Štev. 2. V Ljubljani, dne 12. januarja 1911. Leto XXI?. I shaja vsak četrtek. Cena mu Je 8 K ti a leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države fl K). — Posamezne Atovilke so prodajajo ————— pu 10 vinarjev. ————. S prilogami: M kmečki dom. DruStvenlk, Haša gospodinja Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništva „I)6moljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pas Upravništvu ..Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Občinske volitve. l)ve važni stvari nas čakata v sedanjem letu. Prva — občinske volitve, se tiče samo kranjske dežele, druga — dijaški in mladeniški shod in katoliški ial>or — pa vseh avstrijskih Slovencev in Hrvatov našega mišljenja. Za obe je treba priprave. Morebiti nas pa zadene šr tretja - splošne volitve za državni zbor. Kakor vse kaže, sc nemška trma šc ni toliko zmodrila, da nc bi silila več z glavo skozi zid; državni zbor vsled tega ne bo mogel rešiti listih reči, ki jih država nujno potrebuje — davčno prcosnovc in ž njo združenih stalnih prispevkov posaninim deželam ter zboljšanja armade in mornarice. Nemci sami ne morejo v državnem zboru nikamor, ker so v manjšini. Čehi in naši ter hrvaški poslanci pa nc gredo z vlado, dokler se Nemci nc udajo za pametno spravo s slovanskimi narodi. Poljaki tudi nečejo več hlapčovati vladi Nemcem v korist, Lahi so nejevoljni, ker so jih nemški zavezniki pri njihovi vseučiliški zahtevi pustili na cedilu. Potemtakem je zmeda zdaj še večja, nego jo bila orecl Božičem in čc se kaj nepričakovanega nc zgodi, nc bo kazalo druzega, nego razpustiti sedanji državni zbor in potem bomo imeli pri nas lepo priložnost, da tudi tistih par liberalcev, ki dozdaj še kale našo edinost v državnem zboru, posadimo pred vrata. Zrela pa ta reč šc vendar ni toliko, da bi žc zdaj podrobnejše govorili o nji. Tudi o dijaško-rnladeni-škem shodu in o katoliškem taboru nc bomo razpravljali v tem članku. To si prihranimo za drugi pot. Občinske volitve na Kranjskem so pa za to leto popolnoma gotove. Novi občinski red, ki ga je sklenil deželni zbor in potrdil cesar, ukazuje, da se imajo tekom enega leta po celi deželi, v vseh občinah vpeljati nove volitve. Volilo se bo drugače kakor doslej. Poglavitne izpremembe so te-le: 1. Dozdaj se je svota vsega davka, kar se ga je plačalo v kaki občini, razdelila na toliko delov, kolikor je bilo razredov; pri treh razredih torej na tri dele. Volivci so sc zapisali po vrsti; najprej tisti, ki je imel največ davka, in tako naprej do najmanjšega davkoplačevalca, ki jc prišel potemtakem nazadnje. V prvi razred so prišli tisti najvišji davkoplačevalci, katerih davek jc znašal prvo tretjino; v drugi tisti, ki so plačali drugo tretjino in v tretji vsi ostali. Poleg tega so imeli v I. razredu volivno pravico častni občani in nekateri izobraženci: duhovni pastirji, učitelji, zdravniki, uradniki. Jasno je, da marsikje tisti, ki so plačevali občinske doklade v prvem razredu, sploh niso prišli do besede. Po nekaterih občinah je bilo takih v prvem razredu samo en par, sempatja samo po eden. Novi zakon določa tako-le: Vsi volivci sc zapišejo po vrsti, in sicer z ozirom na občinske doklade, ki jih plačujejo. Prvi bo vpisan tisti, kateri plačuje največ občinskih doklad in tako dalje. Volivci sc bodo razdelili na tri dele. Prvi del, torej tista tretjina, ki plačuje največ občinskih doklad, bo v prvem razredu. Potemtakem bodo imeli prvi razred samo taki, kateri plačujejo občinske doklade, v rokah. V drugi razred prideta druga in tretja tretjina občinskih davkoplačevavcev in poleg njih vsi, kateri plačujejo samo osebno dohodnino, od katere ni nič občinskih doklad, ter izobraženci. V tretji razred pa pridejo vsi, ki imajo volivno pravico v prvem in drugem razredu in polog njih tudi vsi nacl 24 let stari moški, ki so žc tri leta v občini, četudi ne plačujejo nobenega na-ravnostnega davka. V tretjem razredu imamo torej res splošno volivno pravico, ki je bodo deležni judi delavci. 2. Volitev bo tajna. Dozdaj je moral vsak volivec ustno povedati pred komisijo, koga voli. To je bilo zamudno; obenem je pa marsikdo v strahu pred svojim upnikom, gospodarjem ali delodajavcem drugače volil, nego bi bil, ko bi nc bila volitev javn^ Tajna volitev je zlasti za delavske kraje neizmernega pomena. Vsak bo oddal zganjen listek, nc da bi kdo mogel vedeti, koga voli. 3. Volilo sc bo obenem. Volivec prvega in drugega razreda bo volil tudi v tretjem. Po sedanjem zakonu bi v takem slučaju moral čakati, da sc zvrši volitev v oba prva razreda, potem bi prišel šele na vrsto. Zdaj bo pa oddal listka za oba razreda naenkrat. Volitev bo vsled toga neprimerno hitrejša, po-samnik bo mnogo manj zamudil in med volitvijo bo mir in red. To so bistvene izpremembe. Volitve davkoplačevavk po pooblastilih m v podobčine ostanejo. Za Ljubljano je poseben volivni red, ki je pa tudi sestavljen po načelu, da mora priti pri občinskih volitvah ljudstvo, ki plačuje za občino, in ki stalno v nji živi, do veljave. Liberalne predpravice padejo in ž njimi tudi liberalne večine, kjer so še. Občinski odbori bodo prenovljeni in možje S. L. S., vredni splošnega zaupanja, pridejo (udi v dozdaj liberalnih občinah do besede. Treba je pa seveda priprave. Po vseh občinah naj sc iz zaupnikov naše stranke sestavi pripravljavni odbor, ki bo poskrbel, da bodo volitve stranki v čast in deželi v korist. Naša stranka dobro ve, da se mora zdravo in pošteno življenje v deželi in državi naslanjati na čvrste, na- ti predite, za vse občane skrbne občine. Prepričani smo, da bomo po novem občinskem volivnem redu utrdili to, kar imamo že v občinah dobrega, pa tudi odstranili, kar je gnilega in ljudskim koristim nasprotnega. Velikanskem. S. vLMaoi. Na praznik sv. Treh kraljev,_ G. januarja, je zborovala v Ljubljani S. L. S. v veliki »Unionovi« dvorani. Volivcev in volivk jc bilo zbranih na shodu nizko računano 2500. Poročala sta na njem načelnik S. L. S. dr. Ivan šusteršič in poslanec dr. Krek. Vodil je shod deželni odbornik dr. Ivan Zajec. Iz obširnega govora načelnika naše stranke povzamemo: Prevzeli smo v kranjski deželni upravi od liberalcev strašno zavoženo gospodarstvo. (Pritrjevanje.) Vse jo bilo razdjano, vso zmešano, vse zavoženo, kakor v hiši, ki nima nobenega gospodarja. Mi smo napravili z železno roko, z dobro voljo in z modrim gospodarstvom rod. Nočemo pa tako gospodariti, da so 110 bi nič napravilo ljudstvu v korist, ampak hočemo, tla so dežela dvigne, hočemo in delamo na to, da sc povzdigne ljudsko blagostanje, da ne bodo ljudje zapuščali domovine. Čc se no bo za kmeta nič storilo, potoni bo Slo šo dvakrat več ljudi v Ameriko, kakor zdaj. To pridne roko našega ljudstva hočemo obdržati doma. Za to delamo. Mi hočemo delati za ljudstvo in no tako kakor so delali liberalci, ki so takrat, ko so gospodarili v deželi, rekli: »Liberalcem groš, klerikalcem knof.« (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Mi, kot prava ljudska stranka, delamo in vemo, da rosna stranka no sme poznati druzega, kakor splošni blagor ljudstva, blagor cele slovenske dežele. To načelo, ta cilj, se izvaja po naši stranki v deželi kljub vsemu obrekovanju, kljub vsem klevetam in kljub vsem uniazanostini, s katerimi so bore nasprotniki proti nam. Kakšna so v resnici vsa ta natolcevanja, razvidito lahko iz teh-le številk. Liberalne klevete in resnica. . Za loto 1908 so šc liberalci napravili proračun kranjsko deželne upravo. Izkazali so enmilijonski primanjkljaj. Mi smo prevzeli večino in gospodarili tako, da smo napravili 9000 K prebitka! (Oijte! Čujte!) Potem pa vpijejo liberalci po shodih, da jc dežela na kantu, da je dežela bankrotna. Seveda, v deželnem zboru si tega no upajo reči, ker znajo, kaka bedastoča jc tako govorjenje. Enkrat sanikrat jo govoril tako v deželnem zboru liberalni kronprinc, antikapucin Portugalec, Nathanček di Triller. (Živahna veselost.) Dobil jo tak odgovor, da je obmolknil. Liberalci vpijejo zoper deželno gospodarstvo, da odvrnejo p o° z or n o s t od p o p o 1 n c g a i n s r a- motnega poloma ljubljanskega mestnega gospodarstva, ki so je tekom let tako popolnoma zavozili. Oni delajo prav ravno tako, kakor tisti člani popolnoma talilne liberalno »Glavne hranilnice in posojilnice«, ki, da odvrnejo pozornost od sebe, kriče zoper druge denarne zavode, da bodo falirali. (Tako je.) Namesto da bi rekli: »Glavna hranilnica in posojilnica« je falirala, lažejo zoper druge denarne zavode, da bodo »falirali«, samo da bi ljudje nekoliko manj mislili na resnični bankerot tam kjer je. Tako početje se mora imenovati naravnost brezvestno in več kot lahko-mišljeno (Tako je!), ker utegne dovesti do takih posledic, o katerih se menda tem elementom niti ne r.anja! Pomislile: Našli so se med temi elementi ljudje, ki se drznejo mazati s strupeno slino laži in obrekovanju cclo tako veliki, najuglednejši in najtrdnejši "llenarni zavod, kakršen je ljubljanska »Ljudska posojilnica«. (Burno ogorčenje.) In vsi znaki, ki so se dognali, kažejo, da je ta gonja sistematična, da jo vodi nevidna roka, ki jo pa vendar vsak pozna, kdor pozna delovanje iz-vestnih ljudi v našem mestu, tistih ljudi, ki so čast, ves ugled in ves kredit našega mesta pomazali pred celiin olikanim svetom. (Burno pritrjevanje. Tako je!) Seveda je ta brezvestna gonja v danem slučaju neskončno smešna, ker prej se bo podrl ljubljanski Grad (Pritrjevanje), se bo podrl ljubljanski ro-tovž (Pritrjevanje) in se bo podrla cela Ljubljana, predno se bo omajal za en las tako irdni in solidni denarni zavod, kakršen je »Ljudska posojilnica«. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) To povem jaz in prevzamem za to besede popolno osebno odgovornost. (Splošno odobravanje.) Pravim, da je ta gonja smešna. (Pritrjevanje.) A smilijo se mi tisli maloštevilni kalini (Veselost), ki so se vje-li v nastavljene jim zanjke in s plašnim pogledom dvignili svoj denar v trdnem zavodu in ga nesli kdove kam, kjer bodo znabiti v kratkem lovili mačka za rep. (Veselost.) Saj smo n. pr. tekom let doživeli, da so ljudje dvignili denar v »Ljudski posojilnici« in ga nesli — v »Glavno hranilnico in posojilnico«! Sove, ko se jc izvedelo, kam da jo zabredla »Glavna hranilnica in posojilnica«, so pričeli nositi njene knjižice s prestrašenim obrazom v »Ljudsko posojilnico«, ki jih pa seveda ni vzela, ker jih v danem položaju vzeti ni smela I To le kot zgled. — Ne bom se podrobneje pečal z »Glavno hranilnico in posojilnico« in tudi nc z »Agro-Mer-kurjem«; ne želim nikomur škode, ne pri »Glavni«, ne pri »Agro-Mcrkurju« m ne drugod. Vsem želim, da si pomagajo lako, da nc bo imel nihče škode (Pritrjevanje.) Tega pa ne bomo trpeli, ne moremo in ne smemo trpeti, da bi se polom pri tem ali onem liberalnem zavodu, s katerim nimamo nikakoršnega stika, zlorabljal zoper nas. (Pritrjevanje.) V 201etnem boju z liberalno stranko sem se prepričal, da pametna beseda tam malokdaj zaleže. Kljub temu ju izpregovorim na liberalen naslov. Vajeni smo l>oja. In v vseh velikih bojih, v katerih se je šlo za politično, kulturno in gospodarsko moč v deželi, državi, mod slovenskim ljudstvom in na slovanskem jugu v obče, smo mi zmagali in liberalci so bili poraženi. (Navdušeno pritrjevanje.) Če nas hočejo liberalci sedaj slliii v boj, ki bo hujši, kot vsi irodidoči naši l>oji, ga bodo imeli, a jamčim jim, da bo njih poraz v teui bojn hujši, veliko linjši, kot vsi prejšnji! In za to no jamčim samo jaz sam, z menoj prevzame to jamstvo vesoljna »Vseslovenska Ljudska Stranka«, z menoj prevzame to jamstvo večina dežel, zbora brniškega in z menoj prevzame Jo jamstvo »Slovenski klub« v državnem zberu! Seveda moram odkritosrčno povedati, da nas ta zadnji in najhujši )■■)-raz liberalno stranke kot tak ne I o prav nič bolel. Toda čc toga katastrofalnega bojnega kopja no vzamemo v roko drugače nego kruto izzvani in prisiljeni, kadar jo izčrpan zadnji ostanek našo včasih prevelike potrpežljivosti, je razlog ta, da pade v takem boju mnogo nedolžnih žrtev in pa, da so utegne takega boja veseliti tretji, ki Slovencev sploh ne mara. Zato zadržujem ta boj do skrajnosti. Če ]>a bo neizogiben, se bo Izvedel do konca! Trdi so, da se udeležuje te gonjo tudi »Mestna hranilnica« ljubljanska. Jaz nočem nikomur delati krivico. Napram nasprotnim trditvam od liberalne strani moram jia vendar kon-štatirati, da jc to o »Mostni hranilnic i •< prvi pravil liberalni deželni poslanec in načelnik »Kmečke posojilnice« gospod Ivan Knez. Toliko stoji na vsak način, da razni liberalci delajo sistematično gonjo. — Tedaj zadene liberalce odgovornost in nikogar drugega. Vsaka stranka, ki hoče kaj veljati, mora imeti toliko moči, da prepreči tako brezvestno počet io svojih pristašev. Čc pa nima te moči, mora sama za vso posledice nositi odgovornost! (Burno pritrjevanje. Navdušeni ponovni klici: >Živio dr. šusteršič!«) Iz izvršil« odHora S. L. S. Dne i. t. mes. je bila seja izvršilnega odbora S. L. S. Načelnik dr. šusteršič je poročal, da se je shod zaupnikov Iz sodnih okrajev Višnja Gora-Trebnje - Žužemberk - Litija - Radeče -Mokronog soglasno 'zjavil, naj se pri nadomestni deželnozborski volitvi kan- A didira za deželnega poslanca S. L. S. g. Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Izvršilni odbor S. L. S. je temu nasvetu zaupnikov soglasno pritrdil. Ž u-pan Ivan Vehovec je tedaj kandidat za dopolnilno de-želnozborsko volitev. Izvršilni odbor je nato soglasno sklenil z ozirom na dogodke na Kočevskem naslednjo izjavo: Izvrševalni odbor S. L. S. sc je pečal tudi z dogodki na Kočevskem. Soglasno se je povdarjalo, da je dolžnost S. L. S. brezpogojno branili državljanske pravice slovenskih rojakov na Kočevskem in zahtevati od politične oblasti, da preskrbi red in mir zanje, od sodišča pa, da izgrednike kaznuje. Z obžalovanjem se je konštatiraio, da okrajno glavarstvo v Kočevju ni izvršilo svoje dolžnosti in soglasno sc je odobrila zahteva, naj se za to odgovorni okrajni glavar baron Schonberger pokliče na odgovor. S. L. S. stoji na stališču popolne narodne ravnoprav-nostl in kakor brez ozira na nemško narodnost kočevskih rojakov po svojih zastopnikih v deželnem zboru in odboru smatra za svojo dolžnost skrbeti za kulturno in gospodarsko povzdigo kočevskih deželanov, tako bo tudi vpora-bila vsa sredstva, da se bodo tainošnji slovenski rojaki mirno lahko posluževali svojih zakonitih pravic. Izvrševalni odbor nikakor ne zamenjava nasilnih kričačev s kočevskim ljudstvom in zato se nadeja, da bodo vsi razumni in pošteni Nemci na Kočevskem njegovo stališče umevali in odklonili vsako skupnost z ničvrednimi kočevskimi razgrajači, ker je samo na ta način mogoče ohraniti narodnostni mir v kranjski deželi. In - i ra ctj cs srr, ca r.z: c r^ jtj rrrs r~i ca a \m pre§i®« laaaapnoaacaaaaaagag Novo ministrstvo sestavljeno. Dunaj, 9. jan. Novo ministrstvo jc f.r.stavljeno. Baron Bienerth jc v posebni avdijonci predložil cesarju tako-le sestavljeno ministrstvo: ministrski predsednik baron Bienerth, notranji minister dr. Maks W i c k c n b u r g, domobranski minister fm. Frid. Ge-11 r g i, naučno ministrstvo grof S t ii r g k h , trg. ministrstvo dr. Ri-hard W c i s k i r c h n e r , justično ministrstvo Hohcnburgcr, delavsko ministrstvo Karol Marek, fin. ministrstvo dr. Robert Mayer, železniško rriinistrslvo Stanislav G 1 a b i n s k i, poljedelsko ministrstvo baron Wid-mann, poljski minister rojak dr. vitez Zaleski. Mesti nemškega in češkega ministra nista zasedeni. V soboto zvečer povzročeni nemško radikalni vihar torej Biencrthu ni škodoval in ga je preživel brez katastrofe, dasi je grozil VVolf, da vse na drobno razbije, ako pride v ministrstvo kak uradnik, ki ni v ncmško-nacionalni službi. To je bilo prvikrat, da sc Bienerth ni uklonil pred vsenemškim furorjem. Notranji minister grof Wickenburg, je bil doslej sekcijslci šef v delavskem ministrstvu in jc intimen prijatelj Bienerthov. Minister za javna dela Marek jc bil sclc-cijski šef v železniškem ministrstvu, kamor je prišel od praškega ravnateljstva državnih železnic. Poljedelski minister Widmann je bil doslej dvorni svetnik pri šlezijskem cesarskem na-rnestništvu, kamor je prišel iz noira-njega ministrstva, kjer je deloval v češkem oddelku. Mož je konservativec in pozna dobro razmere na Češkem in Moravskem. Poljski minister rojak Zaleski je bil doslej sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu, fin. minister Mayer pa je bil prej sekcijski šef v fin. ministrstvu in je bil sedaj predsednik v statističnem centralnem uradu. BINERTOVA KONFERENCA Z DR. ŠUSTERŠIČEM. Ministrski predsednik Binert neutrudno potom konferenc izkuša dobiti stranke zase in svoje novo izbrano ministrstvo. Gre mu za to, da bi si pridobil večino za državni zbor, da bi mogel izvesti svoj obsežni, nelahki program in da bi mu državni zbor dovolil državne potrebščine. Med drugimi je povabil Binert na sv. Treh kraljev dan tudi n a j v p 1 i v n c š c g a Jugoslovana, našega dr. Šusteršiča na konferenco in v soboto ga jc zaslišal. Pogovor je trajal nad eno uro. Poroča se, da je ministrski predsednik dr. Šusteršiču sporočil sestavo novo vlade in zagotavljal dr. Šusteršiča, da bo to novo ministrstvo lc? začasno, da se ima že v nekaj mesecih nadomestiti s pravim, definitivnim, a lc pod pogojem, ako sc češko-nemška spravna pogajanja, ki so se zdaj razbila, vendarle posrečijo. Ministrski predsednik je, kakor se poroča, prosil dr. šusteršiča, da naj, ker hoče zavzemati novo ministrstvo nasproti vsem strankam v zbornici objektivno (nepristransko) stališče, upošteva to objektivno stališče novega ministrstva in naj zato Jugoslovani nc zavzemajo že kar naprej proti njemu odklonilnega stališča! Dr. Šusteršič je vzel to Binertovo naznanilo na znanje in dejal, da hoče to sporočiti »Slovenskemu klubu«, ni pa dal Bincrtu nikakih izjav! O CESARJEVI BOLEZNI so pretekli tcdcri poročali časniki z največjo mrzlično natančnostjo, skoraj še bolj, kakor o novi Binertovi vladi štev. III. No, pa cesar je bil dobil le nekoliko močnejši nahod, ker je bilo ob novem letu nekoliko mrzlejše. Radi prehlajenja je opustil cesar na nujni nasvet svojega osebnega zdravnika svojo malone vsakdanjo vožnjo v dvorec in ostal v Schonbrunnu. Zaenkrat so izostale radi tega splošne avdijence. Sicer pa je cesar vstajal ob navadni uri, reševal tekoče državne zadeve in tudi sicer ni nič izpremenil svojega vsakdanjega dnevnega delovnega reda. Tudi spal je vladar mirno, hripavost je polagoma prešla, nahod se znatno zmanjšal, cesar se počuti vedno bolje. Torej ni nikakega vzroka vsakoršnemu vznemirjanju! POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM. Kljub vsem tajen jem se vedno bolj širijo poročila, da je položaj na P o r t u g a 1 s k o m jako resen in da so i1 e s n i č n a vznemirljiva sporočila. Da ni mogoče vsega še prav določno, natančno vedeti, tega je kriva stroga portugalska vladna poštna in brzojavna cenzura (nadzorstvo), ki ne pusti v inozemstvo (tujino) pošiljati iz dežele neugodnih, a seveda resničnih poročil! V deželo se utihotap-lja orožje, vlada izkuša imeti vojaštvo pripravljeno. Vse to kaže, da v deželi ne more biti miru. Sedanja vlada je dala zapreti iz strahu za lastni obstanek vse protirepubličanske klube in se pri tem sklicuje na to, da so ti klubi nevarni obstoju republike. Klube so za tvorili topničarski častniki, posamezne seznamke (zapisnike) članov so kon-fiscirali (zaplenili) ter zaprli veliko število uglednih mož. Preiskavo proti njim bodo uvedla ne navadna, temveč od vlade za ta slučaj posebej imenovana vojna sodišča, ki jim bodo pripadali zgolj sedanji vladi brezpogojno slepo poslušni častniki. — Od strani, ki je o vsem sedanjem stanju in polo-žttju, ki sedaj vlada na Portugalskem, dobro poučena, sc zagotovo trdi, da je t u di vojna mornarica, ki je v oktobru zlasti pripomogla izvesti okli-canje ljudovlade, žc zelo nezadovoljna s sedanjo vlado. Vlada bo zato odposlala za kazen tri križarice in dva torpedna čolna v naselbine (kolon je). Monarliisti (pristaši kraljestva) se pridno gibljejo proti sedanji osovraženi strahovladi. Tudi po deželi in po manjših mestih na deželi so čezdalje-bolj odločno zoper republiko. Položaj na Portugalskem kaže, da pravega miru nc bo prej, dokler ne izgine sedanja vlada, ki ima toliko nezadovljnih močnih, na zaslombi ljudstva stoječih nasprotnikov, a pravih prijateljev vedno manj in manj. — Preobrat se potemtakem bliža, morda žc — ni več daleč! ŠPANSKI KRALJ V NEVARNOSTI. Španski kralj Alfonz XIII. je na potovanju dospel v soboto v Malago ter ravno izstopil iz voza in se hotel podati v palačo guvernerjevo (kraljev namesti nik, ki vlada pokrajino), kar pade v istem trenotku neki civilno oblečeni osebi iz žepa nabasan samokres na tla in se sproži. Radi strela je nastopila med navzočimi splošna zmeda in strah, v tej zmedi sta bili ranjeni dve osebi. Policija je prijela in zaprla nekega šele 22 let starega anarhista Ruga, ki je imel že v Barceloni veliko ulogo pri znanih zadnjih nemirih, ki jih je deloma tudi sam povzročil. Pri preiskavi so 3» ašli pri njem mnogo spisov, ni ga nič kaj »lepo ne priporočajo«. PRAVCAT BOJ Z ANARHISTI je imela pretekli četrtek policija v Londonu. Slo se je za umor nekega policaja, a so pri preiskavah odkrili gnezdo kluba anarhistov, ki so se v neki hiši zabarikadirali (zaprli in zavarovali), med njimi dva najnevarnejša anarhista. Policija je močno zasiražila hišo od vseli strani in jo napadla, a ni mogla udreti v hišo. Anarhisti so streljali dolgo iz zgornjih oken, policija seveda tudi. kar je trajalo s presledki ves dan. Nenadoma so se dvignili iz oblegane hiše močni oblaki dima; anarhisti. ker niso hoteli priti živi v roke policajem so jo zažgali. Gasiti ni bilo možno z uspehom. Ko je hiša zgoraj dogorela, so izvlekli šest sežganih trupel iz nje. najbrž anarhistov. 0 D D □ T3 E=J C3 £=2 C2 C C3 ZZ Z3 E2 C3 O LISTEK za Romanca. Povesi iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil selko Kovač. (Dalje.) o. Ve- Njeno srce je bilo močno in veliko zaupanje je hranila njena duša. Vedno je dobivala novih moči za vztrajnost. Zdelo se ji je celo nehvaležno, ako no bi tudi za naprej zaupala angelu varilni, ki jo je doslej tako skrbno varoval na vseli njenih potih. Nikogar se ni bala; skrbela je le za to, da je ni zasačila noč na poti in pa samotnih stez sc je ogibala. — — Romala je naprej kakor doslej. Med tem je potekal mesec za mesecem, ne da bi imelo neprestano romanje in goreča molitev za Miciko kaj vidnega uspeha. Četudi je stanovitno nadaljevala svojo pobožnost, vendar ni govorila več tako pogosto in prepričevalno o svojem ozdravljenju. Če je Lizika jokala, je ni več tolažila, kakor včasih z besedami: »Saj ozdravim,« ampak: »Bog bo že skrbel za te.« Dobro je namreč vedela, da jc sirota pla-kala le vsled lastne žalostne usode. — Kolikokrat so ji jc zdelo, da bi prenašala svoje velike nadlogo lažje, ako ne bi vsled nje trpeli tudi drugi, kakor Lizika, oče, zlasti pa nekdo, ki je bil njenemu srcu najbližji in tudi najljubši. Mislila je, da bi bila njena bol takoj veliko manjša, kakor hitro bi Kandid pozabil na njo. Casa sem sta SG 10 redko videla in to samo takrat, ko jo je Veronika zapazila, da je šla mimo hiše, in jo prisilila, da je morala vstopiti. Pa tudi takrat ni marala sama govoriti s Kan didom. Vedno jo bil navzoč al\ Potočnik ^sam ali pa Veronika. Micika jo sta- rega mojstra imela rada; njegovi d«v-tipi so bili krepki, a nikdar žaljivi. Povedal je rnarsikako zgodbico. Najrajši pa je pravil o neki romarici, ki je Materi božji vzela Deteta Jezusa iz naročja ter ga ji je dala nazaj šo lo jiotem, ko jc bila uslišana njena prošnja. »Kajpada, tako je treba včasih ravnati z nebeščani,« jo poučeval stari mojster Miciko. Ona se mu je pa odkritosrčno smejala in ga tudi nekoliko podražila, češ, naj le ugasne lučko pred sv. Jožefom in ga zaklene nekaj časa v omaro, pa ga gotovo ozdravi od protina. Na tč k in enak način sta se šalila drug z drugim, a razžaljen ni bil nihče, ker sta bila oba usmiljenega srca. Kadar je pa Micika odšla iz hiše, jc mojster navadno rekel: »To je pridno deklo!« in včasih še pristavil: »Tako dobre dušo še ni bilo nikdar pri Silvc-strovih.« Hvali starega mojstra sta pritrdila tudi Veronika in Roman; lo Kandid je molčal. VII. »Ali se no odpraviš, Roman ?< je priganjal oče Potočnik. »Takoj, oče, takoj bom z dolom pri kraju. Pa saj do »Gradu« ni daleč; pur skokov, pa bom gori.« »Grad« nazivajo tržani nizek gorski greben, ki se vspenja med glavno in stransko dolino tja do vzhodnih obronkov tamošnjega pogorja. Nikomur ni znano, od kod jc prišlo to ime; kajti če je stal tudi kdaj kak grad na tem grebenu. je moralo biti to pač v času, ki jc žo zdavnaj izginil iz ljudskega spomina. Brdo jo bilo obrastlo z lepim gozdom. zlasti na severni strani. Ondi jo mojster Potočnik prod kratkim kupil nekaj lepih dreves. In od tistega dne sta sekala in klala drva ondi dva drvarja. Potočniku pa ni dalo miru. ako ni bilo pri njima katerega izmed domačih, ki jc nadzoroval delo. Naenkrat jo skočil stari pokonci: »Raca na vodi! Bomo videli, ali boš šel ali ne!« Pri teli besedah je položil desnico stisnjeno v post na stolov ročaj ter ostro pogledal sina, ki jo ravno lepil polomljen stol. — Roman se je vzdignil in smehljaje prašal: »Oče, ali gori?« »Kje gori?« jo poizvedoval Kandid, ki jc ravnokar vstopil. »O, z očetom imava zopet majhen propirček,« je odvrnil mladi Potočnik mirno in radostno, kakor jo imel navado, stopil k očetu in se ljubko sklonil nadenj. Ta je pa mrmral: »Že celo uro mi maže to staro po-kveko. fškoda časa in kleja. Jaz sam naj bi pa šel medtem gori k drvarjem !« Da jc bilo v teli besedah več šalo kakor resnobe, jo vedel Kandid ravno tako dobro kakor Roman. — A Kandid je opazil, da se Roman v resnici nekako obotavlja, in čudno se mu je zdelo to Zato se.je ponudil, da gre 011 mesto njega v gozd. »Kaj ti pa pride na misel?« je za-upil Potočnik nad njim. »Kaj imaš pa sploh opraviti tukaj. Ta je pa lepa: kar tako pustiti delo iri sc potepati okoli. Pa menda vsaj no boš trdil, da si delu pri Močniku že dogotovil.« S smehom na ustnah se je Kandid opravičeval, da je prišel samo po noku orodje. Potočnik ga je pa prekinil: »To ni nič! Tiho! Hajd, le urno nazaj! Prej pa šo nekoliko južine. Hitro, Veronika, mu prinosi kaj za v usta. Saj vem, tam bi mi ga popolnoma izstradali. Dobro jo poznam, Močnikovo: prava skopulja.1! Veronika je prinesla mladeničem,! sira in kruha. Ko sta se pokrepčala. jo vzel Roman sekiro in se najiravil i!;i j>ot. Na pragu se jo šo enkrat obrnil: /, Bogom, oče! Z Bogom, Veronika! Pa. no Veronik; 1, čakajte name z obedom! bogvo. kdaj zopet pridem.« »Roman, ali se nc počutiš dobro? < ga jc vprašal Kandid, ko sta bila pr. .j hišo; kajti bil jo prepričan, da gre njegov prijatelj nerad v gozd. »Ne; zdrav som! Le nogo sem -i zjutraj nekoliko zvinil. Pa to bo že j" -šlo. Ko stopim, me pač nekoliko / -boli.« »Pa bi bil vendar povedal očetu! • »Zakaj neki? Saj sam dobro v. kako jih skrbi, če komu izmed nas ni kaj prav.« Mladeniča sta se poslovila in razšla. Kandid je zrl za prijateljem, i jo s sekiro na rami, sicer ne tako pr -nih korakov kakor navadno, vem naglo stopal tja čez košonino ... Potem je pa tudi sani šel po svojem opravku. Močnik, trški pek, jc prizidal sv > i hiši novo nadstropje. Treba je h<' > ust avili okna, »sitno delo«, kakor sc izrazil stari Potočnik. Za lo nevar ■> delo je bilo treba človeka brez vsa • vrtoglavice in trdnih nog - in tak io bil Kandid. Pri dolu je Kandid mislil na odhod, ki ni bil več daleč. Neki mojster v Gre-denu mu je pred kratkim pisal, naj pride kar mogoče kmalu. Dobil je mnogo naročil, zato nujno potrebuje več. delavcev. Gospod Kočar — to jc l il namreč njegov priimek; naslov »gospod« se je Kandid u zdel nekam čude n — gospod Kočar naj torej skrbi, da pride že pred nastopom jeseni k njemu. !/. poslanih vrst se jc prepričal, da je mladi mož nadarjen in upa, da bodeta drug z drugim zadovoljna. Mojster Potočnik je čital to pismo in sc izrazil, da Kan-dida noče več zadrževati: najnujnejša naročila so namreč dovršena, drugo pa bo Roman za silo že sam opravil; medtem se pa že dobi kak pomočnik. To je dejal stari Potočnik kar tako, kakor bi govoril o vsakdanjih opravkih. Toda kmalu je začel godrnjati in se jeziti nad svojim nahodom, ki mu ga jo povzročilo to vlažno vreme. Trdil jo celo, da je »zver« veliko manj nadležna, kakor ta nepreklicani nahod, pri katerem ves človek zvodoni. I Kandid je pa dobro vedel, kaj ta aliod pomeni. Bilo mu je namreč rav-o tako hudo pri srcu kakor starcu, 'oda naj je stvar premišljeval kakor-oli, proč je moral. Sklenil je, da v oslih dneh odpotuje. To se bodo ljudje udilil Izvzemši gospoda prošta in pa 'otočnikovo družino ni nihče vedel o jegovem naklepu. Marsikdo ga uteg-..e smatrati za nehvaležnega — in Mi-P cika, kaj neki poreče ona? Bode-li uga-c nila, da je ona sama, nagnjenje do nje, tista tajna sila, ki ga žene na tuje? (Dalje prihodnjič.) Na sejmu. Na sv. Tomaža dan je v mestu I. I vsako leto dobro obiskan sejm. Dobi se ! na tem sejmu vse, kar treba za božič-- ne praznike in kupčija je izvrstna. Tja jc pripeljal tudi Blažon Migo-9 vce iz Zatišja vsako leto svojo robo na I prodaj. Ker je bilo njegovo blago dobro ■I in cena ne previsoka, je bil na jako do-brem glasu in kadar je njegova čila | kobilica pridrdrala z njegovim splošno [ znanim vozičkom na sejm v mesto, je 1 bil v hipu od kramarjev in kramaric kar oblegan. Pred zadnjim Božičem pa fi?c mu jc o priliki tega sejma prigodilo , to-le. Sv. Tomaž je bil tu in Blažon je ze * lia vse zgodaj zjutraj smukal semintja po hiši in dvorišču. Do mesta je daleč, I zato se treba požuriti. Njegova roba to pot ni bila ravno težka, pač pa nekoliko nerodna. Na prodaj je hotel nam-, reč postaviti deset, kil medu in pol tuji cata mladih prašičkov. Po krepkem zajutrku porine vozi-I ček na dvorišče, postavi nanj velik le-| sen zaboj, vanj nastelje dve pedi na I debelo ovsenih plev in v to mehko, I gorko postelj dene šest pujskov, nad I katere pritrdi leseno mrežo, da bodo I živalice imele zrak, a uiti ne bodo mo-1; gle. Na mrežo postavi velik lonec, poln : ukusnega zlatorumeucga medu, in loti ncc pokrije z močnim papirjem in trd-I no poveže. Čez vse pa pogrne koc, da | mu med in pujski ne zmrznejo. Nato | napreže svojo kobilico in jo veselo od-| drdra iz vasi. Med potjo računa, koliko skupička i bo vrgla njegova roba, zraven veselo žvižga, ker je v resnici židane volje. Med dolgo vožnjo pa se je v zaboju pripetil ta-le dogodek. Ravno tam, kjer je stal lonec, je molel iz lesene mreže špičast žebelj. Med drdranjem se je ta žebclj neprestano drgnil ob dno lonca. Polagoma je nastala zajeda, ki je bila vedno globokejša; iz zajede je nastala počasi luknjica, iz luknjice luknja. Skozi to odprtino se je začel cediti med, kapljati skozi mrežo, dokler ni dosegel pujskov. Prašički kmalu zavohajo nenavadno darilo od zgoraj; nato 1 začno lizati in cmakati, kakor bi šlo j za stavo in se od veselja prekucujejo po ovsenih plevah. Blažon seveda niti najmanj ni slutil, kaj se godi ža njim v notranjščini njegovega vozička. Veselo vozi in poka naprej po cesti, dokler ne pridrdra v mesto. Z vozičkom obstane kar na trgu sredi med kramarskiuii štanti. Nato vzame koc z zaboja in ogrne z njim svojo kobilico. Takoj je truma branjevcev in branjevk okrog njegovega voza. »Oh, Blažon je tu,« kriči neka bra-njevka; »Migovec, kaj dobrega si pa pripeljal?« »Sladkosti in grenkosti, mehke in trde reči,« odvrne smeje Blažon. »Pokaži, morda takoj napraviva kupčijo.« Blažon zleze na voz, da bi lonec z medom postavil doli. Ko ga vzdigne, se kar zgane. Lonec nima namreč nobene teže več in Blažon zapazi obenem, da mu z lonca kaplja med po obleki. Kakor začaran nekaj časa zija predse, naposled zastoka: »Za božjo voljo, kaj je pa lo?« Nato odtrga papirnat pokrov in ves iz sebe strmi v prazen lonec. Precej nato pa zarentači: »Falotje, barabe! Kdo bo še kaj pripeljal v to roparsko gnezdo? Komaj obrneš za trenotek hrbet, te že oropajo. Pa jih že dobim, cigane, roparje!« »Kaj pa je, Migovec, ko si tako hud?« vpraša neka branjevka. »Kaj mi je?« razgraja logotno Blažon; »poln lonec najlepšega medu sem imel na vozu, najmanj deset kil ga je bilo, in ko sem med potjo par trenot-kov ustavil pri »Cvičku«, so mi ti mestni potepuhi požrli cel lonec medu do dna!« Vedno več ljudi se zbira okoli raz-grajajočega Migovca. Dva hiapca skočita na voz, da se od blizu prepričata o tatvini. »Toda Blažon, lonec ima vendar na dnu luknjo!« pravi eden. »Ti imaš luknjo v glavi!« zavpije Blažon. »Ah, glej, saj res, tu je v resnici luknja. Falotje so mi navrtali posodo.« »Ne, ne, lonec se je sam navrtal,« pravi drugi hlapec; »glej, tu moli ven žebelj, ki je dno preluknjal.« »Na, na, še nikdar nisem slišal, da bi se kaka posoda sama navrtala,« se jezi Migovec. »Poglej vendar, kako se tu cedi med skozi mrežo; kar iz zaboja ga lahko zajemaš, če ti je drago.« Zdaj dvignejo zaboj z voza in ga postavijo na tla. Nato vzamejo mrežo z zaboja, tako da se je lahko videlo v notranje prostore. Tucat žensk se hkrati nagne čez zaboj, toda takoj prestrašeno odsliočijo, precej pa zopet, radovedno zro v zaboj. »Za božjo voljo, Blažon,« zakriči ena, »kakšen mrčes imaš pa tu notri?« »Mrčes,« se huduje Blažon; »nihče ne bo zmerjal mojih pujskov, tega pa ne pustim. So prašički, kakor se spodobi, najlepše pleme v deželi.« Vsi naokoli se na glas zakrohota-jo. V zaboju jc namreč nekaj migalo in kobacalo, ki ni imelo nobene oblike ne postave. Prcčudne okrogle stvari, ki so bile vsaki drugi reči prej podobne kakor pa prašičkom. Telo teh živali je bilo čez in čez pokrito s plevami in resami, tako da se ni videla niti ena šče-tinica; bile so čisto slepe, ker so bile oči popolnoma zamazane z medom. Nosu ni bilo nič videti, ušes le malo, noge so bile kot copate, zadaj pa je oblastno mahal cel lisičji rep. Z mei dom namazane in potem v plevah po-, valjane so te živali izgledale kot s ka-kega drugega sveta. Samo glas so še ohranile in so ga tudi takoj porabile v krasen šesteroglasen koncert: »Gvuig — gvuig — gvuig — gvuiig« Blažon zalomi z rokama in milo zastoka: »Oh tristo pohanih krtač, to je pa že preveč!« Hrup pa je privabil silno množico ljudi in nastal je pravi sodnji dan. Tisti, ki so stali bolj zadaj, so radovedno popraševali: »Kaj pa je? Kaj se je pa zgodilo?« »Nova vrsta pujskov!« odgovarja vse vprek. »Ogrsko pleme - kitajsko pleme.« »Ne, ne, morski prašički so,« vpi-jejo drugi. »Nazaj! Nazaj! Kdor hoče to videti, mora plačati!« »Novorojeni slončki so, še čisto slepi.« »Ne, ne, rumeni krti so, krti velikani!« se oglašajo novi šaljivci. »Kaj še, nasekljani zrezki so! Blažon, kar k Jelenu' ž njimi, da ti jih speko, polivka je že zraven.« Ves zmešan od hrupa seže Blažon v zaboj, da bi vzel ven enega prašička in ga očedil. Toda pujski so se vsled slepote in vsled hrupa ter mraza tudi nekoliko razburili. Prvi, katerega Blažon zagrabi za bedrce, začne neznansko cviliti: gvuig — gvuig — gvuiig —t gvuiiig; drugi ga pošteno ugrizne v prste, tretji v roko, tako da Blažon a kislim obrazom zopet potegne roke iz zaboja. »Glej, glej, kako ti cucki ščipljejo,« se norčuje nekdo. Stavim, da so to poljski raki.« Blažon pa je že pograbil zaboj in zarohnel nad najbližjim kmetom: »Pomagaj mi naložiti, sc vrnem domov!« Ko je bil zaboj na vozu in pokrit s koccm, skoči Blažon hitro na svoj sedež, zamahne z bičem in zavpije: »Hi!« Tu se prerije mesar skozi množico in zakliče: »Blažon, bodi pameten in pusti prašičke tukaj! Jaz jih kupim.« »O seveda, sedaj so naenkrat zopet prašički, prej so bili pa sloni, krti in raki in ne vem kaj še vse!« se obregne srdito Blažon. »Ne dam prašičkov, in če mi kdo da zanje tisoč kron. Nalašč se peljem takoj domov in v to vaše cigansko gnezdo moja roba ne pride nikdar več; pa krompir jejte in suhe hruške, negode ciganske!« Nato udari po kobilici in sc odpelje med silnim krohotom. RAZGLED PO DOIKIOVINI Papežev dekret o sodelovanju duhovnikov pri denarnih zadrugah. Od več krajev smo dobili poročila, da po deželi agitirajo liberalci zoper naše denarne zavode. Zdaj so vrgli med ljudi papežev dekret, da bodo morali duhovniki pustiti hranilnico in drugo zadruge in tako pri teh zavodih ne bo več tiste varnosti kot dosedaj. Toda ta strah jc popolnoma nepotreben. Dobili smo od presvetlega ljubljanskega knezoško-fa o tej zadevi sledeče pojasnilo: Da se ljudje po nepotrebnem vzburjeni pomirijo, dam sledečo izjavo: Sveti Oče žele in zapovedujejo, da naj gg. duhovniki ustanavljajo, nadzirajo in podpirajo vse različne prepotrebne zadruge; žele pa, da naj duhovniki ne bodo pri denarnih zavodih blagajničarji. Toda iutli to bodo Sveti Oče dopustili v enih škofijah, v katerih škofje mislijo, da je tako potrebno, še! bom ob koncu januarja v Rim, da se s Sv. Očetom o tej zadevi definitivno dogovorim. V L ju bi j a ni, 9. jan. 1911. t Anion Bonaventura škof. Pojasnilo. Glavna posojilnica, ki je ustavila izplačila, ima svoje prostore v »Zvezdi«, na vogalu nasproti nunski cerkvi. V »Zvezdi« ima pa tudi v nunskem mestu in sc bo nadaljevala 8. februarja v katastralnih občinah Kandija in Golila vas, 9. februarja v katastralni občini Stranska vas, 10. februarja v kat. občini Lahonica, 11. februarja v kat. občini Dobin dol in 12. februarja v kat. občini Altsag. Nato bo počivalo delo za osem dni in se nadaljevalo 22. februarja v občini Pribišje, 23. februarja v občinah Semič in Kot, 24. februarja v kat. občini Petrova vas, 25. februarja v kat. občini Talči vrh. 27. februarja (v ponedeljek) v kat. občini Črnomelj, 28. februarja v kat. občini Gradac, 1. marca v kat. občini Vinji vrh, 2. marca v poslopju svoje prostore »V zaje iii u o po d p o r n o društvo,. Ker se je zgodilo, da so ljudje zamenjavali »Glavno posojilnico« z »Vzajemnim podpor, društvom« opozarjamo občinstvo, da »Vzajemno podporno društvo« posluje redno, kakor doslej in da je denar pri »Vzajemnem podpornem društvu« popolnoma varno naloži mi. 1 orej naj nikdo nc zamenja »Glavne posojilnice«, ki ima svojo pisarno nasproti nunski cerkvi, z »Vzajemnim podpornim društvom«, ki posluje v nunskem poslopju. Zadnje priprave za belokranjsko železnico. Dočim so liberalci ob zadnji volitvi v novomeško - črnomaljskem okraju lagali, da je belokranjska železnica padla v vodo, smo mi vedno trdili, da je železnica zagotovljena in da se bo začela lota 1911. graditi. To sedaj priznavajo tudi liberalni listi. Prisililo pa jih jo k temu, ker je sedaj razpisana zadnja komisija, ki je še potrebna, predno se začne kaka železnica graditi' Železniško ministrstvo je namreč odobrilo izdelani podrobni načrt razun Kratke proge pri Birčni vasi in pri Met- S?,J? (nTa Sc P0l>™viti. Po naroČilu ministrstva je sedaj razpisala de-elna vlada političen obhod, obenem ^ udi komisijo zaradi razlastitve ze Jišc, ki jih l,o odkupila država za železnico in radi požarnovurir.h naprav Komisija se začne 7. februarja v Novem 6' kat. občini Dobravice in 3. marca v kat. občini Metlika. Kogar zanimajo načrti, si jih lahko ogleda pri okrajnih glavarstvih v Novem mestu in Črnomlju, načrti o odkupu zemljišč pa so pri do-tičnih županstvih, kjer jih naj vpogleda vsak posestnik v svojo korist. Pri obhodu se bo tudi šo konečno odločilo, kje bo stal metliški kolodvor. Kdor ima kaj ugovarjati zoper načrt ali zoper zahtevane razlastitve, lahko vloži ugovor pri okrajnih glavarstvih v Novem mestu in Črnomlju, ali pa najkasneje pri komisiji. Na to opozarjamo ' prizadeto posestnike, da ne bodo pozneje pritožbe prišle prepozno, ko se ne bo dalo nič več storiti. Predrznost nekaterih Kočevarjev preseda vsakemu pravičnemu človeku. V Lionfeldu je skoro večina Slovencev. ' Ustanovili so svoje izobraževalno dru-! štvo in zbirali so se ob nedeljah k predavanjem gospoda kaplana Kopitarja. Ko se je vračal g. kaplan Kopitar po predavanju iz društva domov, napadli so ga Kočevarji nc le s psovanjem, am-' pak lotili so se ga dejansko, motali I nanj kamenje, pljuvali nanj itd. To sije godilo že več nedelj zaporedoma, ne | da bi vlada zabranila taka nasilstva. ( Upamo, da bo ista pravica za Slovence t kot za Nemce. Opozarjamo na sklep vodstva S. L. S., ki ga prinašamo na drugem mestu. Umrl je v Ljubljani 5. t. m. uradnik »Gospodarske Zveze« g. Anton Ravnik, sin načelnika hranilnice na Boh. Bistrici. Star je bil 20 let. Bil je vzor marljivega uradnika. Dasi je že dolgo bolehal na jetiki, vendar jo do zadnjega zvesto izpolnjeval svojo službo. Dasi so ga pogoslo nagovarjali naj vzame dopust., vendar tega vsled velike vestnosti ni hotel storiti, češ, potem bo delo zastalo. .Se. 24 ur pred smrtjo je ves upehan prišel v pisarno, a so ga že moči zapuščale, da se jc moral vrniti na svoje stanovanje. Drugo jutro je prejel sv. obhajilo, pol ure pozneje pa je izdihnil svojo blago dušo. Ranjki je bil zvest nristaš S. L. S. in večletni član pevske- ga društva »Ljubljane« in S. K. S. Z. Obe društvi ste ga z zastavami spremili k Sv. Križu. N. v m. p.! : Mrtveci v deželni bolnici leta 1910. Leta 1910. jc umrlo v deželni bolnici 572 oseb. Zakon bivšega ljubljanskega župana — ločen. Razmere v zakonu bivšega župana Ivana Hribarja so priki-pcle v zadnjem času tako daleč, da je njegova soproga gospa Milica Hribarjeva bila prisiljena zahtevati ločitev zakona od mize in postelje. Zahtevana ločitev se je v istini izvršila popolnoma, po zahtevah gospe Milice Hribarjeve, ki uživa v Ljubljani splošne simpatijo in zasluženo spoštovanje, tembolj, ker je postala nedolžna žrtev zakonsko tragedije. Zagradbe hudournikov. Cesar jo potrdil zakon, s katerim je sklenil kranjski deželni zbor zagradbo hudournikov, ki se stekajo v Zclimljico v občinah Turjak in Zelimlje. Daljo jo potrjen zakon za zagradbo hudournikov ob deželni cesli Brod ob Kolpi-čahor in ob okrajni cesti Čabor-Trava v kočevskem okraju. Te zagradbo bo izvršila beljaška sekcija za zagradbo hudournikov. Drože (kvas) so se podražile. Trgovsko ministrstvo izdalo je namreč ukaz, da se smejo drože s 1. januarjem 1911 spravljati v promet in prodajati samo čiste; popreje so se mešalo s škrobovino. Ker bodo sedaj drože dražje, bodo pa leni boljše, tako, da končno ostane povprečna cena i a. Na Dunaju se plačujejo isle drože danes kilogram po 1 K 50 vin. do 1 K 70 v. V Ljubljani smo glede cen na boljcm, kar je gotovo razveseljivo. V okrajni cestni odbor novomeški sta imenovana od deželnega odbora Josip Dular, poslanec v Ji.rki vasi in A. Beg v Zgornji Sušici. Prepoved živinskega in krznarskega sejma v Trnovem na NoSrr^i-skem. Ker se je živinska kuga na gobcu in parki jih v občinah Jelšane in l'od-grad na Primorskem v več dvorcih pojavila ter proti nevarnost, da se ta kuga zanese tudi na Kranjsko, posobno v ilirsko-bistriški okraj, prepovedalo jo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni živinski in kramarski sej in dne 9. januarja v Trnovem na Notranjskem. Nakup lahkih plemenskih kobil za vojaštvo. C. kr. ministrstvo za dežel-no hrambo kupi vsako ne prestaro lopo plemensko kobilo lahke, pasme ter jo prepusti prodajalcu v last. s pogojeni, da izreju žrebeta in jih svoječasno ponudi ministrstvu za deželno brambo v nakup za vojaške namene. Prijave, ki naj bodo naslovljene na c. kr. ministr- sivo za deželnčf T>fkmbo, naj so pošiljajo na c. kr. kmetijsko družbo v Ljub IIjani. V prijavi se mora označiti pasma kobilje, njena visokost in starost ter število žrebet, ki jih je kobila že imela. Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delili. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra toga leta. Sprejme se 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 kron na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list ali pa d-omovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do dne 15. januarja 1911. Morilec žganje je zopet terjal i svojo žrtev v hrvaški vasi Gor pri Dvoru. Mhid fant je šel s tamburico v sosedno vas na gostovanje. Drugo jutro je f gnala njegova mati živino k bližnjemu potoku in ob nolu našla ležati svojega sina s t: ihurico ob strani. Mislila je, da spi in ga pričela buditi. A bil je mrzel — mrtev, žrtev nesrečnega špirita. Uboj v topničarski vojašnici. Dne 6. t. m. okrog pol 9. ure zvečer prišel je prostak Oberš, rodom Spodnji Štajerc, nekoliko vinjen domov. V sobi je nekaj njegovih tovarišev že spalo. Oberš je liotel svojega tovariša Veinzerla, doma iz Železne Kaplje na Koroškem, s posteljo vred obrniti. To je Veinzerla ujezilo, pograbil je svojo nad glavo visečo sabljo ter z njo hotel razgraja-jočega Oberša udariti. Oberša jc to tako razjarilo, da je potegnil Voinzerlovo sabljo in isto njemu zasadil v prsi v bližino srca. Ranjenec se je onesvestil takoj, prepeljali so ga v marodni oddelek, kjer je v par urah umrl. Revček je prišel na Silvestrov večer s trimesečnega dopusta, katerega je imel radi bolehnosti, nazaj k polku po — smrt. Oberš svoj čin jako obžaluje ter ga mora stražiti posebna straža, da ne izvrši samoumora. Pač žalostne posledice alkohola, katerega naj bi se tudi pri vojakih vodno bolj omejevalo. Vreme v januarja. Burgcl, Falbov naslednik, prerokuje, da bo vreme v prvih dneh januarja spremenljivo in zelo vetrovno ter bodo ti dnevi pod vplivom srednjekritičnega dneva 31. docombra. Od 7. januarja dalje se bo začelo jasniti nebo, barometer se bo dvigal in nastalo bo jasno, a mrzlo zimsko vreme, ki bo trajalo do 11. januarja. 14. januar bo kritičen dan višje vrste. Povzročil bo nestalno, močno vetrovno vreme s precej močnimi snežnimi zapadi. Vpliv tega dne bo opažati do 21. januarja. Po preteku toga časa bo zopet nastalo jasno in zelo mrzlo vreme, 29. januar bo kritičen dan manjšega pomena. Nastalo bo vetrovno, megleno vreme, od časa do časa bo padal sneg. Koncem meseca bo zopet solnčno vreme, precej mrzlo, ki bo trajalo tudi prve dni februarja. Nekdo 100 kron preveč plačal na. sejmu v Mokronogu. Kje lastnik Jobj svoj denar nazaj, zve v župnišču pri Sv. Trojici na Dolenjskem. Na sv. Neže dan bo po stari navadi shod na sv. Kumu ob 10. uri s peto sveto mašo, pridigo in darovanjem za cerkvene potrebe. Torej dne 21. januarja na sv. Kum na božjo pot, častilci sv. Neže in sv. Jošta; vsaj zdaj pozimi imate več časa, pa tudi snega ni veliko pri Sv. Neži, če se ne bo na huje zavilo. Živinska kuga na gobcu in park-ljih. Dolžnost naznanitve. Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj žc po vseh avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrvaško-Slavoniji in v Bosni-IIercegovini. Silne raztrositve te kuge je največ kriva zanikrnost in brebrižnost nekaterih posestnikov živine ali živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci, občine s sejm-skimi pravicami, kakor tudi drugi, ki imajo opravke z živino, obvarujejo pretečo nevarnosti, oziroma škode, opozarjajo se vsi oni, ki imajo opravke s par-kljato živino (govedo, prašiči, ovcami in kozami), da je postavno zapovedano, izbruh kuge na gobcu in parkljih ali tudi le sum te kuge nemudoma naznaniti županstvu ali pa bližnjemu jav. živinozdravniku. Kdor to opusti, kaznuje sc z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 K. Kdor pa po malomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od enega tedna do šest mesecev, oziroma denarno globo od 50— 2000 K. Ako pa dotični zakrivi večjo nevarnost za kmetijstvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do dveh let. Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavili ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanili in s tem pripomogli pretečo nevarnost omejiti, podeliti premije od 10—50 kron. Kmetijski tečaji. Deželni odbor kranjski priredi 15. in 16. januarja t. 1. kmetijski tečaj v šolskem poslopju v Čatežu ob Savi. Spored: V nedeljo, 15. januarja od 3. ure popoldne dalje: Vinarstvo in kletarstvo. Predava c. kr. kletarski nadzornik Franc Gombač. — V ponedeljek, 16. januarja od 9. ure dopoldne dalje: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski inštruktor Martin Hu-mek. — Ta dan popoldne od 2. ure naprej: 1'rašičoreja. Umetna gnojila in pridelovanje krme. Perulninarstvo. ,Predava deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Radoslav Legvart. — Kmetovalci! Udeležite se v lastno korist toga tečaja! D □ D_ _____D nnn1"'"^8t" ^ ** innran g Selca. V nedeljo, 15. t. m. predava g. Ivan Podlesnik. Nato ima telovadni i odsek Orel občni zbor. g Na čmučah jc umrla 4. t. rcu Bara Stazin-skfi, sestra tamoš-njega g. župnika Nikolaja Stazinski. Svetila ji večna luč! g Poljane nad Škofjo Loko. Z dovoljenjem deželnega odbora so so priklo-pile vasi: Fodobcno, Volča, Delnice, Gabrška gora, Lovsko Brdo, Lom in Zakobiljek, ki so doslej spadale pod občino Javorje, občini Poljane. Davčna moč poljanske občine sc je na ta način izdatno zvišala, kar bo služilo celi občini v dobro. g Kamnik. Dne 29. januarja bo v prostorih društva »Kamnik« zabavni večer na čast vpokojonomu nadučitelju gospodu Cenčiču. g Iz Moravč. Gosp. urednik! Prav, ste povedali v uvodnem članku zadnjega »Domoljuba«! Hočemo Vas uboi gati! Čemu bi pisarili o stvareh, ki nam ne morejo škodovati. Ne briga nas zabavljanje po zaduhlih pivnicah, briga nas naša stvar, za njo hočemo delati. Zato bomo pisali stvarno, no oziraje se na liberalne klevete. Za danes zadostuje ta-le stavek: tr umoma hiti* jo ljudje v m o r a v š k o 1 i b e ■« ralno posojilnico in dvi« gaj o vloge. — Naša ljudska posojilnica izborno napreduje. Vse zabavljanje proti našemu zavodu je brezuspešno. Vidi sc vpliv liberalnih fraz! Zopet in zopet ponavljamo resen klic: »Svoji k svojim!« Nesmiselno bi bilo, podpirati one, ki nas sovražijo. — D o -stavek k zadnjemu vprašanju na c. k r. m o r a v š k o ž a n -d a r m e r i j o. Ni verjetno, da bi orožniki dopisovali v »Slovenski Dom«. Res pa je neki orožnik nosil okoli liberalni list, ga prebiral in ljudem razlagal. To nam jc znano iz zanesljivega vira, ne da bi »sodili brez sodnika«. g Moravče. V nedeljo, 15. t. m. popoludne po službi božji bo v izobraževalnem društvu predavanje o živinoreji. Dojdc govornik iz Ljubljane. Ustanovi se tucli živinorejska zadruga. Predavanje bo, ako bo veliko poslušalcev, v novi dvorani posojilniške hiše, sicer pa v kaplaniji. g Tržiškc novice. Hranilnica in posojilnica v Tržiču (v kaplaniji) je imela v minulem letu skoro 300.000 K prometa (dva tisoč manj). Sploh je zadnji čas močno napredovala in je njono stanje jako ugodno. Rezervni zaklad je narasel najbržc žc čez 17.000 K, kar jo za tako hranilnico nenavadno veliko. Tistim, ki se vsled poloma liberalne »Glavne posojilnice« bojo za denar, pri nas naložen, povemo, cla naša hranilnica z ono ni v nobeni zvezi in je denar pri nas naložen popolnoma varno. — Vse, ki imajo kaj opraviti v hranilnici, prosimo, na j se strogo drže uradnih ur, da ne bodo imeli nepotrebnih potov. Še na eno stvar bi radi opozorili. Nekateri dolžniki namreč mislijo, da morajo vso dolžno svoto naenkrat vrniti. Tem bodi povedano, da morejo vsak čas vračati posojilo v manjših zneskih, kolikor pač morejo in tako lahko v nekaj letih vrnejo vse posojilo, ne da bi jim to de- 71 Wo posebnih težav. Končno še nazna-njanT9, da hranilnica obrestuje vloge, počenši od 1. januarja t. 1. s 4 1 j "» (doslej s i '<)• — Nacelstvo. g Iz Tržiča. V minulem lotu je bilo rojenih v naši župniji 131 oirok. 110 je bilo mrličev. poročenih 28 parov. 16 000 je bilo obhajancev. 180 je bilo cerkvenih govorov. — V nedeljo ob i. uri bo v društvenih prostorih občni zbor. h kateremu vabimo vse člane in članice, j Poročila odsekov o našem delovanju bodo jako zanimiva. — Zadnjo nedeljo je v svojih prostorih priredil telovadni odsek Orel veselico s petjem in narodno igro Stari Ilija . Pri ljudskem štetju, ki se vrši te dni. naj vsakdo imenuje kot občevalni jezik edinole slovenski. g V Kranju je bil v ponedeljek. 9. t. m. shod Kmečke Zveze prav dobro obiskan. Državni poslanec Demšar jo podal poročilo o delovanju državnega zbora in govoril obširno o draginji in nje vzrokih. Deželni poslancc Zabret jo poročal o delu deželnega zbora, zlasti o cestnem zakonu. Njegovemu govoru je sledil temeljit razgovor o ccstali in vodovodih, ki so potrebni v kranjskem okraju in ki se naj izvrže v prihodnjih lotih po določenem načrtu. Slednjič jo označil državni poslanec Jarc v glavnih potezah politični položaj doma in na Dunaju. Poslancem S. L. S. sc jc izreklo zaupanje in sklenila glede po-vzdige živinoreje sledeča resolucija: Izročitev akc'jc za živinorejo Kmetijski družbi je smatrati le za začasno. Korist kmečkega ljudstva zahteva, da sc čimprej izvrši zadružna stanovska organizacija in ustanovi deželni kulturni svet. g Kmečka zveza za kranjski okraj priredi v kratkem več shodov, ki sc bodo pravočasno naznanili v »Domoljubu . Kdor želi shoda v svoji občini ali župniji, naj to sporoči odboru Kmečko zvezo (tajnik je g. V. Sitar, kaplan v Kranju1. g Sv. Duh pil Stari Loki. Veselo novo leto si je hotel napraviti dozdaj še neznani uzmovič. Prišel je, ko so šli domači k maši. h kmetu Vrbenčku, odprl vse in vzel iz skrivnega predala v skrinji 717 K. Pustil je 4 dosetake. Ko so prišli domači od maše, so takoj zapazili tatvino. Obvestili so takoj orožništvo, ki pa doslej še niso mogli priti na sled. Ker so je pa nepoštenja-koviču menda vseeno zdelo preveč toliko za novoletno darilo, je pa precej drugi dan zvečer prinesel na okno 600 kron. Za trud in strah si je pa obdržal 117 kron. Ker si jc pa vendar-lc sam dovolil nepostavne procente, ga pravica kljub temu želi poznati, ker mu hoče dati še primerne obresti. — prvega mrliča smo imeli v osebi \no 7e (lIJioCJSta1'"- T.ri,"ce). Nenavadno je, da jc ravno isti dan, pred 5 Mi umrla njena hči, poročena na domu zapustivsi stari materi 4 male otroke! Zena je bila verna, dasi ji življenja pot ni bilj nastlana s cvetjem. Nekoč so ji v enem tednu umrli 4 otroci za f davi,-o. in pozneje še iiije v kratkem. Zdaj Ji je dolca. mučna bolezen prine-: sla snm in ž njo mir. in združila z i dragimi nad zvezdami. g Posavje. Občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva za šentpetersko Posavje bo v nedeljo dne 15. januarja t. 1. po cerkvenem opravilu v društvenih prostorih. Pridite \>i člani in članice. Tudi drugi, ki se zanimate za društveno življenje, ste povabljeni. Slišali boste, kako je društvo delalo v prvem letu. — Popoldne ob i. uri pa bo društvena prireditev. Nastopijo pevci deklamatorji in igralke, ki igrajo igro >Pri gospodi«. Nazadnje je sre-čolov. — Izobraževalno društvo na Se-lu ima tudi dne 15. t. m. svoj občni zbor. Križe pri Tržiču. Naznanjamo, da ne bo v nedeljo 15. t. m. občni zbor kat. izobraževalnega društva, ampak pozneje, kar sc bo še naznanilo. g Homec. Dne 8. t. m. jo tu predaval jako podučno in zanimivo o živinoreji gospod c. kr. svetnik Gustav Pire. Poslušalcev je bilo do 150. Dne 15. januarja bode predaval gospod Pire »o živinoreji in o kužni bolezni pri goveji živini« v Ihanu. Predavanje bodo popoldne ob !3. uri. g Dol pri Ljubljani. Oljčni zbor katoliškega izobraževalnega društva bo v nedeljo dne 15. januarja 1911 ob i. uri popoldne v društveni dvorani. Prijatelji društva udeležite se polnoštevilno! Dnevni red: 1. Poročilo blagajni-kovo in tajnikovo o delovanju v preteklem letu. 2. Volitev novega odbora. a □ Oalofslis sao^ice a a D d Občni zbor Ljudske knjižnico v Šmibelu pri Novem mestu so vrši v nedeljo dne 15. t. m. po popoldanski službi božji v kaplaniji v Smihelu. Na razgovoru bodo važno stvari, C.lnriiee in člani — pridite! d V Prečni je bila na praznik svetih Treh kraljev pri predavanju »Kmečke zveze i soba v stari šoli natlačeno polna. Državni poslancc Jarc jc govoril o važnosti izobrazbe za kmečki stan. Možje in žene, fantje in dekleta, - vse je za to, da se ustanovi takoj izobraževalno društvo - - torej brž na delo! — Po predavanju je bil razgovor o domačih potrebah, zlasti o brodu pri Volav-čah. Upamo, da tudi ta razgovor ne bo ostal brez sadu. d V Črnomlju bo v nedeljo, 15. januarja sliod zaupnikov črnomeljske. okolice pri županu Skubicu zjutraj ob Vs 9. uri. Zaupniki dobe vsi pismena vabila; vabljeni so pa tudi drugi naši možje. d Krka. Odkar nismo poročali, so se pri nas že čudne reči zgodile. Oni Jožko izpod cerkve je v preiskavi, ker je baje govoril nedostojno o sv. Režnjem Telesu. Državni pravdnik ga toži dvakrat zaradi tega. O tej zadevi bomo svoječasno natančneje poročali. d Trebnje. Dne 15. januarja priredi Kmečka zveza občni zbor v Trebnjem popoldne ob .'1. uri v (l«'kaniji. Poročala bosta ili1. Lampe in poslanec Hladni k. Dogovorili sc bomo tudi o prihodnjih volitvah. Važna bodo pojasnila, ki so bodo dala na shodu o raznih nasprotnih lažeh. Nasprotniki nam naših zavodov nc pustijo pri miru. Pridite torej vsi na shod in vztrajajte do konca, da boste slišali resnico! Povabljeni bo tudi vsi sosedi. d Iz Adlešič, 7. januarja. V številki 47. »Domoljuba« bil je dopis iz Adlešič, kot odgovor na liberalno cunje »Slov. Dom«, v katerem je pisal dopisun nekaj; o volivnih sleparjih, češ, da se je pri nas pri volitvah sleparilo in da je zaradi tega bil v preiskavi Jure Požek iz Gorenjec. Ta grdi list »Slovenski Dom« jo pisal, »da je J. Požek po navodilu fajmožlrov vzel Bojančanu Radojčiču glasovnico in jo popravil.« Potem pa je še pristavil, »da so k temu Požeka zapeljali duhovski gospodje, in če bo I. Požek obsojen, »o čemur ni dvoma , potem naj se zahvali za kazen župniku Šašlju.« Potem pa je še pristavil: »mož sc nam smili, ker vemo, da bi nikdar no storil kaj podobnega, ako bi k temu no bil zapeljan po duhovnikih.« Na kom u dopisa pa je žc omenil: »o teku preiskav bomo že poročali. Naj na ta grdi dopis sedaj, ko je stvar končana in je govorilo okrožno sodišče v Novem mestu, odgovorimo. V četrtek, 5. t. m , stal je Jure Požek preti omenjenim so-di šeom in bil (u popolnoma oproščen, ker so Štiri priče potrdile pod prisego, da Jure Požek ni storil prav nič kaznivega, ampak le to, kar ga je Ivo Radoj-čič sam prosil. Nasprotno pa bi bil Radojčič prišel v preiskavo zaradi krive prisego, a ga je sodišče spoznalo za neumnega. Kakor se pripoveduje, je bil tudi že v Ameriki v norišnici, ln takega moža so se poslužili naM liberalci in zjedinili /. drugovorci, to jo z Vlahi, da bi uničili Jureta Požeka, poštenjaka, ki je tudi občinski svetovalec. Ni jih bilo sram lake družbo in laži, da bi ga le uničili. Eden izmed naSih liberalcev je rekel v gradu za časa volitve: »Jur. Požeka zdaj moramo vloviti.« in med volilvijo je prišel celo k volivni komisiji in vprašal vpričo vse volivno komisije gospoda volivnega komisarja: »Se li smo šiloma glasovnica i z žepa vzeti?« Pri tem je mislil seveda .Tur. Požeka. In to je storil tisti mož, ki je pred zadnjo volil vijo lota 1908. sam na dan volitve v gradu, kjer so je volitev vršila, vzel glasovnico nekemu možu iz rok in prečrtal kandidata S. L. S. in zapisal na njo ime liberalca. Potem pa pišejo liberalci v svojih grdili listih <> volivnih sleparijah! Vprašamo vas zdaj, vi liberalni hinavci: Kje so volivni sleparji? Kdaj in koga so fajmoštri, kakor pišete, ali župnik šašel, učili sh>-pariti, ali kdaj je Jur. Požeka zapelja-val? Nii. dan z imeni! In vi hinavci, ki ste hoteli nedolžnega pripraviti v nc- srečoi potem še pišete, da se vam Jur. Požek smili, Ce bo obsojen! »Slovenski Dom« pa poživljamo, da naj sedaj le poroča o teku preiskav, kakor jc obljubil. d Loški potok. Z ozirom na letino slabo letošnje leto so je pokazalo nič kaj prida tudi glede zaslužka. Od naših Hrvatarjev prihajajo iz ogrskih in hrvaških šum bolj žalostni glasovi! Velike povodnji zalivajo cele šume in onemogočujejo rušenje in tesanje hlodov. Voda pridere nenadoma, tako da morajo delavci ponoči bežati iz svojih zasilnih kolib. Premikati se morajo iz ene šume v drugo, kar vzame obilo dragega časa in povzroča vednih stroškov. Ker se nič ne izboljša, se je nekaj delavcev že vrnilo domov, če pomislimo, da se čez zimo od nas izseli nad 300 mož in fantov v južne gozdove, kjer si dobijo svoj zaslužek, obeta letošnje leto «a marsikoga precejšen udarec v gospodarskem oziru. Trgovce, ki bi rabili tesačev na spomlad in v poletju, prosimo, naj sc obrnejo za iste na Društvo tesačev v Loškem potoku. d Stari Novi Kot (Draga). Shod, ki smo ga imeli poleti, jc pričel kazati svoj sad. Takrat smo namreč sklenili si ustanoviti Živinorejsko zadrugo. Ni ostalo samo pri sklepu, šli smo na delo, da istega uresničimo. Sedaj že začenja Zadruga poslovati. Odbor zadruge je i/posloval od deželnega odbora lepega plemenjaka sive pasme, prikladnega tukajšnji živini. Zadruga žc šteje precej članov, število istih pa se pomnoži, ko pridejo i/, južnih gozdov domov naši možje. S tem je zadruga učinila naši živinoreji že dosedaj veliko korist, ker doslej smo morali goniti svojo živino v Drago, še več pa na hrvaško stran. Naši inožjc z veseljem pozdravljajo to ustanovitev; oglašajo se z željami, ki odpirajo naši Zadrugi glede živinoreje, kot prešičoreje in ovčjercjc kaj lep delokrog. d Suha Krajina. V zadnjih letih so se jeli prav pridno izsekavati sulio-krajinski, lepo poraščeni bukovi gozdovi. Gospodarji neusmiljeno prodajajo svoj gozdni les, iz katerega trgovci izdelujejo železniške pragove. Hrast-je, kolikor ga šo je, bo pa tudi kmalu izginilo iz suhokrajinskih tal. Če bo šlo tako naprej, kje bo imel kmet v prihodnje tako potrebni les? Kaj bomo počeli, ko bi izbruhnil požar, ki se dandanes tako pogosto oglaša? Kje vzeti lesa za nove stavbe? Zatorej varujmo svoj les, kolikor mogoče! d Iz škocijana pri Dobravah. Skrivajoči se dopisun zloglasnega »Doma« y. dne 31. decembra 1910 se je obregnil nad mano, pišoč o slabem gospodarstvu pri farni cerkvi, seveda iz osvet-ljivega namena, da bi podrl grajane napake pri gospodarstvu farne srenje. Da ga postavim na kobačo, ker prebiva na ničnem, konštatiram nastopne postavke: Pri mojem nastopu fare 1901 je znašala gotovina vseh 12 cerkva 5 kron 20 vinarjev. Vsakoletni dohodki farne cerkve so 3 ofri (vsak približno 20 do 30 Kron), auitec (1 do 2 kroni) in letnina cerkvenih sedežev. Ti dohodki pokrijejo ravno izdatke za sveče in olje. In vendar je farna cerkev v 9 letih mojega župnikovanja pridobila nove orgije, nove leščence, nova okna (katedralno steklo), zakr. omaro, strelovod, popravila se je zvonikova streha, prebarvala in celo preslikala z opresno-slikami in se izvršilo še več drugih manjših nabavkov in popravkov. Za vse to se je štelo iz opašnjaka čez 10.000 K in vendar jc farna cerkev brez dolga. — Vsa fara je temu priča fn tudi lagodnemu dopisunu to ni novica. Ali se ne pravi to vedoma in namenoma lagati? To bi ne bilo po norcu, da bi taka obnorela muzgala zvonec nosila pri vseh javnih zastopih! Lahko je s tujim polenom orehe klatiti. Pa akademično izobražen mož se za take obreke nc zmeni, dasi mu ni prijetno, polemizirati s takimi izrnuzki kljubestnega dopisuna, ki mu je vse Irgovnica, tudi vera in cerkev. Časih pa je vendar potrebno, tudi take noso-brce dejati iz oblic, zakaj jezik obre-kovavčev obnoslja tudi deveto vas, zlasti pri oblikavih hribcih. — Vox ct praeterea nihil. — P. Bohinjec, župnik. d Bučka. Božični večer ravno opolnoči je pogorela šupa pri ceglaci pri Zaborštu. Štefan dan zjutraj nekako četrt na sedmo uro je pa pogorelo skupno poslopje, hlev, svinjaki in skedenj Ivana Goste v Zaborštu, četrt ure od župne cerkve. Slednjemu so pogorele tudi tri stare svinje. Rešiti se ni dalo druzega, kot eno kravo. Zavarovana sta bila oba. Oboje je bilo zažgano najbrž po zlobni roki. Zločinec je že pod ključem. Pivka. Reveži v šentpet. občini so bili v novem letu že nekoliko veseli. Nekateri so dobili Anton Deklevovo ustanovo, drugi pa so dobili za novoletno podporo od vsote 69 K, s katero so se tukajšnji dobrotniki revežev odkupili od novoletnih voščil. — V letu 1910 je bilo v Št. Petru rojenih 64, umrlo pa jih je 36. V Trnju je bilo rojenih 43, umrlo pa jih je 19. — Posojilnica vš t. Petru ima svoj občni zbor v nedeljo 22. januarja 1911 ob tretji uri po-poludne. Pridite v prav obilnem številu udje in pripeljite seboj tudi svoje znance. Zvedeli bodete veliko zanimivega. Za danes samo: vse številke kažejo velik napredek v letu 1910. - P o-manjkanje duhovnikov se menda malokje tako kaže, kakor pri nas na Pivki. Kuraciji sta prazni dve. Razdrto in Matenjavas, kaplana nima Knežak, tako obsežna župnija. Pa v dolini tudi ni nič boljši. Košanski župnik, kateremu sta svoj čas pomagala dva kaplana, mora sedaj že več kot leto dni sam opravljati tako težavno župnijo. V Trnovem pa morajo.gg. kaplani n^^u^ ljati precej oddaljene Marije, kjer tudi že več časa ni duhovnika. Premski gospod župnik pa je prevzel nekaj prijaznih hribčkov v oskrbovanje in tako nekoliko olajšal delo bolelmemu gospodu vikarju v Zagorju. n Hrenovice. Naša domača hranilnica in posojilnica nam je naročila po »Gospodarski Zvezi« v Ljubljani 42.300 kilogramov koruze. Dobili smo jo v veliko zadovoljnost, saj smo letos po slabi letini itak zelo potrebni živil. Pohvalno pa se moramo izraziti o »Gospodarski Zvezi«, ker nam je preskrbela tako dobro blago. — Mnogi bi jo še radi naročili in se. kesajo, ker jo niso naročili zadnjič. Dali so se namreč slepiti nekaterim hujskačem, ki so :!li mnogo od-: vrnili od naročit ve. Pr; i i so in upili, da bo prišla koruza vsa plesniva, gnila in sparjena, da še za prešiče ne bo. Seveda je to izhajalo le iz sebičnosti nekaterih in pa sovraštva do naših gospodarskih zavodov. Celo po naročitvi so begali naročnike, češ koruza je še na postaji pa vsa gori in smrdi, da jo nihče ne mara. — Ali se to pravi delati za ljudstvo!? Zapomnili pa si bomo sedaj vse one, ki so govorili o gnilobi in s tem pokazali, da so sami »gnili« v svoji notranjosti. V naprej pa bomo tudi pazili, da se ne bomo dali slepiti od samih govoric, predno sc ne bomo prepričali na lastne oči. n Na Kožljeku nad Cirknico je umrla Marija Svigelj, Gašperjeva mati v 80 letu. Bila je jako blaga duša. Z njo so zgubili reveži svojo mater. Počivaj v miru! Iz Idrije. Slepar stve pri Lampretovem volilnem r o -d u. Zadnjič je tu razlagal novi voliv-ni red Anton Kristan svojim sodru-gom. V rokah je držal knjižico, ki jo je natisnila Lampretova tiskarna v Kranju, ista, ki tiska tudi »Naprej«. Ko je prišel do § 15., je bral pri tem tudi 3. odstavek, ki določa, da zunaj občine bivajoči o b či n a r j i ne bi smeli voliti, če ne plačajo vsaj 4 krone davka. Tu se je zadri: Poglejte katoliške sleparje, tako si mislijo splošno volivno pravico. Le klerikalcem nič ne verjemite! zneje še pri delu v jami. Izdala je pa znejše pri delu v jami. Izdala je pa tudi »Katoliška Bukvama« ' »volivni red« in tam pri § 15. ni nobenega 3. odstavka, nič o 4 kronah, kaj je pravo?, Kdo slepari, ali Lampret, ali »Katoliška Bukvama«? Prosili smo iz Ljubljane original, pristno postavo, in smo se iz nje prepričali, da kar je »Katoliška Bukvama« izdala, je dobesedno resnično, kakor prava postava govori, kar je pa Lampret izdal, je pa pokvarjeno, samovoljno dostavljeno, torej neveljavno. Od Kristana in soc. demokratov ne pričakujemo, da bi popravili one psovke, katere so S. L. S. nadejali, pač pa opozarjamo somišljenike, da si ogledajo zapisnik volivcev tam, kjer je liberalni župan. On se bode najbrž držal Lampretovega navodila in s tem •ffropul marsikateri-gu za vplivno pravico. V naši bližini bi bilo pri neki občini krog 40 volivcev odpaulo. rorej naj sleparstvo lc drugod iščejo, nc pri naši stranki. Ne vemo pa še koliko časa se bodo dali nekateri ljudje za nos voditi in kedaj se bodo vodnega zabavljanja naveličali. Naša dekliška Marijina družba jc napravila na praznik sv. Treh kraljev lepo veselico. Igra ,Vcstalka jc krasno uspela; prej pa je šc zgodovinsko pojasnil lazmerc ob Neronovem času, g. predsednik, da so ljudje lažje razumeli vse dejanje. — V nedeljo dne 8. pa je pri zabavnem večeru kat. dol. družbe naš romar Os-\vald zanimivo pravil o Egiptu, kakor-šen je bil nekdaj in sedaj. Več kot onournenui govoru so obilo navzoči .sledili z velikim zanimanjem. acs': 0 □ o D o iz raznih fcrajsu nr-*^:—=if—«»-»»—it "inK-jc-ag-ag-ng-at-žr-in Črna Pred dvema mesecema ustanovljeno delavsko društvo za črno in Možico prav lepo napreduje. To pa silno grize in peče naše nasprotnike so-eialne demokrate. Ti naši bratje so kaj čudni možiceljni (kajti moža v pravem pomenu besede ne najdeš med njimi). Ponašajo >-e z imenom socialni demokratje, v resnici so pa vsi šta.jer-cijanci, t. j. odpadniki. »Štajerc«, list, katerega vzdržujejo neniškutarski kapitalisti. je njihova tedenska dušna hrana. V ia list izlivajo svojo jezo nad našim društvom. .Same zavisti in nevoščljivo,- li se kar penijo jeze, ker na.-c društvo tako vzorno deluje, da dobiva vedno več udov in privržencev, med tem ko trpi njihovo društvo na sušiti in bo s časom popolnoma shiralo. l'o-staii so vsled tega žc čisto podivjani. Njih »prvak uganja take stvari, da se studi že vsem treznim ljudem. Svetujemo mu in njegovim pajdušom: ; Mirujte! drugače sc boste enkrat opekli! Skrbite rajše za resno delo v duševno in gmo.no povzdigo delavstva, ko pa da dražite nas, vaše sodelavce.« Iz Amerike (Oregon City) poroča ob koncu leta 1910 prijatelj »Domoljuba«: Sedaj je tu dela malo in še težko se dobi; ljudi pa veliko preveč. Nesreča se vrsti za nesrečo, zlasti med našimi rojaki. Zadnje poletje so rojaku iz Ljubi j ane v bolnišnici nogo odrezali novembra je na žele/.nični progi lokomotiva nekoga na kosce raztrgala, drugemu (doma iz Vipave) je stroj na roki odtrgal 3 prste, dopisnik sam se je ponesrečil, ker je pri nekem požaru dobil hude poškodbe, naslednjega dne so prinesli njegovega soseda domov z zomljcno nogo, nekemu drugemu (iz IS '7° V Um,',wlomu l'Ud<> poškodovalo obraz itd. In vendar vse sili v amerikanako obljubljeno deželo! Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah naznanja onim, ki so ji izročili hranilne knjižice liberalne posojilnice, da se je na zahtevo izplačali ia odgovorilo, da bo prihodnja seja dne 18. t. m. sklenila, kdaj in kako se bodo napovedane vloge izplačevale. Pravila govore sicer drugače, toda po-čakajmo. Prodaja plemenske živine. V krajih z lepo razvito živinorejo napravijo kmetje okolice skupno razstavo plemenske' živine, katero mislijo prodati. l'o časopisih razglasijo, da se bo v tem časti in tem kraju prodajala živina in povabijo vse kupec k vdeležbi. Talce sejme imajo na Voralbcrškcm, v Švici in v celi Nemčiji. Za eno najlepših pasem, gorenje badenske simodolce, je tak sejem vsako leto tretji pondeljek septembra v Ra-dolzclu pri Rodcnskem jezeru. Tja priženejo udje na stoinsto glav živine. V okolici imajo živinorejsko zadrugo, ki šteje 4212 udov. ki imajo 12437 glav zadružne živine. Na lanskem semnju so prodali 4.~>1 glav. 243 mladih bikov. 199 telie in 9 krav za skupno cono 202.222 M; za eno glavo se je dobilo poprečno 880 kron našega denarja. Če se pomisli, da je to le mlada živina, se moramo čudili visokim cenam. Navadno se pro-daja najlepša živina na dražbi. Na južnem Nemškem so bili najlepši biki stari od 14—18 mescev prodani za 3—4000 kron; dosegla se je cena tudi 7—8000 kron. Nc gledajo pa vsi tako zelo ua samo zunanjost, temveč na rod in mlečnost matere. Morebiti bi kazalo za živino. katero bomo na tujem kupili za izboljšanje domačega plemena, kupovati na takih dražbah. Čo se gre naravnost. v hlev kupovat, gotovo nebo dal lastnik ceneje, kakor si upa na dražbi prodati. Ko bomo imeli zadruge, ki bodo redile čistokrvne pasme, se bodo pri njih prav lahko napravile take razstave. združene z javno prodajo živine. Zadružniki bi dobili lep denar za svojo živino, kmetje pa dobro živino doma. Kaj sc žrtvuje za dobro pleni e. Pri nas se zdi gospodarju precej preveč, če mora od bika. mrjasca in žrebca malo več plačati. Če je lastnik za drag denar dobil lepo žival, mora saj toliko zahtevati, da se mu trud izplača in dolu nazaj obresti naložene glavnice. Pri nas šc boljši gospodarji ne vedo ceniti vrednosti dobrih pleme-n j ako v. Kjer je najbližje in najcenejši je tudi najboljše po njih mislih. ' Na Nemškem imajo nekateri zasebniki žrebce, ki so stali 100 -300.000 K K tem žrcbcem pripeljejo kobilo od dalj kakor je od nas do Dunaja. Pripeljali so jih že večkrat po ladji celo iz Rus- Hwum0d -cnc ]tohi]o- se l',aCa navadno luut) m, našega denar j a, malo manj kakor 200 K. Za vsak dan, ko je bila tam s« plača za krmo in delo 20 M = 24 K, Seveda j«1 tudi žrehe vredno na tisoč« kron. Rrez dobrega plemena, ki vedno veliko stane, ne bomo imeli posebnih živali. cas nnaaaaaaoaaaaaaa!] Nič posebnega. Jožo: Slišim praviti, tla jr vpokojeni stotnik graščino kupil; ali se v.izume kaj na kmetijstvo?« — Martin: »Saj tem ni treba. da, da zraste, vse drugo pa oskrbi valpot! V Soli. Nadzornik: Janezek, ko bi tvoj rajni oče to vedel, bi ko v grobu obrnili« — Janezek: I'a moj oče še. živi!« — Nadzornik (nesoljen): > So, pa tvoj stari oče!« Kratko. Upnik: »Enkrat njega ni doma, enkrat pa nje ne. — Kdo pa plačuje?« — Dekla: Nihče!« Uganka ali zastavica. 1. Homonim jo grška beseda in pomeni: soimen, sopotuciiiboii. Kot zastavica opisujo knko besedo, ki ima več pomenov. Navaja posebne znake vsakega pomena in iz tega imaS najti besedo, n. pr. pesnica je ženska, ki zlaga pesmi, pa je tudi reka na Štajerskem. Pesniška vrednost zastavico se zviša, kadar imajo taki različni pomeni besedo mod seboj kako notranjo zvezo. 2. šarada (iz keltiške besede c)iawr = igra, ali iz francoske besede char - voz z lojtrami). to je vselej vcčzložna beseda, vsak posamezni zlog sam zase jo tudi cela beseda. Šarada tedaj napoveduje znake tako posameznih zlogov, kakor celotne besede, reševalec naj po teb navedenih znakih besede najde. N. pr.: gos-pod-ar: gos žival, pod predlog ali po nemškem del hiše, ar poljedelska mera, vkup gospodar. Ker ima Smisel celotne besedo včasih le neznatno zvezo s smislom posameznih zlogov, zato šarada, ako jo smatramo po pesniški vrednosti, ni toli čislana kakor liomoniin. :i. Louogrii (besedna ali pismenska uganka, besedna mreža). Tukaj imamo besedo, li kateri t) ako pristavljamo črko, dobimo novo besedo, ali b) ako njej otfb.iramo črke, dobimo zopet nove besedo, n. pr. leden, eden, den, en — ol, pol, spol. Tukaj sicer poezija veliko ne deluje, toda humor iniu obširno polje za sprotno Saljivost. 4. Pallndrom (nazaj tekač) je beseda ali cel stavek, ki se od zadaj bore tor napravi ali novo besedo, n.pr. Roma-Amor, oko, Kva-ave, kobila tna mali bok, Otto tonet muppnni, nok — kos, topot. 5. Anagram (pročrknica) jo beseda, v kateri, ako prestavimo eno ali več črk, dobimo novo besedo, n. pr. dober — boder, osel — selo. Psevdonimi so navadno napravljeni po anagramu. (i. Som spadajo razna šaljiva vprašanja, ki bo v družbi vselej dobro došlu. 7. Skakalica posnema skakljajo konjiča na Šahovnici. Konjič pa skačo na šahovnici tako, Ua preskoči dva predalčka za seboj ter ostane na tretjem sosednjem predalčku, to je njegov skakljaj, ki ga lahko napravi na vso strani. H. Kraljevski izprehod posnema korake kralja na .šahovnici, ki smo iti na poljubno sosednje polje, nikdar ne dalje. 'J. Čudodelni ali magični štirjaki, kjer navpičnem vodoravne, včasih tudi protikotne vrste niipravljnjo isto besede, n. pr. 0 * a s 0 k a k 0 » i z 0 P n o š a o p a Tak čudodelni Stirjak jo lahko tudi s številkami, n. pr. številke 1- 10 porazdeli v posamezno predalčke tako, da bo znesek vodoravnih, navpičnih in protikotnih vrsi vselej 110. 1 15 14 4 12 (i 7 !) S 10 11 5 13 3 o 1(1 čudodelni trikotnik imn enako v navpičnih ln vodoravnih vrstah isto besede, n. pr.: K r | i k I I! 1 g I B 1 K 10. Različne uganke s Številkami v razni obliki. 11. Igre: šah, dama, domino. 12. Kriptografija ali tajnopisje. Rešitelju jo navadno vseeno, kaka jo uganka, |rm le želi duševno delovati tor je prijetno izno-lliaden, kadar razvozla zastavico. Zato s to so-iKtavo nameravam prijetno kratkočasje v prostih ■tirali, združeno obenem z duševnim dolom. Rogata zastavica. a a • T- j n e žival e i i 1 k moško ime 1 1 1 | 1 drevo m P v 1- potovalno sredstvo ž samoglasnik Rešitev uganke v zadnji številki lanskega leta: KRONA. Nagrado: »Dekle z biseri« je dobila Marija Brenčič, p. Rovte nad Logatcem, hiš. št. 91. Rešitev »Združenih štirjakov« v 1. letošnji št.: Združeni šiirjaki. Rešitev, t. If. k 0 P a k 1 a i s 0 b ° i 1 * m | a P t a v. a m 0 j n A 1 a n 0 s A n ! a III. 0 k 0 IV. K r a i s i 0 k 0 s a r 0 s a 0 r e 1 a s i 1 s e n j 0 S a * a a 1 0 ! a Skrivalmea- versko svečanosti ter da noče za braniti' mohameilancem klanje krav. Pred tedni je došlo do krvavih bojev med posameznimi indijskimi verskimi sektami in mohamedanci, ker zadnji koljejo krave kot verske žrtve. Pri teh bojih so ubili in ranili nad sto oseb. Mohamedanci so sc zbrali v velikem številu ter napadli Indijce. Vojaštvo pa jih je razgrnilo, pri čemer je bilo ubitih tudi več vojakov. Pomanjkanje krvi je nevarno stanje in se mora brez odlašanja odpraviti s SCOTT-ovo emulzijo, zanesljivim krepilnim sredstvom, ki je zdravniki kakor tudi bolniki vedno toplo priporočajo. Scott-ova emulzija prijetno diši in je pri tem lažje prebavna in vendar bisiveno bolj učinkujoča, kot navadno ribje olje. Poskus Vas bode o tem hitro prepričal. 3114 1'risma le s to znamko — ribičem — !:ot garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanja. je obenem priporočljiva za osebe vsake starosti, ki trpe na katerikoli način na pomanjkanju krvi. Cena izvirni steklenici 2 K SO vin. Dobi sc v vseh lekarnah. katari, oslovski kašelj, influenca se ssrbao odstranijo na najugodnejši način s ki jo že nad 10 let prelsknšen. S1ROL1N „Roche" je prijetnega okusa in se tja lahko zavžije. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah SIROLIN izvirni zavoj „Roche" po po K 4 — steklenico in zavrnite odločno ponarejanja. (Zdravniški predpis). F. HoHmannla Rcche k Co.f Base! (Švica). Greuzach (Baden). Zaradi krav ubili 100 ljudi. Kakor se jz Londona poroča, trajajo v Kalkuti vedno boji za — svete krave. Angleška vlada se je izjavila nekemu indijskemu poglavarju, da sc noče vmešavati v d?axigen. ** idealno odvajalno sredstoo v obliki sadežnih (ablcl, zanesljivo milega učinka. Izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-31. Dobivalo se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brad}', Dunaj 1., rleisclimarkt 2. 2977 Vaše zdravje dosežete! Vaša slabost iu bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost sc zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid". Dvanajstorica za poskušrijo 5 kron franko. Izdeluje !c lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrq 16 (Hrvatsko), 2594 62 Velika prememba. iGospoda I.iscn ln kmalu no bil sjioznal. Odkar pa nisem vidol, je dobil brado, plešo, zlat križec in ženo!« LOTERIJSE ŠTEVILKE. Praga, 4. jan.: 78, 29, 70, 3, 40. Dunaj, 7. jan.: 84, 89, 75, 59, 78. Gradec, 7. jan.: 86, 34, 26, 48, 23. Brigitenavska elek-troielin. tovarna Dunaj XX, Winterg. 18-21. Telefon K 14.594. in franko dobi na zahtevo vsak moj plavni cenik z \eč kol SOM' siikEmi o vporahnih suareh in darilnih predmetih vsrli vrst C. In kr. dvorni založnik M Konrad Briix it 1422. (Češko). Delavna oseba kot voditeljica podružni ce se išfe za \sak okraj ako tudi brez kapitala Strogo solidna stvar, pti merna za vsakogar v me slu ali na dežel1. Znanja ni potreba nikakega. Trgovino uredimo sami Velika reklama na naš račun Mnogo prometa. Dober zaslužek že takoj izpočet ka. R ziko izključen. Vodi se lahko tudi kot stransko opravilo. Lc poster! akoravno priprosti ljudje imajo prednost. Pojasnila brezplačno Ponudbe pod „ Versandeesclaft" na Haasensteln & Vogler A. G. Kdln Pr / tio soli len izdelek. liomplitre neprave ;a iti ia moč. Vzorni stroji v obratu v razstavi za slroje v c kr. obrtno - pospeševalnem uradi . Dunaj IX. Stv l in-gasse9. 3840 pn je piv d nakupom vporabnh in darsinih predmelov vseh vrs: pregledati moj bog;, to ilustr glavni ccnlk z ve£ kot 3000 si.krmi, ki se poilje n« 7.t htfevo vsakemu zastonj in franko. Jan Konrad JOSIP JANKO urar v KsmniUu if^i priporoča veliko ;\dogo žepnih in stenjih ur, budil-i:ic. vt-.ižic, jir-ta-nov, uhanov, bro-zev, kakor tudi vsakovrstnih očal >o zelo nizki ceni. knzpoi.il jan je blaga na vse kraje sveta Ceniki na razpolago. '»'t r n - Gospedarshe Zoess za ICO kg. Ljubljana V Cjubljani, dne 10. januarja 1911 Cežs'ni pridelki: R*en'ca..... Rž........ Ajda ....... jeciren . . . . »Jvrs...... Rro*o belo . . k^rus - runjeno Ao>ti!a stara . . K* ruzu nova . Lc a....... Grah....... La eno strne tirnsica . . . . Domača detelja renjska repa Fižol R ..nlčan f l.. 1 Rr^peličnr fičo; Mantialon Čebula ..... Krompir...... Zelje veže Zelje kMo brez sod; ...... Repn sveža . . . Mera kisla brez sodn...... Brin e ..... Kumna . ... Orehi....... Gobe ,uhe . . . . Jerice....... Zelfd ....... Smrekovi storži Seno........ SI m a . ..... Stelja....... Cen.* I ___ : k v 22 t 4«, u; ;.o IS 115 S'• is 10 io i ;.o !<> - 60 Živina, meso živa vaga : Govrda pitani. Teleta težka . Teleta mala . . Rrnšiči . . . KoStruiri i v4 ; .i! II. . IUS l.'iO ' lou Kuretnina in drugo: M: slo kuhano od K — do M slo surovo od K 2-.u — do . . . 'j Slanina svežn (>peii) Slanina preka-iena Mast svinjska . . Loj......... J« jca 100 kom Risunci .... 1 Golobi.......! Raca ...... 11 Gos....... Koloiiija'no blago na debelo : Kiž Rungon od K 44- do . . Kava Santos od' K 9114 - do . . Sladkor..... Petrolej......! Učenca, kovS ™ ^lcne 1(*,ovi»e. išče Ivan Adamič, S v. Ortneku na Doleujskem iNatanuia pojasnila daje ravnoisti. 93 naprodaj skoraj „0va, poleg velik vrt, v lepem kraju, oddaljeno le nekaj minut od mesta Celja Pripravno je tudi za kako obr> ker so v obližju tri tovarne. Cena je 9200 kron, Vpraša sc M, Kunej posistnik pri Celju. v Cretu 32 97 i n franko ir.oj veliki iltistrovam cenik z nad -.006 podobami ur, zlatnine, srebnii-ne, godal, jeklenega , listnatega in ntanitfaKlurn. bla^a, orožja itd. Prva tovarna urvBrfixit št 1365 (Češko) JAN KONRAi) c. In kr. dvorni založnik. 1'rav.i švicarska nik ank -retn. ura, sistem Ko$!.opl K 5-—, ii komadi K 14- ,lvV;; ,tr. Atller-Roskopf nik. atik-reitt. ura 7 K. 1'rava srebrna rem ura K 8 40. .Nikak ri/.iko! Zamena dovoljena ali denar nazaj KaflEl ■ -JunKrMKnNOi Naročajte .Slovenca1 Brez pouka, brez uClte.ja, brez poznanja sekiric zna vsakdo pesmi, plese in koračnice svirati z mojim Prij:oročljiv posebno za svatbe, pnlične * zabave, izlete, itd. Godalo ima 10 tipk, 20 gl; sov, 2 basa ter velja komad s šolo /a samopouk vred samo K 2 50, 3 komadi K 7--FlOtofon ima 10 tipk, 20 glasov, 2 basa, cilind. oblika 38 cm dolg komad K4- 3 komadi K 11--. Klarineti, Piccolo, flavte, orgljice itd. so razvidni iz mojega glav-n?ga cenik(>. Nlkak riziku! Zanu-r.Java )Hi»tmi ali pa se vrne denar. Ka/pošiija proti preivposlotvi denarja a I povzM u razpoSiljalnicn p-las-bU: C kr. dvorni založnik Jan Konrad v Br iix-u i. e»ko. iiogato ilustr cenik z nad 8000 sitkamt ,astoni ln lr! Zaslužek! 3-4 K n> dan in stalno ( pre-\zeljem lahke pletenin« dom« I dino rani strni za hitro ple-nnje .Patenthehel" Ima Izkušene j,klene dele, plete za-nc. po ce/ii in 2nusnesf/ux>-potovu/i rut/ s dogovoru. Več pove Ivan Verb C, Stara Vrhnika p. Vrhnika. Viljem Ldvvbeer Dunaj II./2, Aspernbritckengasse 3. 83 Prodajamo izumoma od razlaščanji tovarn. 3810 1 Veliko množino: Angl. spomlad, turist, srajc komad prej,K 3.95, sed j 2.50. Kompi velikih lovskih srajc komad prej K 2'3sedaj 150. D brili, komp. velikih riuh komad K 2-95, sedaj 190. Dobrih brhač za vsnkd. vporabo koinad prej K— 7u, sedai — 45. Dobrih sr;>jc dame z vezenim na-plečnikom komad prej K 2;o, sedaj 1*35. Buret. garnitur 2 postelj, in t namizna ode a) i garnitura prej K 1.5*60 sedaj 9 60. Lepih diji.m nt črnili damsk h nogavic, tucaia prej K 6* — , sedaj 3 - . Velikih flanel rjuh komad prej K ? 95. sedai I V5. Krasnih flanel po-telj. odej komad prei K 4 vO, sedai 2 00. Dobrih srajc i/, oksforda meter prej K — 90, sedai - . 5. Dobrih periln h flanel metei prej K —-75,sedaj K - 44. Zajamč. pristnobarv. mod blaga meter prej K — -78, 6edaj —.50. Kompi. velikih prešMh odej, komad K 7*50, sedaj 5 50. To je redka priložnostna prodaja, zatorij se prosi da se z naročilom pohiti; nepovoljno t?rez napake se vzame nazaj. Kaufhaus zur Sudbahn Gradec, Annenstrasse 68 6 Dobre, iiepremočtjive dežne plašče za gospode in goepe v vsaki dolgosti do metra 1*:;0 prej K 19 50, sedaj K . i veliko množino dobrega platna za srajce, meter prej.70 vin, sedaj <15 vin. Razpošilja se po pošti na vse kraje.— Nad 21 kron franko. Kajbeliša kovinsko-žlčna svetlikal svetlobna moč od 16 — 1C03HK za vse rabljive napetosti Proti prelomu najbolj varna! zato zahtevajte pri vseh elektrarnah in inštalaterjih samo ERGO-SVETILKO. Glavna razpust Nolfraivlli mM Henrik Weltin 3440 Dunaj VIII., Piaristengasse št. 28. 70°/o prihranka loka. Združene tovarne za voinino proda a jo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanib voiaSkfb ke« m kosile za ceno le K HIO komad in K 8'60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuliovina, temnosivi, okoli 150 200 cm vel,ki, torei lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršu;ejo le po povzetju ali če se denar posije naprej, naj se pošljejo na STEIKEE-fevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-« loče se zavoženi vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doSla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brodij, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeidibergerja Hosva, Griinwalda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. A\roczkowski-ja Dobro-stanij, Rosenauerja Zg. A\oldava, Hahlissa Manken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091 Fohriiigerja in dr. (1) Sji Vam Vaše srečke! Vsled mnogih naročil Vam sledeče srečke prav dobro plačamo: Jozsiv (gtites Herz) svečke avstr. kolekov, » „ i, nekolekov Kraljice Elizabete » Bazilika (Dombau) „ Ogrske rdečega križa Italij. " " avstr. kolekov nekolekov avstr. kolekov nekolekpv , dvakrat kolekov navadno » Avstr. „ » „ 3% Avstr. zenilj. kred. srečke s kuponi 3",'o „ „ , dobitnice 3% Ogrske hipotek, srečke s kuponi 3°/o , „ dobitnice 4% , , srečke avstr kolekov 4<>/o , , „ nekolekov 4% » „ dobitnice avstr. kolekov 4% * , , nekolekov 2% Srbske srečke s kuponi 100 fr. avstr. kol. , 124' — 2% » , , , nekol. , 120- Glede drugih srečk zahtevajte ponudbo. Ta ponudba je veljavna za sedaj 8 dni. Za srečke, ki sc pošljejo priporočeno ali če se prineso, izplačamo gori navedene zneske z obratno pošto. Zastavljene srečke rešimo po poslatvi podpisanega hranilnega izkaza, plačamo višjo zastavnino ali pa izplačamo razliko. Ogrska banka Merkur A. G. Budapešta V. Franz Josefs Platz 5. GreshampalaOa. K 19-» 18-50 . 1250 , 36--. 34-. 53--. 47-75 „ 65--. 52-75 . 83-25 K 302--, 78-, 218-— , 41-20 „ 248--, 238-75 , 54--47-50 Prva je sposobna za vsako obrt, ima sadni vrt in vrt za zelenjavo; druga hiša ima toliko zemljišča, da se lahko redita 2 glavi živine, ima tudi 2 hleva za živino, z vsem gospodarskim poslopjem,; zraven je 4 do 5 oralov gozda. Cena po dogovoru. Več pove V. Jemc v Senožetih, p. Dol pri Ljubljani. 3910 3 posteljno perje ceno i S Kg sivega skub-ljcneqa K 9 f)0. 12'-, belega puhastega K 18'—, 21--, fineaa snežno-belega K "SO--, J6--. SvslovflDMi šnflcial. te post. zav. b kg K So-— vpelinnv 1000 družinah. Izgotovtjcnc popelje brez Koimiircnce, izborno blago v razi. merah, bogetonapolnjenc, blazine fid- cm K 3 50, 1 50, 5 . Pernice l2o+ JBO cm K 10--, 15--, 18- In 2f-. Izdeluje se ludi v vsaki poljubni meri! Kcelna razpošiljalnica. najbolj priporočljiva. IiazpoS. pod lamstv tranko in carine irosto proti povzet.zamena dovoljena. 0. Srtimaciier, Taus 245 2782 iČeSio). 16 Cenik: ln vzorci zastonj B In franko. Same naravnost od na$e tovarne kupijo zasebniki b'ago za gospods ln dame najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah. Zahte ajte vzorce! Prva UtMupSilj.tnir.Kaii „SUDE?IH" Krnov (JSgcrndorf) žt. I. 8173 Avslr,- ilezija. izborno izstreljen?, najboljše kakovosti dobavlja c. in kr. dvirai založnik Jao Konrad, Briix štev. 1402, (Cesko). Lancasier-dvoccvke 7 leklen. ccvmi in v srtbro vrezanimi okraski, okroglo topilo, prikladno 7 v iice in roko hi.i samci i csu kal Iti, l\ 88 —, , 55'-. H2--, 75'— i:i višje. Hammcrlova dvocevka, ki se napne brez petelina, trojni Ureener-jev zaklop, zapah z varnostno napravo K 112—. Največja izbira lo. -kiti pušk in samokresov sc nahaja v mojem glavnem ceniku, 1: sc pošlje vsakomur zastonj in franko. je naprodaj v vasi Žubnl ob Temencl, pol ure oddaljeno .. ________od kolodvora Kad o ho va vas ob dol. žel.. Vsled gospodarskih razmer se tttenje-no posestvo prod* po zelo nizki ceni. Obstoja iz: v dobrem stanju ohranjenih gospodarskih peslopn, dveh gozdov, dveh velikih, lepili trav.iikov in dobrega polja za 25 mernikov posetve. Več se izve pri A. Koprivcu, pos. v Grosupljem. 3882 Pripravno za prodajalno in gostilno ker sc |e že nahajala tam gostilna. Nadomestilo godbe (!:. m, najnovejši fonogr.ifi in gramofoni, ki delujejo brez na- - ' pake. Iste pošilja po najnižjih tovarni l.ili cenh Jan Konrad ^."iV"™1 v Briixti št. 1383 (Češko). ronografe z 2 valjema lv 'j —. Cnan:( foue z2 najnovejšima konud. i\ —. Zahte- vajte moj |n';:ato ilustr Klavni cen k . :m00 slikami 7. Monj in poštnine prosto. ivšilja po ppv/ciiu. — Nikak riziko! — Zamena dovoljena. 2y"7n"5 Cimard Line Bližnji odliod iz domače luke Trsta: Paniionia 18./L, Ultonia 17./2., S.i.onia 1911. IzLiverpols: Lusitunija (najboljši najveCji in najlepši parnik sveta). 7.'!., 28./1., 18. 2. 1911, A^au-retania 21./1., 11./2., f.3. 1911. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve i>rca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-|ork 111. razred K 180'— ;r:i odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vStevši davek. Golšo tolsti vral, - otekline na vratu 111 žlezah odstrani« nalilo iti trajno edino zanesljivo sredstvo Sv. Jurija baliiim nmli golil. Dvojn stekl. K 4- Laboratorij Kari Hemmel v Lands-hutu 273, Bavarsko. .'405 '^mamiBHmsKst. Leposlovni me-ecnlk stane za cclo leto K 10— Naroča se v Llubljani. Vsaki dan mnogo pohval-rili pisem in vehko naroČil! 3 delni modroci! iz preparirane trpežne Ivarlne po ameriškem sistemu izvrstno blago pripravili zn vsako posteljno velikost K lfr— 18- -,22—, bol 51 K 27 ' 33- - , 10 - HazpoSilja pod Jamstvom Irunkoiu carine prosto po povzetju. Zamena novol|ena! SLhnurmacher. lais 2«, .•763 (C< Sko.; < eniki in vzorci tudi on posteljnega blagu in Izdelanih postelj zastonj. Malo posestvo se lakoj iz proste roke proda v Rovtili pri Pod n ar tu hiš. št. 7. Pos stvo obstoji iz hiSe in gospodarskega poslopja, treh njiv na (i mernikov posejanja, 2 lepili sadnih vrtov, lepo zaraščenega gozda, ki nun 2-5 orala. Poslopji sta v najboljšem stanu in krili s skalicami. Tu bi bilo najbolj prikladno za kuhanje ?gan|a, ker je mnogo sadja. Oddaljenost je od postaje Podnart 30 minul, od farne cerkve in šole Ovsiše 2u min. Skupna cena znaša 6000 kron, dasiravno so saina na sebi žc gospodarska poslopa toliko vredna. Nakupna cena zna n ^anto polovico cene. Hiša z vrtom i se proda jako po nizki ceni, v Dolenji vasi nad Škofjo Loko. Enonadstropna lilSa, jc malo bolj v slabem stanju. \'rt meri bl.zti 1 orala. Sl;up:ia cena znaša K 2-100-- Jako primerno bi bilo to poslopje za kakega obrtnika, katere si bodi stroke, ker jc vas v bližini mnogih drugih vasi. Gotovi kupci za pivo ali drugo posestvo r.a) se blagovolijo oglasiti v posredovalnici L. Robolj-a v Kranju. C3T fcžT .Najboljša in najsigurncjga prilika 7.a š f e d e n i e ! ^jj Denarni promet do 31, decembra 19C9 čez 83 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575*98 Stanje »log dne 31, marca 1910 čez 21 milijonov kron. registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Miklošičeva cssta štev. G, pritličje, v lastni hiši nasproti hot*ia ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —---n: brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. /rt nalaganje po pošli so poštno - hran. položnice na raz|)olaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (Proti |)oroštvu) iit zastavi vredn. papirjev. Menjice se najknlant. eskomptirajo. If^Tli^Mvin1 defelm poL.ancc0n^tPo«P^ Odborniki: Anton Belec, poseslnlk, podjetnik in trgovec v St Vidu n I ^MMSJ. atois? S&sESSSššJ^ v ' lov;lrnar m posestnik v Ljubljani. Gregor šlibar, župnik na Rudniku. Poživi pretakanje krvi, pospeši delavnost živcev, ntrdi kožo proti prehlajenju edinole Kot voda za glavo, ustna, oziroma zobna voda in za olepšanje polti neobhodno potrebno Diana-Francooo žgan Vaš zdravnik Vam rad priporoča Dinna - Francovo žganje vsled njegovega desinfiktijočega in obenem osvežujočega učinka, ki ga povzroCuje v prvi vrsti njegov dodatek — mentol —. Temeljna snov Diaiia-Francovega žganja je najfinejši dvojno izhlapevani vinski destilat. plomba Gorenja varstv.znamka Vas varuje pred ponarejanji. Zahtevajte pri nakupu lepristno Diana Francovo žganje in pazite na to da nosi steklenica ime „Diana" ter da ima zamaSek in gorenjo varstveno znamko. 3128 Hišni prijatelj v pravem pomenu besede se more imenovati naše Diana-Francovo žganje vsled svojih izbornih učinkov, nizke cene in vsestranske porabnosti. Cena mali stekl. 50 v, srednji stekl. K T20, veliki stekl. K 2-40. Dobiva se povsod, kjer pa ne, naj se pa naroČi naravnost pri ■Diana - Franzbranntwein Produktion G. m. b. H. Dunaj I., Hohenstaufeng. 3 s. Želodčne ka IJIce lekarnarja GJrady, prej IBfrijsceijsks kapljice imenovane, s sliko Jllarijacelj^B Katere Božje kol v.rslveiio znamko io najboljše, nad 30let preiskušeno sredstvo proti motenji v prebavi vseh vrst, goreCIci, zaprtju, glavobolu In težkoCam v želodcu, tvoritvi želodčne kisi ne itd, Vam c naj se pred podobn «la ciinil ponarejanji I pazi l(tj se na zraven stojcio varstveno zn-.mko š podpisom: C\ ?268 Dobi v lekarnah — Razpošilja n.i deželo lekarnar C. Brady, Dunaj I., rieisehmarkt 2/Ht,7 Steklenica za K 5'—, .t dvojne steklenice z.i K 4 1)0 franko ........................... i Mm kovčegi iz bitja, polni Mm in (orlie. Železni kovtcgl, zg:b-i!ni kovCcgi. kovcegl za Čevlje in klobuke, lorbe !z usnja, kovčegi i. torbe s pripravo za potov, potreb-idre tli trez nje. MnMprisin spec. za kov e;c Duuu| I., Klmmclpfor'g.7. Telefon »21 7 luslr. ceniki zašle«) In franko. teprekesno! Zakonito zajamčeno ioCoa postrežba Stroji za vporabljante 3365 P&SliSI in lf£11811*11ffl Priznane dobro blago M Cl/rllrt inI/->ironi'i otračnlli mi »i/lnlrnii " svrlto izdelovanja strešnikov, zidakov, plošč za tlakanje, betonskih cevij itd. dobavlja najceneje tovarna za specialne stroje v Ptaffstatten pri Dunaju. 3a i •» svojimi 185 cm dolgu . Orja kimi lcrelej-.Hi j la-»ml. ki eem j h dobila po 14 mesečni rebl po-rnade, ki sem jo iznr.šla si mn To je edino sredstvo proti izpedanju las, za njih rast n rej^ivcnje, za ojpčltcv I a ^15 č . rri mo<.l.lh krepko pospešuje ras brade in že po kratki dobi da c lasem m brodi narr.vni blesk in polncst in jih \aruje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lonček strme: 2 K, 4 K, 6 in 10 K. Po poitl se ro- šilia vsak dan po svetu s po&t-nim povzetjem ali denar naprej iz tvornicc. Ana Csiilag flniiaj I., Kohlmarkt 11. kairor jc ncslavljati vrn r?-ročila. ""IffH'"" za moške in Ženske obleke snhno, platno in drnjgo mannfaktnrno J>!ago se 2706 kopi najceneje 26 „Pri Gorenjki" v Ljubljani, Posačarjev tre. Ostanki po znižanih cenah. © B 0 V i r t ■ ■• a registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 3 / brez odbitka, (ako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - }J" * /4 /O vsakih vloženih 100 I< čistili 4 K 75 v na leto. Renlni davek plačuje društvo samo. Dmge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat R. Kalan 1. r., Kanonik I. SuSnik 1. r., r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Herbabnij-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup .. m . _____: iti m infirilAflt I , ič t« 41 let uvoden, rdravnrtko prci/kuScn in priporočen ,, „ Od>lr„,.i«ie sle«. poimlMe knfe I ... v/l'« « «>«•• k fnožuie |i.tl'«vo lu tedltev In |c l/borno sredt.lv o «» Horltev j., jct krvi In kosil. l-tnu steklenici K >-:0, po po3ll «> vinarjev več /a ravilck tutino illitvim V = Varstveno zavarovan. PURJODAL. Jod aarsuparllla Izdelek tlsll krt. pospeiui« prebavo, lajSa krče, kakor tudi nervozne bolesti. l'ovsod lam, koder sc |0d ali sursaparllla Izdelek predpisuje, sc uporablja i najboljšim uspehom. nM 3 • Cena steklcnici K 2-20, po pošli 40 vinarjev več za zavitek DUNAJ VII./1., ui. iiuiiiiiHiiuuiu ,„„«,„« .........-.-.j,_____ v__________, , Kaiserstrasse 73 — 75. Se Vpri 89. lekarnarjih v Ljubljani. Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Žt, Vidu, Trbižu, Trstu, Veiikovcu In Volžperku. 3206 iklc.llci K >•. ('. po posil vinaiji» <» •....... «i; Dr. Ustalim lekarna „Z«r Barmherzigkeit" (Berlalnj-iav naslednik). rti. pOMlJUlll . .......... -_„.,.. „_„.. „.,______ „_____ll„ u_____ ...t., 0.1,1 C.uftHnlll it Uiftll Trhijll Tf«l Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— naprej. N:;ri<^iijicU' pri moji domaČi tvrdki ker boste Ui res ceno In dobro postreieni. Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti Frančiškanske ccrkue Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni strtji so v zatopi. Nc več na Mestnem trgu. samo nasproti Frančiškanske cerkve Proda se ie rabljeni 3814 (1) čevljarski šivatnisfroj pri IVAN SEUNIG, Ljubljana, Stari trg. št. 7. Seno posteljno perje! 1 tuj sivega« dobrega skubljc-ne-ja K : boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; be-',3ga 4 K; belega puha 5 K 10; t kq izredno finega, snežno-oelega, skubljenega 6 K 40, ; K; i kq puha o K, 7 K ; belega pulm i<» K ; najfinejši Cj/ pisni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. IlnuPČonD nnctplip ' zc!o 90Stc9" rdečepa. modrega, UUVI ouilu pt Jltlju belega alt rumenega naiiking-blaga. I pernica ito cm doiga. i.X» cm Široka z 2 blazinama, vsako so cm dolga. (V cm* Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem i o K; z po (puhom K : z puhom -'4 K posamezne pernice tu K. 12 k, 14 K. 16 K; blazine 3 K. 5 K c* . 4 K; pernice * cm dolge. 4" cm Široke. K i o. t4 K 7-\ 17 K S , .M h b -zine Vi'cm dohje, 7i'cm Široke. 4 K 5o. K 20, 5 K 7« spodnje pernice tz močnega, pasastega gradla lfoctn do.ge, tiocm Široke, li K bo, 14 K bO. Pošilja proti povzetju od K t. viSjc iranko. Zamena dovo-i eru', za nepovoljno denar naza<. Cenik zastonj In franko. Naprodaj je lepo, na samem stoječe 22 posestvo ob okr. cesti 10 mlnnt od Zatične proti Št. Vilu. Hiša s tremi sobami in drugim gospodarskim poslopjem. Posestvo je zelo pripravno za vpokojutca, za gostilno trgovino, in drugo obrt. Zemljišče vse okrog liiše. Vsa druga pcijasnila daje lastnica Jožef.i Lsvrič, na Vlrjl pri Zatičnl (Dolenjsko.; Ljubljana. Mestni tro, nasproti rotovža, prva največja eksportna (vrdka ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna sir v Sviti. — Hstanuvl|cno 1832. — zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z iako rtajhno mnoJino pobarvat, veliko povrSIno, razpošilja po nizkih cenah fidolf Hanptfnann, Ljubljana prva kranjska tovarna oijnalih barv, flrt>?2a, lake in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov. Ilnslr. ceniki se dobe brezplačno. Biiiolii! znamhe žepna ura se prodaja le pri meni Večletno jamstvo! Velika zaloga najfinejših slovečih znamk žepnih ur, kakor uikelnaste, jeklene, srebrne in zlate. Lastna varstvenu znamka ,,IKO". Stenske in salonske ure ter budilke v največji izberi po najnižjih cenah! Zahtevajte cenik! Žepne ure le prve vrsto pravega švicarskega izdelka v zalogi. Največja zaloga zlatih in srebrnih verižic za ženske in moške. Poročni prstani, murčki, zvezdice, broške, uhani, zapestnice po najnižjih cenah, jedilno orodje iz pravega in kina ■ srebra in druge krasne predmete; palice s srebrnimi držaji v največji izbiri. — I, Tiskata Katoliška tiskarna.