. leta pa je živel v Rovinju. Dolgo je pomišljal, preden se je odloči! za opcijo. Zaslepljen po propagandi italijanskih šovinistov je lansko leto zbral svoje stvari. uredil potrebne dokumente in odšel v Trst.
«Takoj ko sem prešel mejo, sem doživel veliko razočaranje. Pričakoval sem, da bom dobil denarno podporo in pen-zijo, ker so tako govorili po radiu in tisku v Italiji. Namesto tega so me stlačili v taborišče na Opčinah nato pa v Videm. Taborišča so bila polna optantov. Za nas v Trstu in Italiji ni bilo dela. Odšel sem k svojim bratom v Tržič, toda tudi oni mi niso mogli pomagati. Videl sem, kaj me čaka. Skrival sem se pred policijo in se ponovno vrnil v
Jugoslavijo.®
Ljubezen do domovine in lastnih družin, težko življenje v taboriščih in strah pred negotovostjo čutijo vsi ljudje, ki so se po izjavi Aleksandra Rankoviča odločili, da se vrnejo domov.
1.
V tem času, ko je bila zaprto slovenska šola v Krminu, je ponovno potrebno podati popolno dokumentacijo o položaju šole v Beneški Sloveniji. To zato, ker nočejo dati Beneški Sloveniji šole, kot jo je dobila goriška pokrajina, skušajo Pa uvesti nacionalistične sisteme, ki so bili vedno tudi tam v veljavi.
Jasen pregled nam bo pokazal. da so oblasti sposobne zanikati ljudstvo, kar je njegova sveta pravica kot narodne manjšine.
Sole so začele tudi leto 1951-1952. ne da bi oblasti proučile dejanske probleme šolstva v vsej Benečiji. Zaman je vztrajati na tem vprašanju z običajnimi argumentacijami, e k a. terimi so polite vse glave ljudi, ki sledijo temu vprašanju. Ostane nam samo to, da ugotovimo obstoj tega vprašanja, ki ga nočejo rešili, za kar pade odgovornost na šolske ravnatelje, v katerih okoliših so beneške šole, na inšpektorje in na višjega nadzornika za videmsko pokrajino. Končno nosijo odgovornost za to tudi osrednje šolske in tx>litične oblasti, ki so doslej pokazale popolno brezbrižnost do pravic narodnih manjšin v Italiji.
Morda bi morali uporabljati namesto brezbrižnosti še bolj krepko besedo, toda bolje je, da obrazložimo položaj ter pre. pustimo posameznikom sodbo o poštenosti, skrbi in pr zadevanju za potrebe našega ljudstvo s strani naših blastnikov.
Obrazložimo torej položaj v šolskem letu 1951-52 ter prikažimo javnosti z dokumenti paradoksno stanje Benečije v šolstvu.
OBSTOJ SLOVENSKE MANJŠINE
Na splošno, ko govorimo o vprašanju slovenske šele v Benečiji, nam vsevedne oblasti ugovarjajo, da v videmski pokrajini sploh ni prebivalstva, ki bi govorilo slovenski. Zanje obstaja samo hribovsko prebivalstvo, ki govori mešano narečje, katero je morda dobilo izvor v kakem slovenskem narečju, ki pa nima sedaj z njim nobena zveze.
Mnogo pa je dejstev, ki zankajo to trditev. Ne bomo tu navajali pričevanj učenjakov, ampak bomo samo dokazali, da same šolske oblasti v Vidmu z višjim šolskim nadzornikom dr. Tortoricijem na čelu vedo in priznavajo, da bivajo v Julijskih Predalpah Slovenci, ki govore slovenski jezik in da so prav zaradi tega v italijanskih osnovnih šolah velike težave pri poučevanju italijanščine. To priznavajo že mnogo let.
Težko bj bilo napovedati ne-| katera vprašanja in dokazati
nekatere resnice, ki jih v politiki stalno zanikajo, če bi nam ne bil v pomoč uradni bilten «Studi e ricerche della scuola frlulanas, ki ga izdaja v.šje šolsko nadzorništvo v Vidmu. V tej pokrajini tiskajo revijo «Risveglio magistralei>, toda ta revija nam ne more biti v nikakršno pomoč, razen v zaključku, da bi morali njeni uredniki študirati italijanski jezik, čeprav izjavljajo, da hočejo proučiti vprašanja obmejne šole.
Revija čStudi e ricerche della scuola jriulanas pa nam nudi mnogo materiala. Predvsem v prvih letih le revije nahajamo popolno odkritosrčnost, ki se tičejo izključno didaktike in poučevanja, marveč tudi gospodarske in družbene živjenjske pogoje tega prebi-
valstva. Zato je revija važen dokument.
Ne moremo pri tem mimo tega, ker piše bilten št. 2, ki prina.a poročilo stare učiteljice iz občine Brdo s sledečim predgovorom: «Besede, ki jih boste brali, so se porod.Ie iz dolgoletnih izkušenj, ki jih je doživela v mali vasi v furlanskih hribih lombardska učiteljica. Hoteli bi, da bi o tem pisali in da bi iz branja nastala plodna diskusija. Te besede piše učiteljica, ki je včasih šla mimo zakonov, programov, predpisov, toda ki je šla mimo njih ne zato, da bi napravila manj, temveč zato, dn bi storila več. Ne gre za nove metode in tvegane teorije marveč za življenje v šoli in za šolo®.
To je najbolj popoln in star
pregled, la smo ga lahko našli. Toda to ni vse, iz bega, po-roč la so šolske oblasti izvajale načela za uresničenje vse svoje kasnejše šolske politike, hi je težila k razr.urodit vi Benečije. To poročilo bomo objavili v celot., ker je tem ljne važnosti, kasneje pa bomo tudi proučili v vseh njegovih glavnih točkah. Iz tega poročila bomo videli, da imajo priznanja ie posebno vrednost, kajti žen ka, ki ga }e pisala, jasno kaže, da je italijanska nacionalistka, kar lahko ugotovijo vsi, Priznanja, ki jih kljub temu nahajamo v poročilu, imajo namen jasno proučiti to rakavo rano in najti sred-stva za ozdravljenje te bolezni italijanskega šolskega življenja,
(Nadaljevanje sledi)
IZVOR ATOMSKE ENERGIJE
Atomska energija ali točneje nuklearna energija je bila pred 10 leti še čisto neznan pojem, a danes je v središču svetovnega z^mm-anja. Čeprav je človeštvo šele Po dogodkih na Japonskem pred samim kon-cem druge svetovne vojne zvedelo, da je učenjakom uspelo izkoristiti nov. na prvi pogled neizčrpni izvor energije, niso za znanstvenike m tiste, ki so spremljali razvoj znanosti na tem področju predstavljali ti dogodki nobenega posebnega iznenadenja. Atomcika fizika je že proslavila svojo 50-letnico. a atomska bomba in začetek delovanja prve eksperimentalne električne centrale na atemski pogon v ZDA, so rezultati napornega prizadevanja na t-sečg znanstvenikov, da bi znašli in razjasnili zakone, katerih je materija pokorna.
SESTAV ATOMOV
Dane* je že vsakomur bolj ali manj znano, da je materija zrnate strukture. Vsa materija je sestavljena iz določenega števila majhnih delcev. izm:d katerih so najvažnejši protoni, elektroni in nevtroni. Vsi atami so sestavljeni iz centralnega jedra, v katerem se (.ahaj.jo protoni in nevtroni ter elektroni, ki krožijo okrog njih. Atom kakršnegakoli elementa (danes jih poznamo 98) je izenačen ’ s številom elektronov, z drugimi besedami, s številom protonov v jedru, kajti določeno število protona lahko veže nase samo enake število elektronov Proton sair. predstavlja jedro vodika; ded terij ali težki vodile ima er. proton in en nevtron, v j ed.ru helija sta dva protona in dve nevtrona itd. Število nevtronov ne igra Po tem, vsaj krr se tiče kemijskih svojstev, n-kakršne vloge. Vržen Pa je medsebojni odnos števila nevtronov do števila protonov, posebno v pogledu stabilnosti
mmii mim srnin smii
Koristna uporaba sadja ali sadnih sokov pri raznih bo’eznih
Med	raznovrstnimi shranki
sadne	industrije	zavzemajo
sadni sokovi najvažnejše mesto. Sodobna dognanja so ugotovila. da imajo sadni sokovi trajno	vrednost:	osvežujočo,
hranilno in zdravilno.
Vzemimo na pr. Jabolčni sok. Kaj vsebuje? Vode 85 odst., sadnega sladkorja 10 odst., sadne kisline 0.8 odst., čreslove kisline 0,1 odst., eterična olja, razne vitamine in fermente.
Največ je vode, vendar je to naravna voda sadu, ki je prijetnega okusa in brez bolezenskih klic.
Sadnj	sladkor je	zelo lahko
prebavljiv in gre neposredno v kri. Zato je najprimernejše živilo za slabokrvne ljudi, posebno za otroke. Otroci radi uživajo razne slaščice, zlasti bonbone. Vemo, da izdelujejo bombone iz denaturiranega in kemično očiščenega sladkorja, ki povzroča, če ga uživamo če-sto in v večjih količinah, gnitje zobovja zaradi svojega kvarnega učinka na zobni kamen. Ugotovljeno je, da sadni sladkor tega učinka nima! Zato naj otroci uživajo čim več sadja ali sadnih sokov in manj ali nič bonbonov.
Sadna kislina povzroča in veča tek, vpliva osvežujoče, poživlja prebavo in vzpodbuja želodčne in črevesne živce;
ugodno vpliva na delo celic in organov.
Creslova kislina steza, krepi in raztaplja sluz, zvišuje sprejemljivost celic za krepilne snovi, s čimer pospešuje rast in množitev telesnih celic/kar je izrednega pomena za naš organizem.
Mineralne snovi je sadje črpajo v dobi svoje rasti in zorenja neposredno iz zemlje. Te snovi so važne za našo prehrano in zdravje, ker so sestavno gradivo naših telesnih celic. To so: kalij, kalcij, natrij, železo, fosfor, magnezij in žveplo. Kalcij in fosfor gradita naše kosti in zobe. Kalij krepi naše telesne celice proti infekciji. Kalcij in kalij vežeta in nevtralizirata škodljive kisline, ki nastanejo pri prebavi hrane, kakor na pr. mlečno in sclanično kislino. S tem pospešita lažje in redno izločanje. Železo igra važno vlogo v prehrani, ker je glavna 6estavina krvnega barvila hemoglobina. Samo sadje in rastline vsebujejo za prehrano in zdravje potrebne snovi v taki obliki in v takih spojinah, ki jih naše telo lahko in koristno sprejme. Številni zdravniki svetovnega slovesa priznavajo in poudarjajo, da je sadje s svojimi naravnimi soki nekaj docela drugega kakor razni kemični izdelki. ki jih izdelujemo iz sad-
ja v laboratorijih umetno šele po razrušitvi naravnih zvez v sadju. Tudi njihov učinek je docela drugačen!
Znano je, da je jod izredno potreben ščltnim žlezam. Ce jim ne dovajamo dovolj joda, s« povečajo in dobimo j golšo. Jod dobimo v peščišču in pečkah sadja, čeprav le v manjših količinah. Sodobni .sadni mlini razkosajo tudi pe-ščišča in celo pečke, tako da je zajeta v sadnih šokih tudi ta, za naše telo tako važna rudninska snov.
Pektina je največ v sadnih tropinah in služi kot želimo sredstvo v proizvodnji trdih sadnih izdelkov, kakor na pr. marmelade, džemov, želejev itd.
Aromatične snovi so eterična olja in esterjeve spojine, ki delajo sadju in sadnim sokovom značilen vonj in okus. Te snovi vplivajo na prehrano in vzbujajo tek.
Vitamini pospešujejo rast
Napis na oglasni deski v taborišču
naravne obrambne sile telesa. V jabolkih jih ni toliko kakor v kutinah, črnem ribizlu, paradižniku in rumenem korenju. Pomanjkanje vitaminov v hrani ima kvarne posledice za naše zdravje. Nastopijo razne bolezni, ki jih poznamo pod imeni avitaminoze, na pr. bolezni očesne roženice, bolezn živcev, skorbut, angleška bolezen ali rahitida in še druge Vitamini so tedaj neobhodno potrebni za prehrano in naše zdravje, kakor je pokazalo najnovejše raziskovanje vitaminov.
Sadni soki vsebujejo najvažnejše činitelje moderne prehrane:	sladkor, beljakovine in
rudninske snovi.
Italijanska znanstvenika Ce-rutti in Ottavi sta dognala, da je teh činiteljev več v sadnih šokih kot na pr. v materinem ali kravjem mleku. Sestavila sta zanimivo razpredelnico, v kateri sta pokazala primerjavo sadnega soka in materinega oz.
jejo jetra in ledvice. Sadje ali sadni soki ne vsebujejo kuhinjske soli, medtem ko vsebuje normalna hrana do 20 g kuhinjske soli, ki otežuje krvni obtok in delovanje ledvic. Mineralne snovi v sadnih sokovih nevtralizirajo vrhu tega v telesu nastalo (sečno) mlečno in fosforno kislino ter poskrbe, da jo izločimo. Da vse to v nemajhni meri razbremenjuje srce in ledvice, ni treba še posebej poudarjati ali dokazovati.
Koristna uporaba sadnih postnih dni je več kakor očitna, pri nekaterih boleznih pa celo neobhodno potrebna.
delovanje	žlez	in krepe	vzela grozdni	BOk.
		Grozdni	Materino	Kravje
		sok %	mleko %	mleko %
vode		75—85	85—98	85—87
gladkorja		12—22	4.4—7.8	4.4—4.8
beljakovin		1.2—1.5	0.7—3.7	0.7—3.2
maščob		—	1.4—6.8	1.4—3.5
rudninske	snovi	1.5—1.8	0.2—0.6	0.2—0.7
Ali ni ta razpredelnica najzgovornejši dokaz, da je nepo-kipeli grozdni sok najpopolnejša zdravilna hrana? Imenovali bi jo lahko «sadno mleko®. Nuditi to čudovito pijačo našemu delovnemu človeku v zadostnih količinah pomeni: dajati mu najcenejše zdravilo za obnovo moči v izčrpanem telesu!
Slične sestave so tudi soki iz hrušk, robidnic, bezga, ri-bezla, šipka, borovnic, višenj, češenj in malin.
Naj navedem le nekaj primerov takšne koristne upora be sadja' ali sadnih »okov pri raznih boleznih.
Redki so bolniki, ki ne bi smeli uživati sadja ali sadnih sokov. Nasprotno! Vsaj en dan v tednu naj bi bolnik užival le sadje ali sadne soke. Na takšen postni dan naj zaužije bolnik izključno le 1 do 1 in pol kg sadja ali pa 1 do 1 in
pol litra sadnega soka. Takšni redni postni dnevi imajo na bolnikovo stanje posebno ugoden učinek. V čem je ta učinek? Vemo, da prebava vsake hrane zelo bremeni želodec in čreva. Ti organi potrebujejo počitek. Ravno eadni postni dnevi so najidealnejša razbremenitev teh organov. Na postni dan zaužije bolnik le okoli 600 kalorij, v drugih nepostnih dneh pa okoli 2000 kalorij. Prebavni organi so za najmanj eno tretjino razpremenjeni. Vrhu tega vemo, da je izgorevanje beljakovin v našem telesu tesno povezano z brezhibnim delovanjem jeter. Prav tako vemo, da je končni proizvod tega izgorevalnega procesa beljakovin — (sečna) kislina, ki jo izločamo preko ledvic. Kakor smo videli, so sadni soki razmeroma količinsko revni z beljakovinami. To pomeni, da te v neznatni meri obremenju-
Kulturne vesti
Bosna-fiim iz Sarajeva bo na otoku Pelagružu snemal dokumentarni film o življenju čuv5je$ na svetilnikih. Naslov filmu bo «Samotni otok®.
* <> <>>
Narodna knjižnica v Skop-lju je izdala prvo makedonsko bibliografijo, ki registrira vse publikacije, ki so izšle v Makedoniji od osvoboditve do leta 1949.
<> $
V Beogradu pripravljajo razstavo sodobne francoske upodabljajoče umetnosti. Razstavljenih bo okrog 80 slikarskih del, dela moderne tkalske umetnosti ter fotografski posnetki najbolj uspelih kiparskih del. Vse razstavljeno gradivo obsega umetnine od impresionizma do današnjih dni.
s> * *
Ob petstoletnici rojstva Leonarda Da Vincija bodo priredili v Italiji velike slovesnosti. V samostanu San Vittori pripravljajo razstavo Da Vincijevih del. Poleg slik in arhitektonskih del bo prikazala razstava tudi njegovo znanstveno in raziskovalno delo. Slavnosti za petstoletnico rojstva Da Vincija pripravljajo tudi po drugih državah.
* * e
Pod pokroviteljstvom »Zavoda za italijansko dramo® je razpisan natečaj »Riccione 1. 1952» za dramsko delo v italijanskem jeziku, ki ni bilo niti objavljeno niti igrano. Drama mora biti sodobna, imeti mora najmanj tri dejanja, po značaju komična ali dramatična. Prva nagia-da 2naša 500.000 lir, druga 200.000.
jedra. Samo dciločene kombinacije en-h in, drugih tvorijo trdg stabilne tvarme. Vendar se kaže, da število nevtronov ni določeno na popolnoma enoten način. Število raznih izotopov, kakor imenujemo atome nekega elementa z različnim številom nevtronov v je-dni, prehaja danes 900. Velika večina teh izotopov je nestabilna, radioaktivno razpada na en ali drugi način, dok1 er končno ne preide v neki sita-bilni izotop. Število stabilnih izotopov pri poedinih elemen-i ih je precej različno. Nekateri elementi kot n. pr. natrij, imajo samo enega, medtem ko drugi, a pr. kalij ima celo 10 stabilnih izotopov. Je neko jedro stabilno ali ne, je odvisno od mnogih faktorjev, v prvi vrsti od energije spajanja jedra. Energija spajanja je o-snovni pojem nuklearne fizike.
Atomsko jedro drže v skupnosti nuklearne sile. Njihov značaj ni še do danes popolnoma raziskan. Toda jasno je, da so one mnogo močnejše od električnih sil. a katerimi se pozitivno naelektreni protoni medsebojno odbijajo. One so dejansko izvor atemrjke energije. Da bi neko jedro razstavili na njegove 6estavne dele, moramo obvladati privlačne nuklearne sile, ki delujejo med njimi. Moramo torej izvrš'ti določeno delo, uporabiti določeno energijo*;.Toda če moramo jedru privesti neko energijo (da bi ga. razstavili), tedaj bi se-pri njenem formiranju ta energija marala osvoboditi.
Energija je, po neštetokrat dokazanem principu fiz’ke, neuničljiva. Po drugi strani, vsaki energiji pripada določena masa- in obratno, vsaka masa nredistavlja določeno energijo. Osvoboditev energije pri formiranju nekega jedra bo tudi v izgubi mase. Jedro, sestavljeno iz poedinih delcev je laž-'e od skupne tež? vsakega delca posebej. S preciznimi metodami je uspelo dokazati ne le osnovni zakon Einsteinove teorije o relativizmu, temveč 'udi, da se točno merijo razlike v masah ali kakor je strokovni naziv — defekti mas. Iz defekta masP nefceva jedra se da točno izračunati njegova energija spajanja, energija, ki se ie ob njenem formiranju osvobodila. Navadno se v nuklearni fiziki dela s Usto energijo, ki jo je f-trebro nekemu jedru privesti, da bi se od nje ločil en edini del. proton ali nevtron. Tako preračunane energije niso pri vseh jedrih enake.
TRI MILTJONKRAT VEČJA ENERGIJA
Veliko količino svojih potreb krije človek z izkoriščanjem kemijske energije, ki je v premogu, nafti in v drugem raznem gorivu. Energija, ki se ob gorenju osvobaja je posled'ca kemijske reakcije — pregrupa-cija atomov kot celine, rušenje enih molekul ki oblikovanje drugih. V teh kemijskih procesih sodelujejo samo elektroni, in to v glavnem tisti, ki so najbolj oddaljeni od jedra. V atomu so elektroni vezani z električno silo, ki je v odnosu na nuklearne sile precej šibka. Tako se n. pr. pri izgorevanju enega grama najboljšega premoga osvobodi energija, ki znaša rekaj manj od stotinke kilovatne ure. Energija spajanja nukleona, t, j. protonov- in nevtronov v jediru je približno milijonkrat večja od erergije, s katero so povprečno vezani elektroni v atomu. Jasno je, da bi po tem v procesih, v katerih bi protoni in rteutrorvi sodelovali v medsebojnih pregrupacijah, bile osvobojene prav tolikokrat večje energije.
Račun kaže, da bi recimo spajanje štirih protonov v 1
■■
Znanstvenik pri raziskovanja nuklearne energije
gram helija osvobodil energijo 200.000 k.lovatnih ur, t.j. okrog 3 milijonkrat večjo energijo od tiste, ki bi se osvobodila pri spajanju 2 atomov v gram vodikovega plina. Toda pogoji za odvijanje takih nuklearnih procesov, v katerih se svobodni delci, nuikleoni sp-jsjo in formirajo v jedro, so popolnoma drugačni od onih, s kakršnimi se navadno razvijajo kenijski procesi.
DO 1939 JE BILO VIDETI NEMOGOČE...
Nuklearne sile delujejo pri zelo majhni oddaljenosti. Sila. s katero proton privlači drugega, deluje šele tedaj, ko sc mu ta pribhža v razdalji, ki ni večja od samega protona. Po drugi strani pa se protoni, ki igrajo glavno vlogo pri takih reakcijah, med seboj odbijajo z električno silo. De bi jih nuklearne sile spojile, je potrebno, da najprej prevladajo s-le. s katerimi re med seboj odbijajo, a to je m žno edino, če se izredno hitro kro tajo in to z izredno brzino, ki je mnogo večja od hitrosti, ki jo imajo delci pri normalni temperaturi. Take reakcije se razvijajo le pri temperaturi 10 milijonov stop-nj ter so zato dobile ime termonuklearne reakcije. Težko, da bi tako temperaturo, razen z eksplozijo atomske bombe, lahko dosegli na zemlji. Taki procesi pa se stalno razvijajo v notranjosti sonca in ostalih zvezd, kjer je temperatura od 15 do 30 milij. stop. Zato so prav ta telesa i*-vor silnig energije, ki vlada v zračnem prostoru.
Tudi v drugih nuklearnih procesih, ki se razvijajo pod delovanjem radioaktivnih in kozmičnih žarkov, se osvobajajo podobne energije. Vendar so to posamezni primeri, ki se dogajajo v izredno majhni količini materije. Vse do leta 1939 je bilo videti, da je nemogoče ustvariti pogoje za raz, vijanjf, takih reakcij, pri katerih bi osvobojene energije lahko služile. Se isto leto pa so odkrili popolnoma nov proces — cepitev jedra. Tri leta pozneje, 2. decembra 1942 pa je začela delovati v Chicagu prva eksperimentalna nuklearna peč.
Aparat za čiščenje morske vode
Da bi imeli letalci, ki bi se morali spustiti na morje, vsaj za silo nekaj pitne vode, je izdelala ameriška mornarica novo vrsto aparata za čiščenje morske vode. Aparat ima obliko gumijaste žoge, v kateri je črna vrečica. V vrečico nalijejo morske vode, ki začne na soncu izhlapevati, vodni hlapi pa se nabirajo na dnu žoge. Aparat prečisti na dan dobra dva litra morske vode.
Prva eksperimentalna nuklearna peč
I ir\ f“ l I f*	Vremenska napoved 2a danes
y n h IVA	napoveduje delno pooblačitev.
T 1 \ L f T 1 L>	Temperatura se bo nekoliko
dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 44- stopinj; naj-nifja 0.1 stopinje.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
h. FEBRUARJA 1652
• ' .	:	..‘-ilm	H:j(
mm
■s j	4iv ^ i|, . » p;,"
■r1l_ v 1 ■<?: S 1" m
-	—	f	1	,,
• •	:	I
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccae Trsia: 1400:
Iz dežele v deželo v simfoničnih plesih. 18.00: Mozart v mi-nuetu. — Trst II.: 18.15: Dvorak: Koncert za violino v a-molu. 21.00: Chopin: Koncert za klavir st. * v f-molu. — Trst I.: 15.30: Program BBC: godba na pihala. — Slovenija: 16.15: Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe.
RAZGOVOR Z JUGOSLOVANSKIMA TENIŠKIMA IGRALCEMA]
TUDI PROGA V NOREFJELLU
mitu: m branovič potujeta zaprta danes za treninge
^	MMl	^ ^ Ji^^i Za hokejski turnir je naivačji favorit Kanada • Narvežanl upajo na dober zaslužek
— Kam pa potujete?
To je bilo prvo vprašanje, Iti smo ga zastavili jugoslovanskima teniškima igralcema Miliču m Brimoviču, ko smo ju pred dnevi slučajno srečali v vlaku. Jutranji Onent-ekspres je v tem pogledu hvaleina ustanova. V nekaterih razdobjih se zgodi vsaj enkrat tedensko. da na njem srečaš nekoga, s katerim je tudi »po športti liniji» vredno izmenjati nekaj bes~d.
— V četrtek 7. t. m. igramo v Lkmu na prvenstvu Francije, nato od 11■ do 18. na mednarodnem prvenstvu Pariza, tokrat na pokritih igriščih, if Franclje se odpeljemo na turnir v Sun R mo, potem pa še nekaj igranja Po francoski rivieri.
— Kako je z vašim treningom zlasti še, ker igrate oba najvažnejša prva turnirja na pokritih igriščih, kjer, kot znano, žoga manj odskakuje, a zato mnogo hitreje?
— Od srede novembra dalje nismo imeli prilike za igranje. Vad 11 smo skupno z boksarji Lokomotive in tako obdržali kondicijo; šele pet dni pred odhodom smo se preselili v Ba-tajnco blizu Beograda, kjer je na razpolago prostor, podoben pokrit m igriščem v Franclji. V teh petih dneh smo trenirali naravnost nečloveško.
Pri tem Branovič pokaže na roko, kjer so še nezaceljeni žulji, in nadaljuje:
— /nteli smo t> rokah robce, ki so že bili vsi okrvavljeni, a mi smo še vedno nadaljevali z igranjem, samo da ne bi inozemskih lurrdrjh naredili slabega vtisa.
Sedeli smo v kupeju, mimo nas je brzela prekrasna zimska pokrajina nad Rakekom, S pogovorom pa smo prišli na Ahilovo peto jugoslovanskega tetisa: ni zimske dvorane <prostor zagrebškega velesejma je bil eno Isto zaseden z razstavami, dve leti Pa je bi la v njem spravljena koruza), m tovarne, ki bi izdelovala teniške žoge in rakete. Skratka ni donclj rekvizitov, kar je glavni razlog upadanja jugoslovanskega teniškega športa.
Javno mnenje pa kajpada kri-jK za vse le igralce.
Spomnili smo se ob tem na nedavne časopisne debate: Kdo naj zastopa Jugoslavijo v tekmovanju za Davisov pokal, sta. ri ali mladi? M-tič je sicer že odgovoril v tNarodnem športu« rekoč, da je to tekmovanje izpit, ne pa šele šola, a smo ga vprašali še enkrat, kaj misli o mladih, tako imenovanih per-sp-ktlvnih igralcih.
— Stvar je pravzaprav delikatna in bi moje izjave izzvenele subjekt vno. lahko pa navedem eno dejstvo: lansko leto je Joža (Palada) igral v septembru proti obema na jv dnčjr širna zastopnikoma mladih, Nikoliču in Panajotoviču. Prvi je odvzel staremu mojstru en sam gem. drugi pa tri (18 - 1, 18 - 3). Palada m dal vsega iz sebe, ker to ni bilo potrebno, drugače bi mu šlo še bclje.
— Perspektivnost brez perspektive torej?
— Strar je taka. Fantje igrajo tenis že četrto leto in so bili lani več v inozemstvu kot n. pr. jaz — pravi Mitič in našteva: Pariz, W,mbledon, Riviera itd. Videli ■mo rezultate■ Da bi jih pa dali v moštvo samo zato, ker so mladi, zopet ne gre, kajti po te) logiki bi imel največje šanse za vstop v moštvo moj s‘n, ki ima enajst let...
— Bo sin sledil očetu?
— Bomo videli, vendar se bojim...
In Mitič razpreza dalje svoje misli. Spomnil se je na preteklost.
— Ko smo mi imeli 18 let, smo že uspešno zastopali državo. Pot v reprezentanco smo si priborili na igrišču, tako rekoč čez trupla na manj desetih kvalitetnih igralcev...
Zopet ga prekinemo.
•— Ako bi imeli jugoslovanski juniorji tako možnost treninga kot n. pr. Italijana Gardi ni in Merlo, bi bilo kaj iz njih?
— Francija je imela od časov, ko so zapustili bojišče njeni nesmr:m borci, to je nekako v zadnjih desetih let'-h. na stotine »perspektivnih* igralcev. Nekatere so vzgajali doma, druge pošiljali na specalni trening v Ameriko, a (z njih se ni-rodil niti en velik igralec. Mnogo poklicanih, malo izvoljenih.
— Z eno besedo: jugoslovansko obzorje je temno?
— Ne vem... Mogoče Jagec, ki ima pred ostalimi to prednost, da ima samo 17 let.
— Letošnji žreb za Davis cua je bil naklonjen Jugoslaviji. Upate na večji uspeh?
— Finska re bo prehud nasprotnik. Sledi Velika Britanija. Igramo v Zagrebu. Ako zmagamo nas čaka ItaFia, prav tako na domačem igrišču.
— Mislite premagat-, tudi Italijo?
— Naše izjave pravzaprav niso važne — meni Branovič — poglavitno je le, da bi v tistem času Mitič in jaz b'la v formi, ne pa kot se je dogajalo do sedaj, da je eden igral dobro, drugemu pa nikakor ni šlo,
— Kaj mislite v zvezi s trditvijo nekaterih, da nisfe več dobri, ker vas ne postavljajo na evropske rang — liste?
— Na takih listah niti ne moremo biti — pravj M’tič. — Lestvice sestavljajo prvenstveno na podlag; uspehov na turnirjih v Wimbledanu, prvenstvu Francije, Davisovim pokalu in v zadnjem času na prvenstvu Švice. Jaz sem v Davisovem pokalu izgubil samo prbtl staremu bon Crammu, ki je v vsej sezoni bil samo enkrat poražen od Bergelina; Pariza in VVimbledona pa nisem vidH. Sestavljalci lestvice me torej niso mogli dati nikamor, čeprav sem od leta 1945 dalje bil med prva desetor‘co.
Sneg je medtem ostal daleč za nami, na Krasu je bilo pravo pomladansko vreme, in naš j ogovor je zašel drugam. Nabrežina, Mircmar, vlak sc je ustavljal, poslovili smo se z željo na čim večji uspeh.
m. v.
-----------------------------------------------N
OD JUTRI bodo za na* list pisali o
ZIMSKI OLIMPIADI V OSLU
najboljši novinarji časopisne agencije UNITED PRESS. Naši dopisniki spadajo v mrežo 40 novinarjev, ki imajo dostop do vseh
trenerjev, tekmovalcev in funkcionarjev
ter so zato lahko najbolje obveščeni. Citajte njih SPE-
CIALNE REPORTAŽE za
PRIMORSKI DNEVNIK
J
OSLO, 7. — Od 7. zjutraj žari bleščeče sonce nad olimpijskim naseljem, a še prefcn se je pojavilo sonce, je v njem že zaživelo. Lahen veter pretre:a zastave, vendar ni mrzel niti nadležen, f ko da ne b0 oviral treninga, s katerim bi h -teli vsi tekmovalci doseči višek svojih sposobnosti.
Stenje prog je zadovoljivo. Zaprli so zadnj; del sirLma v Roedkleva vendar prireditelji donašajo nanj sneg in iščejo medtem drugo začasno pri go, ki bi dovolila tekmovalcem, ki so še v bližinj Osla, zadosten trening.
Kot je znano so vozači smuka jn veleslaloma odpotovati v Norefjell, kjer so se danes ob 13,30 začeli službeni treningi. V trenutku ko oddajamo, so prispele v Norefjell avstralska, holandska, španska, argentinska, čilska, italijanska in švicarska ekipa. Na poti pa so Nemci, Kanadč-ni in Francoz-.
Proga v NorefjeTu je z' lo dobra, tako za smuk kot ra veleslalom, vendar bo pred uporabo raziskana od1 članov norveške tehnične komisije. Na progi je delalo precej časa 175 norveških prostovoljcev.
V kratkem se bodo na!hitrej-ši smučarji sveta spustili ro teh progah. Pred nočjo bo^o lahko strokovnjaki v-aj približno izbrskati možnosti posameznih specialistov, ki so prišli na lov za olimnijskimi medaljami.
Proga, v Norefjellu. na katere so norvežani zelo ronrsnl m jo imajo za najboljšo na sve-
V Oslu se govori mnogo tudi
o drugih panogah zimske olim-piade. Zlasti se vesil.o lepih tekem v hokeju, na katrih sloni upanje organizatorjev za visok zaslužek. Dejstvo je. da še nikoli ni bilo zbranih skupaj toliko kvalitetnih moštev kot tukaj. Predvideni inkaso 110.000 dolarjev je mrfcoljše merilg službenega optimizma. Število gledalcev hoke.stih tekem cenijo na 200.000, kar ne sme čuditi, saj je hokej na Norveškem najpopularnejši špoit.
Kanada je seveda največji favorit tunii rja, čepri v je sekretar norveške hokejske federacije dejal, da je prezgodaj da bi dajali prognoze. Dodal je še: «ZPA so poslale svoje najb ljše može, prav tako pa imajo lesa možnosti na uspeh tudi CeM, evrooski prvaki za leto 1950 Švedi in Švicarji. Nevarni bodo predvsem Švedi, ker bodo imeti na svoji strani ' številno občinstvo«.
Medtem smo d—bili še druge vesti:	Italijani,	Cilejci,	Argen-
tinci. Spanci, Romuni, Švicarji, Avstralci in Švedi so preizkušali dopoldne progo v Norfjel-lu, nakar so jo zaprli, ker je v sedanjem stanju prenevarna Proga je baje dobra, vendar ni zadosti snega na njej in zaradi tega preveč skal.
Tekmovalci se pritožujejo rekoč, da bi ostali v Oslu ako bi vedeli, da bo proga neuporib-na Tako so namreč naredi i Avstrijci, ki bodo odpotovali v Norefjell šele takrat, ko bo do
go, ki ima na najugodnejšem mestu samo 50 cm snega. Začeli so tudi razstreljevati posamezne skale z dinamitom.
KLAUS ULLMAN •United Precsa
Argentinski diplomat
improvizirani o.impijec
OSLO. 7. — Rafael Vasques, sekretar argentinskega poslaništva v Oslu. je nenadoma postal član argentinskega moštva v bobu. Zgodilo se je takole: eden izmed članov moštva je nenadoma izginil. V pomanjkanju drugih so mu našli namestnika v argentinskem diplomatu, ki pred včerajšnjim treningom ni nikdar videl tega športa.
Kot je znano zmagajo v sankanju navadno najtežji. Mednarodna zveza bo baje prepovedala, da bi tekmovalci bili težji od 90 kg. Tako se ne bo zgodilo kot leta 1948 v St. Moritzu. ko je ameriško štiričlansko moštvo tehtalo nekaj čez 500 kg.
 	   .	-	J	~	5CIC	v«-**.*«*,	\
tu. se začne na gon, visoki k a- progo proglasili za sposobno.
kih tisoč metrov in teče po eni naileoših pokrajin severa.
Rekord pro°e znaša 2 minuti 38 sekund, postavil pa sa je neki Norvežan. James Cout et, ki je lansko leto tu zma-al, nam je izjavil da je pro«e zares msd najboljšimi, kar jih je on prevozil, ta^o vsled hitrvti kot tudi zaradi težkeče. Sneg ni ravno najbol ši, vendar moramo čakati, da tekmovalci začnejo s treningom in pove jo svoje mnenje, ki uoamn ne bo tako slabo kot za progo v Roedkleiva.
200 vojakov in gasilcev v tem	_________
času nametavaio sneg na pro-1 Asta (Legnr.no),
' Hud udarec za Legnano
MILAN. 7. — Nogometna zveza Italije je diskvalificirala stadion v Legnanu do meseca decembra 1952 in priznala Bologni zmago z 2:0. Igralci Le-gnana so bili kaznovani s 50 tisoč hrami; za dve nedelji je bil diskvalificiran igralec Tu-baro iz Legnana, za eno nedeljo pa Ballacci (Bologna) in
Skupno s slalom progo v Todk'e‘vi in beb progo Frognersete-ren, je skakalnica v Holmeokoilenu narejena na enem izmed potočjfi br ka Frcgnerseteren. Se nekaj minut je oddeljena cd železniške po:taje, od koder je okoli 40 minut z električnim vlakom do Osia. — Skakalnica Je bila za cllmpiado prenovljena. Profil Je bolj slrm in dovoli večjo hitrost. Rekord skakalnice znzša 71 m, postavil ga je Norvežan Kaairesteln. Stolp za dvigalo je visok 44 metrov, poleg njega Je lokai z restavracijo in najstare ši muzej na svetu o smučanju. Okoli skakalnice je mesta za 150.000 gledalcev. Tu je tudi start in cilj za tekme v teku.
KINO
V T H * T Si
Rouetti. 16.30:	t Tomahavk, M
na sekira* V. Keflin. „ Ezcelsior. 16.00: »Hudniki KUD* Salomona*, S. Granger. Nazionale. 16.0u: »Ana*. Sliv*" Mangano, Kalf Vallone. , Fenice. 16.30:	»Houg	KOO0.	•'
Chandler.	_
Filodrammatlco. 15.30: na soncu*, E. Tayior.
Are cba leno. 15.30:	»Polsto!««
ježa*.	,
Astra Rojan. 16.30:	«Male*lJ*»>
S. Tracy.	^
Alabarda. 16.00: »MesalinM. ^ ria Feliz.	...
Armonia. 15.30:	«0	Sv.
kako sl daleč...* E. RJC<*
Ariston. 16.C0: »Ljuhezen,
Iti t»
Zaključen incident z zastavami
Grčija Id Portugalska verjetno ne bosta nastopili . Menici so si v Oslu naročili nove obleke • Bolgari so gledali filme o prvakih
OSLO, 7. — Dvaindvajset članov ameriškega moštva je dospelo včeraj zvečer iz Zuericna, nekaj minut nato pa so pristali na letališču Fornebu tudi Avstrijci. Obe moštvi so pcslrlj v Sogn. Včeraj je dc spela v Oslo nemška ekipa, ki je zvečer dopotovala v nav; dnih smučarskih dresih, danes zjutraj pa bila že ob’ečena v š;:ortne obleke norveškega kroja. Dober-šen del noči so Nenvi piri bili, da so s pomočjo kroječa olimpijskega bivališča v Sognu preuredili svoje obleke.
V Oslu so sedaj tekmovalci 21 držav (30 vpisanih).
Razširila se je novica, da Grčija in Portugalska verjetno ne bosta nastopili na olimpijskih igrah, vendar o tem še ni službenega obvestila.
O incidentu, ki so ga Izzvali Poljaki in Bolgari smo že govorili. Najprej so funkcionarji
LA SPEZ1A, 7. — Nekdanji italijanski boksarski prvak srednje kategorije Gino Cam-pagna je dane3 po točkah v desetih rundah premagal pre-endenta na naslov francoskega prvaka Gilberta Stocka. V drugem srečanju med profesionalci je Baretti (Milano) premaga! Ringozzlja (Parma) s tehničnim knoek outom v tretji rundi. V lahki kategoriji pa je Cozzanl iz Spezie premagal Fe-dija (Pištola), ki je pred koncem pete runde odstopil.
teh dveh držav dejali, da ne bodo izobesili zastave na pol droga. Nato so po uka"u iz prestolnice tudi oni izobesili z;stave na pol droga in izjavili, da bodo tako visele še danes. Tn zadnje pa je v nasprotju z norveškim običajem, da je zaslava na pol droga izobešena en s'm dan. Bolgari in Poljaki so izjavili, da so dobljeni ukazi za njih sveti in da bodo zastave visele na pol droga še en cel dan, pa tuai če je to v nasprotju s tradicijo.
Ob današnji zori so nato zares bile dvignjene zasiave obeh držav izza železne zavese samo na pol droga, doiim so se povzpele vse druge do vr'a. A samih 25 minut kasreje so funkcionarji obeh delegacij zaukazali, naj spravi'o zas a ve na vrh droga, kot so vre ostale. Incident je bil tako zaključen. Glasniki obeh vl~d So nato izjavili, da so bili bolgarski in poljski športniki brez direktiv. katere bi morali dobiti od svojih vlad, ker so se pač zavedali, da je v celj manifestaciji tudi političen značaj.
Norveške oblasti so izrekle svojo zadovoljnost nad zaključkom incidenta z zastavami.
Nekaj tehničnih vrsti o vzhodnoevropskih moštvih. B 1-garski tekači so trenirali v Zakopanih in sp verjetno na zadovoljivi višini. Njihov zvezni
kanje snega v Bolgariji. Temu smo opomogli z od lcdcm na Poljsko, kjer smo vadili z velikim navdušenjem*.
Bolgarski trener je dejal, da manjka njegovim tekmovalcem tehnike, čeprav je njihovo ministrstvo za šport preskrbelo posebne filme, ki so jih predvajali tekmovalcem, da so lahko videli in si dobro zapomnili stil najboljših smučarjev.
BORGE MORS »United Press*
PORČINJSKI PROCES
ŠESTI DAN
tožilčevih obtožb
LUCCA, 7, — Tudi šesti dan razprave je izčrpal javni tožilec s svojim govorom. Takoj v začetku je opozoril sodišče in prisotne, da poteka danes sedma obletnica krvavih dogodkov nad Porčinjem ter v ginjenih besedah zopet proslavljal ozo-povske «junake».
Potem je obravnaval položaj posameznih obtožencev, med temi Bernardinija, Longa, Mon-dinija, Turella ter še nekaterih, pri čemer je prišel do zaključka, da bi se popolne krivde morda ne dalo dokazati le Tu-rellu. Nato je govoril o zasno-vateljih poboja ter izjavil, da je nalog za to akcijo prišel z glavne komande divizije »Garibaldi* in od videmske komunistične federacije. Tu je navedel pismo, s katerim naj bi bil Alfio Tambo-so naročil posebno kolono 15 ljudi, ki naj bi potem «v krvi udušili ozopov-sko upornost*.
Odvetnik obrambe Ferrandi je ob tej priliki vskočil javnemu tožilcu v besedo in zatrdil, da doslej ni bila dokazana avtentičnost omenjenega pisma [n tudi ko bi bila dokazana, iz vsebine pisma ni razvidno, da se nalog nanaša na porčinjske dogodke. Javni tožilec je zahte-
ZADNJA POROČILA
ANGLEŠKA PH0TESTNA MOTA EGIPTOVSKI VLADI | Hahchiirtli dedič
Gd 14. fio 18. febrorria smuesisHo
ftudeim prvenstva Jugoslavijo
LJUBLJANA. 7. — Od 14. do 18. februarja bo v Kranjski gori študentovsko smučarsko prvenstvo Jugoslavije, na ka- -
terem bodo poleg jugcslovan-1 vak naj sodišče poskrbi, da paskih nastopili tudi švicarski, avstrijski, nemški in italijanski študenti. Tekmovali bodo v smuku, slalomu in skokih.
To prvenstvo bo služilo tudi kot kvalifikacijsko tekmovanje za sestavi« jugoslovanske študentovske reprezentance, ki bo nastopila na mednarodnem tekmovanju v Ch; mrinixu.
* * *
LOS ANGELES, S, - Metalec dHia Gordien je začel s treningom za olimpiado. Izjavil je, da se bo skušat mašče-
devo s pismom razčistijo strokovnjaki.
V nadaljevanju svojega govora je javni tožilec imenoval obtožence Modestija, Tombosso, Zocchija, Fantinlja, Padovanija in Stello, češ da so se udeležili sestanka na Oslavju in do podrobnosti proučili načrt za akcijo proti ozopovcem. Vsi ti, je dejal javni tožilec, so imeli vsak svojo posebno nalogo, razen morda Steli e, za katerega
kapetan nam je dejal, da trebi- <u jv, ua »c uu skušaj ukk»-	»am-
rajo že od lanskega septembra, vati lond »iškima zmagovalce- , Predlagal °PI?S V zfur «Ševeda nas je oviralo pomanj- ma Consoliniju in Tosiju. ' di pomanjkanja dokazov.
LONDON, 7. — Anglija je poslala egiptovski vlad; protest, no noto zaradi »brutalnega in barbarskega načina*, s katerim so bili pobiti 26. januarja neka. teri angleši državljani v Kairu. Nota izjavlja nadalje, da se egiptovska policija r>i nit'i najmanj potrudila, da bi preprečila ?ločine, ki so jih izvršili organizirani kriminalci. Skoda je prevelika, da bi se mogla oceniti s točnostjo, toda takih incidentov v Egiptu doslej še ni bilo. Med drugim trdi nota, da je bil videz tak, kakor da bj egip&vska vlada ne le tolerirala, marveč celo podpirala povzročitelje incidentov. Na zaključku je postavljena zahteva, naj egiptovska vlada obijubi, da bo odgovorne primemo kaznovala ter zahtevala tuan jamstvo, dd Se v bodoče kaj takega ne Do vec ponovilo. Pri sedanjih incidentih pa smatra angle ška vlad;, egiptovsko vlado kot odgovorno za vso nastalo jktdr ln bo v tej zvezi zahtevala primerno odškodnino.
Bivši egiptovski zunanji mi njrier Mohamed Šalah El Din P«ša je izjavil predstavniku 11-sta «Al Ahram*, da bo vafdi-stična stranka podpirala sedanjo vlado h v primeru, ako, tv. ta vodila svojo zunanjo politi ko na način, da se popclnomo ukine egiptovsko-angleška pogodba iz leUa 1936 ;n konvenci je iz leta 1889, ker le tako politiko bo narod odobraval.
V pogledu morebitnih poga jan j pa je bivši zunanji min-ster pokazal dokaj pesimizma in dodal, da zadnji Edenov go ver ni prinesel nikakršne spre-
membe v zadržanju britanska vlade.
Egiptovski list «A1 Misri* je objavil vest svojega dopisnika v Panzu, po katerj naj ti bil gmeralnj tajnik Arabske lige
Azam, paša povabljen v Wa-shington.
DUNAJ, 7. — 68-lztn.j arhivar Robert P&chmann s; je pričel po uradni peti prizadevati, da bi ga priznali ko-f zakonskega sina habsburškega nadvojvode Rudolfa jn enega prvih dedičev ta zgodovinske družine. P&chmann zatrjuje, da je bii rejen 1883 leta v tajnem zakonu med prestolonaslednikom in Mario Antonietto Toskansko in da j? bil potem izrečen v rejo družini Pachmann.
MIROVNA POGAJANJA NA KOREJI
Popustljivost na obeli slraneSi
PAN MUN JOM, 7.— Na da-1 stanišč. Toda general Nuckols našnjem sestanku častnikov ] je izjavil danes, da bodo Sc-glavnih poveljstev je prišlo do vernokorejci bržkone v krat-obojestranskih popustljivosti, ki ] kem odstopili od svoje zahteve, lahko odprejo pot morebitnim t; ^ naj bi bHa tri> medtem
uspehom.	ko jih zavezniki zahtevajo de-
Sevemokorejski častniki so seb prišli na dan s predlogom, ki j je nekoliko zbližal stališči obeh! strani v pogledu izmenjave čet.
Prej so namreč predlagali,
25.000 mož mesečno, upoštevajoč tudi one, ki bi odšli na Japonsko in na dopuste. Danes
Tudi zavezniška podkomisija za vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov je na današnji seji odstopila od nekaterih zahtev. Predvsem to, da bi morali Severnokorejci za izenačenje Ste-
pa so računali s številom 25.000 i vila izmenjanih ujetnikov pre-mož brez dopustnikov.	] pustiti zaveznikom civilne in-
Zaveaniški častniki so sicer1 temirance, ker imajo sile ZN Se nadalje vztrajali na tem, da i znatno več vojnih ujetnikov bi se zedinili za 40.000 mož, to- nego Severnokorejci. Vsekakor
da obljubili so, da bodo vzeli v poštev severnokorejsko zahtevo, na podlagi katere bi vojaška poveljstva ne bila dolžna
pa vztrajajo zavezniki še naprej na prostovoljnem povratku, odnosno repatriaciji. Končno so zavezniki odsto-
pošiljati informacij o krajih, pili tudi od tega, naj bi pred-kjer bo vojaštvo nastanjeno in stavniki nevtralnih držav po-2. vzeti v poštev severnokorej- izvedovali pri civilnih begunsko zahtevo, da se teritorialne cih, kam se nameravajo vrniti, vode omeje s pasom 12 milj Po izjavi generala Nuckolsa so
ali pa da sploh ne pride do te omejitve.
Sporno vprašanje je še vedno določitev števila dohodnih pri-
ugonablja*, W. ChlsH, ..ji, Aurora. 16.00: »Gospoda v *
A Ido Fabrizi.
Garibaldi. 15.15: »Mesto V**** B. Colleano in S. Sh»w. Ideale. 16.03: »RK-M smer K*"'
O. Massei.	ww-
Impero. 15.30: »En dan * "
Ycrku», F. Sinatra. , Italia. 15.30:	»Želim tl s|ocv
Delia Scala. ,	l)e,
Kino cb morju. 16.00: no mesto*, B. Fitzgerald-Moderno. 16.00:	»Zenitov*«^
noč*, G. Ccoper.	ji
Savona. 15.00: »Oboževan r" vec», L. Young.	-
Viale, 16.00:	«Nemirne
Han Albers.	jk
Azzurro. 16.00: «Kismet», ^ Kolman.	m
Betvedere. 16.00:	eGildas.r
Hsywor-h.	%
Marconi. 16.00:	»Pesem	*
Don Ameche.
Masslmo. 16.00: »Antilski f" roparji*. D, 0’Conner. .-e Novo rine. 16.00: »Verige*« čeo Nrzrarl.
Odeon. 16.00: »Pasje žlv1^ Gina Lollobrlglda.
Radio. 15.30: »Na nekem s teboj*. E. Wil!i*ms. *. VHtor a. 16.00: »Tripolitansk* vica*, Y. De C-rlo.	.-n
Venezta. 15.00: »Dvoboj na s®"
J. Jones.
RADIO
<3 O A K i B» ’l š PETEK, *. februarja l*rt
7.00, 13.30, 19.30 in 23.0» čila. 7.15 Jutranja glasb*. ’Aj Miadniska od Ja J a: Kekec. \ Lahka glasba. 14.00 Iz dežr^j) ceželo v slm.onieoih plesb. L.* Od včeraj do danes, 14.35 vokalni kvintet »Niko 18.00 Mozart v minueto. J pj
Vese’a medigra s plešč. stopinjah Paganinija ln
i Kur ii.
13.00 Glasba po željah. '4,W|«,0 roč la. 17.30 Plesna glasba-„i » D.o.ak: Koncert za	j*
a-molu. 18.45 Vesela gltsb*. Lj Elgar: Variacije na cri*!L,ie' temo Enigma. 19.37 Ltbkt m e dlje. 19.45 Poročila. 20.00 retna glasba. 20.30 Trži®« ^ turni razgledi. 20.45 Lahk* ba. 21.00 Chopin: Koncert &.utr vir št. 2 v f-molu. 21.30 Pr'%, ljer.e melodije, 22.00 531oVL|^t-madžarski In norveški
I
H-00.,*
22.30 Slavni pcvcl, za orgle.
23.00
Tit KIT I«
rt. >
zavezniki opustili to zahtevo, ker so jim Severnokorejci zagotovili, da bo itak vsak odšel svobodno, kamor ga bo volja.
7.45 Jutranja glasba. ka g.asba. 12.15 Posrečeni vi. 13.30 Konce.t. 15.30 P^pJ-BBC: godba na pihala. •8-?L*e' lemki Iz cper, 19.15	0»
ster. 20.30 Uganite avtorja. Simfonični koncert,
SLOVKIIIJŠ ^
12.00 Igra godba na '>WfO' ljubljanske ga. nizi je. 12-30 .j) č-la. 12.40 Zabavna g:a^»- ,PKr Melodije po Vašem olcuSU bjv šče). 15.00 Poročila. 15.10 ^ p na glasba. 15.30 Ze.eli * slušajtel 16.00 J. B.
Pojo naj ljudje. 16.15 ski koncert slovenske slrnI^a f* glasbe. 17.30 Pojo Fantje n*cij' si. 18.40 Klavirske skl'#* kovskega. 19.30 Poroč.l*- gtff, Zabavna glasba. 20.00 N. pjf Tedenski zunanje-politifrjij.^ * gled. 20.15 S'ovenske nar®"'^ priredbi Emila Adrmits. ^ ceta Marolta In Matije 21.00 »Svet v sabTl in bu'L|tv* — Prešernove satirične 21.20 Skl cfbe Jchamiesa sa, Huga VVolfa in Hansa r> j*.
                         ......................................................................................
— r
tn"rt
6.
V jami vidite polno kapni-kov. N3kateirl so obrnjeni prav, drugi pa narobe. Ce boste vodniku stisnili kaj v pest, vam bo pokazal kosti Jamskega medveda. Seveda, ne smete se zanašati, da bo na teh kosteh še kaj mes >. Prav nič več ga ni, za to t*. *e poskrbeli predniki današnjih Postojnčanov. Vodniki vam bodo pokazali v malih tolmunčkih tudi svetovno slavno človeško ribico, ki vas bo razočarala - bolj Je podobna beli glisti kot pa človeku. Vsaj meni se Je zde. lo. da ni prav nK podobna mojim prijateljem. Saj ni podobna niti r!bl navsezadnje Ko se pomikate bolj ln bolj v notranjost jame, naletite na Dantejev pekel, ki je najbrž tudi ponarejen-Videli boste tudi Kalvarijo, če Je niste še. Preden greste v jamo morate plačati vstopnino. Ko ste pol ure notri, bi radi plačali trikrat tol'ko, da bi bili zopet zunaj.
Hoja po Postojni Je le malo časa zabavna. Ko sem
Jo prehodil trikrat po dolgem ln počez, sem izginil skozi portal najbližnje restavracije. Zaželel sem si pečenega fazana in nekaj morskih rakov. Na mojo ponižno prošnjo me je kuharica gledala po strani, kakor da sem eden od sedmih naglavnih grehov.
»Do poldne nlč». Je .rekla. »Pridite opoldne. Danes Je na vrsti mineštra!*
»Bravo!» sem dejal- Izgubil sem se na ulico in obstal v senci divjih kostanjev. Oh, kako je hudo v današnjih časih živeti na svetu! Zakaj ne bi človek umrl ln se za vedno resll tega trpljenja? Kaj neki vendar še pričakujem od življenja? Nobeno dekle me več ne pogleda. Nekdanji prijatelji so krenili svoja pota ln me ne poznajo več. Otroci mi kažejo Jezik. Nihče me več ne povabi na kosilo. 8amo davkarija mi je še ostala zvesta. Toliko ljudi hira v bol
in (D momm mmmm pid mm
F RAN C E. MACAJNA
kaj mi je pred meseci pravila ciganka. Z veščim očesom me je pregledala in mi zaupala, da boleham na sedemnajstih različnih boleznih. Pet od teh je smrtno nevarnih in samo tri so neozdravljive. Vznemirjeno sem se ozrl gor in dol po cesti ln se spomnil, da biva v Postojni zdravnik Francelj. s katerim sva si v sorodu v desetem ali trinajstem kolenu Brez oklevanja sem se tazoj napotil k njemu.
Preden vam opišem
Dva Franclja sb v Poštnini pogovarjata o bolozni tistega Franclja, ki je moral pred tem čakati in razmišljati o grdih rečeh, ki jih mora zdravnik prenašati s prav tako potrpežljivostjo kot je moral revež potrpeti in razlagali zares nevednemu pisatRlju, vsakemu bolniku znane stvari-bese ho tudi jul rila pogovorna te viže nadaljeval, bomo odločno protestirali in postojnskega dr. Franclja globoko obžalovali
  _	najin sestanek, bi rad opo
manlcah, ki bi radi še žive-, zoril vas vse. ki ste nevedni. 11. Zakaj ne bi raje mene | kaj mora vedeti bolnik, ki
pride k zdravniku na posvet. Ti nauki bi morali biti v dnevnih hstih bolj po-gostoma poudarjanl.
ne-
prijela kaka huda ln ozdravljiva bolezen? Bolezen!
Mahoma sem se domislil.
Zdravniški stan je stan poln trpljenja in ponižanj. Zdravniku sme vsak pokazati jezik, ne da bi ga smel on zaradi tega tožiti za raz-žaljenje časti. Vsak se sme pred njim sleči iz srajce, kakor da Je v hlevu. Sme mu pripovedovati umazane stvari iz svojega življenja. Sme mu zaupno povedati, kolikokrat na dan gre na stranišče. Vse take in še bolj grde svoboščine si sme privoščiti vsak postopač, ki pnde k zdravniku. In on, zdravnik, mora kazati pri tem vesel obraz, mora kazati veliko navdušenje za tiste »zanimive* zaupnosti ln mora capina ob koncu celo potrepljati po rami ln mu zagotoviti, da je vsak dan bolj lep ln bolj mlad
in da bi se mu prilegala lepa in mlada žena in ne več tista stara, ki jo Je bil pustil doma.
Bolniki, oziroma pacienti, nimajo po večini nobenega pojma o zdravilstvu ln zato se ne morejo z zdravnikom prav nič pametnega pomeniti. Bolj če Jim zdravnik pripoveduje, manj razumejo. Zdravnik Je ves srečen in vesel, Ce dobi bistrega človeka predse. Najrajši Ima takega, ki pozna medicino bolje od njega ali pa vsaj tako dobro. Jaz se ne hvalim, mkoll se &e nisem hvalil, lahko pa rečem, da me v zdravilstvu ne bo nihče prodal. Vsako reC v trenutku razumem, včasih celo še prej. Komaj predlanskim je bilo, ko mi je re-
kel neki ljubljanski zdravnik, ves očaran od mojega globokega znanja medicine: »Lepo vas prosim, nikoli več ne pridite k meni!* Gotovo Je hotel reči s tem, da znam več kot on. To seveda ne bo držalo, tega ne bom Jaz v svoji skromnosti nikoli priznal!
Vsak zdravnik je danes močno zaposlen. Zanj bi moral biti dan dvakrat daljši. Težko ln odgovorno celo ga mučj od zore do mraka. Zdaj pomislite, ko bi vsak pacient poznal vsaj osnovne pojme o medicini, bi zdravniku ne bilo treba na dolgo in široko dajati navodil. Le s par besedami bi mu namignil, pa bi pacient že vedel, kaj mu je storiti.
Te besede sem zapisal v
imenu zdravnikov. Naj služijo obenem tudi kot uvod temu, kar bom od tu dalje po pravici zapisal. Zdravnik Francelj ne bi tega, kar sledi, nikoli objavil, ker njega veže stanovska molčečnost, mene pa nič ne veže. Naj se vsak nevednež lepo potrudi, da bo vse lepo razumel m se po teh naukih tudi ravnal.
Ko je dr. Francelj odprl vrata ambulante, sem skočil prvi pokonci. Nisem se oziral na tiste z mahom po-raščene ljudi, ki so prišli pred mano v čakalnico. Hotel sem vsem pokazati svoje veliko zanimanje za medicino.
Dr, Francelj me Je takoj spoznal. Prijela sva se za desnici ln pumpala gor ln rodnlk.
dol tri minute dolgo.
«No, kaj mi boš povedal novega, ti vremski kanon?* Je vprašal dr. Francelj veselo.
«Nie dobrega, doktor zdravnik*, sem rekel spoštljivo. »Hudo sem bolan*.
»Me zelo veseli, da le ni hujšega! Gotovo imaš prhljaj na glavi. Poznam že take tiče. Kar tukajle sedi, da se nekoliko pomeniva. Kje Je pa tvoj brat?*
«V umobolnici Je na Studencu*.
Dr. Francelj se je zresnil. »To je zares žalostno*. Je rekel.
«S3veda Je žalostno*, sem potrdil. »Ce pomislimo, da mora hoditi celo uro. predem pride do prve kavarne*!
Turobno sve gledala čez strehe sosednjih hiš. Ves presunjen vzame dr. Francelj škatljlco moravk iz žepa in ml ponudi eno
»Torej, kaj ti Je?» je vprašal. ko je videl, da sem že dvakrat puhnil v zrak.
»Preden nadaljujeva*, sem rekel previdno, »bj tl rad omenil, če ne boš hud, da »čR^.tvoJ zelo oddaljeni so-čeprav sva zdajle
tako blizu. Ko bi mi P°V moti takole zapisal kalij ali kako drugo Py> no pomirjevalno moraš vedeti, da ne men ničesar pededova u «Dobro, dobro: m8 fJd' meni za tisto tvojo t® d! Jo, Zdaj mi lepe razlo2'-.^ te vse boli in kje te 0 boli*.	mA
»V prsih me boli- na fflt tu me boli, na ^1' bol!, na nogi me bon gl' hujše bolečine pa čut"" kaj v Postojni*.	t	pf
♦Presneta reč. ffl?*; tovarna stvar bo. TvoJvjf>»j lezni je že kar lepa gg# Lahko bi jo prodal * 2% medicinskemu muze^-. niva od kraja. KaJ 111 nogi?*	.0%
Zavihal sem sl do kolena in mu PL,fcll križkra"aste poti ”3 žil na golenici ^r- n t* celj je samo pokima* kel suho:
»Vene varikoze*.	.
»Koze? Kakšne	V	*
kdo drugi varje Jaz! In, oprosti m' ■ t, ime Frane in ne v (j
(Nadaljevanji ■ ————-*—*a
UUvrn urednik BRANKO BABIC - OdM urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MUNTECCHI St #. III nad. - lelefou SWv In 94 638 - PoSlm predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA it 20 - Tetefon-,ka St 73-38 - OGLASI: od 8 30	12 Iti od 15	18	- Tel
TS-38 - Cene o«l*»ov Z* viak mm viSine v I rlril I stolpca trsovski 60. finanfrio-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za Fl.HJ ra vsak mrt. Širine I stolpe* ra vse vrste oglasov po to din — Tiska Tiskarski tavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. PelHco |-IT, Tel II 32. Koper. Ul Battlstl 30la-l Tel 70
■     --       * .
NAROČNINA: Cona A. mtoetna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. red. IJud. repub. Jugoslavija: Uvod 10,mesečno 210 (|jK»
PoJtm tekoči račun ta STO . ZVU lalolmitvo trž Jkcg* tiska Trsi 11.537« —	Jugoslavijo. Agencija demokratičnega	ini-aernsMO* ^-gglV
Ljubljana Tvrleva S« • tel 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 8-1-90333-7 — Irdala Založništvo trga. :cga tiska nZOZ