štev. 137. V Ljubljani, g ponedeljek, dne 18. junija 1906. Leto xxxiv. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'-za pol leta ,, pol leta „ „ 13-— za fetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta ,, „ 10-5-1-70 P' za četrt leta „ za en mesec „ Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat ■ • • 13 h 11 „ 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez - dvorijče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (J p r a v n i S k e g a telefona Stev. 188. Zadnji apel. Dunaj, 17. junija. Pod tem naslovom je pisal »Narod« mi-noli petek: »Pojasnili smo vnebovpijočo krivico, ki se hoče storiti koroškim in štajerskim Slovencem in pa kranjskim mestom in trgom. Vse te pritožbe pa niso našle odmeva ne med Čehi, ne med Hrvati.« Istina je, da »Narodove« tožbe ne najdejo^ odmeva ne med češkimi, ne med hrvaškimi poslanci, ker ga ne čitajo. Dalje je istina, da se je dr. Ferjančič pogajal z dr. Kramarem, naj bi Čehi podpirali zahtevo »naprednega kluba«, da dobe kranjska mesta in trgi, kakor doslej, svoje zastopnike v državnem zboru. Dr. Kramar pa je odgovoril, da Čehi vedno radi podpirajo občeslovenske zahteve, glede mest in trgov pa tega ne morejo storiti, ker bi sam sebi nasprotovali z ozirom na razmere na Češkem. Iz tega razgovora pa še nihče ne more sklepati, da bodo češki poslanci pustili na cedilu štajerske in koroške Slovence. Ko bi se to zgodilo, nastala bi največja razburjenost ravno v češki javnosti. Še abotneja je »Narodova« tožba glede Hrvatov. Ti vsi so člani »Slovanske zveze«. V raznih sejah so Hrvatje izražali popolno solidarnost s svojimi slovenskimi tovariši v klubu. Sploh je bilo in je med Hrvati in Slovenci v tem vprašanju popolno soglasje. Zato hrvaški poslanci odklanjajo vse »Narodove« pouke, ker vedo, kaj jim veleva narodna dolžnost. Soršlio afero. Sorška afera z bengaličnim ognjem razsvetljuje kranjske razmere. Dne 22. t. m. bo glavna obravnavna pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Ljubljanski državni pravdink dr. Trenz, kateri je že toliko »klerikalcev« spravil v najhujše kazni, ali za prazen nič v mučne preiskave, je poskrbel, da glavni krivci pri sorski aferi ne pridejo niti pred sodišče. Preiskovalni sodnik Oskar Deti v Škofji Loki kar enostavno ni dal v zapisnik, kar bi spravilo pred sodišče liberalni stranki ljube osebe. Mi se niti najmanje ne vmešavamo v obravnavo in ne prejudiciramo ničesa. Pa kar je dolžnost vsakega državljana, da pomaga, da pride čista resnica na dan, da se pojasnijo dejstva, iz katerih sodnik ustvari svojo sodbo, moramo pomagati v informatoričnem oziru, ker, kakor rečeno, preiskovalni sodnik ni dal na razpolago popolnega materiala. Nista tožena učitelj Ormek in njegova žena učiteljica Grmek-Rakovec. Usojamo si opozoriti na sledeča dejstva, ki morajo biti preiskovalnemu sodniku znana, in če niso v zapisniku, ni zapisnik popoln. Grmckova žena učiteljica Grmek-Rakovec se je udeležila rabuke v Sori na način, kakor se ne pričakuje od omikane dame. Ko so bili že glavar in orožnikiv Sori, je pustila poduk, šla med ljudi ter hujskala: »Ali imate kaj gnjilih jajc, da bi jih na kapelana metali?« Priče tega so: Andrej Dolinar iz Sore št. 17, Jurij Oman iz Sore št. 18, Ignacij Nosan iz Rakovnika št. 5 in Franc Šifrer iz Rakovnika št. 5. Dne 30. oktobra 1905 je učitelj Grmek stal na cesti ter ljudi hujskal z besedami: »Možje tje! le huje, le huje! Možje! le huje, če tudi kriva teče!« Besedo »kriva« namesto »kri« je Grmek najbrže radi tega rabil, da bi se pozneje lažje izgovoril, če bi ga radi tega prijeli. Kakor je znano iz poznejšega dogodka, so ljudje Grineka razumeli. Kri je res tekla. Da je učitelj Grmek te besede res govoril, lahko s prisego potrdi Andrej Dolinar iz Sore št. 17. To zadevo je preiskoval tudi c. kr. sodnijski adjunkt v Škofji Loki. Ko mu je Dolinar pri zaslišanju to pripovedoval, je rekel Deu: »To je že znana reč.« Če je dejal Deti to v zapisnik, nc vemo. Vemo pa, da zapisnika nazadnje možu ni prebral, in da državno pravdništvo Grrneka ne toži. Na našo zadnjo notico, v kateri smo hujskanje Grmekovo na cesto pred Kofolovo gostilno označili, in še posebno to, da je Grmek ščuval ljudi, naj primejo Franca Bernika, ki mu je ugovarjal, se je oglasil najbrže Brce v »Narodu« in žuga z »razkritji«, češ, da je bil Bernik »od višjih zapeljan«, da je čez Br-ceta zabavljal. Mi Brcetu svetujemo, naj bo lepo miren in naj prav nič ne dreza v sršenovo gnezdo! Vesel naj bo, da je dobil svojo penzijo! Res je baje Bernik v Loki podpisal pri poravnavi zapisnik, da je bil zapeljan, toda to je storil prisiljen po Brcetu, ki mu je žugal s kaznijo in stroški. Fant se je temu upiral in trdil, da ga k temu nobeden ni za- peljal, toda Brce ni hotel imeti poravnave, razun da se je to vzelo v zapisnik. Tako je Brce prisilil nazadnje Bernika k laži. In na to prisiljeno, četudi protokolirano laž se sedaj Brce sklcuje. Da pa ne bo Brce mislil, da je Grmeka s svojo zvijačo že rešil, mu povemo, da so priče omenjenega prizora na cesti in Grmekovega hujskanja še sledeče osebe: Andrej Dolinar iz Sore št. 17 in Franc Knific iz Sore št. 7. Pripomnimo, da sta dve priči, ki sta bili radi Grmeka zaslišani, izjavili, da jima adjunkt Deu ni nič prebral, oziroma dal prebrati zapisnika, predno sta ga podpisali. Ko je prišel na glavarjevo povelje ključavničar Trampuš iz tovarne Goričane, ga je Grmek prijel, kaj da ima tukaj opraviti. O stvari bi se dalo še mnogo pisati, a ker stojimo pred obravnavo, se seveda odrekamo vsaki sodbi. Opozarjamo pa na to, da cela kranjska dežela gleda danes na ljudi, ki so uprizorili aferi Goče in Knežak, in da bo naredila paralelo s sorsko afero. Gospod Trenz pa bo enkrat dobil tudi svoje plačilo. DR. LUEGER V BUKAREŠTU. V runuinskem ministerstvu za zunanje stvari ie priredil mestni svet rumunske prvo-stolice na čast dunajskemu županu dr. Lueger-ju 16. t. m. zvečer komers. V napitnicah so naglašali željo, da bi nastale ožje zveze med Avstro-Ogrsko in Rumunijo. OGRSKA DELEGACIJA. V armadnem odseku ogrske delegacije je izjavil vojni minister Pittreich. da se vojaški dopusti ob žetvi po izkušnjah na Češkem in Ruskem niso obnesli. Dopusti bi se morali dovoliti le kmečkim sinovom za obdelovanje lastnega posestva. Upa, da mu bo mogoče kaj storiti v tej zadevi. V tajni seji je poročal Pittreich o novih utrdbah. Odsek je odobril or-dinarij. KRALJ PETER OBIŠČE FRANA JOSIPA V IŠLU. V dobro obveščenih srbskih krogih se nadejajo, da se politične razmere v Srbiji v kratkem spremene v toliko, da bo kralju Petru možno odpotovati v inozemstvo ter obiskati razne dvore. Najprej, baje tekom meseca julija, obišče kralj Peter avstrijskega cesarja v Išlu. ŽIDJE NAGAJAJO. D u n a j. Sedem liberalnih članov okrajnega zastopa v Leopoldovem mestu je odlo- žilo svoje mandate, tako, da se okrajni svet sedaj ne more konstituirati in se morajo razpisati nove volitve. SOCIALNO - DEMOKRAŠKI SHOD NA DUNAJU. Velik shod so priredili včeraj dunajski socialni demokrati. Na shodu so sklenili resolucijo, da prično odločen boj proti zavlačevanju splošne in enake volilne pravice v odseku za volivno preosnovo. Prvi korak bo tridnevni štrajk na Dunaju. Po shodu so priredili manjše demonstracije pred parlamentom in po ulicah. KRVAVI DOGODKI V RUSIJI. O preganjanju judov v Bjalostoku poročajo 17. t. ni., da traja preganjanje judov že tri dni. Izgredniki so zaprli policijski in rentni urad. Plenjenja se udeležuje tudi policija. Uporniki ne puste vlakov v mesto. Judje taje, da so oni vrgli bombo na procesijo. Mesto ie zapustilo 800 judov. Vojaštvo je večkrat streljalo. Število žrtev cenijo na 900 do 1500. V Bjalostoku se tudi boje, da izbruhne splošna stavka. V mestu je cela divizija, a ni močna dovelj, da konča nemire. Strelja se tudi na vojake, ki delajo mir. Vojaštvo odgovarja na posamezne strele s salvami. Neka vest trdi, da Bjalostok gori. O večjih nemirih poročajo iz Moskve. Množica je razvila rdeče zastave. Dragonci in kozaki so razkropili demonstrante, ki so oddali več salv. Car namerava odgoditi 28. t. m. dumo do oktobra. Poleti nameravajo razdeliti 4,000.000 ha zemljišča med kmete, ker upajo tako preprečiti kmečke nemire. Iz province dohajajo v Peterburg poročila o delavskih stavkah in o kmečkih nemirih. V Bahmutu stavkajo delavci v ondotnem pre-niogokopu. — V prtljagi nekega potnika so našli v Inki v Rigi na parniku Leander 26 pušk in revolverjev ter 5000 patron. Dotični potnik .ie pobegnil. DREYFUSOVA AFERA. Pariz, 16. junija. Pred kasacijskim sodiščem se je včeraj pričela razprava za revizijo Dreyfusovega procesa, Včerajšnja in današnja seja sta bili tajni. Čitajo tajne spise. ITALIJANI ŽALUJEJO. Trst, 16. junija. Italijanski listi bridko tožijo, da je po volilni reformi umorjeno »starodavno slavno italijanstvo Dalmacije«. PREMEMBA V BAVARSKI USTAVI. Iz Monakcvega poročajo, da je razširjena v političnih krogih vest o spremembi ustave. Na ta način pridq na kraljevski prestol naslednik Luitpold še za časa kralja Otona. L i m K. Zvonček utopljencev. Poljski spisal Kaz. Przerwa-Tetmajer, poslovenil Fr. Virant. Bila je vas nad reko, ki se je na enem mestu razlivala v široko, motno, čisto nepremično vodno globino. Na desnem bregu te globine je bil pust, obsežen prod, potem so se videli položni goli hribje, potem gozdovi in gore; na levem so rasli redki brinovi grmi, tanke jelke in mecesni, in višje se je tamnil gozd. Na tej strani, ravno na robu nad vodo, je stala pobeljena zidana kapelica, pokrita s stožasto špičasto streho iz rjastega pleha, vrhu katerega je stal črn, zarjavel železen križ. Vhod v kapelico je bil nizek, zgoraj zaokrožen; znotraj je stala na kameniti razbiti podstavi ozka lesena klopica.. Zgoraj, na poprečnem tramu, je visel zvonček, od katerega je vrv padala tako, da je bilo mogoče zvoniti sede. Nihče ni pomnil kedaj, neke zimske noči, ko so se veselo peljali čez to zamrznjeno vodno globino, se je udrlo in izginili so pod ledom ljudje in konji. To se je zgodilo zelo davno. V spomin na ta žalosten dogodek je postavil nekdo kapelico in vsak večer je zvonilo v njej k molitvi za duše, umrlih brez zadnje popotnice. Zvonček so imenovali zvonček utopljencev. Vedno je bil v vasi berač, ki je za gotovo določeno plačilo hodil zvonit nad reko. Zgodilo se je, da se je po smrti enega takih zvoni-karjev oglasil za to službo fant, ki so ga splošno imenovali »ubogega Gregorja«. Ta ubogi Gregor je bil sin bogatega kmeta, toda ko so umrli starši, ga je starši brat oropal očevine, ga pregnal z doma, povrhu mu je pa še izneveril izbranega dekleta in se sam z njo oženil. — Tako je ostal Gregor na širokem brez strehe nad glavo, nikogar na strani, z zlobo in okrutno zavistjo v srcu. Potepal se je, blodil okoli, delal kot dninar, toda nesreča ga je preganjala, da je tako shujšal in ubožal, da so ga imenovali ubogega Gregorja. Bratu je prisegel maščevanje na večne čase, na življenje in smrt. Ko je postal zvonikar, si je Gregor najel izbico pri grobokopu na konci vasi in od tam, po končani dnini, šel o mraku, ko je v cerkvi odzvonilo angeljevo češčenje, zvonit za duše utopljencev. Nekoč, ko se je vračal domov, mu je prihitela naproti grobokopovka in vpila od daleč: »Nesreča vas je zadela, brat vam je utonil!« Gregor je obstal: »Brat?« je vprašal, kakor bi ne mogel verjeti. Grobokopovka je pa pripovedovala: »Če vam rečem, brat. Peljal je les iz gozda, ravno pod kapelico se je utrgala zemlja in voz jc padel v vodo. Gozdar je videl to, toda predno je mogel prihiteti na pomoč, se je že končalo. Ljudje so izkušali vsaj truplo vloviti, pa tudi to je bilo zastonj. Gregor je poslušal kakor odrevenel. Ni rekel nič in šel v svojo izbico. »Pozvonite danes tudi bratu. Gregor«, se je oglasila z vzdihom grobokopovka, toda Gregor ji ni ničesar odgovoril. Odšel je v izbico, zaprl za seboj vrata in se vsedel na ležišče, na katerem je spal. Nekaj časa je sedel tako, popolnoma ne-svesten in misli so se mu medle, ni vedel, ali žalosti? Končno je pa pljunil in rekel polglasno: »Prav mu je!« Čez trenutek je ponovil glasneje: »Prav muje! Krivičnik!« Veliki cerkveni zvon jc začel zvoniti angeljevo češčenje. Gregor je oprl brado na roke in poslušal. Ni pokleknil, kakor po navadi, ni molil — samo poslušal je. Zvonilo je, tako se je zdelo Gregorju, turobneje, kakor običajno. Končno je prenehalo zvoniti. Sedaj je bil čas iti h kapelici. Toda Gregor ni vstal z ležišča, ampak je z brado v rokah sedel in gledal v tla. Tako je minulo precej časa, nazadnje jc zamrmral Gregor skozi zobe: »N.iega je zadela nesreča! Krivičnik je poginil! Danes bi bilo tudi za njegovo dušo...« Pljunil je, se vrgel na ležišče in obrnivši obraz k steni, hotel spati. Toda ni mogel. Zopet se je vsedel kakor preje in ^icdal v tla. Bil je deževen jesenski dan. Veter je šumel otožno in žvižgal, droben dež je trkal enakomerno in žalostno na šipe. Temnilo se je vedno bolj. »Ne pojdem!« je rekel pri sebi Gregor. Izkušal je zopet zaspati in zopet ni mogel ležati. Nekaj ga ie dvigalo s slame. Nazadnje tudi sedeti ni mogel. Nekak nemir ga je obhajal vedno bolj in bolj; vzdignil se je in stopil k oknu. Na polju jebilo čisto temno. Toda tudi tu ni mogel dolgo strpeti. Zdelo sc mu je, da ga jc nekaj obvladalo. Stopil je pred izbo — razločno ga je začelo nekaj pehati naprej, pred sebe. Stopil je na stezo, po kateri se je šlo h kapelici, čez pašnike. Obstal je in rekel: »Ne pojdem!« in zopet je šel dalje. Nekaj ga jc pehalo naprej, Za pašnikom so se zamajali v mraku redko rastoči brinovi grmi, tanke jelke in mecesni. Ze se je Slišalo šumenje reke. AMERIKA AMERIČANOM. Vašingtonska zbornica reprezentantov je odobrila s 128 proti 82 glasovom resolucijo senata, da se nabavi material in oprava le pri domačih tvornicah, čc ne bodo stavili previsokih cen, o katerih sklepa predsednik, lire se za mednarodni Panamski prekop. Štajerske novice. š Slovenski Šentilj ima slovenskega župana. Dne 16. junija je bil izvoljen županom v Št. Ilju v Slovenskih Goricah g. Franjo Thaler, veleposestnik, odlični naš rodoljub. Svetovalcem so izvoljeni gg.: Celcet\ Freiham, in Tišler, sami zavedni katoliški Slovenci! Slava zavednim slovenskim Šentiljčanom! š Kako se dela s slovenskim denarjem! Vsem je še v spominu, kako so bili celjski Nemci v zadregi s svojim vodovodom. Manjkalo jim je na vseh straneh denarja. Iz te zadrege je pomagal Celjanom bivši vodja okrajnega zastopa, vladni komisar Lehman; ki je iz okrajne blagajne obljubil 2000 K letnih prispevkov. Lehman si je upal kot provizo-lični vodja okr. zastopa obremeniti celjski okraj I rajno. Prizadete slovenske občine so se zoper to uradno samovoljo pritožile, toda štajerski deželni odbor potrdi vse, kar je v prid Nemcev. Slovenski kmetje naj si zapomnijo, kako razsipljejo Nemci njih denar. — Ali se ne bi dal Lehmanov sklep reasumirati, ko bo deloval redni okrajni zastop? š Slovenci v Gradcu. V nedeljo, dne 24. junija priredi sloven. društvo »Domovina« v Gradcu vrtno veselico pri »Oesterreichischen Hof«. Spored: Petje, tamburanje, ribji lov, konfeti-vojska, šaljiva pošta, šaljivi nastop, po osmi uri ples v dvorani. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 v., v predkupu 30 v. Vstopnice se dobivajo v društvenih prostorih Stigergasse 2, 1. K obilni udeležbi naj-uljudneje vabi odbor. š Imenovanje. Justični minister je imenoval kontrolorja moške kaznilnice v Mariboru, Alojza Serda upraviteljem moške kaznilnice v Gradcu. š Hud strah pred starši je imel 131etni gimnazijski učenec Karol Cepič v Mariboru. Pred par dnevi je bil namreč iz šole izključen in se je bal iti domov. Proti součencem se je izrazil, da bo skočil v Dravo ali pa se ustrelil. V resnici ga potem ni nihče več videl, in je najbrže iskal smrti v Dravi. š Celjski »Studentenheim«, ki se vzdržuje po večini z markami, ki priteko iz nemškega »rajha«, obhaja letos svojo desetletnico. Studentenheim je zavod, ki vzgojuje slovenske janičarje ze Nemce. V odboru so skoraj sami c. kr. uradniki. š Pogrešana deklica. Izginila je ter se pogreša že od 24. maja t. I. trinajstletna Marija Lovrenčak, doma od Sv. Križa pri Slatini. Bila je na obisku pri svoji teti, Mariji Zupanec v Vidmu. Dne 24. maja se je odstranila oblečena v sivo obleko in od takrat je ni nihče več videl. Kedor kaj o njej ve, naj poroča g. Jos. pl. Pohl, vpokojenemu župniku v Vidmu. š Nesrečen konec pretepa. Minolo soboto proti večeru sta šla Jakob Orož in njegov brat z dela v Konjicah domov proti Poleni. Med potjo ju je napadel kmečki fant Anton Rečnik s tolpo drugih fantov. Vsi so bili oboroženi z noži in so Jakoba Orož tako razniesarili, da je še tisto noč umrl. Njegovemu bratu, kateremu je napad pravzaprav veljal, se je posrečilo z malimi ranami pobegniti. Rečnik in njegovi tovariši so že v zaporu. š Umrl je v Mariboru g. Ivan Sumenjak, bivši davkar v Gornjem Gradu. Star je bil 56 fet. N. v m. p ! š Roko zmečkal je dne 11. t. m. železniški voz kondukterju Srečkotu Bizjak v Trbovljah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Ponesrečeni je oče peterih nepreskrbljenih otrok. š Matura na celjski gimnaziji začne v ustmenem delu dne 17. julija. Nebo se je .nekoliko razjasnilo in na njem se je pokazal mesec, okrogel, meglen, svinčen. Gregor ni vedel, kaj se z njim godi. V srcu je čutil okrutno, kmečko besnost proti rajnemu bratu in istočasno neko silo. ki ga je gnala h kapelici. V tem se ie stresel in obstal... Zdelo se mu je, da sliši razven šumenja vode in vetra nekak glas, nekak zvok. Prestrašil se je in se hotel vrniti, toda ona čudna moč, ki ga je obvladala, ga je pehala naprej. Medtem je postal zvok vedno razločnejši — bil je zvonček. — Gregorju so se zježili lasje na glavi; med brinovimi grmi se je zasvetila v mesečnem svitu mrtvaško bela kapelica nad globino. Mrzel pot mu je stopil na čelo, v prsih mu je pa zaostala sapa; v kapelici je bil nekdo in zvonil. Obstal je in se še enkrat hotel vrniti, toda neka silna in strašna radovednost ga je prisilila, da je šel dalje. Ze je bil pri vratih; sklonil se je in pogledal — in razprostrši roke nad glavo, stopil bliskoma nazaj. Na klopici je sedel njegov brat, nag, zabuhel, razjeden od vode, z mokrimi lasmi, prilepljenimi na vrat in povešenimi brkami, in držal z obema nabreklima rokama vrv od zvončka, za katero je vlekel. Okrenil je proti Gregorju bledi, napihnjeni obraz utopljenca in pogledal nanj z motnimi, iz jamic stopajočimi očmi. Gregor je zastokal in omahnivši, plosknil v vodno globino. — š Odlikovani orožnik. Včeraj dne 17. t. m. se je v Zidanem mostu na slovesen način pripel srebrni zaslužni križec orožni-škemu postajevodji Francu Kotnik, ki je z lastno nevarnostjo rešil iz valov Save neko žensko. š Iz politične službe. Tajnik okrajnega glavarstva v Celju g. B r v a r je stopil zaradi bolehnosti in poškodovane noge v začasni pokoj. Na njegovo mesto pride gosp. Kramberger iz Hartberga. š Poskušen samoumor. Posestniški sin Mihael Kocbek od Sv. Trojice v Slovenjih Goricah se je dne 11. t. m. v samomorilnem namenu smrtnonevarno obstrelil s puško. Zadel se je v bližino srca. Kaj mu je bil povod tega dejanja, se ne ve. Dneune novice. Ob dohodu prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda dne 15. julija k otvoritvi nove železnice naj ob vsej progi vihrajo slovenske trobojnice. Pokažimo slovenski značaj naše zemlje! Zupani, duhovniki, vsi Slovenci storite svojo dolžnost! Pozdravni govori naj bodo povsod slovenski! Dovolj časa je do otvoritve, da se napravi vse tako, da bo v čast slovenskemu imenu! + Osebne vesti. Odvetniški izpit je položil na tržaškem višjem deželnem sodišču odvetniški kandidat, g. dr. Ferdo C e r n e. — Za doktorja filozofije bo jutri promoviran na dunajskem vseučilišču g. Janko Gregorin. — Za provizorične davčne adjunkte so imenovani davčni praktikantje: Ivan Tomec, Iv. S c h w a r z, Rihard K o 11 e r, Jožef Golob, Ivan J a n, Rudolf D a 1 h u m i a, Josip Masten, Franc Z a g a r in Jožef B e k s. + Irredentovske razglednice. V Piranu se je vršila letos velika skupščina zloglasne »Lege«. Tem povodom so izdali razglednice z [Dantejevim kipom, obdanim od rož (na levi strani razglednice) z napisom v spomin X. kongresa. V sredi je jadransko morje s točko Piran. Nad morjem plava orel z razprostrtimi krili; v krempljih drži trakove z napisi :Trie-ste, Trento, Istria, Gorizia, Dalm .... azia pa ima že v krempljih na tleh na desni strani razglednice ruski medved. Oni si razlagajo to tako, da je orel že iztrgal izpod šape ruskemu medvedu kos Dalmacije, ali če gledaš razglednico, se ti zdi, tako razlaganje prisiljeno, kajti utis dobiš ta, da trga medved »laške provin-cije« iz krempljev orlovih. Vsaj orel se drži tudi tako kislo, da je taka sodba opravičena! Od Dantejeve glave so naslikani nekaki kolobarji. kakor da bi mož sline cedil. Ubogi Dante, kako profanujejo njegov spomin! Razglednice je izdal Lah puro sangue L. Novak v Piranu. Pripominjamo še, da je orel — orel s a v o j s k e hiše! + »Rdeči Prapor« pa sv. Anton Pado-vanski. Odpadniška sodrga, ki pisari «Rdeči Prapor«, ta najneumnejši jude hvaleči slovenski list, prinaša v zadnji svoji številki strupeno notico. Norčuje se, ker ima »I. ljubljansko delavsko konsumno društvo« vsako leto sveto mašo na Rožniku v čast svojemu pa-tronu sv. Antonu Padovanskemu. Pravijo, da je čudno le, da se vernim ljudem take komedije ne zde profanacije vere. Kako so vneti za vero ti ljudje! Iz vse notice veje zavist, da konsumno društvo krščanskega delavstva dobro napreduje, njihovega ljubljanskega brez patrona pa kljub najbrihtnejšemu ljubljanskemu sodrugu že zdavno več ni. Novi izdajatelj »Rdečega Praporja«, Josip Berdajs, ki ga je spokal iz Idrije Anton Kristan, se je torej lepo predstavil. Čudno ni, da so mu na poti svetniki. ker jih kot pozlatar dobro pozna, tako, da je iz sovraštva do njih obesil svojo obrt na kol in se raje posvetil mastnejše plačanemu delu socialnodemokraškega delavskega voditelja. +Kongres jugoslovanske omladine. Sofijska »Večerna pošta« prinaša vest, da je imelo sofijsko omladinsko društvo sestanek, kjer je sklenilo pozvati ob priliki jugoslovanske razstave v Sofiji na dijaški kongres vso jugoslovansko omladino in poleg tega še ro-munjsko in grško. Za končno organizacijo tega kongresa je sestanek že določen. Nova stranka na Hrvaškem. „Hrvat-stvo" z ozirom na program hrvaških napred-njakov v uvodnem članku propagira ustanovitev hrvaške katoliške stranke. — Ministrski predsednik baron Beck rodom Ceh? Po poročilih čeških listov je ministerski predsednik rodom Ceh in tudi češkega jezika popolnoma zmožen. »Hlas Naroda« priobčuje neko pismo na meščana in volivca Ivana Preiningerja v Sobieslavi I. 1848., kjer odklanja Palacky svojo izvolitev za državnega poslanca, češ, da je bil istodobno izvoljen v Pragi. Obenem pa priporoča v izvolitev svojega prijatelja Ant. J, Becka, doktorja prava in vzgojitelja pri knezu I. A. Sch\varzen-bergu, vernega rodoljuba in Slovana kot poslanca v Sobieslavi. Dr. A. J. Beck je oče sedanjega ministrskega predsednika. — Izobraževalno društvo v Planini je priredilo včeraj popoldan predavanje svojim članom. Predaval je g. I. Podiesnik o organizacijah med delavci, obrtniki, o gospodarskih zadrugah in o abstinenčni organizaciji. Število resnih mož in mladeničev je z zanimanjem sledilo predavateljevim izvajanjem, zlasti ko je govoril o veliki politični organizaciji Slov. Ljudske Stranke. — Novo parobrodno društvo vDalmaciji. Po zaslugi dvornega svetnika Dellesa so imela pogajanja med Lloydom in ostalimi šestimi dalmatinskimi parobrodnimi društvi za ustanovitev novega parobrodnega društva pozitiven uspeh. Društvo bo razpolagalo s kapitalom 12 milijonov, od katerih bo tretji del last Lloydova. Društvo bo imelo 42 parnikov in bo oskrbovalo tudi ves poštni promet po dalmatinskih vodah. Država bo prispevala vsako leto poldrug milijon. — Cene mesa. Kmetovalec iz dežele nam piše: Mesarji vedno tožijo o draginji živine in da imajo samo zgubo pri prodaji mesa na drobno. Kako neresnične so take trditve, samo en dokaz: Imel seni bolj priletno kravo. Na deželi tako ne dobimo od mesarjev drugačnega mesa, kakor od starih krav in to ne samo v vaseh, ampak tudi v trgih in mestih. Loka dela menda izjemo. Za veliko noč sem ponudil to precej rejeno kravo mesarju. Obljubil je za njo celih 90 kron. Ker za to ceno nisem hotel prodati, dam jo zaklati. Samega mesa v četrtih je imela 114 kg, ako računim kožo, katero sem dal v stroj, samo 15 kron, glavo, noge, drob in kri tudi samo 15 kron, in računim za človeka, ki je goved ubil, 2 kroni, je veljal 1 kg mesa 54 vinarjev. Po tej ceni sem z družino imel meso za velikonočne praznike. Ostalo se je pa posušilo in bode poleti veliko pri hiši odneslo. — lOletnica bitke pri Kustoci se bo slovesno vršila prihodnjo nedeljo. Včerajšnji sestanek bojevnikov pri Kustoci, ki se je vršil v tukajšnjem »Narodnem Domu« je sklenil, da se bojevniki zbero prihodnjo nedeljo ob 10 uri v dvorani »Mestnega doma« odkoder z godbo na čelu odkorakajo k sv. maši v cerkev sv. Jakopa. Dosedaj je oglašenih že 44 udeležencev, bo jih pa gotovo okolu 100, ker prihite tudi z dežele. Veteransko društvo bo imelo v spomin bitke pri Kustoci, sv. mašo ob 8. uri, prava slavnost se pa mora radi dohodov vlakov preložiti na 11. uro. — Poskuševanje železnih mostov na črti od Gorice do Jesenic se je vršilo v torek, sredo, petek in soboto. Vozili so posebni gorski stroji, katerih vsak tehta 100 tonelat. Od Gorice do bukovskega predora se je obneslo, kakor čujemo, poskuševanje prav povoljno. Vsi mostovi so zgrajeni trdno, so na višku današnje tehnike. — Pavel Kekič, ki je bil obdolžen pona-revanja avstrijskega denarja in v ta namen več mesecev zaprt v Celju, se je vrnil nazaj v Ameriko. O vzprejemu piše ameriška »Nova Domovina«: Paul Kekič se je vrnil. Včeraj popoldne se je vrnil iz Avstrije Paul Kekič, ki biva na 876 St. Clair St. V ponedeljek je brzojavil iz Nev Jorka, da je srečno dospel v Zvezne države. Ko je včeraj prišel v Cleve-land, ga je nad sto prijateljev pričakovalo na Union postaji; poleg tega je pričakovalo Ke-kičevega prihoda nad tisoč prijateljev in rojakov pred njegovo hišo. Pri vstopu v hišo je igrala godba, katero je bilo potem slišati celo popoldne v Kekičevem poslopju. — Slovenca ubil orožnik. Iz Inomosta poročajo, da je pri Kitzbiichelu neki orožnik v prepiru ubil delavca Zupančiča. Proti orožniku je uvedena preiskava. — Ameriške novice. Janez Špeha in Jožef Sertič, oba slovenska rudarja, ki sta bila okrivljena umora, sta bila pred sodiščem v Dulu Hm (Minn.) spoznana nedolžnim in iz puščena iz zapora. — Istotam je odvedla te dni policija na opazovalnico za umobolne L. Turka, po domače Koščaka. — Nova cerkev na Viču. Občni zbor društva na Viču za zidanje nove župnijske cerkve bo v nedeljo dne 24. junija popoldne ob treh v gostilni g. Robežnika. Spored: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, volitev novega odbora nasveti. — Koperski učiteljiščniki prirede dne 8. julija t. 1. javen koncert s plesom v Gorici, v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu". Pri koncertu nastopi moški zbor in orkester koprskih učiteljiščnikov. Čisti dobiček je namenjen učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Spored se objavi pravočasno. — Sodalitas dekanije Staraloka bo na Trati drugo sredo t. j. 27. junija dopoldne ob 11. uri. — Bralno in pevsko društvo Ladija v Devinu priredi dne 24. t. m. to je dan Sv. Ivana javno tombolo v korist tamkajšnjega slov. otroškega vrtca. Tem potoin naznanja slavnemu občinstvu, da ta dan bode starodavni in znameniti konjski trg v Devinu. Rodoljubi položite mali dar nežni mladini na altar ob meji Adrije naše. — Iz Metlike se nam poroča: Prihod gospoda deželnega predsednika T. Sch\varza se je bil vsled slabega vremena nekoliko zakasnil. Vendar se je napravilo lepo vreme, ko se je pripeljal g. deželni predsednik po šesti uri v Metliko. Pričakovalo ga je uradništvo, duhovščina, mestno zastopstvo, učiteljstvo z učenci, požarna bramba, županstva itd. Pozdravil je gospoda predsednika metliški župan Jutraž in mu izrazil želje ter prošnje Belokra-jine. S pazljivostjo in z vidnim sočutjem je g. predsednik poslušal tudi prošnje in tožbe drugih županov iz okolice. Vsi so izražali prošnjo, naj bi vlada zgradila zaželjeno in potrebno železnico. Rosalški župan g. Matjašič je še posebno opozoril, naj bi se preprečilo ali vsaj omejilo izseljevanje v Ameriko, sicer bo dežela kmalu brez delavcev. Treba bi bilo to-varen. G. glavar črnomaljski je potem predstavil duhovščino, na čelu ji g. prošta Dov-gana, katerega je obiskal g. deželni predsednik potem tudi v proštiji. V imenu šolske mladine in učiteljstva je lepo pozdravil deželnega predsednika učenka Vera Dereani in mu podala lep šopek z željo, naj gospoda predsednika Bog še dolgo časa ohrani kranjski deželi. Nato je ogledal šolsko poslopje in sodnijo. Mesto je bilo v zastavah. Vsem se je prikupil s svojo priprostostjo in ljubeznivostjo. — Umrla je v Kamniku Marija Hrome, mati č. g. župnika H r o m c a. — Samoumor. V Trstu se je zastrupil neki Ivan V e r d e. — Samomor iz žalosti po umrli hčerki. Antonu in Antoniji S c h r e i v Trstu je dva in polletna hčerka Karolina padla s kuhinjskega okna na dvorišče in se tako poškodovala. da je umrla v bolnišnici. Roditelja sta bila po' tej nesreči kakor blazna in sosedje so morali vedno paziti na njiju. Včeraj predpol-dne je pa nesrečni oče, prevarivši pazljivost sosedov, zakuril v sobi veliko posodo oglja in se zaprl. Sosedje so še pravočasno prišli na sled temu njegovemu blaznemu početju in preprečili izvršitev istega. Takoj zatem, ko so sosedje odprli sobo in mu preprečili samomor povedanim načinom, je pa mož zgrabil stekleničko nekega zdravila, ki mu je je bil zdravnik predpisal po kapljicah, ter je stekleničko izpraznil v dušku. Tekočina je bila strupena in strup je kmalu pričel delovati. Mož se je zvijal v bolečinah, a sosedje, ki so tudi temu poskusu prišli na sled, so telefoničnim potoin pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je nesrečnemu in neutolažljivemu očetu izpral želodec in ga dal odvesti v mestno bolnišnico. — V Krki. utonila je petletna hčerka mlinarja Ivana Nose pri Toplicah. — Zahvala. Iz Vrhnike se nam piše: Povodom slavnosti našega gasilnega društva ob priliki odlikovanja članov s častnimi kolajnami veže nas dolžnost vsem, kateri so pri tem sodelovali, da se je slavnost tako čistilo izvršila, izreči najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se nam je še zahvaliti č. g. dekanu Lovro Gantarju za daritev sv. maše, g. Franu Doberletu iz Ljubljane za slavnostno izročitev kolajn, vrhniškim č. gospem za gostoljubno po-goščenje gostov, gg. pevcem pod vodstvom g. Ivan Rebolja za ginljivo petje, kakor tudi tržanoni za podeljene prispevke in za okra-šenje hiš z zastavami. Hvala tudi gasilnim društvom iz Polhovega Gradca, Horjula, Brezovice, Logatca, Borovnice in Verda za mnogobrojno udeležbo. Na pomoč! — Za prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki, dne 27. maja 1. 1906. Karol Mayer, načelnik. Književnost In umetnost. * Tehniški slovar. Odsek za izdavanje »Tehniškega slovarja« je imel preteklo sredo pod predsedstvom načelnika ravnatelja Ivana Šubica svojo šesto sejo. Tajnik je poročal o sklepih zadnje seje in povedal, kako so bili rešeni. Sklenilo se je nabaviti Deinhardtov ilustrovani tehniški slovar, ki izhaja v šestih jezikih pri Oldenburgu v Monakovem. Aka-demična slovanska tehniška društva v Pragi na Dunaju in v Gradcu je naprositi, da bi prevzela ekscerpiranje cenikov, deželnih in pa državnih zakonov tehniške vsebine. — Prošnji, da bi poslale svoje cenike odseku na razpolago, sta se odzvali tvrdki: Maidi-čeva v Celju in Schneider § Verovškova v Ljubljani, kar je odsek hvaležno vzel na znanje s ponovno prošnjo do drugih tvrdk tehniške smeri, naj bi storile isto. Ko se vzame še na znanje poročilo o stanju ekscerpiranja Wolf - Pleteršnikovega slovarja, se seja zaključi._ Ljubljanske novice. lj Polom socialdemokraškega splošnega konsumnega društva v Ljubljani. Dne25. septembra 1905 otvoril se je proti navedeni zadrugi pod vodstvom načelnika Jožefa Bresk-varja, čevljarskega pomočnika v Ljubljani konkurz. Primanjkljaj znaša 3375 K 92 v. Poslovati se je pričelo s 1. januarjem 1904, "a razpolago je bilo samo 1000 kron. Dognano je, da je zadruga poslovala jako površno in malomarno. Bilo je sicer voljeno predstojništvo s petimi člani in nadzorništvo s 4 člani, v resnici je po lastni volji z imetjem gospodaril čevljarski pomočnik socialni demokrat Jožef B r e-s k v a r, ne oziraje se na sklepe obč. zbora. On je naročal blago na svoje roke, skliceval se je in »nadziral« knjigovodstvo. Breskvar se zagovarja, da so polom povzročile nesreče, kakor ogenj v prodajalni lansko poletje, ki je povzročil 550 K škode, nadalje intenzivna pro-tiagitacija, kakor tudi dejstvo, da ni bilo najti med zadružniki strokovnjaka za vodstvo knjig. Na vse to se ni sodišče oziralo, ker je bilo prepričano, da vzrok nezgode je le obdolženec sam, ker je pravilom nasproti ravnal z zadružnim premoženjem, in se proti zadružnikom oblastno obnašal. Sodišče je obdolženca obsodilo na 5 dni ostrega zapora. lj Občinski svet ima izredno sejo v torek dne 19. junija 1906 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročila : O računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1905; o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1905; o predlogu županovem, da se rektifikuje sklep obč. sveta v seji 30. novembra 1905 v zadevi najetja posojila za gradbo tržnice; o nasvetu mestnega knjigovodstva, da bi se v slučajih, ko se gostaščina ne vplača o določenem roku, zaračunavale zamudne obresti; o nasvetu mestnega magistrata, da bi se vrtnarskim po- močnikom povišala mesečna plača; o podelitvi ustanov za obiskovalce obrtno nadaljevalne šole na tukajšnji c. kr. realki; o prošnji učitelja na Cesarja Franca Jožefa mestni višji dekliški šoli Alberta Siča za podporo zaradi udeležitve ferijalnega risarskega kurza na Bavarskem ; o dopolnilni volitvi v kuratorij Cesarja Franca Jožefa I mestne višje dekliške šole; o prošnji kuratorija Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole za obdr-žanje pripravljalnih tečajev za učiteljišče; o računskem sklepu za 1. 195. Tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o stani potrnitvi nekega začasno nameščenega uradnika v službi; o neki disciplinarni zadevi. Ij Procesije so se včeraj izvršile v najlepšem redu. Veličastni so bili pri frančiškanski procesiji zbori s spremljevanjem godbe. Pri šentjakobski procesiji so izborno streljali domobranci. lj Najstarejši fant v Trnovem umrl. V Trnovem je umrl Ivan Šare, posestnik v Koru-novih ulicah št. 14, znan kot trnovski voznik Novakov Janez. Svoj čas je bil zastavonoša veteranskega društva. lj »Denar brez poroka«, pod tem naslovom ponujajo razni židovski agentje posojila, zahtevajo pa naj se jim pošlje 8—12 K za informacijske stroške. Ako stranka res vpošlje to zahtevano svoto, dobi neki formu-lar za izpolniti, kateri se mora potem agentu nazaj poslati, da izposluje posojilo. Navadno pa pride odgovor, da so informacije slabe, ali pa zadeva sploh zaspi. — Na ta način je agent S. Riha iz Prage osleparil več sto oseb samo v Ljubljani jih je nad 50. Vso stvar ima že drž. pravdništvo v rokah. lj Poročil se je okrajni komisar g. Herman B a u e r z gospodično Mino H a m a n n. lj Napad na paznika. Dne 9. aprila t. 1. je delal prisiljenec Jožef VVohlbank na De-ghenghijevem stavbišču ob vogalu Sodnijskih ulic in Dunajske ceste. Med njim in prisiljen-cem Kemperlom je prišlo do prepira. Po kosilu je zahteval Wohlbank od paznika naj pošlje Kemperleta domov, češ, da drugače ne bo delal. Dasi je paznik tej zahtevi ustregel, vendar Wohlbank ni hotel delati naprej, marveč je paznika Matevža Pečnika, ki mu je prigovarjal n#j bo miren, med tem, ko se je ta obrnil, s tako silo po spodnjih čeljustih udaril, da se je nezavesten zgrudil. Takoj je skočil paznik Ivan Keržič Pečniku na pomoč; a Wohlbank je zagrabil za paznikovo sabljo in mu jo hotel odvzeti nato ga pa udaril po desnih sencih. Obdolženec se zagovarja, da je bil razburjen. Za kazen je dobil 14 mesecev težke ječe. li Tatvini. Včeraj popoldne je bila Jerneju Pozaršku ukradena iz žepa ura, katera se je dobila pri hlapcu Francetu Pestotniku, d jo je ukradel med tem, ko je Pozaršek nekoliko vinjen zaspal. — Hlapcu Jož. Schmutzu je pa neki natakar izmaknil 200 K denarja in jo neznano kam odkuril. Pri gospodarju je popustil svojo delavsko knjižico. lj Povozila je sinoči neka kolesarica na Trnovskem pristanu 81etnega Ivana Oovnika in ga na levi nogi lahko telesno poškodovala. lj Cirkus Henry je sedaj v Wiirzburgu in pride v Ljubljano v poletju. lj Nesreča. Včeraj je prišel na Jesenicah med vozove železniški delavec Jurij Ledevšček, kateremu so zdrobili desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Nesreča na cesti. Konji splašili so se v soboto popoldne Blumauerjevemu hlapcu Jožefu Kvasu v Korunovih ulicah in dirjali do kapele na Emonski cesti, kjer je Kvas, hoteč konje ustaviti, stopil na vajeti, a je pri tem padel in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. ljUmrli so: Janez Pavlič, mestni ubožec, 90 let, Matevž Grandišek, dninar, 44 let, Marija Oelman, oskrbnikova žena, 75 let. Razne stvari. Grozna toča. M e 1 i t o p o 1, 16. junija. (Gub. Tavrija.) Grozen orkan s točo je v tukajšnjem okrožju uničil 100.000 desjatin polja in vinogradov. Padala je toča, težka do dva funta, vsled česar je bilo ubite tudi mnogo živine. Velika pokora. Od Sv. Duha se nam poroča: Kaj tacega pa ni vsak dan! Ženin in nevesta sta že trikrat oklicana in bliža se poroka. Ker pa medtem oče ženina umrje, je najprvo pogreb. Malo ur po pogrebu pa pride orožnik in oba vklenjena odpelje v zapor. Pravijo, da je nevesta kradla in nosila svojemu ženinu, drugi pa zagotavljajo, da ženin nima nič pri tem. Torej smrt, poroka in ječa vse obenem, — velika pokora. Novo državno vero vpeljejo na Japonskem. V ta namen se vrše v Tokiu tajna posvetovanja. Deček samomorilec. Na Dunaju se je ustrelil 121etni sinček prodajalca mleka. Dečka, ki je bil v šoli jako priden, so doma na-tepli, ker ni ustal dovolj zgodaj, da bi strankam nesel mleko na dom. sl Mažarski arhitekti in inženirji v Belgradu. Večje število inženirjev jc 11. t. m. došlo v Belgrad obiskat svoje srbske tovariše, ki so na čast mažarskim kolegom priredili banket. Najbogatejša nevesta Nemčije je Berta Krupp, ki se je zaročila z odvetnikom pruskega poslanstva v Rimu pl. Bohlen-Holba-chom. Zelo je baje lepa in ima 150 miljonov dote. Volitev generala jezuitov bo v Rimu. Cas še ni znan. Generalni kapitelj Družbe Jezu- sove, ki je izvohl rajnega generala, je zboroval v Mavrezi na Španskem. Darovi. Darila »Družbi sv . Cirila In Metoda« v Ljubljani so od 1. do 31. maja 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo »Slovenski Narod« 195 K 93 v; upravništvo »Glas Naroda« 50 K; upravništvo »Slovenec« 36 K 60 v. P o d ru ž n i c e : Aka-demična v Gradcu 150 K; na Vranskem čisti dobiček veselice 100 K; moška v Trstu čisti dobiček plesa tržaške mladine 1461 K 70 v; v Šmarju pri Jelšah 37 K; moška vNovem Mestu 106 K; moška v Mariboru 600 K; ženska v Rojanu 120 K; Občine: Črnivrh nad Idrijo 20 K; Toplice pri Novem Mestu 20 K; Spodnja Šiška 30 K; Breznica 25 K; Ajdovščina 20 K; Bohinjska Bistrica 20 K; Devica Marija v Polju 10 K; Šmarjeta na Kranjskem 10 K; Miren pri Gorici 20 K; Kranj 50 K. P o s o j i 1 n i c e : Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 100 K; hranilnica in posojiln. v Velikovcu 100 K; posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo 10 K; v Tržiču 100 K; hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah 100 K; v Slovenski Bistrici 50 K. D r u š t v a : Zabavno društvo v Krškem 7 K 8 v. Razni: Mariborski slovenski sed-mošolci za na dražbi prodano zahvalno pismo Stritarjevo 8 K 30 v; akademično društvo »Zarja« v Gradcu mesto venca na grob starešine vlč. g. Ivana Dermastija 10 K; Dr. Do-ljan, c. kr. sodnik v Žužemberku pri enketi »Ajdovška cesta« nabranih 7 K; Avgust Jenko v Ljubljani mesto vstopnice za Bufallo Bili 5 K; S. Škerbinec v Ljubljani mesto vstopnice za Bufallo Bili 1 K; na pogrebu č. g. Simoniča zbrani duhovniki 14 K: Fr. Sal. Gomilšek, ka-pelan pri sv. Benediktu v Slov. Goricah nabral na gostiji narodnega trgovca Fr. Škrlec in 1. Geratič 7 K; profesor dr. Fr. Ilešič nabral na izletu prvega letnika ženskega učit. v Lju-ljani 6 K 4 v; Pavla Gotzl z Vrhnike nabrala v veseli družbi 2 K; ^družba narodnjakov v Travniku 5 K 30 v; I. Šimenc iz Dola polaga z nevesto in svati domu na altar 12 K: Iv. Hribar, kapelan v Vojniku mesto venca na grob mil. prelatu dr. Kulavicu 5 K: vesela družba slovenskega bralnega društva v Tržiču 13 K: Fr. Meglič v Tržiču 5 K; Avgusta Kuder, sodnega pristava soproga v Črnomlju nabrala v veseli družbi 7 K 31 v; dr. Joro Hrašovec, odvetnik v Celju, del svojega sotrudniškega honorarja pri listu »Pravnik« 28 K; Avgust Praprotnik iz Lokev mesto venca pok. Fr. Peršin 10 K: A. Kamposch, ravnatelj hotela »Union« v Ljubljani mesto venca na krsto umrlega g. Jos. Jegliča 15 K: Ivan Cebašek župnik na Trati 4 K: možje iz Krtine pri Dobu zbrani pri g. županu, po g. Jos. Zarniku nabrane vsote 10 K. Za »Veselovo knjižnico« 30 K. Za prodane šolske knjige 374 K 52 v. Za narodni kolek 92 K. Za 27 družbinih koledarjev 46 K 80 v. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Proseč in se zahva-Ijujoč namestni tajnik Bradaška. ANGLEŠKE ŽENSKE ZA VOLILNO PRAVICO. London, 16. junija. Ko je hotel včeraj večer. v Northamptonu govoriti minister As-gnith, so ga nenadoma prekinile ženske, ki so nato razvile zastavo z napisom: »Volilna pravica za ženske«. Neka dama je hotela zastavo odstraniti in zato se je pričel boj z dežniki. Ženske, ki so se krepko ustavljale, so vrgli naposled vun. Potem je šele lahko govoril minister. Koncem njegovega govora so morali odnesti iz dvorane še eno damo. Nato so povzročile ženske na ulici velik nemir. Minister je bil primoran uiti na automobilu. Ženske so nato priredile protestno zborovanje na nekem javnem prostoru. _ Telefonska In brzojavna poročila. CESAR V BRUCKU. D u na j, 18. junija. Cesar se je danes zjutraj z generalnim inšpektorjem nadvojvodo Friderikom, generalnim adjutantom grofom Paarom in mnogimi vojaškimi atašeji pripeljal v Bruck nadzorovat vojaštvo. DRŽAVNI ZBOR. D u n a i, 18. junija. V državnem zboru so danes nadaljevali debato o obrtni reformi. Debata bo trajala skoro gotovo cel teden. VOLILNA REFORMA. Dunaj, 18. junija. Nemci zahtevajo en mandat za kočevske Nemce in odklanjajo kompenzacijo še en mandat za koroške Slovence. dr. kramar za koncentracijo čeških strank. Nemški Br o d, 18. junija. Včeraj je na shodu tukajšnjih volilcev govoril dr. Krama)1' za koncentracijo vseh čeških strank. Dejal jc, da se morajo češki ministri podpirati, da se izvrši delo volilne reforme. Pozdraviti je, da imajo Cehi ob ogrskem vprašanju zastopnika v ministerstvu. Politika Mladočehov mora biti odločno demokratična. Svoje soglasje z izjavami dr. Kramafja sta na shodu izjavljala dr. Masaryk in staročeški govornik. trgovski minister dr. derschatta na novi železniški progi. Trst, 18. junija. Trgovski minister Derschatta si je včeraj ogledal novo železniško progo od Jesenic do Trsta. Minister je hvalil delo, posebno most pri Solkanu. V Trst je prišel včeraj minister ob 5 uri 20 min. popoldne. Na kolodvoru ga je sprejel ces. namestnik princ Hohenlohe. nemški shod v marijinih varih. Marijine vari, 10 junija. Včerajšnjega »Volkstaga« se je udeležilo 2000 oseb. Udeležile so se ga vse nemške stranke. Govorila sta Schalk in Axman in mnogo dež. poslancev. Resolucija protestira proti Cehom. Češki izlet v Marijine vari je bil prepovedan. KOERBER. Dunaj, 18. junija. Korber se je s svojega potovanja s Bruslja nenadoma vrnil na Dunaj. Iz listov je izvedel za napade v proračunskem odseku ter se je vrnil, da bi ne vzbujal domnevanja, da se je hotel za ta čas odtegniti z Dunaja. Korber pravi, da bo odločno nastopil proti napadom. BOSNA PROSI KOŠUTA POMOČI. Dunaj, 18. junija. Deputacija bosen-sklh dijakov se je danes poklonila ogrskemu trgovinskemu ministru Košutu in mu izročila prošnje bosenskega prebivalstva kot »naj boljšemu prijatelju zatiranih«. Govornik deputacije dr. Ivič je dejal, da so želje Bošnjakov v prvi vrsti konstitucionelne naprave in svoboda tiska ter združevanja. Košut je zagotavljal svoje simpatije do Bošnjakov In je dejal, da se bo od ogrske strani storilo, kar bo mogoče. NEMIRI V RUSIJI. K r o n s t a d t, 18. junija. Položaj je vedno bolj vznemirljiv. Revolucionarno gibanje med mornarji, delavci in trdnjavskim vojaštvom se širi. Premožnejši ljudje beže iz Kron-stadta. Iz Kavkaza prihajajo poročila o velikih nemirih. Kal iš, 18. junija. V tukajšnji okolici je bila napadena pošta. Postiljon je ubit. Poštni voz je oropan. B je 1 o s t o k , 18. junija. Za generalnega guvernerja v Bjelostoku je imenovan general Bader. Plenjenje so podpirali častniki. Včeraj je neka tolpa pred očmi nekega generala ubila na ulici 6 Židov. Peterburg, 18. junija. Uradni komunike ruske vlade pravi, da je v Bjalostoku zopet napravljen red in mir. NESREČA NA ŽELEZNICI. Vladivostok,18. junija. Na vzhodno-kitajski železnici se je dogodila železniška nesreča. Nad 100 oseb je ubitih. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Pretep zaradi ženskega jezika. Janeza Petkovška žena iz Rovt je neke govorice trosila o delavki Alojziji Kenk. Ta je šla v družbi delavke Marijane Pavlin k nji, da bi se v zadevni reči pogovorile. Ker je pa kakor med ženski že sploh navada, se ta pogovor poojstril in končal s prepirom, posegel je vmes Janez Petkovšek, pahnil je Marijano Pavlin iz hiše, da je padla, nato jo pa še na tleh ležečo suval z obuto nogo ter ji zlomil dva rebra. Petkovšek se zagovarja, da je po-kvarjenka sama padla. Sedel bo en mesec v ječi. Zaradi nakladanja bališča se s t e p I i. Fantje iz Broda pomagali so nakladati balo Katarine Lenaršič, ki se je imela pripeljati na ženinov dom Antona Čuka v Bleko-vas. Ker pa leta ni hotel fantom v zahtevani visokosti odkupnine plačati, so ti odšli ne da bi nadalje pomagali, pač pa so pri razkladanju to storili blehovaški fantje. Po dokončanem delu so se ti podali v Brod, ker so pri svoji mizi že sedeli domači fantje. Nič ni kalilo s početka pri obeh družbah miru. Ko je pa neki fant očital Brodanom, zakaj da niso sprejeli ženinove ponudbe, in se jc med ta pogovor vtikal tudi France Zigon, je to Janeza Mušca tako zjezilo, da ga je klofnil. Zdajci pa so skočili fantje od obeh miz kviško, eden je s stolom udaril po svetilki, da je nastala tema, in nato se je jelo vse križem pretepavati; pri tem so bili poškodovani štirje fantje. France Masle, posestnika sin iz Broda je udaril Franceta Žigon z neko steklenico dvakrat po glavi in ga nevarno ranil; pa tudi proti Matiju Čuku je s stolom zamahnil. Za kazen je dobil šest tednov ječe. Vojaščine sta se ogibala Franc Lazar iz Bača in France Kržič iz Rakitne, oba posestnikov sina, sta od leta 1905. bila podvržena vojaški dolžnosti. Prvi se zagovarja, da ni imel sredstev za vrnitev iz Amerike v domovino, dočim se je dokazalo, da je 3000 kron poslal domov očetu. Kržič pa pravi, da si jehotel v Ameriki še kaj prislužiti. Sedela bota vsaki 14 dni v zaporu in vrh temu morata še vsaki 10 kron denarne globe plačati. Iz slovanskega sveta. slTrije novi zagrebški kanoniki. Za kanonike zagrebškega stolnega kapitelja so imenovani župnik iz Stenjevaca I v a n c a n, župnik M a t k o v i č in tajnik nadškofov Dominik P r e m u s. sl Črnogorski knez je s svojo rodbino iz Karlovih varov odpotoval in se je včeraj pripeljal na Dunaj. sl Železniška zveza z Dalmacijo. V seji železniškega sveta na Dunaju minolega četrtka je posl. Vukovič predlagal, da se ustanovi v Dalmaciji sainostalno ravnateljstvo državnih železnic. SJtaro železo,! >u< baker, cink in me- M i? i denino ^ kupuje po najvišjih cenah N^ A Franc Stupica K trgovina z železnino ^ "na Marije Terezije cesti ^ L v Ijubljani 8fc3 lokali primerni za prodajalne ali pisarne dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem. 1199 g Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PiRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani. Kdor želi kupiti domačega sta 950 19 rega in novega vina naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini. Vzorce pošljem na zahtevo. V 1363 3 2 Zenitna ponudba. Soliden, 26letni mladenič, absolvent kmetijske šole, se želi vsled veselja do gospodarstva priženiti na kako večje posestvo. Brhka, za gospodinjstvo vneta in primerno izobražena dekleta naj pošljejo v zaprtih pismih svoje resne ponudbe ped šifro: 1,možak it. 1363" na upravništvo „Slovenca" v Ljubljani do konca t. m. Samostojne (neodvisne) imajo prednost. I v v Iseem ^ciljeirieo iz dobre hiše in z dobrimi izpričevali, iz-vežbano za boljšo kuho in posel. Več se izve pri g. JOSIPINI TOLAZZI, Logatec. i368 2—2 Sprejme se takoj 1377 3-2 prodajalka, katera tudi zna voditi loterijsko poslovanje. Več pove upravništvo „Slovenca". >uipaxvč\č \ti TC^rica ^Euipatic\č roj. ^jxrexi\ — ^orolena. ^v&ujajjora, Aue juruja 1381 Časopisni biro, ^ Ljubljana, Rimska cesta štev. 2, sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhitreja dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. 1365 2 Zahvala. Povodom bolezni in smrti naše ljubljene hčere, oziroma sestre, gospodične Mile Vdovičeve izrekamo svojo srčno zahvalo vsem onim, ki so pokojnici in nam v britkih dneh lajšali trpljenje, daro-rali rajnici šopke in vence ter ji izkazali poslednjo čast. Posebej pa se čutimo dolžni izrekati svojo hvalo in zahvalo za spremstvo pri pogrebu preblagorodnemu županu ljubljanskemu gospodu Ivanu Hribarju, c. kr. kmetijski družbi in gospodom kolegom-uradnikom, slav. ženskemu telovadnemu društvu in splošno slovenskemu ženskemu društvu, zastopnikom odbora slovenske sokol-ske zveze in prečastitemu gospodu p. Regalatu za njegovo ljubeznivost, ki je na bolnico tako tolažilno vplivalo. Bodi še enkrat izražena srčna hvala vsem! 1378 1 —1 V Ljubljani, 18. junija 1906. Žalujoča rodbina Ydo?ic. Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčere, odnosno sestre in vnukinje Mici Ružička kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage rajnice k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev ter vsem obiskovalcem, ki so tolažili rajnico ob bolezni ter onim, ki so nam izrazili svoje sožalje. V Ljubljani, 17. junija 1906. Žalujoči ostali. Iščem slovensko, nemško in vsaj deloma tudi italijansko v govoru in pisavi zmožno Korespondentlnjo katera bi znala tudi trgovske knjige voditi. Ponudbe na O.Vidmar, trgovec v Gorici 10. 1367 2—2 Proda se iz proste roke enonadstropna hiša (vila) v Kamniku 300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrla. Pripravna je najbolj za kakega penzi jonista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje g. Fran j o Vidic, tajnik I. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku. 1339 6-2 Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze IC junija 1906 Ialoib.nl papirji. majeva renta...... I'/, srebrna renta..... !•/, avstrijska kronska renta . t'/, , zlata renta . . . i*/, ogrska kronska , ... 1*1, , zlata .... i'I, posojilo dežele Kranjske . t1/«'/, posojila mesta Spljet . . 4V/. , , Zader . . 4>/i*/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 47. . , . ž. o. . . 4l/i*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4Vi7. pešt. kom. k. o. z 10•/. pr. 4V,7. zast. pisma Innerst. hr. 4 V/. . . ogr. cen. dež. hr. 4■/,*/. , „ , hip. banke. 4Vi*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vi*/, obl. češke ind. banke . . 4*/. prior. Trst-Poreč lok. . . 47. prior. dol. žel...... 3*/. , juž. žel. kup. »/»V. • 4Vi*/, avstr. pos. za žel. p. o. Bieik«. Srečke od 1.1860'/, ... . . . t864 ...... „ tizske....... zem. kreditne I. emisije U- . • , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — , . , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske . . . , Ljubljanske , ... Avstr. rud. križa , . . Ogr....... Rudolfove , . . Salcburške , . . Dunajske kom. , . . 9 tisi južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , ... Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (Brilx) Alpinske montan..... Praške žel. Indr. družbe . . Rima-Murdnyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Vala t*. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigns ....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji...... . . D«n*> Blago 9965 99-85 99 65 99 76 99 70 99-90 118 - 118 20 95 05 95 25 113 35 113-55 99 20 10020 100-50 10160 9970 100 70 10070 101-70 9950 100-10 99 60 100-30 100 35 101-35 105 70 106 70 10020 101-20 100 — 100 20 100— 100-60 loo-— 101 — 100-50 101-50 99-90 9950 ioo-~ 322 -- 324— 100-10 101-10 205 - 207— 28150 283 60 157 - 169 - 290 - 299 - 291 — 301"— 263 — 269 - 98— 103 50 166 - 167 — 23— 25— 472 - 482 — 78-- 84— 90- 94— 68 — 64— 60— 51-70 30-75 82 75 57- 62'- 68— 74— 524 — 634— 164 75 lt.5 76 673 50 674 '0 1659- - 1669 50 666- 667 — 807 - 808— 242"— 242 «0 679 — 682 50 674*75 676-75 2730*— 2735-— 672 75 673 75 275 - 278 - 688 -- bS>2 — 144 - 146 - 11-34 11-39 1911 19"14 23-47 23-665 23-96 24-04 117-82E 117-62 96 50 9570 262 25 253 25 4-84 5— Konjski hlapec, ki zna dobro ravnati z živino in ume tudi domača dela, se sprejme takoj. Tovarna kanditov Jos. Schumi v Ljubljani. 1358 3-3 priporoča raznovrstne vi z i t n i c e 13 po nizki ceni. § Pater E. Leitner, § *> -—-— - provincijal in nadzdravnik v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, je in še uporablja z najboljšim uspehom proti kataru v želodcu in v črevih, pa tudi proti obolelostim v jetrih želodčno tinkturo 9 9 e J i i s c e G. Piccolija, dvornega t založnika Nj. Svetosti in § lekarja v Ljubljani, Du- g najska cesta. © 1 steklenica velja 20 vin. in se 9 vnanja naročila z obratno pošto 9 ^ 2371 izvršujejo. I 3 g S0a " 5" o — — Ho. """ SS ».i * g- N< 0 "5" (V 1 ££ f < O ~ o, tembolj se razširja danes misel o črni nehvaležnosti v duši moža in to tembolj, ker je že »Slovenec« v soboto po strani nekoliko namigaval nanj, a so kljub temu na magistratu zaprta srca. Ljubljansko meščanstvo pa bi moralo danes hvaležno povzdigniti kvišku svoja srca, kajti danes praznuje desetletnico delovanja v županovem prezidijalnem uradu ž u-p a n o v a desna roka — Z a n c e k. Vse ga pozablja, časopisje, kateremu je s prijaznostjo svojega nastopa, dal tekom teh deset let obilo snovi, pa naj se ga hvaležno spominja. Bog ohrani Zancka beli Ljubljani, kajti preko in mimo njega je postala velika. Vse kar se je vršilo, je moralo iti mimo njega — zato pa ni prav, da sc njegova desetletnica postavlja v kot, ker jc vendar občinstvu, ki je imelo v teh desetih letih pri g. županu opraviti, ravno tako znan kot g. župan. Nič ne pomaga izgovor, da bi tudi to slavnost aranžirali z magistrata, ako bi pri sobotnem aranžiranju ne storili napake, da so baklje, ki so bile namfenjene za Zanckovo desetletnico, dali k županovi 10-letnici', za Zanckovo desetletnico pa po pomoti ohranili baklje, namenjene za županovo desetletnico iu da sedaj vendar ne gre, da bi pri Zanckovi desetletnici boljše dišalo, nego je pri županovi. Mi ostanemo pri svoji trditvi: Grda nehvaležnost je, ako na magistratu ne priredc tudi Zanckovega slavlja. Zivio Zancek! Z Zanckom na balkon! Ker šc danes vihrata z magistrata zastavi se menda ne motimo, ako mislimo, da so vsaj na ta skromen način hoteli danes dati na magistratu duška ob Zanckovi desetletnici. * » • Zupanova beseda, katero je dal pred par meseci, da »v prihodnji občinski seji predloži volilno reformo«, se pojavlja zdaj zopet v drugem desetletju njegovega županovanja. G. župana spominjamo na 28. november. Takrat se jc lahko prepričal, da množica zna mirno in dostojno zahtevati razširjenje volilne pravice. Ta množica pa tudi Ivanu Hribarju ne bo pustila, da bi iz nje norce bril. G. župan, ali čakate jubilega svoje županske besede? Ali naj !)ride šc enkrat množica, katero ste videli nastopiti dne 28. novembra? Pravijo, da vsak »god osem dni trpi«, Ta opomin je še prijazen. Jutri je zopet občinska seja predložite volilno reformo! * « * Zupan se je ob svojem jubileju spomnil tudi tistega papirja, katerega noče nikdar javnosti pokazati in o k a te tem se samo vč, da je nanj, ako je verojeti Hribarjevemu zatrdilu, porosil vroče solze, spomnil se je nemško-slo-venske »zveze« in jc omenil »imenitne« koncesije, katero je na podlagi nemško-slovenske zveze iskal pri Nemcih: dvojezičnega napisa na kranjski hranilnici. Imeniten trud za narodnega heroja skrbeti za večjo reklamo kranjski hranilnici! A dočim je narodno-napredna stranka dajala Nemcem eno važno koncesijo za drugo, ni mogel Hribar dobiti niti dvojezičnega napisa na kranjski hranilnici. Kaj je pa potem napravil Hribar? Tega pa v »Narodnem Domu« ni povedal. Šel je na svojo »Kreditno banko« obesit dvojezični napis. Ce »Kranjska hranilnici« noče slovenskega napisa, zakaj bi pa »Kreditna banka« nc imela napisa »Laibacher Creditbank«? Hribar je to veliko delo izvršil. Ali ni to narodno ženi-jalno? Da postavi krono temu delu jc šel h kranjski »šparkasi« po posojilo in napravil pri kranjski hranilnici nemško dolžno pismo . . . In zopet se jc jokal na ta nemški papir. Ali jc jokal radi idealne svoje narodnosti? Ali morda zato, da bo moral kljub nemškemu zadolž-nemu pismu denarce šteti nazaj? Res prav ima Hribar, da se pritožuje, ker ga Nemci napadajo. Nemci naj ga prav spoznajo, pa bo mir in sprava. * * * Politični profesor Stritof je čestital v imenu 39 nenavzočih pevskih društev, ki ga niti za to pooblastila niso. Profesor Stritof je vedno za »šnitloh« na vsaki liberalni juhi. Naj se spomni verza »Politisch Lied ein garstig Lied« in nai nikar pevskih društev ne tlači v liberalno politiko! • • * Zloraba šolskih otrok v politične namene se mora imenovati to, da so gotovi ravnatelji kar »na razpolago dali« šolarje za bakljonosce iu slava-klicateije županu. Saj je dr. Tavčar jasno izpovedal, da je slavnost politična demonstracija za liberalno stranko, ki nima poguma v Ljubljani sklicati javen ljudski shod za odrasle ljudi in mora torej svoje življenje pokazati s tem:, da otroke vpreže in jim da lučice v roke. Da, v cerkcv nc smejo šolarji, to je »klerikalno nasilstvo«, ali v pozni noči morajo smrdljive baklje nositi za liberalno stranko, ker jih odrasli ljudje več nočejo. To jc »svobodna« šola, da se je Bog usmili! Dan po slavnosti, je slavnostni govornik dr. Tavčar pokazal Hribarju, kako je menil svoje čestitke. Včerajšnje šentjakobske procesije se je namreč udeležil tudi župan Hribar. Z okna doli je gledal dr. Tavčar, ko je videl župana Hribarja, sc je dr, Tavčar krohota! in nekaj kričal. Hribar jc pogledal v stran in korakal dalje za procesijo. (Dalje prihodnjič.) Gg. oMstom, cerkvenim in društvenim zborom priporočamo Maše za mešane glasove. ' Cena s poštnino. Kajgel, Op. 69. Missa ,,Jesu, Rex Gloriae", za 4 glasove, partitura.........K 1'30 Foerster, Op. 15. Missa St. Caeciliae, part. „ 1-70 4 glasovi................I '30 Foerster, Op. 56. Missa St. Francisci Sera-. phici, part................2-il0 4 glasovi po...............()•;!:"> Foerster, Op. 82. Slovenska maša v čast sv. Cecilije, za mešan zbor in samospeve z orglami, part.............„ 1-10 foerster, Op. 85. Missa B. M. V. Immacu- latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . . „ 2-10 glasovi po ...............0'35 Goller, Op. 25. Missa B. M. V. de Loretto, part...................2-98 4 glasovi................1'Ofi Goller, Op. 34. Missa brevis St. Aloisii Gonzagae, part............„ 2-04 4 glasovi................t-30 Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de Lo- yola, za 4 glasove, part.........„1'54 Gruber, Op. 96. Missa Dominicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. „ 2*50 Hladnik, Op. 19. Missa Sacratissimi Ro- sarii B. M. V., part............2-10 4 glasovi po...............0-2f> Hladnik, Op. 23. Missa pro defunctis, part. „ 0-90 Hladnik, Op. 34. Missa pro defunctis pro qnatuor, tribus vel una voce, part.........1-10 Hladnik, Op. 46. Latinska maša. Po motivih Oregorija Riharja, part. in 4 glasovi . . . . „ 3-20 Hladnik, Op. 50. Missa salve Regina, part. in 4 glasovi...............2*60 Hribar P. Angelik O. S. F. Missa pro defunctis, part.............„ HO Hribar P. Angelik U. S. F. Missa St. Antoni! Paduani, part. in 4 glasovi........2-20 Kaim, Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part. „ 3-20 4 glasovi.............., l'lfi Kimovec, Requiem. Voce media una cum organo concinendam.............„ 1-10 Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem S. S. Salvatoris, part...........G-20 4 glasovi................2-00 Schzveitser, Op. 27. Missa in honorem Ss. Angelorum Custodum, part.......1-90 4 glasovi................0*82 Schzveitser, Op. 26. Missa in honorem S. S. Infantis Jesu, part..........„ 1-30 4 glasovi............ . , 0-58 Schzveitser, Op. 18. Messe zu Ehren des hI. Johannes d. Taufers, part. ... „ 2'50 i urnik, Missa pro defunctis, part. . . . „ 110 Razno za mešan zbor. Bervar, Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces), part...................0'80 Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . . . t 0-80 Foerster, Op. 54. Gradualia tractus et sequentiae pro dominicis et festis anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato sancto (ad IV. voces), part. „ 3-30 Foerster, Op. 58. Te deum (ad IV. voces inae- qual. aut 1 voce cum organo), part.......0-G0 Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanctorum, in festis B. M. V. et ex proprio sanctorum (ad IV. voces), part........4'30 Foerster, Op. 69. Ecce sacertos magnus (ad IV. voces), part.............0-70 Foerster, Op. 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo, part...................0-50 Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena pesmarica, broš.............„ 1-G0 Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena pesmarica, broš.............„ 1-60 Goller, Op. 5-12. Pange lingua (Tantum ergo), part.................„ 2-14 4 glasovi................1 "16 Hladnik, Op. 15—16. Marijinih pesmi, part . , 1-10 Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) „ 0'26 Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi za mešan zbor, part...........„ 0-90 Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processionem in festo Ss. Corporis Christi, Part.................„ 0-60 Hladnik, Op. 24. „Ave'-. 17 Marijinih pesmi, part. „ 2-10 Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part. „ 0-90 Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri Kralje, part..............„ M0 Hladuik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36 obhajilnih, presv. Re.njega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part..........„ 2-70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . „ 0'50 Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi, Part.................„1-30 Hladnik, Op. 45.-10. Velikonočnih pesmi in Reguna coeli laetare, part...........1-10 Hladnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom ...» 3-20 glasovi posebej po............ 0-35 Hladnik, Op. 47. Te deum laudemus, part. „ 1-10 Hladnik, Op. 48. Ofcrtorji za največje in večje praznike cerkvenega leta iVnebohod, Binkoštna nedelja in pondeljek. Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. binaren), I. zvezek, part. . . . „ 1-10 Cena s poštnino. K 1-10 Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. Hladnik, Op. 49. 5 Tantum ergo in pet niašnih pesmi, part............... 1 "10 Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner, Slava Bogu, Cerkvene pesmi. I. zvezek: Dvajset mašnih, part............ 1*70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . „ 0-3f> Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner. Isto, II. zvezek 23 Marijinih, part....... 2-10 4 glasovi............... 1-40 Hribar P. Angelik, Slava Brezmadežni ob petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . . „ 1-40 Kimovec, Tantum ergo, part........ 0-35 Kimovec, Šmarnice. Marijine pesmi, part. . . „ 1-10 Mitterer, Op. 80. Laudes Ss^l! Sacramenti, 12 Tantum ergo, part..........„ 1-90 4 glasovi............... 3-80 Ocvirk, Petero mašnih pesmi, part. in 4 glasovi ................. 1-70 Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za mešani in štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi , 2-10 Ocvirk, Šestero velikonočnih pesmi, part. in glasovi............... 1-60 posamezni glasovi po ...........0-|5 Pogačnik, Op. 8—12. Marijinih pesmi, part. „ 1-10 4 glasovi............... ()-H0 Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12 pesmi za mešan zbor deloma z orglami, part. . „ 2-10 Sattner 1\ Hugolin O. S. F., Postne pesmi, part.................. l-fjo glasovi...............,170 Sattner P. Hugolin O. S F, Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Zveličarju, part. . . . „ 3-30 4 glasovi............... 1-30 Fresch, Op. X. Enchiridion fiir Pfarr-kirchenchore. 31 Offertorien lind 19 andere "fl treffende lateiuische KirchengesSnge fiir 4—6 gemisehte Stimmen. Part.......... l-«8 •t glasovi..............„2-12 Maše za jednake glasove. Auer, Op. 2" Missa B. M. V. Immaculatae de Lourdes fiir 4stimmigen Frauenchor, part. „ I-f>4 4 glasovi..............,1*16 /&/e«Ao/<:r,MesseinD.FiireineSingstimme1part. „ 1-30 glas................. 0-30 Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost. ad IV. voces aequales, part......... 1-30 4 glasovi...............1-4U Foerster, Op. 67. Missa St. Aloysii Gonzagae una cum Intruitu, Graduali, Offertorio, Communione et Responsoriis, part. in glasovi . „ 3-GO Kimovec, L. Belarja Slovenska maša. Za tri ženske glasove, part...........0-70 Puts. Op. 4. Missa S" Thomae de Vilia-nova. Kurze und leiclite Messe fiir vierstim- migen Mannerchor, part.......... 2-14 4 glasovi............... 1-30 Schzveitser. Op. 11. Messe in C dur fiir vier Mannerstimmen, part..........„ l-fifi 4 glasovi po.............. ()-27 IFeber, Leichte Messe fiir zwei gleiche Stimmen.............„ 1-30 2 glasa...............„0-10 Raznoterosti za jednake glasove. Arnfelser, Op. 80. Fiinfzehn,,Tantum ergo" fiir eine, zwei und drei Oberstimmen (za orgle ali harmonij), part...........„ 1-90 sopran............... 0-41 alt................... 0-23 Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequales, part.................. O-GO Foerster, Op. 86. 3 Ave Maria ad I, 2 et 3 voces, part............... 0-80 Foerster, Cantica saera. Cerkvena pesmarica za moški zbor, broš............2-20 Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo) part....... 1-70 furkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo- glasno petje, part............. 0-fi() Mihelčič, Op. 3. Ecce sacerdos magnus. Ad IV. voces aequales, part......... 0-50 Spindler, Spremijevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez..............„ 4-30 Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . „ 1-20 vez. eleg. zlata obreza.........„ rGO Preludlje (za orgle) za cerkv. porabo. 3-90 3-80 3-80 2-98 2-G0 1-30 1-30 3-90 1-10 3*90 m Bach, Orgel-Album.......... Blied, 160 Orgelstucke........ Brosig, Ausgewahltc Orgel-Compositio- nen, 5 zvezkov po.......... Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und PrSludien Fischer-Album (Palme)......... Geissler, 16 TonstUcke fiir die Orgel . . Hesse, Ausgewahlte Orgelstiicke . . . Hesse-Album (Zanger)......... Hladnik, Op. 40. Božične predigre . . . Komer, Der praktisehe Organist . . , Kothe, Praludienbuch fiir Orgel .... Kothe, Handbuch fiir Organisten: I. Teil: Fiir Mindergeiibte........ II. Teil: Fiir Geiibtere......... III. Teil: Bah's Fugen und Praludien (Zalin) . 5-70 5.70 6-70 Gospodje organisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo dena naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je Liebig, Sechs Festspiele zvezek I. in II. po Mendelssohn, Compositionen ^Volckmar). . Rinck-Album (Hanleln)......... Rinck, Vor- und Nachspiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . . . Topfer, 71 Kadenzen und kleine Vor- spiele............... Volckmar, Orgelmagazin (10 Abteilungen Tonstiicke fiir die Orgel mit und ohne Pedal, sovvie fiir Harmonium)......... Volckmar, 4 Festspiele........ Volckmar, 10 Festspiele........ , Op. 320. 6 Festpraludien . . . „ Orgel-Album, zvezek I. lahko, II. težje, III. umetno po.......... Volckmar, Orgel-Archiv: I. zvezek: Vor nnd und Nachspiele............ II. zvezek: Trios und Fugen....... III. zvezek : CliorSle.......... IV. zvezek: Grosse Tonstiicke...... Wolfram, Praludien-Album...... IVachs, La Chapelle Chatolique za harmonij in orgle, part............. IVestbrook, PrSludien-Album fiir Harmonium oder Orgel, part............ IVol/ram, Praludien-Album...... Haydn, Harmonium-Album (Lfivv) .... Cena s poštnino. K 1-30 2-60 2-70 l-54 1-30 10-38 . 1 '90 , 3-80 , 1-30 » P95 . 1-95 n l-9fi „ 1-95 „ 1-9!» , 1-30 p._ B u 2' — [ l-.to . 1*64 Raznoterosti za teoretično in praktično porabo. Birkle, Der Choral. Das Ideal der katliolischen Kirchenmusik, broš...........„ 3-20 Birkle, Katechismus des Choralgesan- ges, broš............... 2-20 Foerster, Teoretično - praktična pevska šola, broš...............1-70 Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš, . 3-40 Kothe, Praktisehe Orgelschule, broš. . , , fc— Uettenleiter, Das Harmonium - Spiel in stufenweiser, griindlicher Anordnungzum Selbst- unterricht, I. in II. del, broš. po....... 3-80 Mettenleiter, dtto III. del.......... 4-f>2 Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginnend und progressiv fortschreitend.unter Beriicksiclitignngdes Spieles beim katliolischen Oottesdienste, broš.....9-.10 Singenberger, Theoretisch - praktisehe Harmonium-Schule fiir den kirchlichen Gebrauch mit iiber 300 leichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, Prafationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Creator, broš. „ 7-50 Razne koralne knjige. Officium majoris Hebdomadae a dominica in Palmis usque ad sabbatum in albis. Cum cantu, vez..................... Graduale de tempore et de Sanctis. Cum cantu, vez................ 7-(j8 Vesperale Romanum, vez......... fi-28 Psalmi officiorum, hebdomadae san- etae (Haberl), vez............1-20 Psalmi officii in die Nativitatis D. N. I. C. (Haberl), vez..............0-72 Officium et missa defunetorum (ljudska izdaja)..............,0-41 Ordinarium missae (ljudska izdaja) . . . „ 0-41 Psalterium vespertinum (Maberl), vez. . . „1-08 Processionale Romanum, rudeč in črn tisek, .................„1-80 Ordinarium missae, vez........, 0-84 Officium defuntorum, vez........„ 108 Magister Choralis (Haberl), vez...... 1-68 Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez............... f>-28 Epitome Gradualis Romani, vez...... 3*36 Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . . , 2-40 IVitt, Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae....................3-5fi Za glasovir. /'oers7er,Teoretično-praktična klavirska šola. Zvezek I. in II. po........ Isto, zvezek III. po........ ' 5 „ IV. po........ . . Gerbič, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki, broš. po............. Kiihler, Praktisehe Klavierschule, vezano Z;i društvene zbore. Aljaž^ Slovt nska pesmarica, z notami za moški in mešan zbor I. in II. del po ... Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero-glasno petje............. Ferjančič, Venček narodnih pesmi, I. in V. zvezek po ............. Kimovec, Venček narodnih pesmi . . . Ocvirk, Nageljni. Pesmi za mešane iu moške glasove............... Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez. • » n n v 11. del, vez. 1-90 2-40 2-80 3-10 G-30 I •?>0 1-05 0-f.f) 0-4f> 2*10 1-30 1-10 K r poslati naprej po nakaznici, ali pa v navedenih zneskih že vračunjena. ^Katoliška Bukvama" v Ljubljani.