jr/z, t "rr^n-ii^Tjfirgg' ta vero dom effsa ^ roclništvo in vpi*avništ.v<» S rnu je v Gorici, JVuns ke ulice št. lO — NetValikoVillia | pismu se ne sprejemajo Kokopisi sp ne vračajo "• ulase in naznanili sprejema vpvavniišt.'o p» pug-albi. „Priinoi*slii izhaja vsaki i., lO. in SO, dan v me eci. Cena za ! tt f»A ififtn celo leto I gl. 30 11. za pol leta 65 uov. Posame/.ne j V 601x01, Qfl6 20. OklODl d i896. stcvuKe se dobi ajo’ v tabakarnab: Minske ulice j in Šolske ulice V>o 4 uov. F O Z O JR! Enkrat sni o vže svoje bravce na tem mestu pozivali, naj se vsak po svoji moči v bran postavi socijalno • demokratični povodnji, ki vže prepravlja slovanske pokrajine. Danes zopet kličemo i pozor! Avstrijski socijalni demokratje so na letošnjem shodu v Pragi o veliki noči, ki so se ga vdeležili tildi slovenski socijalisti. sklenili, da morajo odslej naprej svojo delavnost razširiti tudi na deželo, mej kmetsko ljudstvo. Soe.ijalni demokratje ne ostajajo pri besedah ; oni so možje krepkega, vstrajnega delovanja. Kar sklenejo, to tudi izvršujejo Zatorej bodimo prepričani, da se je »ocijalistiena ag-itricija tudi mej našimi kmeti vže pričela. Najzanesljiviša priča za to nam je „Delavec“ njih glasilo. Nekaj časa sem vže obrača svojo besedo na slovenske kmete Tako tudi v zadnji številki. »Kmet, raztrgaj verige, koje te vežejo vže toliko stoletij, in preženi temo z lučjo socijalizina. Socijalistični program ... služil bode tudi tebi dobro... Kmet slovenski, ki si spaval toliko stoletij, izbudi se, združi se z nami in vedi, da si človek ; kajti, le kader ti vstopiš v našo vrsto, ter greš z nami v boj, takrat še le bodo zginjevale ljudske pijavke, različni briči, vtihnila bode puška in boben ! Na delo torej, kdor hoče odplaviti vse predpravice, samosilstvo, prodajanje, človeškega mesa, jok. bedo in revščino !‘‘ Tako in enako se piše, a pri tem se pridno vdriha po Gospodovih ^maziljencih" in „žegnancili,u se napoveduje boj katoliški cerkvi, da. se oklicuje Jezusa Kristusa samega za sočijalnega demokrata ! Iii tako berilo se zdaj razširja mej našimi kmeti! Socijalua demokracija obeta našemu kmetu pravi pravcati raj na tej zemlji : popolna enakost, brez bede, brez joka, brez bričev, brez vojakov, brez vojske! Zemlja bo nehala biti »solzna dolina-. Obetanje podobno onemu, ki ga je dajala kača našim prvim s tari Sem : boste kakor bogovi. I)a, kakor bogovi boste — ako zavržete vso vero, ako zatajite Boga in njegovega Krist usa! Krivi preroki so socijalni demokratje !■ In to moramo odslej naprej kmetskemu ljudstvu v iaznili oblikah, raznih priložnostih pojasnjevati, svariti ga, da ne gre na limanice zvitim agitatorjem, ki se potikajo po deželi, s6 socijalno-demokratičniin evangelijem „Delavcem“ v žepu ! Skrbimo, da slovenske družine pristopajo k bratovščini sv. Družine, katera i»'j jih varuje nevarnostij pretečih jim od novodobnih volkov v ovčji obleki. Častiti duhovniki bi prav storili, da bi v primerni obliki tudi v cerkvi ljudstvu razpravljali socijalno vprašanje, posebno v smislu papeževih okrožnic. Pričenši .--e »v. Družino naj bi kazHi, v čem obstoji prava sreča, kazali, da popoln i enakost ni mogoča na tem svetu, da brez avktoritete, bodisi cerkvene ali posvetne ne .r.oie obstati človeško društvo itd. Posebno primeren čas za daljšo vrsto takih pridig je sv. advent! Prav bi bilo, da se ljudstvo svari |ned li.^ti. kateri razširj rjo soci.jtlistič ,e nauke ali jim pripr.ivij i.jo pot kakor so sploh li-beralci tisti. Ne pbnifslj jmo se . takejisle, posebno „I)elavcr‘. Jj+idslvu tuli imenovati, da jih bo znilo olvniiii. ko mu jih bodo socijalistični agitatorji' vsiljeval Ne mislimo, da morajo škofje vsak nevaren list imenoma prepovedati, slabe liste,prepoveduje vže naravni in krščanski z ikon, in m podlagi trga niorjun« “tudi mi ljudstvu pojasniti; kateri li:jii,s*> pri^poVedani' Z •eno. vbesedo : ne spimo, tako da dobi sovražnik čas zasejati ljuljko • rn-*j naše do bro kmetsko ljudstvo. Eno leto dve — in trkati si bomo tllorali na prsi: Prepozno, a krivi smo sami! Ker je interiiacijonalna socij ilistična propaganda v bratski zvezi z prostozi lar-stvom, je skrajen čas, da se tudi pri nas osnuje protimasonsko društvo, kakor se snujejo tudi po drugih pokrajinah Avstrije. Da, protimason.ska reakcija se mora iz mesta razširiti na vse strani po deželi, le tako bomo zajezili proti krščanski socijalistični tok ter ljudstvo oteli žrelu socijaine revolucije. Sv. Jožef, varuh krščanske diužine, in sv Mihael, vodja katoliške vojske, (»odpirajta naše delo ! Reifeisenove posojilnice na Primorskem. (Iz Šempetra). No, hvala Bogu, tako sem se oddahnil, ko sem zvedel, da. je venderle nekaj prišlo od okrožnega sodišča v roke izvoljenemu predsedniku naše bodoče posojilnice. Zvedav in nestrpen šel sem vprašat, kako je se, stvarjo. Odgovor — nepovoljen. Prošnja — odbita Tvrdka se ni vpisala v trgovinski vpisnik in sicer zgolj mmo zaradi neke menda vže jako nevarne ! določbe (§ 36), vsled katere bi smeli vlagati tudi neudje. Da bo ta točka in še jedinkn kamen spodtike, nam niti na uni ne bi bilo prišlo, ako bi ne bili vže prej zaznaliJstotako zgodbo posojilnice v Koprivi. Culi smo, da le ta posojilnica se je sicer vpisala kot tvrdka v trgovinski vpisnik v Gorici, da se je pa pozneje iz — Trsta razveljavila prevažua in v nekem oziru življenjska točka dotičnega pravilnika, po kateri bi smeli tudi „weadjett vlagati denar. Posojilnioa v Koprivi sicer posluje tudi brez nnpoininane točke, a tako, da vže kom ij pričakuje vgod-ne rešitve svoj'ga priziva. Z jeduo uesedu : dot.ičua, baje iz javnih ob-.irov nedopustljiva točka jo vsaj pri naših ..krščanskih" razmerah „žioljen-i!:e;in“ pomena za Reifeisenove ali kmečke posojilnice. Brez tiste točke bo lo posojilnice imenovane vrste pri nas le slabo delovale, životarile. Posojilnica v Koprivi ima doslej baje še le do 4000 gld. prometa. Za ta čas, odkar obstoji, je p ič malo! Kdo je kriv? V prvi vrsti tista čudna ! določba o — ne-udili. Zakaj (govorimo na sploh) : malo je takih mož po naših občinah, kateri bi se hoteli nekoliko zatajevati ter svoje kapitaie nalagati »za celo-^l:Uj)en blagor svojih _ soob-čanov. '/j‘tsehn<< obrestna mera prišla je številni n bogatincem nekako v potreb >. Tiso za imenovane posojilnice mrtvi ! —- Da se pa. ven lerle n jdejo še zmerom iu v vsaki občini nekateri,, ki ,-:so pripravljeni velikodušno (»odpirati vzajemno splošen blagor, kakor ga goje ravno Reifeisenove posojilnice, je tudi res. Nič manj res pa je t udi, da se taki „nez mmi“. dejal bi: km čki gospodje le preradi odtezajo združevanje s zaVisnimi in revnišimi sobrati. Boje se menda — namišljenega strašila — rneomejene zaveze“. No, taki res ob čaj) podporo n mi jim radi verjemo, da re-no mislijo, kedar tako govore, a „udje‘' ne m irajo biti, „vezatiJ se nočejo! Pa naj store, kar drago — samo, da bodo sicer pomagali z denarjem. Ker bi pa po najnovejši do očbi okrožnega Sodišča vsi taki dobrodušni „»eu.lje'‘ kot taki niti ne smeli podpirati kmečkih poso-j.luic ozir. vlagati v nje — kapitala bi tudi oni bili za posojilnice — mrtvi, če se ne bi dali pregovoriti, da bi vstopili kot ,Mje". b'o nadalje tudi še drugi, katerim morda v njih položenju kaj preostaje, če tudi ne „Bog ve, koliko". Ti torej Id tildi morali vpisnino ter deležnimi vplačati; pred-110 bi sploh mogli kaj vložili. Taka »nepotrebna* vstopnina bi izve'tno odbila marsikatero sicer dobro in naklonjeno dušico. Po napominani določbi i§. ;$6) bi se nam nadalje zaprla ali vsaj zagradila pot do družili denarnih zavodov. Da imajo mnoge posojilnice denarja v izobilici, to je znano ; da bi rade pomagale in da vže podpirajo šibkejše denarne zavode in posebej „kmečke“ posojilnice, vemo Ali, če obvelja najnovejša določba, bodo taki denarni zavodi povsem zaviseli od dobre volje dotič-nili trgovinskih sodišč. Za vsako svoto — katero bi si hotela kmečka posojilnica izposoditi n. pr. od Monta, trebi bi bilo potemtakem ponižne prošnje na irg. sodišče ter milostne dovolitve slavuoistega; da bi „Mont“ vstopil v ^neomejeno" zavezo kot ud, o tem niti ni dvomiti. Kaj ne, koliko potov, koliko zamudnih sitnostij — koliko polen!! Mi se le čudimo, kako so prišli do najnovejše postavne razlike Reifeisenovih posojilnic od Schulzejevih, katere obojne temeljijo na istem zakonu z dne 9. aprila 1873. Strmimo, kako so prišli na sled tisti razliki še le pri nas na Primorskem ? ! Še nedavno — pred dobrimi 14 dnevi — bila je potrjena posojilnica v Vipavi s prav tistimi pravili, kakor smo jih bili vložili v Šempetru! Na Kranjskem koristno deluje s prav — skoraj duslovno — istimi pravili nad 20 posojilnic, in šempeterske se ni hotelo vpisati ? Sicer je na Avstrijskem več sto Reifeisenovih posojilnic in gotovo imajo vse tisto prepomo, in baje nepostavno! točko v svojih pravilnikih! Ali je mogoče, da se je v tolikih slučajih prezrla kaka postavna določba? No, če je temu tako potem se bomo čudili „tržaški“ natančnosti, katera je po celih 23 letih iznašla doslej ne-dogledno in nedoumno razliko o „neudih“ pri *kmečkih“ in aeudih pri „gosposkih'4 posojilnicah. Slovenske posojilnice v državnem zboru. Lepo se je razvilo slovensko posojil-ništvo. Posebno posojilnice po načinu Rei-feisenovem so se v zadnjih letih bujno razvile. Njihov namen je pomagati kmečkemu stanu, oteti ga oderuških izsesovalcev. Prva taka posojilnica na Goriškem seje vsta-novila v Šempetru, z namenom pomagati ubogemu ljudstvu. V pravilnik so vsprejeli določbo da sme ta mošnja posojilnica vsprejemati tudi od nendov hranilne vloge To pravico je posojilnici odreklo naše sodišče, kakor vže poprej posojilnici v Podgradu in Koprivi, ter je ni hotelo vpisati v trgovinsjd zapisnik tvrdk. To pravico slovenskih posojilnic je zagovarjal v petkovi ‘seji drž zbora posl. dr. Šušteršič, vtemeljujoč nujni pre*dlog, da naj slavna vlada poskrbi, da delovanja posojilnic na Gmiškem ne bode oviralo te-snosrčno postopanje naših sodišč. Vladni zastopnik je takoj izpovedal, da je vlada pripravljena sodelovati pri postavi, s katero odpravile bi se ovire razvoju posojilnic Predlog se je izročil justičnemu odseku, ki ima v 14 dneh o njem poročati. Tako se bode zadeva v kratkem rešila. Hvala na tem g. poslancu. Zanimivo pa je, da je dr. Šušteršič pričel prvi govor v drž. zbornici v slovenskem jeziku, kar je povzročilo strastno vgovarjanje pri liberalnih Nemcih, veliko navdušenje pa v Slovencih, Hrvatih in Mla-dočehih. Prvič po dolgem času se je v dr-žavnej zbornici govorilo slovenski. Mi popolnoma soglašamo z besedami g. poslanca z katerimi je pričel utemelje-valni govor: „Visoka zbornich ! Ko se danes prvič kot poslanec slovenskega ljudstva v tej zbornici oglasim za besedo, smatram kot svojo dolžnost pričeti svoj govor v slovenskem jeziku. Naj se tudi slovenska beseda čuje na tem mestu, kjer se tolikrat obravnava usoda slovenskega na.ioda, naj se s tem dejanski svedoči ravnopravnost slovenskega jezika v celi naši državi-*. Tako je prav! čestitamo! Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru so razpravljali o •domovinskem zakonu. Ta zakon je dosedaj posebno krivičen za male kmečke občine. Vse najbolje mlade moči so odhajale v mesta, pustili so tamkaj svojo moč in zdra vje; ako niso bili več za rabo, poslali so jih domov, in uboga rojstna občina skrbi za nje. Sedaj hočejo premeniti la zakon, da kdor prebiva skozi 10 let v islem kraju, si je pridi.bil domovini pravico Temu zakonu se posebno mesta upirajo. Posl. Povše je izborno zagoVerjal zakon, ter pojasnil razmere slovenskih dežel do tržaškega me^ sta, kamor zahaja toliko naših ljudij po zaslužku. Dal Bog, da bi novi zakon bil kmalu uveljavljen. — Poslanec Hauck je stavil nujni predlog, da vlada kar najhitreje skliče deželne zbore, da pred se novimi volitvami v državni zbor izrečejo za direktno volilno pravico t. j. da bodo volivci naravnost volili poslanca v 5. skupini, ne pa še le po volilnih možeh. Na Nižjeavstrijskem se je vnel hud boj med krščanskimi socijalisti in prenapetimi nemškimi narodnjaki, katere podpirajo židovski liberalci. Zmaga pa bode v večini le na strani krščanskih strank. Brnski škof je izdal ozirom na bližnje deželne volitve v Moravski pastirski list, v katerem med drugim pravi: „Ne volite takega, ki ne veruje na Boga in božjo sodbo, tudi ne onega, ki je sovražnik vaše matere, katoliške cerkve, ter hvali, kar ona zametuje, in vam zapoveduje to storiti, kar ona prepoveduje. Ne volite dalje nikogar, ki ni zvest cesarju iu domovini, in se izdajalsko ozira čez mejo države. Ne volite takega, kateri vašim otrokom v šoli ne privošči temeljnih naukov svete vere, uiti onega, ki krati svojim someščanom jednakopravnost, ker je sin drugega naroda.“ Vnanje države. Pri slavnosti v Parizu ni manjkalo napitnic, katere so dokazovale, da je med francoskim republikancem in ruskim „muži-kom“ posebno prijateljstvo, ako ne tudi posebna zveza. — Francozi so pijani veselja, da jih je obiskal ruski samodržec. Vse deklice ki so se rodile ta mesec, hočejo carici na čast krstiti za Olge; dečke pa naj krstijo za .^Iiklavže1*. Gotovo ste vže slišali o strašnih ječah v Sibiriji, kamor Rusi pošiljajo svoje kaznjence. * Res, pomilovanja vredna je bila usoda onih, ki so morali v Sibirijo. Kar je zasedel Nikolaj II. jus^i prestol, je dobilo notranje ministerstvo strog nalog, naj se dela za popolno oifjftavo pregnanstva v Sibirijo. Ministerstvo je vže izdelalo načrt, po katerem bodo le velike hudodelnike tje pošiljali. Poleg tega pa je stroga določba, da se morajo dižavne ječe v« Sibiriji temeljito posnažiti in da se u*} sme s kaznjenci tako grdo ravnati, kflt; to do sedaj godilo. * . Bolgarski Nauila je v y#lfkin zadregah. Vsedelse je med dvema stotoma, in kdo ve, ali me telebne ni tla. Avstriji ga prezira, Rusija ga vedno bolj kuje v svoje okove, doma pa mu stranke rasejo čez glavo. Ubogi Nande! V Siciliji so zopet prišli na sled raznim sleparijam. Tudi delavci po rudnikih pričeli so vsleil neznosnih razmer ustavljati delo; vlada se boji novega vpora. To je pač lep okvir poroki italijanskega kraljeviča. Kaka „mizerija“ vlada po Italiji, dokazuje dejstvo, da se časopisi z vsemi močmi vpi-rajo pohodu nemškega kralja k poroki, češ da bode s svojim spremstvom preveč snedel ubogemu ljudstvu. S Turškega se je zvedelo, da je turška vlada plačala več sto mož nevojakoy, ki so s palicami in koli pobijali Armence. Turški policaji imajo hudo piko na Armence, in kateri se jim le količkaj nevaren zdi, precej mu preiščejo hišo, če nima kaj bomb ali kaj tacega. Vsak dan jih na tak način več zapro Tuje države imajo več ko 40 ladij pred Carigradom, da bi branile svoje podložnike, ker vsi dobro vedo, da pod pogašeniuf pepelom še vedno tji in zdaj zdaj utegne bukniti zopet plamen vstaje in moritve, ki bode požrl turško državo. Dopisi. Iz Cerk n a. V št. 30 zloglasnega „De-lavca“ bil je dopis iz Cerkna, v katerem vsaka neseda kaže prav peklensko sovraštvo do duhovnikov in njih delovanja. Ne izplača se pričkati ali celo zagovarjati se nasproti dopisniku, ki je nesramen lažnji-vec, kolikor ga je od nog do glava, le da bi naše dobro ljudstvo tudi jaz posvaril pied listom, ki v vsaki številki in v vsakem dopisu črni in grdo psuje čest. duhov- ščino in sv. vero, katera je bila in bo vedno jedina tolažnica Slovencu - terpinu, naj odkrijem „Prim. Listu*1 in njega bralcem zlobnost in perfidnost dotičnega dopisa. V omenjenem dopisu se očita tukajšnji duhovščini, češ _ da je bila meseca junija neka uboga ženica brez duhovnika pokopana in tudi da v bolezni ni bila previdena, čeravno je to želela. Resnica ‘pa je ta, da sem jo jaz podpisani 6. junija cerkveno in brezplačno pokopal. Spremili je res nismo iz hiše do pokopališča, ali temu ni bila vzrok njena revščina. Soc. demokrat naj se le potrudi k meni in prepričal se bo lahko, koliko revežev in drugih sem vže brezplačno spremil in pokopal. Ali naša uboga ženica, za katero se gre, ni opravljala svoje Vsakoletne keršč. dolžnosti, kakor so mi zatrjevali njeni lastni verodostojni sorodniki in kakor sem se tudi sam prepričal, ko sem jo prašal po velikon. spovednem listku, kakor je pri nas navada. Takim pa, ki še velikon. spovedi ne opravijo, je po cerkv. postavi prepovedan cerkv. pogreb. (Seveda o tem nič ne razume soc. demokrat, kateremu je vsaka vera dobra !) Ker pa je menda izrazila želje, da bi bila ob smrtni uri previdena s še sv. sakr., pokopal sem jo vendar le cerkveno, le do mrtvašnice, kamor so jo hitro še tisti dan odnesli, je nisem spremil, kakor rečeno. Da pa ni prijela sv. popotnice, tega zopet tuk. duhovščina čisto nič ni kriva. Gosp. kaplanu se je namreč povedalo, ko je bil napravljen ravno za sv. mašo, da je nekaj bolj oslabela in da bi bilo dobro pogledati jo. In gosp. kaplan, pripravljen kakor vselej, je obljubil, da pride koj po sv. maši do nje. In to je tudi storil, ali ko je prišel našel jo je vže mrtvo. Jaz pa o tem nisem ničesar vedel, ker se mi ni naznanilo. Ali je toraj duhovščina kriva, če ni bila previdena ? Uboga ženica je sicer vže dala odgovor večnemu Sodniku in mi je nočemo in ne smemo soditi. Ali nehote se človeku vriva misel, da temu, ke-dor v življenji zametuje sv. sakr., jih Bog večkrat še ob smrtni uri odreče. Iz tega je razvidno, ali sem bil opravičen napraviti pri njenem pogrebu to Jzjeino, da sem jo sicer pokopal cerkveno, a spremil je nisem do pokopališča iz navedenih razlogov. Sicer sem pa za svoje ravnanje odgovoren jedino le viši cerkv. oblasti, ne pa lažnjivemu ži-dovsko-liberalnemu soc. demokratu ki se za cerkev zmeni le tedaj, kedar ja treba vsekati po kat. duhovniku. Na to se spravi soc. demokrat na ua-šega obče priljubljenega gosp. kaplana še po-sebe. Ali ne boš ga dosegel ne svojega zlobnega namena, hudobni dopisun. Spoštovanja, koj ega po vsi pravici vživa naš g. kaplan vsled svoje gorečnosti, marljivosti in prijaznega, postrežljivega vedenja do vseh — brez razločka —, tega spoštovanja pri našem ljudstvu, ki dobro ve, kedo je njegov pravi prijatelj, ne bo čisto nič omajalo zlobno obrekovanje iu podlo sumničenje skritega soc. demokrata, ki se boji luči. Glede našega ljudskega shoda pa „pri katerem je dr. Krek po stari navadi obrekoval soc. demokrate in pri katerem je šlo vse le za žegnani žep in za farje** (zares, prav fino!) prosim najnovejšega bojevnika za soc. demokracijo na Cerkljanskem, naj nam z računi tiste dobičke, katere vže imamo, ali katere šč imamo pričakovati od prirejenega ljudskega shoda mi duhovniki. Ker pa pošteni Cerkljani nikakor ne morejo verjeti, da bi se bil v Cerknem rodil tak izmeček, ki je stopil s tako vrsto laži v družbo soc. demokratov, zato ga prosimo še, da stopi očitno pred svet, naj nam naznani svoje ime in se podpiše, kakor se podpišem tudi jaz. Iv. M., dekan. Št. viška gora. — Na Št. Viški gori je bila do sedaj mlekarnica le na poskušnjo. Ker so se pa naši ljudje kmalu prepričali o veliki koristi in dobičku takih gospodarskih zadrug, vstanovili so v četrtek 8. t. m. društvo z imenom : Mlekarnica na S't. Viški gori, registrooana zadruga z neomejenim poroštvom. V ta namen sta. prišla ta dan vsled povabila na S.t. Viško goro vele6. g. ‘dr. Ig. Kotnik c. kr. notar in g Vrtovec, učitelj v Tornimi: prvi, da bi dal društvu postavno obliko s pravnega stališ«' a, drugi, da bi posestnike o zadrugi in umnem gospodarstvu še bolj podučil. G. Vrtovec je v tem oziru prav dobro in po domače pojasnil posestnikom — namen takih zadrug. Poudarjal je korist in velik dobiček mlekarnic : Boljše. Ungo se izdeluje v mlekarnici; več blaga se dobi; in po viši ceni se je prodaja : časa pa se doma prihrani za drugo delo. Knjigovodstvo je pri takih zadrugah posebne važnosti; kajti brez spretnega knji-govodsta, nastajajo kmalu nerodnosti, prepiri in društvo jame hirati. I v tem oziru je spregovoril g. Vrtovec ter podal kratek nav od za knjigovodstvo. Pazljivo so ga navzoči kmetje poslušali, pa kaj bi ne, saj tak pouk jim je le v prid. G. notar je potrebno vkrenil. da se ji- (inihivi. pn.staviiim potom vstanovilo. Pojasni! je društvena pravila, posebno opravila in dolžnosti predstojništva in nadzorstva ter sklenil z željo: naj bi vspevalo novo društvo z Božjim blagoslovom. Načelnikom društva bil je soglasno izvoljen posestnik Matevž Pirih, kateri se je največ trudil za vstanovitev tukašnje mlekarnice. Gospodoma iz Tomina pa bodi prisrčna zahvala, da sta se brezplačno potrudila za naš blagor in napredek v gospodarstvu ! Kadar vstanovljamo gospodarska društva po deželi, prav živo čutimo potrebo, spretnih voditeljev - delavcev. Primeroma lahko je društvo vstanoviti — a druga je : društvo tako voditi, da prinaša svoj sad. Da, trebal-o bi nam za ta posel moči vže povsem izvežbanih in vajenih. Zato pa vse naše vže obstoječe gospodarske zadruge mogočno kličejo : Dajte nam obrtnijskih, gospodarskih šol tudi v gorah, da se izurijo v umnem gospodarstvu ter na ta način doma gospodarstvo povzdignejo. Počastil nas je ta dan se svojo navzočnostjo v spremstvu č. Roškega gospoda veleč. g. dr Tuma, naš deželni odbornik. G. dr. Tuma bi se rad sam prepričal, kako in kaj je z našo cesto v Tivnik in na Krepak. Kakor povsod — nastal je zadnji čas i pri nas prepir radi občinskih poti. Jedili vlečejo na desno — drugi na levo. Pa bodi si kakorkoli; obe poti sti potrebni in za obe bode treba srkbeti, da se dodelati. Vendar poprijeti se vsega naenkrat, bilo bi preveč. Dodelajmo jedno in po tem še le drugo začnimo. A ne vse sicer začeti, a ničesar dokončati. Z združenimi močmi se več doseže, kakor pa ako smo razcepljeni. Prevelika trma tepe sama sebe. Cernu se prepirati in pravdati — ker od tega prepira ima dobiček le eden sam mo-Siceljf ki vodi tako rad za nos kratkovid-neže. Čemu mazati svoje ime pred svetom z brezpotrebnim pravdanjem — kojenui se drugi le posmehujejo ? Delati, delati, popravljati in zboljševati je treba, ker naše poti so res zapuščene, reci kdo, kar hoče. Ako si sami ne pomagamo, drugi nam gotovo ne bodo. Vsakomur popolnoma vstreči je nemogoče, tudi potrpeti in zatajiti se moramo nekoliko — da se le prepiru izognemo. Prav lepo je tedaj, daje prišel g. dr. Tuma pogledat na lice mesta, da bi se sam prepričal o resničnosti pritožb ter da bi na ta način razburjene duhove pomiril Bog daj! Letina bode pri nas bolj slaba — deževje je krivo — zlasti sadja ne bode nič. Sv. Vid letos prav lahko posodi kotel sosednim Sebreljcem, da bodo žganje kuhali; pri nas ne bode tega nič, oh nič .... Opatjeselo lia Ivrasu — Dva krasna dneva doživela je tukajšna občina letošnje leto meseca septembra, kakoršnih sedanji Občinarji ne pamtijo in jih bodo tudi težko še kdaj doživeli. Vršilo se je ramreč tukaj posvečevanje vikarijatne cerkve sv. Andreja, ki je bila vže pred 20 leti zdaljšana in razširjena, in ob enem bila je tudi birma. ■ Dne 24. septembra ob 4 */« pop. pritili so Prevzvišeni Knez iu Nadškof v Devinski dekanat; na meji v Gabrijah pozdravila sta ' ga dva navzoča duhovnika tukajšne dekanije. Točno ob 5. uri pop. pripeljejo se Prevzvišeni v Opatjeselo. Pri prvem slavoloku tik šole predstavi se in pozdravi Njih Pre-vzvišenost domači dušni pastir, ter prosi Prevzvišenega za se in svoje verne ovčiče Njegovega nadpastirskega blagoslova, katerega so nam z radovoljnim srcem milostljivo tudi podeliti blagovolili. Dalje predstavi se Njih Prevzvišenosti tudi naš obče spoštovani in vse časti vredni gosp. župan z nekaterimi starašini in slednjič gosp. učitelj s šolsko mladino. Sprejem napravil je povoljen vtis na Prevzvišenega, kar je kazal Njegov mili in ljubeznjivi obraz, iz katerega je vsestransko zadovoljnost odsevala. Od šole, črez trg, do farovža bilo je vse v mlajih in različnih zastavah — papeževih, slovenskih, cesarskih in deželnih. Na prostoru pred cerkvijo postavljena sta bila dva druga krasna, slavoloka s primernimi napisi in četrti slavolok bil je postavljen pred vhodom v farovž. Vse javne dekoracije so se vi šile po nasvetu in pod vodstvom gosp. župana, kateri je vsestransko ljudstvo navduševal za častni sprejem našega Prevzvišenega Nad-pastirja, ter ljudstvu sam toliko z delom, kakor tudi z denarno podporo najlepši izgled dajal, tako da so ljudje kar eden pred drugim tekmovali, kako bi zamogli kaj pomagati in svoje hiše dostojno okinčati. Pač lahko je ponosna občina s takim občinskim predstojnikom! — Najprvo stopijo Prevzvišeni v cerkev, opravijo pred Najsvetejšim Svojo pobožnost in potem si ogledajo cerkev, ali je za posvečevanje vse pripravljeno. Prevzvišeni bili so s cerkvijo jako zadovoljni in so se pohvalno izrazili za gorečnost tukajšnega ljudstva, ki jo ima do hiše božje. Bila je. cerkev zunaj in znotraj obnovljena in po naših skromnih gmotnih razmerah kakor nevesta opravljena, ki pričakuje svojega ženina. — Potem podajo se Prevzvišeni črez trg v vikarjatno stanovanje vedno deleč klečečemu ljudstvu Svoj blagoslov. Občudovali so taki sprejem v Opatjemselu, zavzeli so se pa, ko stopijo V farovž, kateri pač ne pristoja po razmerah sedanjeg-a časa duhovniku v stanovanje niti glede dostojnosti, niti v zdravstvenem obziru. — Ob (5. uri podajo se Prevzvišeni v kapelanijo — kakoršnega imena pa to stanov? nje ne zasluži —■ kjer je bil pripravljen po mogočnosti okinčan prostor za iz-postavljenje svetinj — sv. Kvirina in sv. Hilarija in Tacjana. — Pri izpostavljenih svetinjah opravile so se juternice in hvalnice omenjenih svetnikov. Drugi dan 26. septembra pričeli so se obredi posvečevanja cerkve ob 8. uri in so trajali do 1 ure pop. Vseh duhovnikov navzočih s Prevzvišenim bilo ja 13 — apo-steljsko število. — Med posvečevanjem imel je pred cerkvijo govor veleč. gosp. Anton Bratina iz Doberdoba, kateri je jako živahno dokazoval svetost Bogu posvečenih krajev in iz tega izvajal za ljudstvo primerne nauke. — Kot „kantor“ med posvečevanjem je vč. g. Fr. Kroupa, kapelan v Komnu, svojo vlogo častno izvršil. Občudovati pa je moral tudi vsaki navzočih orjaški glas vč. g Ant. Sfiligoj-a iz Kostanjevice, moža 69 let, kateri bi gotovo v vsakem koru pozornost poslušalcev vzbujal Popoldan ob 3'/s blagovolil je Prevzvišeni našega častitega gosp. župana z nekaterimi starašini milostljivo v posebno avdijencijo sprejeti. Ob 5. uri bila je kanonična vizitacija Prevzvišenega v navzočnosti visokoč. g. dekana in sicer arhiva, matičnih knjig in cerkvenih blagajnic in potem podali so se Prevzvišeni na kratek sprehod, med katerim so si tudi tukajšne pokopališče ogledali. — Zvečer spuščali so se umeteljni ognji, katere si je tudi Njih Prevzvišenost ogledati blagovolila ! Konec pride. S Kr asa. V oktobru. „Žetev je obilna, ali delavcev je inalou govori naš Odrešenik. Delavce pomenja tu dušne postirje. Da — žetev je velika, dela vedno več, potreba vedno večja, sila vže skrajna, ali duhovnikov vedno manj. Ni jih ! Ovčice bodo uboge brez pastirjev. Naj večja šiba božja pa je, če Bog ovčicam vzame pastirja. To je strašna šiba ! Gorje deželi, gorje ljudstvu in trikrat gorje občini, če ni dušnega pastirja, kajti kmaluv vse zdivja. Če imate starši zmožne, talentirane otroke od mladega vže lepega in pobožnega obnašanja, le dajte jih v šole. Pomagajte in skrbite, da bodo fantiči študirali za duliov-ski stan. Pomagajte širiti božje kraljestvo ! To je najžlahtnejše dobro delo. Zadnjih 40 let je bilo na Krasu veliko novomašnikov in Kras sluje v tem obziru, ker veliko delovcev poslal je v vinograd Gospodov, katerega zdaj pridno in veselo obdelujejo. Neprenehoma, leto za le- tom obhajale so se nove maše, zdaj til zdaj tam. Največ duhovnikov pa dale ste Skrbinška in štanjelska občina : v zadnji bile so kar na enkrat tri nove nove maše. Te dve občini ste pač tudi v tem obziru vse časti vredne. Le naprej ! Posnemajte je tudi druge ! — Če so starši ubogi, da sami ob sebi ne premorejo otrok v šoli vzdrža-vati, se bo pomagalo. V ta namen imamo malo semenišče in Alojzijevišče. Nekaj starši. drugo ti zavodi, nekoliko drugi dobrotniki in otrok se bo učil. Podpirajte pa tudi vi zdaj te zavode, naj bo v denaru, ali v pridelkih. Roka roko umije. Dobrega dela Bog dolžan ne ostane. S6 sv. Gore. 13. t. m. je obhajal sve-togorski g. vodja Andrej Leban svoj šestdeseti rojstni dan. s peto sv. mašo, in zahvalno pesnijo. Bil je ves čas marljiv delavec v vinogradu Gospodovem. Rojen 13. oktobra 1836 v Žabčah pri Tornimi, služboval je prvo v Bovcu. Bil je mnogo let vikanj v Soči. odkoder je več let oskrboval tudi Trento, mnogokrat z nevarnostjo lastnega življenja. Tu si je nakopal bolezen, katero še sedaj nosi. Pozneje je neutrudljivo pastiroval 14 let kot vikarij v Grgarju, kjer je vkljub svoji bolezni ter slabemu stanovanju prinesene bolezni iz Soče nevtrudljivo delal v blagor svojih ov-čič. Lep spominik mu je lepa cerkev, za katere olepšavo se je mnogo trudil. Predlansko leto pa ga je poklical prevzv. kue-zoškof za vodjo svetogorskega svetišča. Kakor mu je nekdaj bilo najdražje in najljubše podučevanje kolikor v ceikvi, toliko v šoli. tako tudi sedaj neutruden deluje v spovednici mnogokrat tudi do polnoči. Največja žalost bi mu bila, da bi mu bolezen ne dopuščala spolnovati dolžnosti njegovega stanu. Zato mu kličemo : Vsegamogočni mu daj še mnogo let delovati v tolažbo ubogega ljudstva, iskajočega utehe pri Materi Božji. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. — V Ljubljani so slovesno otvorili Narodni Dom. —. A' Nov^m Mestu podsulo je nekega delavca. — Na Colu blagoslovili so novo cerkev. — V Logatcu je skočil Franc Mivšek v Lokvo ter utonil. — V Polji pod Ljubljano so vstauo-vili kat. del. podporno društvo. — Jednako društvo se j.e osnovalo tudi v Jesenicah. — Pri Kamniku je vlak povozil nepoznano žensko. — Pri Ilirski Bistrici je neki potepuh pri belem dnevu umoril posestnika Primca na cesti. — V Senožečah so vstano-vili Reifeisenovo posojilnico. — Mesar Juvančič v Idriji si je po nesreči z nožem prerazal nogo, ter vsled krvavljenja umrl. — V Metliki so veleč, proštu Dovganu pripeli vit. križec Franc Jožefovega reda na zaslužne prsi. — Na Trati so mašli moža mrtvega v vodi. Vzrok žgaujepitje. — Pri Cerknici je povozil voznik 80letnega Urbasa. — V Selo prišel je dveletni otrok pod mlinska kolesa ter umrl. — Pri Dobrepoljah je povodenj pretrgala železnično progo. — V Vipavi so imeli zopet povodenj. — Na Štajerskem. — V Slovenji vasi pri Ptuju zasula je zemlja dva delavca v vodnjaku. Izkopali so oba mrtva. — Deželni živinozdravnik M. Jelovšek je imenovan učiteljem živinoreje na graški kmetijski šoli. — Na cesarjev god v Celju na okrajnem glavarstvu niso razobesili cesarske zastave. — Občini Velenje je dovoljen nov konjski sejem. — V olj ar ni ci na Zidanemmostu je gorelo. — V Trnovljah pri Celji so imeli volilni shod. — Na Koroškem. — Velikovško šolo je dež. šolski svet potrdil. Slovesno jo otvorijo 25. okt. — V Celovcu otvorijo novo dekliško šolo. — V Prevaljah so opustili vže velik del fužin in odslovili mnogo delavcev. — V Št. Jakobu v Rožu se je ubil kmečki sin Boštejc. — Tatovi so vlomili v tamošnjo cerkev. — V Globasnici je prošt Marinič blagoslovil nov zvon. — Preč. g. Jož. Miil-ler prof. veronauka je imenovan častnim komornikom sv. očeta. — Vit. Kozarijn pl. Okulič je imenovan dvornim svetnikom pri deželni vladi. — Pri Lipici so otvorili novi dravski most. — Električno razsvetljavo mislijo upeljati v Pliberci. m o ^ i € s. Milostni Monsignor Sterk, novi škof, je bil pret. nedeljo (18. t. m.) slovesno in-troniziran kot škof v Kopru. Slovesnosti so bile velike. Na mnoga leta! Privatni docent dr. Karol Štrekelj na dunajskem vseučelišču je imenovan izrednim profesorjem slovanskega jezikoslovja s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovstvo na graškem vseučilišču. — Učenemu rojaku iskreno čestitamo ! Petindvajsetletnica. Tukajšnji konservativni, trikrat na teden izhajajoči list „Eco del Litorale-1 obhaja te dni petindvajsetletnico svojega obstoja. ,.Eco“ je vselej krepko zagovarjala katoliška načela; glede politike je njeno stališče odločno avstrijsko in ni nikdar nehala pobijati težnje onih po-židovljenih liberalcev, ki škilijo čez bližnjo avstrijsko mejo. Nekaj časa sem se tudi marljivo peča se socijalnim vprašanjem držeč se krščansko-socijalnega programa. V slavnostni številki od včeraj je prinesla sliko Nj. Prevz. nadškofe Alojzija in dveh glavnih vrednikov-sotrudnikov msgr. Alpija in dr. K. Doliaca. Iz Ritna je došel po kard. Rampolla blagoslov sv. Očeta. Tudi naš prevzv. Nadškof je sotrudnikom prav laskavo čestital v posebnem pismu, spodbujajoč jih k vstrajnemu delu za cerkev in državo. Bog daj srečo in blagoslov tudi za vprihodnje! Novomašnik fi. g. Al. Oubej bode prihodnjo nedeljo, dne 25 t. m., daroval v Solkanu ob iO. uri svojo prvo sv. mašo. Častitamo ! Tridesetletnico svojega delovanja v Gorici je obhajal pretekli četrtek č. g. p. Fruktuvoz Majer, prior usmiljenih bratov v Gorici. Čestitamo. (t. Andrej Furlan svetoivanski ka-pelan v Trstu je prestavljen v Milje. 18 bogoslovcev se je vpisalo letos v goriško osrednjo bogoslovnico; od teh je osem za goriško nadškofijo. Dela je obilo, a delavcev malo. Prosite Gospoda, da pošlje delavcev v svoj vinograd ! Čč. m in uršulinske so si izvolile za prednico č. m. Školastiko.Corgnolan. Č. m. Alojzija Serafina Sušnik, prefektinja v uršulinskem samostanu, je umrla v noči med 15-16. t. m stara 71. let. Društvo duliovnikov-Castilcev bo v četrtek, dne 22. oktobra, obhajalo I evharistični shod za goriško nadškofijo. Pobožnost se bo vršila v semenišld cerkvi: sledili bodo slavnosti primerni govori v se-meniški „aula teiitaminum1'. Vabimo čč. gg. duhovne brate. Srečen začetek. Razcvitaj se lepa duhovska bratovščina, da nas navdaja vse duh ljubezni in kat. edinosti ! V Semeniški ulici v Gorici je padel 1. leto in 3. mesece stari otrok, med kratko nenavzočnostjo matere, v posodo vode in se zadušil. Z zastrupljenjem poskušati samomor. Riva Piazzutta št. 2. se je zastrupila 14. t. m. neka 22 letna Terezija Komac. Na krik „na p>moč“ prihitela je gospa, pri katerej je stanovala in poslala takoj po zdravnika. Zdravnik j«^ j- dal protistrup in jo rešil gotove smrti. Časopisi poročajo, da 'se je hotela vsmrtiti radi ljubimskih zadev. Prijateljem svežih rib. Neki ribič iz Gradeža nameruje prodajati v Gorici vsak dan svežih rib. Glavno zastopstvo c. k. privilig-južne železniške družbe je razglasilo, da se je tarifna, skladarine prosta doba za prihajajoče skladiščno vozno blago na postaji v Gorici zmanjšala za 48 ur, ker so skladiščni prostori prenapolnjeni. Nov italijanski list prično z novembrom izdajati nekoji vročekrvni mladiči. Ime mu bo La Sentinella (lel Friuli. Kaj pa je tebe treba bilo ? Osem kandidatov za eden mandat. Za državnozborski mandat, kateri je izpraznjen vsled smrti kneza Hohenlohe, se poganja kar osem kandidatov, in sicer : vodja goriških Lahov dr. Pajer, sodni pristav Albreht grof Goronini, sin dež glavarja grofa Coroninija, goriški župan dr. Ve-nuti, obč. svetnik goriški dr. Marami, umi-rovljeni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Bujatti, posestnik grof Henrik Dubskg, grof Henrik Attems v Gradci in odvetnik dr. Lovisoni v Cervinjanu. Izbira bo težka! Vže zopet na nedeljo ! V zadnji številki smo se pritožili, da je dotična oblast kontrolni shod za reserviste odredila v Če-povanu za nedeljo dne 18. t. m. Zdaj se nam pa zopet poroča, da bode drugo nedeljo, dne 25. t. m., ravno tam kontrolni shod za deželne brambovce. Zatorej ponavljamo, kar smo rekli vže zadnjič: mi obžalujemo, da polit, oblasti tako žalijo versko čustvo našega prebivalstva, ker se pa naše želje tako malo uvažajo, bilo bi prav, da bi se oglasili naši zastopniki na mestu, kamor jih je poslalo katoliško ljudstvo. Gorenje polje pri Kanalu. V praznik nadangelja Mihaela, zaščitnika naše vi-karijske cerkve, smo imeli farno mašo z blagoslovom v veliko veselje duhovnjanov, kateri so vže precej časa brez duhovnika. Hvala preč. g. F. Vidicu! Pri sv. maši so bili navzoči tudi vsi delavci in zidarji, ki gradijo novo vikarišče. Ravno ta dan so je pokrili. Delo napreduje vrlo lepo. Poslopje bo čedno in prostorno, v čast in ponos Go-renjepoljcem. ki željno pričakujejo novega dušnega pastirja. Ako bi ga sedaj dobili, prebil bi v starem vikarišču, v katerem je preživel pokojni, nepozabni č. g. Štrukelj 34 let, le kacih 5-6 mesecev. Trdno upamo da se ugodi našej iskrenej želji prej ko prej. Potreba je res velika in očitna posebno radi mladine. Up vresniči se! Iz Kanala nam pišejo: Po preteku triletnega službovanja, se je ljubeznjivo poslovil od nas č. g. podružnik, V. Mazan in se preselil 16. t. m. v težavno službo kot kurat v Lokovec. Bivši č. 0 I PIIANKO HELLER, BEC Du.49. *w cesta St 4 " t 3 Ustanovil I. H(>7 Ivan SuEimssa v Ljubljani. 'č dvorni zvonar Zvonovi 'imajo harmon, in melodične glasove. Izborna je. tudi priprava za zvonjenje, da zvonove do 45 centov more zvoniti en sam mož. Cista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas. Garancija pet let. Cerkvene priprave i/. masivnega brona; svečniki, 1 us tri, svetilke, alrarni križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., dalje gasiluice, pninp.«, ograje pri studencih, ventili itd. Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke. Ceniki brezplačno ! Štiri častni diplomi. 21 svetinj. vvS? "v Nunskih ulioali št,. lO nasproti gostilne IS ((BELEGA. mA IDI usoja si priporočati preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo jp nagrobnih vmcev vsake vrste, rož za cerkve, palm, cvetkov za nove maše m§l »"« poroke, voščenih sveč, mrtvaških' oblek, čevlje, nogovice, rakev (truge) HH vsake velikosti, zlatih črk i. t. d. "V««** d> iiKlUl Ra ceoasa la S Str. 146 ——------------------------->T- - -V* Prihodnja številka »Primorskega Listau izide dne 31. oktobra. •~wwr, r. Kp^psr, Itilil F O T O G II A F V G O 11 I C 1 , . po I e g S k ofij e prevzame vsakovrstna fotografično stroko spadajoča dela. Priporoča se najtopleje svojim soroja-kom, neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. zzzzzzzzzzz. ■ '• 'J-A -J - 'a -JL-+--+—A . -1 -A ■ A~A A - A- Vinski prekupci, krimaji in drugi, ki žele ukupiti pristno briško vino (rebuio) naj se obrnejo neposredno na ravnateljstvo Vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici. 0$$^ Č/^lac> pzcociiivc. Podpisana naznanjata svojim častitim naročnikom in ostale/i.u sl občinstvu, da sta svojo trgovino in krojaško delavnico iz dosedanjega stanovanja v Bolkovi Iiiši v Vrtni ulici St. 12 preložila v isto ulico št. 8 v Pečenkovo hišo zraven ljud. vrta. V zalogi imata popolnoma novo ter nezaležano blago, ki.tero sta dobila te dni iz prvih tovarn ter je naj n o ve j še šege (mode). Izdelujeta v svoji delavnici vsakovrstne obleke po raznih cenah, kolikor za posvetne osebe, tolikor za č, duhovnike, ter vsakovrstne unifoime za vradnike in vojake. Zagotavljaje točno.in vestno postrežbo, se priporočata za obila naročila z vsem spoštovanjem. udana S, cito&cmc \n čl. diiušič, trgovca in krojaška mojstra. Hiša na prodaj Pod Turnom, nasproti cerkve, na glavnem trgu (via della canonica št. 2), primerna za Štacuiio ali delavnico. Ima pri tleh kuhinjo, klet, sobo, jedilno shrambo, v I. in II. nadstropju primerno razdeljene sobe za eno družino. — Pogoje pove preč. g. dr. Jos. Pavlica v tuk. bogoslovnici. v gosposki ulici št. 23, v hiši g1, dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi 'svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java. bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Koifii, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko O, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po */» kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna. Svečar Solkanska priporoča prečastitim cerkvenim oskrbui-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kila. po 2 (jld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z svoto 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve: Lacrima I. kilg. po 1 gld. 20 kr., lacrima II. kilg. po 1 gld., granis kilg. po 60 kr. I Yu 8— 20 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO Sa(lne mIine 8 kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti, MLATUjNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, ti ijerje, žitočistilnike, brane, m line, trtne Škropilnice in vinske stiskalnice prodaja j>o jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji 11/2, Praterstrasse St. 49. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. Posebno se svari pred ponarejenim blagom ! *-€-