TRST, petek 8. maja 1959
k*« XV. . Št. 109 (4263)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
!?®NlSTVO: ul. MONTECCHI St. t, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — PoSoni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2* —	NAROČNINA: mesečna
ivim, ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE	FLRJ: v tednu 10 din. n
*ušov:
Herter poudarja voljo do sporazumevala
fendar pa pravi, da nima mnogo upanja
„ 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir. celoletna 4900 ltr — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Ponovil je načelo «koncesije proti koncesijam» in dodal, da se bodo zahodne države «potrpežljivo in konstruktivno» pagajale - Izjava sveta NATO - Novi vojaški sporazumi med državami NATO
5^. :—GTOjST, 7. — Ameriški državni tajnik Herter Sovoril po radiu in je izjavil, da bodo ZDA tli še t evo’ zato *P°šteno in v dobri veri iščejo 3*rter 4ako majhen napredek k pravičnemu miru*. lji; Je izjavil, da so splošni smotri Zahoda nasled-
kitati
kak napredek ttn vprašanju. 2. Pred sovjetskim Jih ^ 3- Tipanje sovjet-Ajji nkenov, da se dobi u"e?led njihove misli.
Snr.ro 711 m a Ir i Vsi
Jkij nn_sP°razume, ki bi
'^»»menili. 5. Poizkus
«^iselau'ie naPet°sti.»
*n Jaz» Je iz
uPava, da se bo ?ll( - r^dferenca razvijala da bo Pripeljala
is* Eisenk8 na)višiih- Pred-,ennower je javno lz-J k Je. Pripravljen udele-1 ts,.:e?tanka najvišjih, če
^ •  , vv.
k! “tini« keuierence zuna-rlo ov to opravičil. To
i Jul
etati a •	^
I li^ih --	ima sestanek
* da i
se bodo potrpežljivo in konstruktivno pogajale. Ne bomo opustili naših temeljnih načel. Pripravljeni smo diskutirati njih izvajanje, če se bodo naše koncesije uravnavale z dru. gimi enakimi koncesijami s sovjetske strani. Upamo, da bodo ženevska pogajanja pokazala, da so delovna pogajanja in ne propagandistično vežbanje.«
» mora sestanek zu-
rov na kak na-
} fla K razdmne perspekti-,‘k Oči Prispeval k stvari JU Sp„SVeta bodo obrnje-2' Heri- ek predsednikov
S25E?v,čno b> bil° do
Sl1* niih tvegati, da bi
ŽS't°Vaivi0Ve upe in njihovo Sftlli - "^^teil^da b^se
il;‘«U 1 ° >em oa oi se 1l donni; razS°vore na naj-
' T *Wttenir bog°iihl ki bi
liri	n-dh neuspeh
zatem izjavil, da Jtiltj „ene spremembe v jk' ki - "anii politiki. »Sta. jridjijo [J10 ga odobrili za « v *i ?ferenco, je po-
rjjitlet -u
• lloH-i ? je
y 1 i ***'
L du s politiko pri-i' uojji '“Je pripomnil Her-
iJtiavg if’ da bodo zahod-r -i-i-t® v 2enevo z «e-^ K<a kn„tS<iem’>- «Pred že-c*!. ,je terenco,), je nada-
i ««*4ulsoka stopnja e-
1^ i’ka °n>Ujajoča Franci-v “ntanija in ZDA
""»in
»evo odločene, da
Zatem je Herter izjavil, da ne bi bilo pametno še pred konferenco objaviti celotno stališče zahodnih držav, ter je dodal, da zahodne države z ohranitvijo pravice dostopa v Berlin in z vzdrževanjem svojih čet v zahodnem Berlinu ((izpolnjujejo obveznosti do prebivalstva tega mesta. Ce se te obvenosti ne bi izpolnjevale, bi nastal dvom tudi o drugih obveznostih v drugih delih sveta«.
Zatem je minister izjavil, da odločenost ne pomeni pomanjkanje volje do pogajanj v dobri veri. «Sovjetska zf:e-za,» je dejal, «je ustvarila krizo zaradi Berlina, toda u-stvarila je tudi potrebo, da se reši ne samo berlinsko vprašanje, pač pa tudi vprašanje nemške združitve. ZDA se bodo trudile, da iščejo rešitev vprašanja razdeljene Nemčije. Prepričani smo, da dokler bo Nemčija razdeljena, bo mir v Evropi ogrožen.« Izjavil je tudi, da zavezniki upajo, da bo Sovjetska zveza «uvidela »pa-metnost, da pride do združitve Nemčije«, in je pripomnil: «Ce se Sovjeti nočejo resno pogajati v Ženevi, bo svet videl, da samo Sovjetska zveza
"""Hlini
MMiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimtiiiiiimitiimiiHHiifiiiimiiiaiiii
,re<i znižanjem cen
južnega sadja y FLRJ
0rba> o najnovejših napadih vodi. teljev ČSR na Jugoslavijo
1- — Po vesteh J pr-?,3 tajništva za bla-
KlZibodo v Jug°-
k^titn ratkcm znižali cene
F? artiWirehrambenim u* ,NtaTlom. Tak° se bo
J Ceua kave znižala »8 23 . ?dsl°tkov, riža od l*’il>0ttIr.-St'L limon za 29
C° 0lv,2aaimb-i,- hje agočilo povečanje
»C nr_	—	v	v.	v
Se ®n3enih artiklov, (Ln^lov r so Za izvoz
/
,l»k0 Za 25 odst' °ist znižane za 20
banan,,čaja
Znižanje
lk‘Ziia'1 ZaS°lovljena več-l| ištii- dstva. '
mi
aa3 Jkucc g°VOrih
ivj" »Borba« ugotav-
,‘9Hje„z naPadi Širokega .^'nistra Davida
0 4jcSoslav'J°, da 11
MitivJU-ei° češkoslo-
^0 ‘h’*0 v širšem smi->>, j,- značilno, da v % 6aio nSe 'L. raznih stra-r* i,aaPet.-a.Pori za zmanj-t* fclo 1 ki • žeŠkoslovaŠki p S1per zahtevajo
skem sodelovanju.
«Privredni pregled« objavlja med drugim v uvodnem mestu izjavo pomočnika v zunanjem ministrstvu za trgovino ZDA, Kernsa. ki izjavlja, da se bo razširitev blagovne izmenjave najbolj zagotovila z medsebojnimi obiski
Kerns je nadalje izjavil, da se lahko pričakuje, da bo v bodoče še več ameriških turistov obiskalo Jugoslavijo, kar bo prispevalo k uvedbi še tesnejših kulturnih odnosov in k boljšemu razumevanju med obema državama.
LONDON, 7. — Velika Britanija in Evratom sta sklenila ustanovili skupno stalno komisijo za posvetovanja o vprašanjih, ki bi naspala v zve. zi s sporazumom med Veliko Britanijo in Evratomom. Ko-
ovira svobodno izbiro nemškega ljudstva in priložnost za pravi mir.«
Zatem je državni tajnik izjavil, da bi se jedro zahodne politike lahko enostavno takole označilo: združena Nemčija v svobodi, sistem varnosti povezan s sporazumi o nadzorstvu nad oborožitvijo ter svoboden in varen Berlin.«
«Hočem biti iskren,« je izjavil Herter. «Ne grem v Ženo-vo z mnogimi upanji. Prejšnja pogajanja s Sovjeti ne dopuščajo, da bi bili optimisti. Ne moremo pričakovati naglega ali lahkega sporazuma. Največ kar lahko pričakujemo, je počasno napredovanje h končnemu smotru mednarodne stabilnosti, ki jo bo samo pravičen mir prinesel. Strah ali prila-gojevanje ne bosta s časom zmanjšala nevarnost ^ vojne. Samo pogum in odločno stališče za naše pravice in načela lahko dosežeta to. Ko bodo komunistični voditelji jasno videli obsežnost naše svečane obveznosti glede Berlina, mislimo, da ne bodo hoteli s silo preizkušati sedanje pravice in obveznosti zahodnih držav. Morda bodo Sovjeti uvideli, da je pametno, da ne povzročijo krize, kakršna je berlinska, iz katere bi lahko nastala vojna.«
Jutri bo Herter odpotoval v Bonn, kjer se bo razgovarjal z Adenauerjem. Danes se je razgovarjal z italijanskim poslanikom v Washingtonu Bro-siom.
Ameriški funkcionarji so izjavili, da menijo, da bo konferenca zunanjih ministrov trajala vsaj tri ali štiri tedne. V Ženevo bo odpotoval tudi tajnik za obrambo McElroy, ^ki bo član ameriške delegacije. Angleški poslanik v Pragi pa se je razgovarjal s češkoslovaško vlado glede udeležbe CSK na konferenci zunanjih ministrov. To je sporočil predstavnik Foreign Offieea, ki je povedal, da Velika Britanija ni uradno odeovorila na zadevno češkoslovaško noto, ki jo je dobila prea desetimi dnevi. Predsednik je izjavil, da se SZ strinja z zahodnimi državami, nai se konferenca začne v ponedeljek kot sestanek štirih velesil. Dodal pa je, da je SZ sporočila svoj namen, da bo načela vprašanje udeležbe drugih držav pri razgovorih. Velika Britanija je priznala, da sta Poljska in ČSR zainteresirani pri nekaterih vprašanjih, ki jih bodo obravnavali, toda ni izključila možnosti, da se še druge države udeležijo pri nekaterih fazah razgovorov.
Kar se tiče morebitnega kraja konference najvišjih, _ je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da ni njegova naloga postavljati domnev v zvezi s tem. Pripomnil je, da bodo o tem govorili štirje zunanji ministri v 2enevi.
Zahodnoberlinski župan W. Brandt je danes izjavil, da želi, da ne bi na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi dosegli samo ločeno ((dozdevno rešitev« berlinskega vprašanja, «ki bi ustvarila nove nevarnosti, katere bi presegale področje Berlina in Nemčije«. Pripomnil je, da mo-
poročilo, s katerim zanikuje, jaške jedrske informacije dru-
da se oboroževalni program NATO, ki določa uvedbo najmodernejšega orožja, izvaja s poizkusom, da se onemogoči konferenca zunanjih ministrov v Ženevi.
Poročilo dodaja, da je svet NATO proučil včeraj sovjetske note številnim vladam držav članic NATO v zvezi s tem vprašanjem. Izjava pra vi, da Sovjetska zveza napačno tolmači zahodne namene in da so zahodni oboroževalni programi «posledica politike NATO, ki je bila določena že zdavnaj«. «Ti programi nimajo nobenega napadalnega namena«.
Poročilo dodaja, da dejstvo, da se ti programi pripravljajo že več ko dve leti, zanikuje trditev, da so bili pripravljeni, zato da se onemogoči ženevska konferenca.
Predstavnik NATO pa je iz-iavil, da bodo ZDA dale vo-
gim štirim državam Zahodne Evrope, in sicer Nizozemski, Zahodni Nemčiji, Grčiji in Turčiji, in to na podlagi sporazumov, ki so bili podpisani od 1. maja dalje. Ti sporazumi predvidevajo tudi. da se bodo oborožene sile teh držav vežbale v uporabljanju jedrskega orožja in izstrelkov na svojem ozemlju
Predstavnik je pripomnil, da so ti sporazumi «naravni razvoj obrambnih programov NA TO, ki se proučujejo že več ko dve leti in že nekaj časa pripravljajo«, poudaril je, da dejstvo, da so bili sklenjeni sedaj, nima nič opraviti z ženevsko konferenco.
Na koncu je predstavnik izjavil, da se ameriška vlada pripravlja na pogajanja o podobnih sporazumih z nekaterimi drugimi državami članicami NATO; ni pa povedal, s katerimi državami.
Nenadna ostavka italijanskega zastopnika Rosellija
Evropska skupščina v Strasburgu je vedno manj učinkovita in resna
Roselli se pritožuje zlasti nad Nemčijo in Francijo - Santi: Vprašanje državnih uslužbencev še ni dokončno rešeno Danes in jutri stavkajo delavci lesne industrije in bančni uradniki
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Zaradi današnjega praznika je vladalo danes politično mrtvilo, ki ga je prekinila izjava pomočnika generalnega tajnika CGIL Santija. Izjavil je namreč, da ni točno trditi, da je vprašanje državnih uslužbencev dokončno reše-
no z izglasovanjem vladnih ukrepov v senatu. Ti ukrepi morajo biti izglasovani še v poslanski zbornici. «In tu bomo mi ponovno predložili spreminjevalne predloge, da bi se nekatera vprašanja, ki so ostala na nerazumljiv način odprta, rešila pravilno in pravično. Ni namreč točno trditi, da zakonski načrt, ki ga je predložila vlada, v črki in v bistvu odgovarja doseženim sporazumom s sindikalnimi organizacijami.
Glede tega ne more biti nobenih dvomov. Sicer pa stališče, ki so ga zavzele javno CGIL. UIL in drugi sindika-
ni ukrepi, in še pred njihovo razpravo v senatu — v nekaterih delih niso odgovarjali doseženemu sporazumu med vlado in sindikati. Očitno so pristojni uradi, ki so imeli nalogo sestavljati ukrepe netočno tolmačili sporazum. Po naših računih je izdatek, jji so ga predvidevali vladni ukrepi manjši od tistih številk, ki jih je vlada sporočila sindikatom«, je dejal Santi in nadaljeval:
((Zaradi tega bomo z našimi spreminjevalnimi predlogi zahtevali, naj bodo družinske doklade v smislu določb, ki veljajo od leta 1947 pa do danes, izplačane tudi tistim, ki imajo v okviru družine do-
ti, takoj ko so bili znani vlad-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiimniHiiiiiimiiiiiHiiiiiHmiMiHiiiMiiiiiiiMiliiiuiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiim
De Gaulle obljublja «naglo spremembo* v Alžiriji
Novi pozivi francoske javnosti proti	surovi	vo
Zborovanje francoske delavske mladine in izjava bonskega škofa Burgiba pravi, da je rešitev še daleč - Afriško-azijska skupina bo spravila alžirsko vprašanje spet pred OZN
PARIZ, 7. — Predsednik De Gaulle je začel danes 1 bila odložena na jutri.
_.. _	J ...»-  1t t . :.i   *_ I lrnn fo rpnoi cn in n^nKrili
Na
novo tridnevno potovanje po Franciji. Ustavil se je najprej v Bourgesu. V svojem govoru v tem mestu je De Gaulle izjavil, da se «na obzorju približuje dan, ko bo Alžirija pomirjena«. «To pravim, je nadaljeval De Gaulle, ne da bi delal obljube ali pa določal datume, pač pa govorim, ker mi je položaj znan. Prišlo bo do nagle spremembe Alžirije, tako da bodo vsi njeni sinovi lahko razpolagali s svojo usodo in z usodo zemlje, kjer živijo.«
V zvezi z bližnjimi raz-
I konferenci so že odobrili 14 členov morebitne pogodbe. Sedaj pa so na vrsti najtežavnejša vprašanja, glede katerih je spor najostrejši Gre za glasovanje v nadzorstveni komisiji in za narodnost osebja, ki naj sestavlja nadzorstvene skupine.
Ha zenevskem se-aterem se bodo
V klii- i. a'
K te*avnbhna sredstva
jh h mednarnrl
/lo
za
mednarodnih
tu troti?,dprtib vprašanj, 'jKi kiso ?goslovanske po. t	Han?-Skladu s temi
misija bo imela nalogo nadzo- rajo ministri v Ženevi raz-rovati izvajanje tega sporazu- pravljati predvsem o nemškem ma, ki je bil sklenjen 4. fe- vprašanju.	...
bruarja letos,	^	Svet	NATO	pa	je	objavil
Nove aretacije na Portugalskem
V hapori.
^0*^ taže,)) ugotav-,'kje' ,<<*0 najnovejše
■< $ešk„ ?sokih in °d8°-
K »enaz°,vaških držav [Silnih ,
napadih
* ''»ter? ned°bronamer-vijo, „.\odijo odnose
tll.0slova5u0da t° ne mo-Kal tn t®8, zunanjega
(la	-v.«	iunanjuaa
H 0 or aed°bronamer. VS Vol; “ 2a «P°Hti-Jl i »d ai? za razvoj od-1 iti1"4 taW-1Vamb>- “Jasno
KNalo8?8 "dobla vo'
MtjK odn Ze z razvo-
V,Vama"OSOv med obe
zaključuje
*((
in ZDA
A
si
i
V
Vladi zunan.i° tr-
Državni
r,J. “MBUJU II-
*jHmr Velebit
vol \z\u.r:1111 veienit .ai "Privredne-
#v d,*nse .iugoslo ' ^arS'abil^ odlikuje
pr, !>>^ in rttj0 in sta'-
d tfVbh Pogoj, 7 obsta|a)o
, f V a»»i.o	a	poveča-
J V is	°Za	Prehram-
$ /C ,181K V ZDA To
-1 'iKlaiievilk r' Velebit za « 1. d«- “o „privredne.
1» Jpo a», V
16 ob ude'
na tretjem
r k-', o" iiatVei,eseimu v ki“ i, ‘Hi skana v an-ZSM štJ,tev,llk> objav-S >kihstav.lne članke id go*Dort; ameriških »iune"rstvu obeb tti gospodar-
Vlada pravi, da so aretirani pripravljali zaroto proti njej
LIZBONA, 7. — Portugalski notranji minister je listu «0 Seculo« sporočil, da so portugalske oblasti sredi marca odkrile zaroto «za spremembe javnega reda« ter so aretirale 22 civilistov in 9 vojakov. Minister je izjavil: #Vlada je zvedela, da se pripravlja poizkus za spremembo javnega reda in je uvedla vse potrebne u-krepe, tako da ni prišlo do nobenega incidenta. Vlada je rajši molčala, da ne bi ovirala preiskave in tudi zaradi tega, ker ni bilo potrebno povzročiti preplaha s preuranjenimi novicami o dejanjih, ki konec koncev se niso niti izvršila.«
Minister je tudi izjavil, da imajo vzroke za domnevanje, da ima sklep generala Dal-gada in drugih voditeljev opozicije, da se zatečejo^ v poslaništva latinskoameriških držav, «neko zvezo« z dogodki \ marcu.	...
Nato je minister sporočil, da policija vodi preiskavo proti 22 aretiranim civilistom, vojaške oblasti pa so prijavile sodišču devet vojakov. Minister je dalje izjavil, da aretirani pripadajo »različnim socialnim slojem« in imajo »najbolj zmedene politične ideologije«. Kar se tiče vojakov, ima eden od
njih čin majorja.
Glede vzrokov zarote je minister izjavil: «Poleg komunističnega navdihnjenja je bilo tudi nekaj vpliva političnega fanatizma, ki ga je izzvala tako imenovana opozicija med volilno kampanjo«.
Vlada pa je danes zavrnila zahtevo opozicije, naj dovoli tiskovno konferenco, na kateri bi med drugim razpravljali’ o pogojih za morebiten povratek generala Del-gada v domovino. Tajništvo za informacije je objavilo izjavo, ki pravi, da je zadeva Delgada »sedaj zaključena« in da «ne vidi potrebe da bi javno razpravljali o dejanjih tega gospoda«. Kakor je znano, je general Delgado pribežal v brazilsko poslaništvo v Lizboni takoj po zadnjih predsedniških volitvah. Nato mu je vlada dovolila, da odide v Brazilijo.
Tudi advokat Rodrigo De A-breu je dobil dovoljenje za odhod iz države. De Abreu je Delgadov pristaš in se je zatekel v kubansko poslaništvo v Lizboni. Na podlagi sporazuma med portugalskimi in kubanskimi oblastmi je sedaj lahko odpotoval na Kubo.
govori med Zahodom in So vjetsko zvezo je De Gaulle izjavil: «Dva dela narodov najstarejše kulture si bosta v kratkem stala nasproti na konferenci. Misli se lahko, da se ta sestanek lahko izcimi v vojno. Prav tako se lahko misli, da ne bi mogel pripeljati do nobene spremembe položaja. Poleg tega se lahko misli, da lahko
pripelje do sporazuma o modus vivendi, na podlagi katerega se bodo skušali vzpostaviti redni odnosi med obema stranema. Ce se bo to zgodilo, bodo narodi obeh strani prišli do spoznanja, da imajo vsi kulturo, ki se lahko postavi v službo skupne blaginje.«
Jutri se bo De Gaulle ustavil v Orleansu in se udeležil proslave 530. obletnice, ko je orleanska devica zavzela to mesto. General bo v treh dneh prepotoval približno 320 kilometrov po petih departmajih Skupno bo obiskal 20 mest in imel bo šest govorov.
Francoska delavska mladina bo 9. in 10. maja organizirala vsedržavne dneve mladih delavcev. Pri tem bo sodelovalo 800 delegatov iz vse Francije. Predvsem bodo razpravljali o posledicah alžirske vojne na moralno obnašanje mladine.
Delavska katoliška akcija odraslih pa je objavila o alžirski vojni izjavo bonskega pomožnega škofa Ancela, ki med drugim pravi; «Ko je vojna, nimamo pravice, mi kristjani in mi ljudje (ker gre za naravno pravico) uporabljati kakršno koli sredstvo s prptve-zo, da je učinkovito Dva'-rat so francoski kardinali in nad. škofi opozorili, da ni dovoljeno uporabljati sredstva, ki so sama na sebi izprijena«. Med temi sredstvi navaja Ancel; u bijanje talcev, represalije proti civilnemu prebivalstvu, individualen terorizem, fizično ali moralno mučenje z name nom, da se iztržejo izpovedi.
«Ta dejanja, pripominja Ancel, je treba obsoditi, bodisi kadar jih izvršijo Francozi ali pa kadar jih izvršijo Alžirci Vendar mislim, da bi si morali mi Francozi prizadevati, da takih dejanj ne bi izvrševali naši sorojaki.«
V New Yorku se je danes sestala skupina 29 afriških in azijskih držav na posvetovanje. Po »ažgovorih, ki so trajali dve uri in 45 minut, so sporočili, da so pozvali stalni odbor za Alžirijo, v katerem je 9 članov, naj prouči vprašanje predložitve te zadeve zasedanju skupščine OZN. S tem ho to vprašanje že petič pred OZN.
V Tunisu je predsednik Burgiba izjavil, da tunizjiska vlada «skuša najti modus vivendi s francosko vlado in z voditelji alžirske osvobodilne fronte, zato da ne bo Tunizija potegnjena v alžirsko vojno«. Dodal je, da je Tunizija pripravljena zavrniti sleherni napad.
Sama pa ne bo nikoli napadla in tudi ne bo dala priložnosti, da bi jo napadli. Zatem je Burgiba obsodil nedavne incidente ob tunizijsko-alžirski meji. »Na žalost,« je dodal, «ni razumna rešitev še dozorela.« Izjavil je zatem, da je glavna skrb tunizijske vlade izboljšanje gospodarskega položaja in blaginje ljudstva.
Državno tajništvo za informacije v tunizijski vladi pa sporoča, da so francoske čete v noči od 4. da 5. maj streljale na tunizijsko vas Buja-ber. Vaška šola je bila močno poškodovana.
Poročajo tudi, da je bil zavrnjen kasacijski rekurz dveh Alžircev, ki ju je sodišče obsodilo na smrt, ker sta 15. seji. tembra 1958 napravila atentat na Soustella.
 «»---------
Začetek razgovorov Karamaiilis-Mcnderes
Sukamo v Moskvi
MOSKVA, 7. — Indonezijski predsednik Sukamo je prišel danes s sovjetskim letalom iz Kopenhagna v Moskvo. Na letališču ga je sprejel Mikojan. Popoldne je Sukarna sprejel Vorošilov. zatem pa Hruščev ob navzočnosti Gromika. Zvečer se je udeležil sprejema v Kremlju. Iz Moskve bo Sukamo odpotoval v nekatere kraje ob Črnem morju.
Favzi v Ženevi
KAIRO, 7. — Zunanji minister ZAR Favzi je odpotoval danes z letalom iz Kaira v Ženevo, kjer se bo razgovaVjal s tajnikom OZN Hammar-skjoeldom. Pred odhodom je izjavil, da bo s Hammarskjoe'-dom govoril o vprašanjih, ki se tičejo ZAR, Srednjega vzhoda in mednarodnega položaja. Iz Ženeve bo 10. maja odpotoval na Dunaj, od tu pa v Istanbul in nato v Kairo.
Kairski list «A1 Ahram’ piše da bosta imela Favzi in
Hammarskjoeld važne razgovore o Srednjem vzhodu in o razvoju mednarodnega položaja. List pripominja, da se je vlada ZAR pred odhodom Fav-■zija posvetovala z indijsko in jugoslovansko vlado. Na Dunaju bo Favzi proučil vprašanje priseljevanja Židov iz Srednje Evrope v Izrael. S tem v zvezi pripominja list, da se je to priseljevanje skrčilo, potem ko je vlada ZAR protestirala pri sovjetski in romunski vladi. Sedaj pa se zdi, da se je spet povečalo.
hodke od dodatnega dela. Ce bi temu ne bilo tako, ne bi polovica uslužbencev, ki dobivajo družinske doklade, uživala poviška teh doklad. Nadalje zahtevamo, naj ima povišek gibljive lestvice za podlago 40.000 lir mesečne plače brez nepravičnih zniževanj. I-sto naj velja za pokojnine. Prepričan sem, je poudaril Santi, aa ne bo nihče dvomil v upravičenost teh naših zahtev tudi v zvezi z doseženimi sporazumi. Prav tako sem prepričan, da bo razprava, ki ne bo tako nagla kot je bila v senatu, omogočila vladi, da bo bolje presodila položaj in sprejela spreminjevalne predloge. V nasprotnem primeru ne bomo mogli trditi, da je vprašanje državnih nameščencev rgšeno. Končno sem prepričan, da bodo vsi sindikati, ki so bili složni glede presoje vladnih predlogov, sporočenih na sestankih z vlado, enotni tudi v tem, da poslanska zbornica na pravičen način vladne ukrepe spremeni, je zaključil svojo izjavo pomočnik generalnega tajnika CGIL.
Danes je bilo ponovno potrjeno, da bo jutri 8. in v soboto 9. 48-urna stavka delavcev lesne industrije v vsej državi. Stavko so proglasili vsi trije sindikati. Prav tako je potrjena stavka za jutri in pojutrišnjem vseh bančnih urad. nikov.
Druga vest, ki je vzbudila precejšnje zanimanje je ostav ka demokristjanskega poslanca dr. Enrica Rosellija, predsednika poslanske komisije za industrijo na članstvo v evropski skupščini v Strasbur-gu. V pismu, ki ga Je poslal poslancu Guiju poudarja Ro-selli, da postaja evropska skupščina vedno manj učinko vita spričo velikih gospodarskih in političnih vprašanj ki so danes na dnevnem redu. Evropska skupščina sposobna zavzeti točnega in  	1	o
Jedrsko sodelovanje ZDA z Anglijo in
trdnega stališča v razpravi kmetijski politiki. Prav tako vlada v tej skupščini negotovost glede drugih vprašanj, med katerimi tudi glede evropske univerze. Podobno je bilo do sedaj v pogledu politike glede jekla in premoga. Tako stanje bi še vedno trajalo če ne bi v zadnjem trenutku posegla vmes Evro p-ska skupnost za jeklo in premog kar je preprečilo izglasovanje neke povsem brezbarvne resolucije
Posebno pa se Roselli pritožuje nad tako imenovanim
«Zaradi tega ne zahtevajte od mene, piše poslanec Roselli svojem pismu, da ocenim kot brezhibno tako stališče nemške ali francoske vlade, pri katerem prihajajo na dan nacionalni interesi bolj kot to dovoljuje plemenitejša evrop-ka zamisel. Ne zahtevajte od mene. da bi se strinjal in molčal ali pa mirno prisostvoval sedanji krizi, ki je nastala in se razvila v zvezi s tako imenovanim področjem svobodne izmenjave. In ker mi ne uspe, da bi uveljavil trdno pozicijo kritičnih elementov, ki sem jih navedel, je zame bolj u-mestno, da evropski mandat vrnem.«
Iz Rosellijevega pisma se jasno vidi, kaj vse se dogaja v ozadju tako imenovane evropske in evropeistične politike, ki jo zunanji minister Pel-la iz dneva v dan poudarja, in kakšno vlogo imata pri tem De Gaulle in Adenauer. Ni težko uganiti torej, da taka politika Pariz - Bonn - Rim ne more biti koristna.
Jutri bo poslanska zbornica začela razpravljati o predlogu zakonskega odloka za amnesti. jo. Doslej se je govorilo, da bo parlamentu uspelo odobriti ta odlok do 2. junija; danes pa kaže, da to ne bo mogoče; navajajo namreč 10. junij kot datum dokončne odobritve amnestijskega odloka. Poslanska zbornica bo prihodnji teden razpravljala še o finančnem proračunu in o zakonskih ukrepih za zvišanje plač državnim nameščencem.
Socialistični mladinci pa so nadaljevali in zaključili zasedanje svojega glavnega odbora. Izvolili so posebno komisijo, ki ima nalogo pripraviti teze za vsedržavni kongres mladinskega gibanja PSI. Predložene so bile tri resolucije; dve avtonomistični in levičarska. V prvih se zahteva obnova vodilne skupine, ker je sedanja zavzela kritično stališče do politike vod<tva PSI, levičarska pa predlaga, naj se odobri poročilo tajnika Balsama, kakor tudi politika, ki jc je gibanje doslej izvajalo. Sporazum ni bil dosežen in predlagatelji so umaknili vse tri resolucije s sklepom, da se pošljejo centralni mladinski komisiji in vodstvu PSI besedila vseh govorov v razpravi.
A. P.
——«»—.
«socialnim liberalizmom« za WASHINGT0N, 7. — Ame-1 hodnonemškega gospodarskega riška vlada je danes podpisala • ministra Erharda. sporazum, na podlagi katerega, Ta socialni liberalizem se
se ZDA obvezujejo prodati Franciji do 400 kg urana, ki ga bo francoska vlada uporabila za prototip pogonske jedrske naprave za podmornice.
ATENE, 7. — Predsednik grške vlade Karamanlis in zunanji minister Averof sta prišla danes v Ankaro. Predstavnik grške vlade je izjavil, da
je namen' obiska »poudarit; t (l||ll huhiiiiih,	I im, »mnniinniiitiiumi ntiiiliiiiin, nilltin, HM 11111, iniiniil nllliiiiiliinii hiiihiiiiiimmhiiimiuiiii um, Mllnlililllllllii
ZDA so podpisale tudi z Veliko Britanijo nov sporazum o atomski energiji, ki določa prodajanje Veliki Britaniji ne. jedrskih delov atomskega orožja in naprav za to orožje. Gr» za dodatek k pogodbi med obema državama, ki je bita podpisana 3. julija 1958. Državni departma javlja, da sporazum določa tudi medsebojno izmenjavo nekaterih vrst materiala za raziskovanja za razvoj obrambnih programov obeh držav.
pretvarja v interventizem in dirigizem vedno, kadar gre za to, da se ščitijo interesi nem' škega izvoza :n naročil v inozemstvu na škodo drugih konkurentov. Nekateri golističn parlamentarci pa zantevajo imenu francoskih interesov razveljavljenje pogodb evropske skupnosti in jih hočejo nadomestiti s sporazumi med vladami od primera do primera. Končno trpi delo eviopske skupščine zaradi nacionalnih prenapetosti in osebnih vpra šanj, tako da je postalo nemogoče, da bi se uveljavila resno, premišljeno, dezintere sirano in koordinirano delo vanje.
odločitev obeh vlad, da obnovita in okrepita prijateljske vezi po rešitvi ciprskega vprašanja«.
Na letališču je čakala Ka-ramanlisa velika množica, po ulicah Ankare pa se je zbralo okoli 10.000 ljudi.
Nocoj sta se predsednika grške in turške vlade udeležila skupne večerje in sprejema. Uradni razgovori se bodo začeli jutri in se bodo nadaljevali do sobote.
Ob začetku grško - turških razgovorov je predsednik angleške vlade Mac Millan poslal Karamanlisu pismo, katerega vsebina pa ni znana. Voditelj grške progresivne stranke (desničarska stranka) Mar-kezinis, ki se je vrnil z obiska v Sovjetski zvezi, je časnikarjem izjavil, da bi bili sovjetski voditelji pripravljeni proučiti možnost, da ne postavijo atomskih oporišč v Albaniji, Bolgariji in Romuniji, če bi Grčija odklonila taka oporišča.
Markezinis je izjavil, da sta mu Hruščev in Mikojan izjavila, da grška privolitev za zgraditev atomskih oporišč pomeni sovražno dejanje proti Sovjetski zvezi. Hruščev je Markezinisu izjavil, da sedaj ni nobenih raketnih oporišč v Albaniji, Romuniji in Bolgariji.
 «» -------
Pogajanja v Ženevi
ŽENEVA, 7. — Voditelja a-meriške in sovjetske delegacije na ženevski konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov Wadsworth ;n Carapkin sta se danes popoldne sestala v angleškem poslaništvu z angleškim delegatom. Namen sestanka ni znan. plenarna seja, ki je imela biti danes, je
Hruščev poudarja svoj optimizem glede izida ženevske konference
VI. kongres UDI
Izjavil je tudi, da bi bila nedvomno potrebna vrsta konferenc na najvišji stopnji ■ Povečanje pomoči azijskim nezadostno razvitim državam
MOSKVA, 7. — V intervjuju z ravnateljem indijskega lista «Blitz» je predsednik sovjetske vlade Hruščev izjavil, da je na 'splošno optimist, kar se tiče rezultatov konference zunanjih ministrov v Ženevi.
Hruščev je poudaril, da hladna vojna lahko samo škodi Zahodu in Vzhodu in da na eni in drugi strani čutijo se daj potrebo ohranitve miru. Dodal je, da bi zaradi tega »vrsta konferenc na najvišji stopnji bila nedvomno potrebna«. Poudaril je, da bi se morali voditelji Vzhoda in Zahoda na teh sestankih truditi, da rešijo mednarodna sporna vprašanja. Dodal je, da mora biti glavno vprašanje na ženevski konferenci sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in berlinsko vprašanje.
Hruščev je govoril tudi o azijskih zadevah, o gospodarskih vprašanjih v zvezi s sovjetskim petletnim nčrtom in o sovjetski gospodai*ki pomoči nezadostno razvitim državam v Aziji, ki se bo povečala.
Kar se tiče odnosov z ZAR, je Hruščev izjavil, da se ne strinja s pogledi Naserja glede raznih vprašanj, ki jih je v zadnjem času načel, zlasti pa,
kar se tiče njegovih napadov na komuniste Srednjega vzhoda.
Ta intervju, ki ga je v glavnih obrisih obrazložil danes ravnatelj omenjenega lista na sprejemu v indijskem poslaništvu v Moskvi, bo istočasno objavljen jutri v omenjenem listu in v sovjetskem tisku.
Debre in De Murville spet v Parizu
PARIZ, 7.	— Predsednik
francoske vlade Debre in zunanji minister De Murville sta ;.e danes vrnila iz Bonna v Pariz. Ob prihodu n» letališče je Debre izjavil; «Ne bo organizacije Zahodne Evrope, ne bo solidarnosti v Zahodni Evropi, če bosta sporazum in sodelovanje mej Francijo in Nemčijo ostala teorerični »-.tališči ali Pa izključno ustne izjave.«
Debre je zatem izjavil, da ima Francija odgovornost v Berlinu in da je najbo’j zainteresirana glede prihodnosti Nemčije.	. > -
Ogromen plaz odnesel 4 hiše
RIM, 7. — Danes je bil prvi dan šestega kongresa U Dl («Unione Donne Italiane«) v gledališču «Eliseo». Vseh delegatk je 800, Poslanka Ma-risa Cinciari Rodano je prebrala predsedniško poročilo, v katerem je govorila v prvii vrsti o pravici žena do dela. Od leta 1952 dalje se je dvignilo število zaposlenih žena za 1.200.000 oseb. Hkrati pa je še vedno 13 milijonov žena, ki so potencialno aktivne, izven proizvodnega procesa, medtem ko se po drugi rtrani žene vedno manj vključujejo v razne sektorje dela.
Predsednica je nato orisala obširen program za bodoče delo te napredne ženske organizacije in sicer v prvi vrsti v pogledu: pravice do dela, zboljšanja položaja delavk, spremembe pravnih in socialnih pogojev, enakosti zakoncev v družini, borbe proti draginji, šolske reforme, reforme skrbstvenega aparata* borbe za mir itd.
Nato je govorila glavna tajnica UDI prof. Rosetta Lon-go. Kongres sta pozdravila zastopnika rimskega župana ia predsednika rimske pokrajine.
Na kongresu so navzoče številne delegacije iz inozemstva^ in sicer iz ZSSR, Poljske, Francije, Švice, Vzhodne Nemčije, CSR, Jugoslavije, Grčije in Indonezije. Mednarodno demokratično zvezo žena pa zastopa na V-ongresu podpredsed. nica Marie Claude Vailland Couturier.
in
vec
TROMSOE, 7. —• Nocoj je v bližini Tromsoe na Norveškem ogromen plaz treščil na skupino hiš, pri čemer je zgubilo življenje verjetno devet ljudi. Plaz je dobesedno pometel štiri hiše in jih odnesel v bližnji fjord. Nad fjordom, kjer se je dogodila nesreča, divja snežni vihar. Sedem ljudi, ki jih je plaz skupno s hišami, v katerih so bili, odnesel v morje, so pozneje rešili s čolni. Šest ljudi je ranjenih. Točno ni še znano, koliko ljudi je zgubilo življenje, pogrešajo pa jih 11. Plaz je prihrumel z višine 200 metrov in je treščil naravnost na štiri od sedmih hiš majhne vasi. Okoli polnoči so našli prvega mrliča. Domnevajo, da je med mrtvimi večina žensk in otrok, ker so moški na ribolovu.
Padec plazu v morje je povzročil ogromne valove, ki so nekaj kilometrov daleč pometali manjše čolne na čeri ob obali.
VARŠAVA, 7. — Danes je prispel v Varšavo ansambel Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda.
«Pravda> kritizira beloruskega ministra
MOSKVA, 7. — Današnja «Pravda» očita kmetijskemu beloruskemu ministru Lučen-ku in trem njegovim namestnikom, da so krivi za slabosti v kmetijski proizvodnji Bele Rusije. »Pravda« trdi, da se ministrstvo mnogo ukvarja z izdajanjem raznih ukazov, a da ne nadzoruje njihovega izvajanja. List navaja, da je ministrstvo v štirih mesecih letošnjega leta napisalo 7.000 raznih pisem in da so minister in njegova tri namestnika sami napisali okrog 300 ukazov proizvajalno-admi-nistrativnega značaja. »Pravda« kritizira tudi stanje v živinoreji Bele Rusije in dolži ministrstvo zlorabe v nekaterih njegovih ustanovah.
a:
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 20.2, najnižja U.5, zračni tlak 1021 stalen, veter 12 km se-verozahodn-ik, vlaga 62 odst., morje mirno, temperatura morja 15.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 8. maja
Sonce vzide ob 4.44 in 10.19. Dolžina dneva 14.-». J-vzide ob 5.17 in zatone
Jutri, SOBOTA,
Gregorij
9. maja
Nujnost enotne borbe
Včeraj smo poročali o u-spešnem zaključku 48-urne e-notne vsedržavne stavke kovinarjev, danes se začne stavka delctvččv lesne, industrije in bančnih uradnikov. Te stavke niso osamljene in smo priče vedno ostrejšega sindikalnega gibanja, ki je nujno potrebno, saj je le na ta način mogoče ohraniti sedanjo življenjsko ra. ven, odnosno to raven izboljšati za veliko večino prebivalstva: za delavce, uradnike, kmečke delavce, mornarje itd.
Osnovna značilnost vseh teh stavk je, da so enotne, da so jih skupaj proglasile v vsedržavnem okviru:	demokrist-
jansko usmerjena C1SL, socialdemokratska UIL in rdeča CG1L. Sindikalne organizacije, ki slone na različnih in celo nasprotujočih si svetovnih nazorih in ki so na ta ali oni način vezane na razne politične stranke, so vseeno našle skupen jezik pri reševanju skupnih stvarnih vprašanj v korist vsega delovnega razreda.
Ta enotnost je že privedla do dragocenih uspehov. Ni dolgo, ko je morala vlada popustiti in sprejeti najvažnejše zahteve glede prejemkov državnih uslužbencev. Pod pritiskom sindikalnih organizacij pa j« parlament skoraj soglasno izglasoval (proti so glasovali samo liberalci) zakon, ki predvideva juridično veljavnost de. lovnih pogodb in kazni za delodajalce, ki bodo delovne pogodbe kršili.
Bili bi preveliki optimisti, če bi na osnovi teh pojavov trdili, da so v italijanskem sindikalnem gibanju rešena vsa vprašanja in da je že u-stvarjena enotnost. Prav o-bratno, treba je še mnogo napraviti tn rešiti tudi nekatera važna organizacijska vprašanja. Vendar pa je nedvomno dejstvo, da se je položaj bistveno spremenil, da so ustvar. jem pogoji za konkretne skupne akcije in s tem tudi za sproščen demokratičen razgovor med sindikalisti različnih struj,
-Ko pa stoje stvari v Trstu?
„ obžalovanjem moramo u-goloviti, da je pri nas bil napravljen v zadnjih tednih korak nazaj in da so se odnosi med obema sindikalnima organizacijama zaostrili. Glavni razlog tiči nedvomno v stališču Stare delavske zbornice, ki formalno ni vezana na sklepe vsedržavnih sindikalnih organizacij, saj ni pključena niti v C1SL niti v UIL. Del kridve pa pade tudi na CGIL, ki je v zadnjih letih naredila ueli-ke korake naprej, ni pa ji u-spelo predvsem zaradi objektivnih razlogov odstraniti vseh ostankov sektaštva in okorelosti.
Do zaostritve odnosov je prišlo predvsem v zvezi s IV. kongresom Delavske zbornice, kjer je bilo te v programskem poročilu tajništva govora o o-strejši ločitvi.
Naravnost neverjetna in za vsako delavsko organizacijo nesprejemljiva pa je zaključna resolucija tega kongresa. Ne bomo se ustavljali na na-cionaističnih geslih (kot da bi se sindikalna organizacija potegovala za podporo fašistov), oglejmo si samo stališče Delavske zbornice do skupnih sindikalnih akcij. V tej zvezi čitamo v zaključni resoluciji naslednje;
• eKongres obvezuje vodstvo Delavske zbornice, da loči svo. jo dejavnost od dejavnosti komunističnih sindikatov in da sprejme za vsako vprašanje avtonomno stališče. Podrobno je treba pretehtati, če je koristno imeti akcije istočasno s komunističnimi sindikati.»
To pomeni, da Delavska zbornica načelno odklanja vsako skupno akcijo, pa čeprav jih proglase vsedržavne sindikalne organizacije, s katerimi Delavska zbornica drugače sodeluje. Dopuščene so samo istočasne akcije, ki pa bodo v vsakem primeru ločene in katere bodo posebno strogo proučili.
To stališče je vodstvo Delavske zbornice že pred kongresom v praksi izvajalo. Tako se je zgodilo, da na njih pobudo niso stavkali delavci pivovarne Dreher, pa čeprav je šlo za 24-urno stavko, ki so jo po vsej državi proglasile tri sindikalne organizacije in ni bilo objektivnih težav v podjetju samem. Nezadovoljivo je uspela prav pri nas vsedržavna stavka kamnarjev, ker je Delavska zbornica tudi tokrat razbila stvarno enotnost in skušala prepričati delavce, naj stavkajo samo 24 namesto 48 ur, kot so napovedale CGIL, UIL in CISL.
Zakaj je vodstvo Delavske zbornice sprejelo tako nestrpno stališče, kot da bi bilo in-spirirano od sklepov Sv. ofi-cija, ah kot da bi izvrševalo ukaze vladnega komisariata? V tej zvezi se čujejo številne govorice in ostre obtožbe s strani nekaterih članov te sindikalne organizacije. Upamo, da bo praksa demantirala te govorice.
Upamo tudi, da se bo to stališče Delavske zbornice v praksi izprem.-nilo in da bo možno složnejie in učinkovitejše sindikalno delovanje. Nedvom. no je namreč res, da je enotnost delavskega razreda prav sedaj bolj potrebna kot kdajkoli prej Zanimivo je, da je to dejstvo podčrtalo tudi tajništvo Delavske zbornice v po. ročilu na kongresu, ko popolnoma točno ugotavlja:
1. Delodajalci se vedno bolj organizacijsko združujejo in i-majo vedno večji vpliv tudi na političnem področju.
2. Na dnevnem redu so resna sindikalna vprašanja in i-talijanski delavci morajo braniti svoje pravice.
3. Potrebno je, da se v evropskem okviru združijo sin-
dikalne organizacije, saj se
predvideva, da se bodo še krepkeje povezali gospodarji v zvezi z izvajanjem pogodb o Skupnem evropskem tržišču.
V tem okviru pa je treba seveda v prvi vrsti upoštevati naše interese.
4. Vedno več postaja avtonomnih sindikalnih organizacij v različnih kategorijah, kar je v nasprotju z načelom solidarnosti delavcev vseh kategorij. Na stotisoče je delavcev, ki niso vpisani v nobeno, sindikalno organizacijo in ki bi jih enotni sindikat lahko vključil.
K tem povsem utemeljenim razlogom o potrebi čim tesnejšega združevanja delavskih sil lahko samo pripomnimo, da je ta enotnost v Trstu še mnogo bolj potrebna, saj naše mesto preživlja težko krizo. Na drugem mestu poročamo, da se je promet pristanišča v prvih štirih mesecih znižal za polovico v primerjavi z lanskim prometom. Vsem je znano, da položaj v industriji in drugih gospodarskih panogah
ni rožnat. Vse to pa zahteva
od celotnega tržaškega prebivalstva in od useh odgovornih ustanov in združenj, torej od sindikalnih organizacij v prvi vrsti, odločne in enotne napore.
Potrebna je neupogljiva, vztrajna in odločna obramba delavskih interesov, ki pa je mogtča samo takrat, kadar se sile ne drobe, kadar se vodi enotna odločna borba. To načelo 'je podčrtalo vodstvo Nove delavske zbornice CGIL v poročilu glede zaključka stavke kovinarjev in ki je bilo i-stočasno komentar k zaključku IV. kongresa Delavske zbornice, V' tem poročilu CGIL podčrtuje, da mora priti na o-snovi' konkretnih vprašanj tudi do stikov in sodelovanja med obema sindikalnima organizacijama, pri čemer pa bodo delavci in sindikalni voditelji sodelovali v tistih političnih strankah, kot se jim bo to zdelo potrebno in pravilno in ni treba, da se spremene stališča in strukture lokalnih sindikalnih organizacij.
Porazen padec pomorskega prometa v aprilu
V štirih mesecih zgubljenih 55.000 ton pomorskega prometa
Po obiska tajnika TZ v Ljubljani
Podlaga za ugodnejši razvoj obmejne trgovine
( LJUDSKA FKOSVjj^J
Izvršni odbor sl0Y,*niSel s# svetne zveze v Trstu bo <«« j(. danes, 3. maja ob 1*.
rr£)
dežu.
Promet skozi Reko se je v januarju povečal za 42 odstotkov ■ Nujno potrebni učinkoviti ukrepi
Promet Javnih skladišč je v preteklem aprilu dosegel komaj približno 120.000 ton in je torej zabeležil ponoven občuten padec. Naravnost porazni položaj pomorskega prometa tržaškega pristanišča pa je razviden iz . neuradnih podatkov o prometu Javnih skladišč v prvih štirih mesecih letošnjega leta, saj so skladišča izgubila okoli 550 tisoč ton prometa in se je promet znižal za preko 5Q odstotkov.
Ti podatki niso uradni, so pa iz zanesljivih virov in se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč. Ni torej upoštevan promet za ILVA, pro-
niiiiimMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiniiiiiniMiiiiiiiiitiiiiiiiuHiiiiiiiumiiiiiiii
Nekaj pojasnil o izvajanju sklepov videmske konference
Možnost različnih prehodov verjetno prihodnji teden
Odprava «carnetov» sredi julija - Novi jugoslo. vanski carinski predpisi veljavni čez en mesec
Pred dnevi je tržaški radio objavil vest, ki jo je dan kasneje posnel tudi neki tržaški dnevnik, da bo danes stopil v veljavo sklep stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma o možnosti različnih prehodov iz enega na drugo obmejno področje. Po tej vesti bi imetniki obmejnih propustnic lahko še danes odšli na sosedno jugoslovansko področje na primer skozi blok Škofije, vrnili pa bi se lahko preko Sežane ali Fernetičev.
Vest je netočna, tako da bodo do nadaljnjega veljali dosedanji predpisi, ki določajo, da se mora vsak imetnik obmejne propustnice vrniti na področje svojega stalnega bivališča skozi isti blok, preko katerega je odšel na sosedno področje.
Citatelje bo seveda zanimalo, kdaj bo stopil v veljavo sklep stalne mešane komisije o možnosti različnih prehodov. Kot je znano, sta . si predsed-
podpisu zapisnikov ob zaključ. ku videmskega zasedanja izmenjala pismi, v katerih je med drugim določeno, da se bodo v roku 15 dni sestali predstavniki lokalnih obmejnih organov in proučili tehnično plat vprašanja. V pismih je izrecno rečeno, da morajo lokalni obmejni organi vprašanje proučiti v smislu čimprejšnjega izvajanja sklepa stalne mešane komisije.
Kot smo zvedeli, se bodo predstavniki lokalnih obmejnih organov sestali prihodnji teden. Na dnevnem redu tega sestanka je več konkretnih vprašanj, ki jih bodo morali proučiti, tako da se ne ve, če bo sestanek končan v enem dnevu.
Vsekakor pa bo zadeva bržkone rešena že v prihodnjem tednu ali najkasneje v začetku naslednjega. Takrat bodo obmejni organi, ki opravljajo službo na blokih, dobili u-strezna navodila in šele potem se bo začel izvajati ome-
nika obeh delegacij dan po
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitnittiiiiifiiiiiiiiitiniiiitiiiii
Konkretni predlogi za konsumno ustanovo
Držam naj bi dala na razpolago 100 milijonov
Predvčerajšnjim se je ponovno sestala občinska komisija, ki se ukvarja z vprašanjem občinske potrošne ustanove in v kateri so zastopane vse skupine občinskega sveta. Sestanka so se med drugimi udeležili tudi svetovalec Neodvisne socialistične zveze dr. Dekleva, dr. Pin-cherle (PSI) in Jole Deferri (KPI). Na sestanku so proučili resolucijo, o kateri so se še prej sporazumeli KPI, MU IS in KD. Resolucija predla' ga, naj vladni komisar odobri 100 milijonov lir kredita, ki ga ne bo treba vračati. Medtem pa naj bi občina jamčila za 50 milijonov lir posojila, ki bi služilo za nakupe, ko se kako blago še posebno podraži. S tem bi najlaže zbijali cene. Seveda bi blago prodajali s pomočjo Delavskih zadrug Resolucija tudi predlaga, naj bi povezali z občinsko po-trošno ustanovo tudi #poseb-ne uprave«, to je občinske menze ter občinsko mesnico in prodajalno.
Glede «posebnih uprav« so imeli nekateri svetovalci pomisleke, ker položgj teh u-prav še ni razčiščen. Z omenjeno resolucijo se strinja večina svetovalcev, to je glede zahteve po kreditu vladnega komisarja in glede posojila 50 milijonov lir, ki hi ga jamčila občina. Kot smo že pisali, nasprotujejo ustanovitvi občinske potrošne ustanove najbolj liberalci in misovci, in sicer iz «načelnih» razlogov.
Resolucijo bodo ge spopolnl-
li. Zato se bodo člani komisije še sestali. Potem pa bo prišla stvar pred občinski svet
Obisk parlamentarne delegacije KPI
Od 9. do 11. t. m. bo na obisku na Tržaškem parlamentarna delegacija KPI, ki jo se stavljajo senatorja Pellegrini in Pessi ter poslanci Adamoli Arenella, Franco, Lama, Rof-fi in Vidali. Delegacija bo proučila hudo gospodarsko krizo in ukrepe, ki so potrebni za gospodarsko obnovo. V nedeljo ob 11. uri bo na Trgu Sv Jakoba javno zborovanje, na katerem bosta govorila sen Giacomo Pellegrini in poslanec Luciano Lama. Predsedoval bo Vidali, v slovenščini pa bo pozdravil Franc Gombač Popoldne od 16. ure dalje bo na čast delegacije ljudska ve selica v Ljudskem domu Križu.
V Miljah bo javno zborovanje, na katerem bo govoril se nator Pessi, že v soboto ob 19. uri na Trgu Marconi. Komuni, stična parlamentarna delegacija bo med svojim bivanjem v Trstu stopila v stik z vladnim generalnim komisarjem,
z občinskimi upravami, s predstavniki delavcev in kmetov ter drugih kategorij.
Smrtna nesreča ponoči pri Nabrežini
To noč okrog pol ene po polnoči je obhodnica civilne policije našla na cesti Sesljan-Na-brežina poleg zvrnjenega motorja dva ponesrečena motorista. Približala se jima je, da bi jima nudila pomoč, toda o-ba sta ležala na cesti kot mrtva. Nemudoma so poklicali rešilni avto, s katerim so enega takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek, ker je hudo pobit po glavi in sploh ne govori. Drugega ponesrečenca pa niso odpeljali v bolnišnico, ker so ugotovili, da je že mrtev.
njeni sklep stalne mešane komisije.
Dalj časa pa bo trajala zadeva glede odprave «carne-tov«. V tej zvezi velja omeniti, da bo treba najprej priti do sporazuma glede tiskanja novih obmejnih knjižic za motorna prevozna sredstva ter u-rediti še nekatera druga vprašanja, ki so s tem v zvezi. Vse. kakor pa «carneti» ne bodo odpravljeni tja do srede meseca julija.
Ctprav obmejni organi še niso dobili posebnih navodil glede postopka v zvezi s spremembami, ki jih je komisija sprejela glede povečanja blagovne liste, ki je priložena videmskemu sporazumu, pa se to v praksi že izvaja. To velja zlasti glede prenosa cigaret, ki so bile vključene v blagovni seznam, in pa povečanja količine žganja oziroma žganih pijač od 2 na 4 dl. V tej zvezi je treba omeniti tudi ostrejšo kontrolo, ki se sedaj izvaja na obmejnih blokih. Blago, ki ga imetniki obmejnih propustnic prenašajo z e-nega na drugo področje, ne sme namreč presegati količine, ki je določena v seznamu videmskega sporazuma. To velja še zlasti za meso, in kot so imetniki obmejnih propustnic bržkone že sami opazili, so carinski organi glede tega zelo strogi.
Nova odredba o ukinitvi raz. nih olajšav pri pošiljanju paketov v Jugoslavijo in prenašanju blaga, ki ga imajo s sabo imetniki potnih listov, še ni stopila v veljavo. V odredbi je namreč rečeno, da bo postala pravomočna en me. sec po objavi v Uradnem listu F"LRJ. Nič se še tudi ne ve, če bo člen odredbe, ki .pravi, da lahko tuji državljani jugoslovanskega porekla, ki potujejo na obisk k sorodnikom v Jugoslavijo, prinesejo s sabo blago v vrednosti do 150.000 din, veljala tudi za italijanske državljane, ki živijo na področju, ki spada v okvir videmskega sporazuma.
 «»-——
Povozil ga je neznanec
met s surovim mineralnim o-
ljem (Aquila in Esso ter del prometa z lesom, ki ga pošiljajo skozi lesno skladišče. Kljub temu, da ne gre za celotne podatke, ’pa je vendar odstotek padca tako občuten, da bodo tudi končni podatki, ki bodo vsebovali promet v celoti, prav tako negativni.
Ze lani je tržaško pristanišče izgubilo okoli pol milijona ton pristaniškega prometa in so bili vsi gospodarski krogi soglasno mnenja, da imamo opravka z resno krizo tržaškega pristanišča. Letos so zadostovali samo štirje meseci, da smo skoraj «dosegli» žalostni rezultat celotnega lanskega leta in to upoštevajoč le promet Javnih skladišč.
Pri tem je treba tudi ugotoviti, da se tranzitni promet Trsta razvija skoraj izključno skozi Javna skladišča, ki u-pravljajo staro in novo pristanišče izven carinskega območja (prosta luka) in da se preostali promet — z izjemo manjših količin lesa — nanaša izključno na premog, železno rudo in surovo mineralno olje, kar dovažajo v pristanišče za potrebe tržaške industrije.
Značilno je, da istočasno ni padel tranzitni promet reške-ga pristanišča, ki je Že lani presegel milijon ton. Podatki za januar o tranzitnem prome. tu Reke so naslednji;
na naše področje je minister
za delo odgovoril, da je v Trstu bolniško zavarovanje urejeno po zakonskem odloku št. 2146 z dne 29. 11. 1925. Omenjeni odlok je ugodnejši kot zakonodaja, ki velja v ostalih pokrajinah, ne predvideva pa proste izbire zdravnika. Ministrstvo pa skrbno proučuje zahtevo sindikatov po prosti izbiri zdravnika, toda stvar je precej zapletena iz juridičnih in ekonomskih razlogov. Predvsem bi prosta izbira zdravnika INAM več stala.
Ministrov odgovor nikakor ne more zadovoljiti tržaških delavcev.
To noč v Trstu dva potresna sunka
države
Avstrija
CSR
Madžarska Švica Italija Ostali Skupaj
1957
18.078
25.370
6.111
296 891 50.761
1958
25.503
27.249
15.375
3
443
3.442
72.015
Iz teh podatkov je razvidno, da se je tranzitni promet re-škega pristanišča povečal za 42 odst. z vsemi pomembnejšimi zalednimi državami Reke, ki so istočasno tudi zaledne države tržaškega pristanišča. Značilno je tudi, da se lani ni v večjem obsegu znižal tranzitni promet Avstrije, CSR in Madžarske skozi Hamburg, saj je znašal promet teh treh držav mesečno povprečno 1957. leta 168.255 ton, medtem ko je znašal 1958. leta 153.231 ton.
Dejstvo, da je Trst v prvih štirih mesecih letošnjega leta izgubil več kot polovico najpomembnejšega pristaniškega prometa, mora predstavljati resno opozorilo za vsa tržaška uradna predstavništva, go. spodarska združenja, sindikalne organizacije in za vse prebivalstvo. Položaj je nedvomno postal tako pereč, da je nujno potrebna takojšnja intervencija državnih oblasti in je treba takoj sprejeti vse tiste ukrepe, ki so jih že tolikokrat zaman ponovile vse tržaške odgovorne ustanove in združenja.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1959-60, da poteče rok za vlaganje prošenj 10. junija 1959.
Obe organizaciji pozivata prizadete, da vložijo prošnje pravočasno ker ne bodo upoštevali prošenj, ki bi jih predložili po tem roku.
Za vse informacije se lahko prizadeti dvolastniki obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov v Ul. Geppa 9, pritličje.
ntiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiittiiuiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiHimiiiiHiiiiiiiiiiiiH
Danes stavki bančnih uradnikov in lesne industrije
Identitete ranjenca niso mogli takoj ugotoviti, ker ni i-inel pri sebi nobenih dokumentov, imena nesrečnega mo. torista, ki je izgubil življenje, pa nismo mogli izvedeti zaradi pozne ure, ker se komisija ni še vrnila v mesto pred zaključkom redakcije.
Ponoči med sredo in četrtkom je moral 18 let stari Al-do Stolli od Domja 75 v bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, ker so mnenja, da brez njihove pomoči ne bi šlo. To je precej razumljivo, ker je imel fant poleg rane na glavi in podplutbe na levi nogi tudi zlom desne noge. Če ne bo komplikacij, bi moral okrevati v 40 ali v najslabšem primeru v 60 dneh.
Stolli je izjavil, da je nekaj minut po polnoči hodil ob robu ceste Dolina - Domjo in da ga je podrl z vespo neznanec.
Danes se pričneta vsedržavni stavki bančnih uslužbencev in delavcev lesne industrije. Obe stavki so enotno proglasile tri sindikalne organizacije. Bančniki bodo stavkali 24 ur, delavci lesne industrije pa 48 ur.
Na sedežu INCA v Ul. Zonta 2 naj se zglase ob 18. uri vsi oni, ki so jim ukinili invalidsko pokojnino INPS na osnovi člena 26 dekreta št. 818 od 2. 4. 1957, ker so dobili delo na osnovi zakona o obvezni zaposlitvi invalidov.
 «»---------
Odgovor ministra za delo Vidaliju
V zvezi z vprašanjem poslanca KPI Vidalija o raztegnitvi proste izbire zdravnika
Vzroki nesreče še niso znani.
Izpred prizivnega sodišča
Potrjena Kazen tatinski tolpi
Ce ne bi policija 11. novembra 1956. leta ustavila avta, v katerem je našla poleg lovske puške in dveh samokresov tudi precej vlomilskega orodja, bi si lahko še dolgo belila glavo s preiskavami o številnih tat vinah v okolici Pordenona. Bilo je jasno, da deluje v okolici spretna tolpa, katere pa ni bilo mogoče prijeti. In vendar je ta izvršila v dveh mesecih preko 10 tatvin.
Sreča je bila naklonjena policijskim organom, ker so v u-stavljenem avtu odkrili nekatere člane te tolpe, in sicer 24-letnega Endriga Gianfranca, 29-letnega Montica Giovannija, 25-letnega Fantuza Emilija m 25-letngga Mia Onoria, vsi iz Cordenonsa, ter 26-letnega Gui. da Brusadina iz S. Quirina. Vsi so bili zelo spretni, vendar ne toliko, da se ne bi s protislovnimi izjavami izdali. Policijski organi so tako izvedeli, da se jim je posrečilo preprečiti novo tatvino in tudi, da imajo v rokah najbolj nevarne člane tatinske tolpe.
Fantje so začeli krasti v oktobru 1956. leta. Hoteli so vlo-
a da bi prišli do pripravnega orodja, so najprej ukradli iz neke delavnice kisikovo posodo, svedre in žagice. Med drugim so vlomili tudi v poštni urad, kjer jih je čakal obilen plen.
Toda tudi za njih je prišel čas obračuna in so morali na zatožno klop na sodišče v Pordenonu. Z že omenjenimi sta se morala zagovarjati tudi 30-letni Vittorio Pilat iz Cordenonsa in 38-letni Lino Piccolo iz S. Fior pri Trevisu.
Sodniki v Pordenonu so prisodili Endrigu 3 leta in pol zapora, 20.000 lir globe, 20 dni pripora ter 8000 lir denarne kazni, Miu in Monticu 3 leta, 4 mesece in 15 dni, 20.000 lir, 4 mesece in 25 dni pripora ter 10.000 lir denarne kazni. Bru-sadin in Fantuz pa sta oila obsojena na 2 leti in 8 mesecev zapora ter na 15 tisočakov globe, na 20 dni pripora in na 8000 lir denarne kazni. Nekaj mesecev manj pa bo moral sedeti Pilat, ki je dobil za svoje tatinsko delovanje 2 leti in 4 mesece ječe, 20 dni pripora in 15 tisočakov globe. Najmanj
vanja ukradenega blaga na 8 mesecev in pol zapora ter na 15.000 lir globe.
Skoraj vsi obsojenci so vlo žili priziv na tržaško sodišče, a dosegli niso ničesar. Dvema je verjetno tudi žal priziva, ker so jima sodniki preklicali pogojnost kazni.
Preds. Fulco, tož. Cinelli, za. pisn Boico.
Isti sodniki so potrdili o-prostilno razsodbo, pa čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov, Orestu Meneghelu iz Gradeža, ki je bil obtožen, da je s prehitro vožnjo z motor nim kolesom zakrivil smrt svo. jega znanca Ferruccia Toma-nija.
Meneghel se je sicer med prvo razpravo opravičeval, da se je moral umakniti dvema avtomobiloma, ki sta vozila proti njemu ta sta se prehi tevala, zaradi česar je treščil najprej v obcestni kamen in nato v cementni drog. Pri tem rje on odletel v morje, nje gov znanec pa je z obrazom silovito treščil v drog in na
pa je dobil piccolo, katerega i mestu podlegel zelo hudim po.
miti v podružnico neke banke, ’ so obsodili le zaradi zataje* [ škodbam,
To noč smo v Trstu občutili dva kratka potresna sunka, ki sta trajala vsak eno ali dve sekundi. Prvi je bil ob 23,45, drugi pa ob 23,56.
Ljudje so se nekoliko preplašili, toda škode, v kolikor nam je znano, ni bilo nobene.
Verjetno je bil epicenter potresa nekje daleč od našega mesta.
)bvestilo dvolastnikom
Verjeten obisk tržaške gospodarske delegacije skupno s predsednikom trgovinske zbornice
Generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Addob-bati je bil pred nekaj dnevi gost trgovinske zbornice Slovenije. Tam je imel več daljših razgovorov s tajnikom te zbornice dr. Vehovarjem o na. daljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja med Trstom in slovenskim zaledjem. Govora je bilo o vrsti konkretnih vprašanj glede še ugodnejšega razvoja trgovine v okviru lokalnega trgovinskega sporazuma. Zlasti pa je dr. Addobba-ti podčrtal potrebo, da se razširi asortiment jugoslovanskega izvoznega blaga na nove artikle in tudi na blago široke potrošnje.
na sedežu avtomobilskega kluba za same člane bodo uradovali po naslednjem urniku: od 9. do 12.30 in od 16.30 do 17.30 ob delavnikih. Ob sobotah bodo uradi odprti samo od 9. do 12. ure.
Ta prvi obisk tržaškega gospodarskega predstavnika bo brez dvoma rodil dobre sadove, kot so jih že rodili obiski predstavnikov slovenske trgovinske zbornice v Trstu. Pričakuje se, da se bodo ti stiki še okrepili in da bo v kratkem odpotovala v Ljubljano številnejša gospodarska delegacija tržaških predstavnikov, katero bo vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi.
Plačevanje avtomobilske takse
Včeraj dopoldne se je pričel v Ul. Giustiniani pod oboki liceja «Dante» «knjižni se-em». Ob 10.45 je podžupan Cumbat prerezal trak in izjavil, da se je s tem sejem pričel. Ceremonije so se udeležili rndi poslanec Schiavello, predsednik vsedržavnega združenja knjigarnarjev s stojnicami, načelnik tiskovnega u-rada vladnega generalnega komisariata dr. Riccardi in dru-Na stojnicah je razmeščenih 70.000 tisoč knjig za vse ckuse in pretežno po nizkih cenah. Knjige razstavljata tudi dva tržaška prodajalca, in sicer Francesco Lassandro in Fosco Sturman.
Izterjevalni urad tržaškega avtomobilskega kluba se je preselil v urade tržaškega velesejma, kjer se bodo plačevale avtomobilske takse do 12. t. m. Od predvčerajšnjim do 12. t. m. uradujejo tudi posebni uradi za člane ACI v Ul. Coroneo 31. Člani morajo pokazati člansko izkaznico, tirad sprejema tudi nove vpise z znižano članarino 5.000 lir. Vsi uradi na velesejmu in
Na željo njegovih bralcev bo danes pisatelj BORIS PAHOR
v Tržaški knjigarni od 18. do 19. ure podpisoval svojo zadnjo knjigo »Onkraj pekla so ljudje«.
Tradicionalni praznik v Dolini
Danes zaključek vinske razstave
Včeraj izreden obisk gostov
Dolinski fantje so lahko zadovoljni:	vreme	jim je bilo
naklonjeno, saj si lepšega ne bi mogli želeti, in ljudi je bilo toliko, da je bila Dolina res skoraj premajhna za tako veliko množico.. Ne samo fantje, tudi drugi Dolinčani so prišli na svoj račun, predvsem pa gostilničarji, ki jim ni zmanjkalo gostov, kmetje, ki so i-meli odprte osmice, prodajalci sira in pršuta, da ne omenimo prerivanja, ki je bilo zlasti popoldne in zvečer pred kioskom, kjer je tretja razstava breških vin.
Nimamo prostora, da bi lahko podrobno opisali, kako je bilo na včerajšnjem dolinskem prazniku. Toda če rečemo, da je bilo vino dobro, Avsenikov-ci odlični in razpoloženje množice temu primerno, smo povedali vse. Dolina je enkrat letu zaživela tako, kot zaživijo Ricmanje ob Jožefovem, Repentabor za veliki šmaren in Boljunec ob «lučanju». In morda še bolj, ker je bilo ljudi več kot ob kateremkoli drugem vaškem prazniku.
Se današnji program: od 9. ure do polnoči bo odprta vinska razstava, popoldne med 17. in 18. uro pa bodo fantje mlaj podrli. Ker je tudi podiranje mlaja združeno z raznimi tradicionalnimi običaji, lahko vsem čitateljem priporočamo, da si to ogledajo. Ne bo jim žal!
 o---------
Zaletel se je v avto bi hudo ponesrečil
v
Natale Vilanovič, 55-letni šo. I Roma.
Sedaj bodo morali karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, ugotoviti, zakaj je nastal spor in s čim je Furlanova tako surovo napadla Kavsovo.
Ne bo hudega
Josip Sosič od Sv. M M. Sp. je bil včeraj zjutraj zaposlen pri neki peči v tovarni «Orion» v žaveljskem industrijskem pristanišču in okoli 10. ure se mu je pripetila nezgoda, zaradi katere je moral nemudoma v bolnišnico.
Iz peči je namreč brizgnilo nekaj staljenega železa in mu padlo na levo nogo. Čeprav so opekline I. in II. stopnje, pa poškodba ni resna. Zato se je Sosič po nudeni zdravniški pomoči v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom Rdečega križa, odpravil domov, kjer pa se bo moral sam zdraviti in počivati morda teden dni.
 «> .
Nezgode motoristov
Ves potolčen po rokah in nogah se je v prvih popoldanskih urah zatekel v bolnišnico 34-letni Humbert Vesnaver od Sv. M. M. Sp. ter povedal, da se je odrgnil in poškodoval pri prometni nezgodi, ki se mu je pripetila, ko je vozil s svoiim motornim kolesom po Ul. Ghega proti Trgu Dalmacija. Na križišču z Ul. Roma je prišlo do karambola med njim in trokolesnim POl-tovornikom, s katerim je Gio-vanni Poropat iz Ul. Rossetti zavijal, da bi zavozil v Ul
fer, doma iz Zgornje Carbole j Vesnaverja so zdravniki po 457, je včeraj nekaj pred 17. j nudeni pomoči odslovili s pro-uro zavozil nenadoma in brez gnozo okrevanja v nekaj dneh vidnega razloga sredi trbiške Pol ure kasneje sta prišla v avtostrade približno 20Q me- ! bolnišnico 20-letni Giorgio /.li-
trov pred križiščem pod Kati- (lian iz Ul. M. Polo in 2Uletni naro in se zaletel v nasproti j Oreste Lattaro lz. .	'
un-.ani	Rocnn	o«»	ip	!	katera	so zdravniki tr.soj po
vozeči fiat 600 Resno se je 1 katera so zdravniki tr.toj po ponesrečil, saj si je zlomil le- ! razkuzenju_ odrgnin po nogah
vo nogo, ranil nos in desni gleženj ter si pretresel možgane. Prognoza okrevanja je 60 do 70 dni.
V bolnišnico je pripeljal ponesrečenca 35-letni Livio Stoc-ki se je prav takrat pe-
ljal po isti cesti. Povedal je, kako je do nesreče prišlo, ker Vilanovič ne more govoriti.
k« —
Spor med ženskama
Po poškodbah, ki so jih ugotovili 68-letni Mariji Kavs vd. Trevisan iz Ul. Molin a vento, bi se morala ženska zdraviti v bolnišnici 8 ali morda celo 20 dni. Tako je namreč mnenje zdravnikov, ki so jo poslali na II. kirurški oddelek. In te poškodbe so posledice spora, ki se je včeraj popoldne vnel z 30-letno sosedo Ro-setto Talamo por. Furlan ki se je z vso silo spravila na starejšo žensko z nekim topim predmetom. Zato ni nič čudnega, če je imela Kavsova številne podplutbe na glavi, po obrazu, po rokah in nogah, po vratu itd,
odslovili. Fanta bosta okreva la v nekaj dneh. Zulian je povedal, da sta se s prijateljem Lattarom vozila z motornim kolesom po Ul. Pascoli Na križišču z Ul. Conti pa sta treščila v filobus št. 5.
«» —
Novi odloki vlad. komisariata
ki
2. maja je izšla 13 številka Uradnega vestnika vladneg generalnega komisariata vsebuje odloka št. 12. in 13 Z odlokom 12 se podaljšuje rok za prostovoljno odpoved službi nekaterih kategorij sebja centra za strokovno pre usmerjevanje do 30. junija 1959. Odlok št. 13 pa podalj šuje rok za osebje SELAD, in sicer tudi do 30. junija.
Uradni vestnik vsebuje tudi večje število odlokov, ki imajo veljavo na našem ozemlju Med temi je tudi odlok z dne 4. aprila 1959, s katerim proglašata področie Bošketa in Lovca za »zanimiva«.
Otvoritev knjižnega sejma
mor n a glasba; koncert.	„.,
II. PKOGBAM
16.00 Tretja stran; v* ska igra.	A
KOPER u Jj3l Poročila	v itaiijanS«'
7 15, 19.15. 22.30.	0*
Poročila	v slov.:
15.°°.	(jS.J
5.00-6.15	Prenos HM’	TooJJ
.40 Jutranja g lastia. -Prenos RL; 7.1S_ m |Oft0 Rf,
Zveza borcev NOB -Štorje priredi 10. maja ob 17. uri koncert s sodelovanjem kvinteta Avsenik. Po koncertu ples.
Vljudno vabljeni.
za dobro jutro; 8.00-1 ■ po RL; 12.00 in 12.50 G»® ^ ljah:	13.40	Kmet-ijs®1
13.45 Od melodije ao ]{taj 14.40 Poje zbor rad‘£l g* Beograd: p. v. Bor,Ljne 15.20 Slovenske narod n j» Bcrut Lesja-k; '5.50 j. lč.^L
džarska rapsodija st. , ?jv
Prenos RL: 17.30 Melod«« ^ 18.00 Tretja stran;^i^
GLASBENA MATICA V TRSTU
V soboto, 9. maja 1959
ob 20.30 uri
v Avditoriju
KONCERT
pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane
Dirigent PROF. C. CVETKO Sodeluje BASIST DANILO MERLAK, član ljubljanske Opere
Posebej opozarjamo na to, da so na sporedu koncerta v krstni izvedbi tri skladbe naših domačih tržaških skladateljev U-baltja Vrabca, Danila Švare in Karla Pahorja.
Vabila so na razpolago v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričet-ko koncerta v Ulici Roma 15-11.
SNG
v TRSTU
V nedeljo 10. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU JOSIP TAVČAR
^Pekel je vendar
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« TRST
Naši najmlajši Vabijo na svojo prireditev, ki bo v nedeljo 10. maja ob 18. uri v gledališču v KOPRU
pod režijo Eme Starčeve (članica SNG). — Pevski zbor pod vodstvom Fride Valetičeve. — Baletne točke vodi Adrijan Viles (Član SNG).
Izven programa bodo nastopili člani baletne šole SNG.
Točno ob 13.30 bo odpeljal avtobus, ki bo čakal	nastopajoče	in
spremljevalce za glavno avtobusno postajo v Trstu.
Prosvetni društvi «ANDREJ COK»
in
»PROSEK - KONTOVEL*
vabita na
KONCERT
Invalidshoga pevskega zbora
ki bo v nedeljo 10. maja ob 15.30 na OPČINAH
in
ob 18.30 na KONTOVELU
PETEK, 8. maij *9 RADIO TRST a
7.30 Lahka glasba » ^ v*
11.30 Brezt-bvezno, aroou_	^
povsod in predavanje ysa»#' ja pod vodo«; 12.10 » ]llirf, nekaj- 12.45 V	„rwstlč'
12.55 Parada lahkih:	j, p
13.30 Glasba po željah, * ■ S:l» šite z nami; 18.10 Schubeh J||( forvija St. 9 v C-du-ru,. • mo obzorja — Gra^f. 19.30 JJ škem:	(7)	RepentabOL.	20.30%
stra glasba; 20.00 s,P°?’ino; kester George Me*af* v T!*J Umetnost in prireditve -j a 21.20 Orkester Bojan č 5^1* kvintet Jože Kampic; ^$ V> spevi Josipa Prohaske,
nost in tehnika; 2,‘r-utiP odalnega kvarteta iz , y p - Borodin; Kvartet s- jjj j uru; 22.50 Di*W <Jg iegova tro-bemta; laihko noč.
TRST ll3oK>
11.00 Oddaja za orna glasba; 21 .w
la "6’i” Bruno"' Narciso ^'8)5 ka Cvetežar, Don
—   '00,
reto in Nella Colombo. ^ Prenos RL; 22.15 P°se ve Pel-1.
327 Poročila:
lo.oo, i3.m, 22 00. 22.51
SLOVENIJA t g
5-OO,.6.00,7y#
15.00.
dia Beograd; 8.25 -	...
Romantični interme“ Jf ________ o	tn	-7-, vsakos* .
pesem; 8.40 Za vsa	^
zabavne glasbe; ^9.40	^
novo pesmteo; io-IU ^iii »v obisku pri Jugoslovan*- r,-
Od popevke do P°!v
: 12.17 M
tel jih; 11.00 Za 11.10 Pesmi tujih na>
ritmu;
n
Kia-viir
nasveti — Dr. in®- ‘ »rvi^ld;
žič: Kako preprečimo Msdtt.,1 šenj; 12.25 Zborovs^^ f^
sta Odaka; 12.40 violinskih skladb izvaj poP'0;j
melj;
'inSKin SKlrfUV - g j; 13.15 PrilJuhlJh paj« at
13.15 «3 X 3» (hkfS« Ž K Bardorfer, trio Avgd® j4.0i V trio Eda	'
nižjo pcW u;
pramstka Vilma	«
Oljska šola za	LŽ'
pomladnem gozdu; ,:^et\ Jf
Zabavna glasba, —	,
in reklame; 15« književnosti — R »lastili tič: 16.00 Petkov? 8 ,jy poldne: 17.10 Kotitftj ljubitelje glasbe; „ ihinsKi^ potpouirr-i; 18.00 in voni; 18.10 Umetne^ pesmi poje moški , K iz Celja p. v. JijGf,
18.30 Iz naših ko £ jn V Pojeta Ines 'U^^ti *E, Fabris; 20.15 Tedej 30 pr ,»
politični Pregled: 2Uj"ure p
dela koncertne »tf1	J
oddaja; 21.05 L??lS 0 f-cgT, banera; 21.15 Odda) ^r|o pomorščakih; 22.15 jjAjdL Peterson z godali, # W operni koncert; ; .5 „,j plesna glasba; 2J-* g-m (,rr Fantazija in fll,ga e -	,
18.30 Poročila; 18*; 2^ j ženske: 20.30 Poro«'1	,
frid«.	ei	»Vi jj
RTV JUGOShA^
Od 20.50 Prenos
TV posta,
>0 pr en*'*
Ezcetsior 16.00	fjj
D. Danrieux,j;stan«y|
Fenice 16.00	,..	„
nom«, L. Ventil	jj,
Arcobaieno	.
Warlocku», R.	f
da. C.nemascope- #P!^'	ji
Supercinema 15.JO	3JU>-	.
in Paperino v ka Walt Disne^po Fllodrammatico	pe	s ^
Trga sv. Petrah	£
Chia-ri.	_
Grattacielo 1®-°® , H-narji«, M. Ared ■	,jij»*'
S. Koscina. c„t,a Crlstallo 15.30 <(^1(>r.
Levvis. Tecbn-ieo,1 tin**' Capitol 16.00
Sc hneider. 7e,ci*) «N j/ Astra Roiano 1®-, p« J vedno nedelja*- j Sordi, V. De »ul 1 5-Alabarda 16.90 * peeV^'
^tna^T^nfcolor.^
Aldeharan 16.00 tu», M Schell
•r* -
Mlad. prepov Oboj j/Jj Ariston 16.00 «?*", C- VT
tiku»
Aurora 16,00 *CpreP°,^t
Mlad in
Garibaldi 16.30 p C^' J
maščevanje«.
p	^
povedano mla,^podar ^ Ideale 14.00 j«00, ul. ,
A. Vilar. V 'gvroPL. Irapero 16.30 reP« p. Mladini strog« Lje«, alla 15.30 «2lV j'11ald|- pfl"
\	—.rja
Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncertov.
Italia
M. Schel, A Moderno 16.0° S. Loren,
«cn
i
•«p^s j
G. , po*1 Savona 14.00 ^peClli-|jsfln,
5
S. Marco lA°°G,”,V
G. ^k,-G:PeV,Č .- Č
F. Sinatra,
Viak 16.00 «Nou.„
d-ison, V.	v.#
Vittorio Venelo	j
iltorio vene-- an, j v j vrtu«, P. Nevvn»vpii‘e ^ Delvedere 14:„icolor-,ra!l
SS
IZLETI
:)
SPDT priredi planinski izlet v nedeljo 10. t. m. na Slavnik. Odhod z avtobusom proti Reki do Markovščlne ob 7. uri zjutraj z glavne avtobusne postaje.
Massimo
mladeniča«,
Mueller.	M	-
Novo cine '6 pica, «2,1	a
bradec«, T-Odeon 14.30	,
Radio 16.00 »V RfvO/
E. Fischer,	f
kino v aivJ* F
kino v ‘"divJ* Verdi »Ljudje ^^ A. Ladd, K- JU ^
Eu ropa «Manin rk)t. tančice«, B.
PODI IZ
l-tlHI'-
kv. m
pr«
Gambini 3.
O
miv članek Antonia Jenkova o ob vanskih škofov v Vatikanu in o na ureditev odnosov med Vatikanan zadnji številki pa je politični tedni vil članek istega avtorja (ki je zr znavalec vatikanske politike) 0 ni katoliških škofov vzhodnoevropskih nitega vatikansketa evetar glede soc s komunističnimi partijami_ Jerkov
'
* francoska lilmska zvezda Pascale Petit, ki se je tako uveljavila v filmu ctLes tri. rneursn, se v Cannesu s težavo otresa oboževalcev, ki hočejo njen avtogram
'V	-	  .
Škofi iz Vzhodne Evrope proti dekretu Sv.
Pred dnevi smo v našem dnevniku objavili zani-Antonia Jevkova o obisku dveh jugoslo-in o njunem gledanju Vatikanom in FLRJ. v svoji tednik «11 punto» obja-je znan kot dober po-ne-gativnem stališču držav do zname-sodelovanja katolikov erkov piše takole:
Posebni komunike Kongregacije Sv. oficija, ki prepoveduje katoličanom glasovati ali politično podpirati politične skupine in kandidate, ki — kljub temu, da se proglašajo za kristjane — dejansko podpirajo ali se družijo s skrajno levico, je naletel na globok, odmev znotraj katoliške cerkve.
Iz reakcij, ki jih je ta objava vzbudila v katoliškem svetu, izhaja, da sta kardinal Ruffini in sicilska predvolilna kampanja služili le za izgovor vatikanski desnici, da bi preklicala politiko, ki je ne zagovarja toliko poslanec Silvio Milazzo, kolikor kardinal Višinski s katoliškimi škofi Poljske, Madžarske in Jugoslavije ter tudi francoski katoliški škofi, ki so od Vatikana zahtevali bolj realistično politiko v zvezi z dogodki v Vzhodni Evropi. To je pravo jedro vprašanja, kajti vprašanje »krščansko socialnih* disidentov je bilo moč z lahkoto likvidirati s pastir-
 ...........................  uiiiHiiiiHimiiitiiiiiiiiiiiniiMiii
LISTAJOČ PO SOVJETSKIH ČASOPISIH—
termocentrale- velikana medicinskega radarja»
glede na to, če bo Zahod dohitela, gradi Sovjetska zve-Za stvari, ki so odraz velikanske in naglo razvijajoče se države
M
io
^SKv!Seben d°PiS)
■ 1feftiln* ’ v zadetku maja — h D .ni na^rt je geslo, ki c °hveraV za vse- Hruščev se Si Za vebko stvar. Do-in ga v dveh J hi ^tletjih; celo prehite-Sišni1S‘hna stvar. Zato so ftSin,!,',®*®Pisd pogosto pol-uNeo,] Podatkov v zvezi , etnim načrtom in to da prikazujejo t brn PZne usPehe, včasih
načrtf* T.ictnimn n n
ai načrte. Listajmo po J** in izbirajmo:
yS v ZVem°. da namerami v ^iej-^ki zvezi letos.
Sj * Sovjetski
>19 Prvem jetu sedemlet-
-■ ^r'a, spraviti v pogon
Peči, 5 električnih
L^ih *a*'enie železa, 10 Mar-‘ Peči. -
a koks
^	2	valjalnic	in	8
Cj* let
hi v',0snji program, ki vAvop1 0P0rekati in je tu-Oh . J realen. Sedemletni ,,vth v- P^dvideva še kar 65
fičniv,nin°vih pe6i in 25 ki peol v raznih plavil ^ S omogočijo od 31 %. p!” j°nov novih ton lftska .erntakem se bo so-tS s.?rorzVodnja jekla do 0jetIdetne8a načrta po-V Hj g. ,edanjih 56 miliio-J Kar al' oelo 91 milijonov t-bsi. se tiče litega železa, da ga bodo v letu t
jt
si
y “ se 5 novih s poli 10,1 lit °'ZVodnjo 4 millio-Ij ?*j i,: e,Ra železa. Valjarne V° h i9ea dale že od 1	“ijonov	ton	proiz-
p4slc®r načrti. V Stalin-\V ohraf0 Pred dnevi spra'
/ k v ob.
C *WC en° riajvečjih to-P„j ln’ia v Sovjetski
n t j i, p -“um
v datlci s'cer ne povedo, b ^jetia zrn°gljivo.st nove Zato Pa na drobil tjVe , .1° nadvse sodobne »j*1 bodo J-’	-	-	-*
?
/ ,
J t, 1.,	TO	VI
■	?’	kolikor	ga	dajo
%'»«unamrstna podjetja-WV vosf	v	razmerju
Hi ^ ‘> ali z drugimi be
'k e,)krat“^U0 dale P°vPreč‘ ha u._ ln Pol več alumi-
tf S,
Sv«"1'	bo	-----	-
m	Za	^6inek	dela v
V{>Pka j odstotkov večji bH	to„	la v	ostalih	to
d ki, skva naJl
k^a, neprestano širi ha
. * N'
Prebivalstvo se
j>VV"t*v f1'011 8 milijonov b	’	*°da	stanovanjsko
\ 0fi>H ^ako pereče, da
"ivi! Sh,onjern — pred ča-SJietn govoriti celo na H WaJ U' kjer so obrav-»J^.rugoH °Var,iski	problem
*' Im'*' trPuV ®ovietski zvezi, b , š pa mesecih letošnje-
. VMtažatii„ nianuvanjKKe-bi nawV bl°Rkvi lotili a8l,Co
so
se stanovanjske-
• sn _ kot kdajkoli
S %ij zgradili že 10.000 Si P«leR2a 50 000 prebivalko, ^ 8*anovanjskih po-
!»>,
V*-.
Sia- da*!.1'*'*10'' na^rt pred-]e, odo do konca le-ž " zgradili stano-dOO.OOo Moskovča-
nov, ki tako krvavo potrebujejo «strehe nad glavo«.
Karkoli beremo v sovjetskem tisku, se za naše pojme zdi veliko. Nič čudnega, vsako večje delo ni tu nič drugega kot odraz velike države z nad 200 milijoni prebivalcev in preveliko obsežnostjo dežele. Toda tudi po teh merilih je načrt. moskovskega zavoda ((Teploelektroprojekti) nekaj zares velikega. Ta moskovski zavod je izdelal načrt za. novo moskovsko termocentralo, jri bo imela zmogljivost 2,400.000 kW. Načrti predvidevajo na primer turbogeneratorje s silo 60^.000 kW. Peči te termocentrale bodo dajale 1.800, ton pare na udo. Tudi stranske, pomožne naprave pri tej centrali bodo nekaj nevsakdanjega. Do-vajalna črpalka za peči bo i-mela zmogljivost 1800 kub. m na uro in pritisk 390 atmosfer, poganjala pa jo bo parna turbina z zmogljivostjo 24.000 kW.
Moskvi pa tudi ta energija še ne bo zadoščala, kajti Moskva ni le središče mogočnega sovjetskega birokratizma, pač Pa tudi mogočen industrijski center. Zato bodo potrebno e-lektrično energijo dovajali v Moskvo tudi iz nižje Volge. V ta namen poslavljajo visokonapetostni vod, ki bo dovajal e-lektrično energijo z napetostjo 500.000 voltov. S povolških central bo enak vod vodil tudi
AVA GARDNER Je sicer zelo cenjena iRralka, vendar je baje tako muhasta, da Ji ni nihče kos
proti Uralu in čez, kjer ima Sovjetska zveza svoja velikanska industrijska podjetja.
Doneski bazen je za sedaj še vedno glavna-sovjetska premogovna baza in bo to ostal vse do tedaj, dokler ne bodo »spravili v korist« velikanska ležišča premoga v Sibiriji, kjer posamezni rudniki sicer že delujejo, toda ne v meri, kot bi lahko in kot bi bili morali.
V Lugansku v Doneškem bazenu so začeli urejati nov premogovnik, ki bo verjetno svojevrsten rudnik. S poizkusom se ukvarjajo že dolga leta vendar kaže. da jim je zamisel ,r uspela. Premog bodo iz rudniških jaškov spravljali na površje s pomočjo vodnih sunkov pod velikim pritiskom.‘Poizkusi so dokazali, da se učinek dela na posameznega rudarja po tem sistemu poveča za dvakrat. Rudnik, o katerem govorimo, bo dajal okoli 3 milijone ton premoga na leto, vendar ne bo sam, ker se mu bodo v naslednjih letih pridružili še trije novi sosedi, ki bodo delovali po istem sistemu.
V poznejših letih pa nameravajo isti sistem uvesti še v nadaljnjih 150 rudnikih na i-stem področju, ki bodo v celoti dajali nad 20 milijonov ton premoga na leto.
Hruščev je bil napovedal tudi svojo poljedelsko politiko, ki se ne odraža le v prostovoljni bonifikaciji im obdelovanju sibirskih prostranstev, kamor je pred dvema letoma odšlo 300.000 sovjetskih mladeničev in deklet, ampak tudi v intensifikaciji obdelave tiste zemlje, ki so jo že prej obdelovali. Zato je napovedal tudi pospešeno mehanizacijo. Iz sovjetskega tiska zvemo, da je bilo v letošnji pomladi na vsem sovjetskem podeželju že nad 1 milijon 700 tisoč traktorjev in še skoraj dvakrat toliko drugih večjih ali manjših poljedelskih strojev. Ne glede na prostranstva sovjetske 'dežele so to velike številke.
Da bi mogli izkoristiti tudi velika peščena področja, so na primer v «puščavi» Ksil-Kum (Uzbekistan) ustvarili veliko umetno jezero, ki bo omogočilo velike plantaže bombaža, tako da bodo že v prihodnjih letih tu pridelali 100.000 centov bombaža na leto. V Kar-kuru in v Duabu, ki sta prav tako sušna predela, pa so zagotovili namakanje s tem, da so speljali tja vodo iz reke Zeravšjan. Dela sicer še niso končana, toda računi predvidevajo, da bo reka Zeravšjan mogla namakati 100.000 ha suhe zemlje, ki bo dajala tiste pridelke, 'ki jih v severnejših predelih SZ ne morejo pridelovati zaradi ostre klime. To so že izpolnjeni načrti, drugi načrti pa predvidevajo še izkop namakalnih kanalov za Tasrabar in Kermine, kjer bodo z namakanjem pridobili še novih 200.000 hi. še nikoli obdelane zemlje
Pa ne bomo govorili samo
o gospodarstvu, bomo dodali, da je načelnik moskovskega inštituta • za poskusno biologijo prof. Ivan Majski pri proučevanju izvora raka prišel do sklepa, da je pljučni rak povezan z motnjami v centralnem živčnem sistemu. Prof. Ivan Majski je znanstveno dokazal, da vsebuje rak posebne sestavine, ki delujejo proti njemu samemu. Te sestavine je prof. Ivan Majski našel v kanceroznem tkivu. Iz tega sklepa, da bi se iz teh tvarin moglo napraviti cepivo proti raku. Sicer pa se njegov zavod že ukvarja s proučevanjem ali celo s pripravljanjem cepiva proti raku, ki ga sedaj preizkušajo na živalih.
Da ostanemo pri isti ten\i, bomo navedli še, da skupina strokovnjakov z zavoda za medicinske naprave in instrumente izdeluje načrt naprave, ki bo omogočila odkrivanje rakastih obolenj tudi če bodo ta komaj za 1 mm velika. Ta naprava bo delovala na načelu radarja in se bo imenovala ((medicinski radar«. Vendar pa naprava ne bo oddajala e-lektromagnetičnih valov, kot jih oddaja pravi radar, pač pa bo oddajala nadzvočne sunke. Predloga bi bila razlaga, kako bo ta naprava delovala, toda ni važno, na kakšen način bo delovala, pač pa je važno, da bo nj^no delovanje učinkovito.
—ič
skim pismom sicilske škofije ah celo le s posegom kardinala v Palermu.
Brž ko se je za besedilo novega dekreta Kongregacije Sv oficija izvedelo izven Vatikana, je kardinal Stefan Višinski opozoril na neprimernost tega akta. Kardinalu Višinskemu so se pridružili tudi ostali poljski škofi. Predsednik madžarske škofovske konference, monsignor Joszeff Groess je, z najvišjimi predstavniki madžarske katoliške cerkve, stopil v stik z apostolskim nuncijem na Dunaju, da bi sveti stolici predočil, da oni smatrajo ta dokument za škodljiv. Reakcija jugoslovanskih škofov je bila najhitrejša in najbolj konkretna, v kolikor so se bodisi beograjski nadškof msgr. Ujčič kakor tudi škofa iz Križevcev in Senja, Bukatko in Viktor Burič, podali te dni v Rim in so tako mogli takoj sporočiti oblastem rimske kurije svoje negativno stališče do novega dekreta.
Ta stališča so povzročila neko naknadno vatikansko noto, s katero se je skušal popraviti vtis in uradno podčrtalo,. da uveljavljenje poslednjega dekreta je odvisno od posameznih nacionalnih škofij, to je z drugimi besedami, da dekret ne preklicuje tega, kar so škofi storili v Vzhodni Evropi na poti sodelovanja z obstoječimi vladami, ampak prepušča škofom samim nadaljnje odločanje v cerkveni politiki glede posvetne oblasti. Kakor so dokazala dejstva teh poslednjih dni, se madžarski škofi niso omejili le na običajni protest, ampak so — po objavi zadnjega dekreta Sv. oficija — prisegli zvestobo ustavi, ki smatra socialistični značaj njihove dežele, za nespremenljiv.
Eadeva se ni omejila le na nasprotovanje Vzhodne Cerkve temu neprimernemu koraku vatikanske desnice; nadškofijska kurija v Milanu, ki i' načeluje kardinal Batti-sta Montini, je navdihnila tri čianke, ki so se pojavili v časopisu «Italia», organu kurije same, s podpisom profesorja Don G. B. Buzzettija, s teološke fakultete v Milanu. V teh člankih se zagovarja očitno polemična teza glede dekreta Sv. oficija in se pribija, da izobčenje komunistov ni posledica članstva v stranki, ampak le posledica njihovega ((svobodnega in zavestnega pristajanja« na komunistični nauk. Zgoraj omenjeni teolog pravi dobesedno, da (tkdor le pristane na komunizem ali ga podpira, toda ne da bi pristal na njegov nauk, ni izobčen. Moč je torej biti izobčen ne da bi bili komunisti, in biti komunisti, ne da bi bili izobčeni.«
Po objavljenju tega stališča, je bil celo rimski «Quotidia-no» — organ vatikanske desnice — prisiljen priznati preteklega 28. aprila, da se »sveta stolica obrača s svojimi akti na vest vernikov. V tako delikatni zadevi, kakršna je sodelovanje, mora biti vest. vernika tista, ki mora znati predvsem ločiti med tem, kar je akt normalnega sožitja in kar je sodelovanje pri zmoti... Vernik uživa v Cerkvi položaj, ki je popolnoma in bogato v skladu z njegovim
značajem osebe in more, kot oseba, ravnati odgovorno v družbi. Katolik kot tak ni torej «papeški podložnik«.
Zdi se, da se je, po teh besedah sodeč, vatikanska desnica morala umakniti na vsej črti, ko je videla ka,kšna reakcija je nastala v Italiji in v svetu na ta zadnji dekret Sv. oficija.
Toda niti s tem ni izčrpano celotno vprašanje, kajti omenjeni dekret je povzročil globoka nasprotja celo znotraj rimske kurije same. Ko je sveta kongregacija Vzhodne Cericve obžalovala, da je niso predhodno in pravočasno vpra. šali za mnenje, preden so objavili dekret, ki je imel tak odmev predvsem v deželah Vzhodne Evrope, in opozorila na to, da kardinal Ruffini nima nič skupnega z ((vzhodnimi« problemi Cerkve — je desnica prešla v neposreden napad in dosegla, da so kardinala Ruffinija imenovali za člana kardinalske komisije Vzhodne Cerkve. To so opravičili z dejstvom, da od Vzhodne Cerkve je odvisna tudi sredozemska politika svete stolice in da španski škofi zahtevajo kardinala Ruffinija na tem mestu. Zdi se, da tako tolmačenje ni bilo všeč
kardinalu Tisserantu, voditelju Vzhodne Cerkve, ki se je
takoj nato podal z letalom v Madrid, da bi se sestal bodisi z generalom Francom, kakor tudi s španskimi kardinali. Ne samo to; ampak kardinal Maurice Feltin, 'nadškof v Parizu, ki bi moral priti v Rim pred kakimi desetimi dnevi, je takoj po objavi zadnjega dekreta Sv. oficija odložil svoje potovanje v Rim, da bi se mogel prej posvetovati s svojimi francoskimi kolegi. V Vatikanu ga pričakujejo od dneva do dneva, kjer bo dal svojo podporo tezam kardinalov Tisserantj, Višinskega in Montinija. Zdi se, da vatikanska desnica ni pripravljena sprejeti poraza in kardinal Ottaviani sam, avtor dekreta, ki je povzročil tolikšne polemike, bo sredi maja odpotoval v Združene države v upanju, da bi za vatikansko desnico pridobil podporo ame-
UGRABLJENEGA ČRNCA SO NAŠLI
Ameriki sta dejansko dve
Če hočeš spoznavati črnsko vprašanje v ZDA, jih poišči na njihovem Jugu, v njihovem siromaštvu, v njihovi zapostavljenosti
BOGALUZA (Lousiana), maja — Reka Pearl River naj bi bila grob mladega črnca Mačka Charlesa Parkera, ki so ga pred dobrim tednom zakrinkani beli rasisti ugrabili iz zapora in ga odpeljali «ne-znanokam« Edini stražnik zapora je «morab> vprav v trenutku ugrabitve »skočiti malo domov«, morda da bi ne spoznal kakega ugrabitelja. Kljub temu so ljudje, ki vedo, kdo je mladega še ne sojenega obtoženca iz zapora u-grabil in umoril, toda FBI jih verjetno ne bo staknila, pa čeprav se «hudo trudi«. In v
...	.Bogaluzi,	Poplarvillu, Lumber-
riskih kardinalov m škofov. Umu ter drugih mestecih Lou.
Kakor vidimo iz vseh teh o-koliščin, je zadnji dokument Sv. oficija odprl znotraj Cerkve polemično fazo, ki je šele na začetku. Samo bližnji dogodki nam bodo povedali, če bo iz tega izšlo razčiščenje, ah novo nazadovanje vatikanske politike.
Pred jutrišnjim gostovanjem Glasbene Matice iz Ljubljane
prof. CIRIL CVETKO
Ljubljanski dnevnik 16.VI.1954
Ciril Cvetko, ki ga poznamo doslej pri nas kot izvrstnega zborskega dirigenta, se nam je pokazal kot suveren obvladovalec o-gromnega zvočnega aparata. Delo je naštudiral z vso preciznostjo in ga hkrati kot celoto širokopotezno zajel. . . .
Zbor je bil vseskozi tehnično natančno izdelan in je v svojem podajanju lepe niansiral.
(Dvoržak; »Mrtvaški ženin«)
Slov. Poročevalec 14.VI.1954
Pevski zbor Glasbene Matice ... je zgledno izvajal zborovski part v tej skladbi in dosezal ob nenavadnem številu lepo izenačenih glasov učinke, ki so dajali stopnjevanemu razponu pesnitve blišč in barvitost, kakršno opažamo samo pri najboljših nastopih velikih pevskih korpusov . . .
(Dvoržak: »Mrtvaški ženin«)
Slov. Poročevalec 12.VI.1954 Dirigent Ciril Cvetko je s tem svojim nastopom dokazal svoj stalno rastoči sloves kot najboljši zborovski pedagog . . .
(Dvoržak; «Mrtvaški ženin«)
Ljubljanski dnevnik 7.XII.1855 Zborovski part je izvajal mešani zbor Glasbene Matice, pri katerem je čutiti dolgotrajno glasbeno poustvarjalno tradicijo.
(Blaž Arnič:	»Duma«)
Ljudska pravica 14.111.1957 Zbor je bil izvrstno pripravljen in je prispeval bistven delež k uspehu kantate.
(Matija Bravničar;
((HlapecJernej in njegova pravic »)
Slov. Poročevalec 23.XII.1958 Zbor	Glasbene	Matice	se	je	predstavil kot	glasovno
izenačen,	polno	zveneč	in	intonacijsko ubran instru-
ment, ki disciplinirano sledi dirigentovim impulzom ...
(V. Novak:	«Vihar»)
Ljudska pravica 23.XII.1958
... Zbor Glasbene Matice je pel, kot bi bile njegove zajezene energije komaj čakale na sprostitev . ..
(V. Novak:	«Vihar»)
siane in Misisippija srečujemo te dni nove ljudi, ki prav gotovo spadajo k FBI. Policija FBI pa služi le belcem in redko kdaj črncem. Ko so truplo nesrečnega črnca potegnili iz reke kakih 35 km od Poplarvilla, so na njem odkrili veliko ran, kar je znak, da so ga beli rasisti pretepali in trpinčili in ga nato vrgli v reko. Niti materi niso takoj dovolili, da bi svojega mrtvega sina mogla videti. Toda okoli bolnišnice se je zbralo veliko črncev, ki jim je belega terorja dovolj.
Ko sem v središču New Yor. ka in Washingtona opazoval elegantno oblečene črnce v razkošnih lastnih «Cadillacih», .se mi je zdelo, da je «zadeva Littlerock« pretirana. Ko pa me je pot zanesla v južne de žele, sem opazil in se prepričal, da ni tako. Namesto normalne severne asfaltirane ceste vodi v mesto Helena navadna blatna pot in ob obeh straneh ceste so gosto zbite kolibe in barake, ki komaj stoje pokonci. V njih žive črnci. Na blatnih ceslah in dvoriščih pa se igrajo črnski otroci z njihovimi značilnimi temnimi očmi in bleščečimi zobmi. In tako spoznavam, da dejansko obstajata dve Ameriki. Avtobus, v katerim se vozim, počasi rine po že dolgo, morda še nikoli popravljeni cesti. V njem je kakih dvajset potnikov, polovica katerih so črnci. Ti so zgneteni od zadaj, ker je večji, sprednji del avtobusa določen za belce. Ustavljamo se na vmes. ziih postajah, kjer sta povsod po dva vhoda. Na enem piše »belci«, na drugem »nebeio-polti«.
Obstajata, torej zares dve Ameriki. Zal, celo dve miselnosti. Se istega večera, ko sem prišel v mestece Helena, sem se v obveznem klubu seznanil s starejšim zakonskim parom. Pogovor sem načel brez vsakega uvoda, po ameriško, vendar s svojo miselnostjo. Starejša zakonca sta moje mnenje o črnskem vprašanju od začetka poslušala z začudenjem. Ko pa sem rekel, da me njihov postopek s črnci spominja na hitlerjansko Nemčijo, sta bila resnično u-žaljena, pa čeprav se je moja nova znanka predrznila pobahati se, da pripada eni najbolj uglednih mestnih cerkvenih organizacij in je skušala uporabiti vse svoje bogastvo naučenih gesel, da bi me prepričala
Bistvo njenih tolmačenj je bilo približno tako; črnci so dejansko zadovoljni s položajem, v katerem žive. Oni si ne žele drugega, kot to, da ži-
  umnimi i imunimi  ...................................................................................................................................
ZDRAVNIŠKI
Gripa je že nekoliko hujše obolenje
Razlika med prehladom in gripo je navadno v tem, da človek pri prehladu razen nahoda in lažjega glavobola nima drugih težav: apetit je o-hranjen, spanje ni moteno in temperatura ni povišana. Prehlad običajno traja nekaj dni in mine. Gripa je pa že hujše obolenje.
V času epidemij je v prvih dneh težko razpoznati, če ima nekdo gripo, ali pa je samo prehlajen. Danes še ne poznamo, na primer, zanesljivega načina, da bi potom krvi ali z kako drugo reakcijo dokazali, da ima nekdo gripo. Ce bi taka reakcija obstajala, bi to zdravnikom v veliki meri olajšalo razpoznati gripo.
Danes vemo, da gripo povzročajo tri vrste virusov A. B in C. Medtem ko povzroča virus A večje epidemije, povzroča tip B manjše epidemije. Vrsta C povzroča le lažje oblike gripe. Zadnja epidemija gripe A je razsajala leta 1953, medtem ko smo opazili v letih 1984 in 1955 manjše epidemije bolezni. Posebna značilnost gripe je v tem, da ima gripozni virus posebno na.
klonjenost za sluznico dihal (vnetje žrela, sapnika in bronhijev, suh kašelj itd.). Virusi gripe pa napadejo tudi živčevje, kar ima za posledico, da bolnik, ki zboli za gripo, toži, da ga boli glava, je zaspan, srce mu močneje utripa, je vznemirjen ter ima razne motnje. Virusni infekciji se kaj rada pridruži še infekcija z drugimi klicami — takrat govorimo o tako imenovani mešani infekciji — kar povzroča različne komplikacije, kot sta pljučnica in vnetje srednjega ušesa.
Po preboleli gripi pridobijo bolniki imunost, se pravi odpornost proti obolenju. Misli se, da epidemija preneha na ta način, da v določenem o-kolju v času epidemije skoro vsi ljudje prebolijo gripo in postanejo imuni tako, da se infekcija ne more širiti naprej, ker so postali vsi prebivalci odporni. Vprašanje je, če odpornost organizma proti gripi po določenem času pada ali če popolnoma izgine, tako, da more človek, ki ie gripo prebolel, ponovno zboleti ali pa je zbolel zato,
ker je virus, ki povzroča novo epidemijo obolenj različen od virusa, ki je povzročil prejšnjo epidemijo ter je organizem nasproti temu virusu še neodporen.
Za zaščito pred gripo delajo danes cepivo, ki pa ni popolnoma uspešno, kajti nikoli ne vemo, katera varianta virusa bo izzvala epidemijo in kakšno cepivo je treba uporabiti. Zato imamo na razpolago cepiva, ki vsebujejo več variant. Vedeti pa moramo, da problem cepljenja proti gripi za sedaj še ni končno veljavno rešen. Veliko pomoč pri proučevanju gripe nam daje Svetovni center za influenco v Londonu, ki ima ralogo, da proučuje in zasleduje epidemije ter o tem obvešča centre v posameznih državah ter predlaga ukrepe v borbi proti gripi.
Specifičnega zdravila proti gripi ne poznamo. Najbolje, kar lahko storimo je, da spravimo bolnika čimprej v posteljo, mu dajemo toplo pijačo (čaj, limonada) in velike količine vitamina C, in sicer 3 do 4 grame na dan. NagU-
kot to mnogi delajo, da bi se gripe obvarovali. To je slabo predvsem zato, ker s tem u-stvarjamo odpornost drugih klic, ki se morda že nahajajo v organizmu, tako da ta zdra. vila pozneje pri morebitnih komplikacijah sploh ne bodo pomagala. Sulfonamide in an-tjbiotike je treba prihraniti za komplikacije; takrat pa od-»iti moramo, da so razni Jsul-1 loča samo zdravnik, katere fonamidi in antibiotiki pri j vrste sulfonamid ali antibio-zdravljenju gripe neiispešni. I tik pride pri zdravljenju v Škodljivo je, če jih jemljemo, | poštev.	Dr. S. B.
— Kljub osei reklami tolikšne postrežbe zares nisem pričakoval
vij o tako, kot so živeli doslej. Glasovi, ki se dvigajo proti plemenski diskriminaciji, prihajajo predvsem od ljudi, ki hočejo s tem doseči neke »določehe in ne preveč ameriške cilje«. Kot dokaz je navedla celo zadnje volitve, kjer da so demokrati dobili nekaj milijonov črnskih glasov, ker so v volilni kampanji proglašali borbo za enakopravnost črncev z belci.
Za njo, torej, kljub njeni verski vzgoji in vernosti je vprašanje črncev le neka prisiljena zadeva, ki jo ta ali oni vleče na dan v svoje propagandne namene in ni torej v nobeni zvezi z morebitnimi etičnimi ali moralnimi principi «vernega človeka«. Ko sem vztrajal na tem, je gospa nenadoma prešla na drugo temo in vsi moji napori, da bi se ponovno vrnili k črncem, so bili zaman.
Ves čas, odkar hodim tod po južnih državah Z.DA, sem večkrat načel težko vprašanje ameriškega Juga in priznati moram, da so bili nekateri belci do neke meje popustljivi, dokler ni pogovor prišel do konkretnih primerov, do konkretnih predlogov, ko so tudi ti popustljivi in »demokratično nastrojeni« belci nenadoma postali bolj odločni in togi, celo ti si niti zamisliti ne morejo, da bi njihova prevladujoča vloga mogla kdaj odstopiti mesto enakopravnosti
Najbolj popustljivi sicer priznavajo, da je treba najti neko rešitev, nekateri celo vanjo verujejo. Optimisti so celo, le da predvidevajo, da je to zelo dolg proces, ki bo terjal desetletja. Priznati pa jim jo treba eno: realnost. Verujejo, da bo to možno šele tedaj, ko bo tudi v južnih deželah industrija doma in ko beli človek ne bo videl v črncu le «rojenega obiralca bombaža«. Pravilneje bi bilo reči, da bo do tega prišlo tedaj, ko si bo črnec mogel v tovarni izbrati stroj in zato ne bo več odvisen od muhavosti lastnika bombažnih plantaž.
Do tedaj pa naj bi v Ar-kansasu, v Virginiji, v Alabami in drugod črnci še nadalje ostajali pri svojem najbolj grobem delu, kot nekakšni sodobni sužnji ob žalostni dnevnici ali plači, ki kljub ameriškemu standardu pogosto ni dovolj niti za najnujnejše, malone za kruh.
Zato ni nič čudnega, da veliko črncev beži z Juga na Sever in da se ta beg iz leta v leto veča ,tako da ima Wa-shington danes že 62 odstotkov črnskega prebivalstva.
Wh. A.
HOROSKOP
.ZA DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Utrdite položaje, ki ste jih že dosegli, in šele nato se lotite novih podvigov, Pobotajte se s sprto osebo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Dobili boste pomoč, ki je niste pričakovali in ki vam bo zare„ pomagala speljati zadevo do konca. Ne popuščajte nervozi.
DVOjCKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Neka zamuda vas bo spravila v slabo voljo. Ohranite hladno kri, vendar se načrtov drugič lotite bolj pripravljeni.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Ne pretiravajte v sodbi glede napake, ki so jo storili vaši tekmeci. Isto se lahko zgodi tudi vam. Na najboljši poti ste, da jih posnemate.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Nepričakovano boste našli pot iz zagate za problem, ki se vam je zdel nerešljiv. K temu pa niste veliko pripomogli vi, pač pa ste imeli srečo.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) — Ne sklepajte pogodbe ali sporazuma, dokler , niste proučili zadeve do konca. Ne nasedajte mikom osebe, ki dejansko ni za vaš.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) — Pohvaliti se boste mogli* z učinkovitim delom in velikim zaslužkom. To bo še bolj dvignilo vaš sloves, pazite pa, da si s pretiranim delom ne pokvarite zdravja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Odkrili boste napako v poslovanju svojega podjetja, ali podjetja, pri katerem ste zainteresirani. Dobro premislite, preden se lotite u-rtreznih potez.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Ne bodite preveč ukazovalni, da vam ne bi očitali pohlepa po slavi. Izogibajte se osebi, ki rada raznaša vesti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) — Na vsak način skušajte najti pot do pomirjenja. Ozračje je že dovolj zrelo, da se izvede soglasje. Vsako pretiravanje bi lahko bilo nevarno.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) — Vaši napori, da bi se sprti osebi pobotali, bodo u-speli, nevarno je pa, da boste na račun tega izgubili prijatelja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Sklep, ki ga boste sprejeli v soglasju s svojimi sodelavci, bo imel izreden uspeh. Ne bodite pesimisti v čustvenih’ zadevah.
Goriško-beneški dnevnik
Včeraj dopoldne na trgovinski zbornici
IZveza industrijcev podpira Zlate medalje 26 4? 5 e fr a m 'gradni0 ceste ramanova-Lluliliana
za njihovo dolgoletno delo
Odlikovali so delavce CRDA, podgorsko tekstilne tovarno, SELVEC in dragih podjetij v naši pokrajini
Včeraj dopoldne so v dvorani trgovinske zbornice odlikovali 26 oseb za njihovo dolgoletno zaposlitev v raznih podjetjih goriške pokrajine. Odlikovanju so poleg številnih odlikovancev prejšnjih let prisostvovali prefekt, predsednik pokrajine, župan, predsednik trgovinske zbornice Oiovanni Bigot ter generalni tajnik dr. Candussi, vsi člani odbora trgovinske zbornice, predsednik zveze trgovcev p. Guerra, predstavnik obrtnikov Balare itd..
Prisotne je najprej pozdravil predsednik Bigot, ki je naglasil, da hoče trgovinska zbornica s sedanjim kakor s prejšnjimi natečaji javno izreči priznanje vsem tistim, naj si bodo to delavci, ravnatelji ali delodajalci, ki dolgo dobo neprestano delajo pri enem podjetju. Predsednik je izrazil željo, da bi vrline odlikovancev služile za vzgled mladini v tovarnah, delavnicah, trgovinah in na kmetih.
Nato je govoril dr. Bernar-dis, ki je izrekel nekaj priložnostnih besed. Svoj pozdrav je prinesel tudi prefekt dr. Nitri.
Sledilo je nagrajevarie. Nagrajenci so prejeli zlato medaljo m diplomo. Delavci, ki se vse svoje življenje posvet h napredku enega podjetja, so z izrednim zadovoljstvom sprejeli iz rok predstavnikov o-tlasti skromno priznanje za »voj dolgoletni trud. Videli smo delavce in uradnike CR DA, delavce podgorske tekstilne tovarne, SELVEG, ljudi ki so upravičeno ponosni na svo-;■# opravljeno delo. Sledila je zakuska.
SODELOVANJE V OBRAMBI PRED TOČO
Krminčani obiskali Jugoslovanska Brda
V Solkanu so se sestali predstavniki krminskega konzorcija za raketno obrambo pred
točo in predstavniki Jugoslavije, ki se zanimajo za to vprašanje. Krminski konzorcij je predstavljal ves izvršilni odbor skupno s predsednikom Giovannijev Ferlatom in podpredsednikom kav. Giuseppom Marangonom, jugoslovansko stran pa so predstavljali Evgen Arkon, predsednik odbora za obrambo pred točo, tajnik Savo Mikluš ter dr. Oskar Reya od ljubljanskega meteorološkega zavoda. Po pozdravnih govorih v Solkanu so številni gostje odšli v Brda, kjer so si ogledali organizacijo o-brambe proti toči ter moderno vinsko klet v Dobrovem Po ogledu Brd so se odpeljali v Solkan, kjer so večerjali. V poslovilnem govoru se je kav. Marangone zahvalil za lep sprejem ter izrazil željo, da b; se sodelovanje v borbi proti toči nadaljevalo in se krepilo. Ob 21. uri so se izletniki čez blok pri Rdeči hiši vrnili domov.
Obmejni promet v mesecu marcu
V preteklem mesecu s0 zabeležili na goričkih obmejnih blokih sledeči promet: 18.5(36 prehodov italijanskih in 70.239 prehodov jugoslovanskih državljanov. Z dvolastniško pro-pustnico je prekoračilo mejo 2.527 italijanskih ter 7.894 jugoslovanskih državljanov. Z navadno propustnico 15.847 1-talijanskih ter 60.730 jugoslo-
vanskih državljanov; s posebnim dovoljenjem 145 italijanskih ter 253 jug. državljanov; ■t izredno propustnico 17 ital. ter 4 jug. državljani; s tranzitnim dovoljenjem je prekoračilo mejo 1.350 jugoslovanskih državljanov.
Največ prehodov so v mesecu aprilu zabeležili na bloku Šempeter, in sicer 14.244, blik Rdeča hiša 6.363 ital. in 11.767 jug. državljanov; blok Solkan 3.693,	13.870; sledijo
bloki; Rafut 1.885, 8.414, Miren 935, 4.455, Steverjan 497, 2.176, Ceglo 195, 2.835.
S potnim listam je na bloku Rdeča hiša prekoračilo mejo 2.747 ital. ter 1.957 tuj;h državljanov.
* * *
Goriško županstvo »poroča, da so 6. maja pričeli popravljati Ul. Caprin med Sveto-gorsko cesto in Ul. Cieoni.
Omenjeni del ceste bo ostal zaprt za promet, dokler ne bodo dela končana.
Hokejisti CRDA gostovali v Novi Gorici
ekipo in gosti iz Tržiča — CR DA. Tekma se je zaključila neodločeno (10:10); Novogoričani so izenačili šele v zadnjih minutah. Tekmi je prisostvovalo okoli 800 gledalcev.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Mornarjeve
obljube«, Cifariello, R. Sal-vatori.
VERDI. 16.30: »Pekel na dnu«, G. Ford, Bornine
VITTORIA. 17.00:	«Kričeči
kip«, A. Eckberg in P. Ca-rey, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Boj z VI«, M. Ronnie, P. Medina.
MODERNO. 17.00: »Atthena in 7 sestra«.
Obenem zahteva gradnjo odseka Paimanova-Gorica v skladu z zakonom 509
n
Italija B ■ Anglija B 0:3 (0:2)
Sestal se je izvršilni odbor zveze industrijcev za goriško pokrajino, ki je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se poudarja, da so proučili načrt za gradnjo avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, ki bi povezala italijansko in jugoslovansko cestno o-mrežje ter povečala trgovinske stike med sosednima državama, kar bi prineslo velike gospodarske koristi našemu mestu, ki je izgubilo svojo funkcijo, odkar je stopila v veljavo mirovna pogodba. Na koncu resolucija priporoča, naj se čimprej u-tpešno zaključijo pripravljalni sestanki z jugoslovanskimi predstavniki v skladu s predlogi trgovinske zbornice, medtem ko naj se gradnja avtomobilske ceste Palmanova Gorica vključi v program gra. denj avtomobilskih cest, ki jih predvideva zakon št 509, o katerem prav sedaj razpravlja pristojna parlamentar na komisija.
Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici
organizira v nedeljo 1*. maja v IS.3* v Prosvetni dvorani v Gorici
VOKALNI KONCERT
MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE
Zbor, ki ga sestavlja 50 pevcev in pevk, bo pel narodne in umetne pesmi.
Prejšnjo nedeljo so ljubitelji hokeja na kotalkah tako navijali za domačo ekipo Nova Gorica na igrišču pri železniškem kolodvoru, da jih je bilo slišati tudi v Gorico.
Do tega jih je pripravila zelo napeta tekma med domačo
zapisn.; Omeri; obramba: odv.
Sedeži po 400 in 300 lir,stojišča 200 lir, dijaško stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli.
Izpred sodišča
Očeta je okradel
ijaz sem fašist, pa lahko počenjam, kar se mi ljubi...»
V torek so bili na zatožni klopi pred goriškim sodiščem 24-letni Gianfranco Russian iz Tržiča, 27-letni Italo Bertogna iz Stivana ter 51-letni Secondo Bcaretto, stanujoč v Tržiču, Ul. Torino 14. Obtoženi so bili tatvine in nakupa ukradenega blaga.
30. septembra prejšnjega leta je prišel na orožniško postajo Domenico Piccardi in javil, da so mu ponoči neznanci odnesli iz mehanične delavnice 10 gum za motor; sumil je tatvine nekega mladeniča z vzdevkom «Ciaccia», ki mu je že enkrat odnesel 15 litrov bencina. Orožniki so kmalu izsledili tega »Ciac-c:o» ter ga identificirali za že omenjenega Gianfranca Russiana Ta je na zaslišanju sicer priznal, da je odnesel Piccardiju devet litrov bencina, toda odločno je zavrnil, dr bi izvršil tudi drugo tatvino. Pri tem je dodal, da mora imeti pri vsej stvari prste vmes Piccardijev sin Dario. Orožniki so ga povabili na zaslišanje, toda fant je v začetku vse zanikal, kasneje pa je pod težo dokazov moral priznati dejanje. Povedal je, da živi z materjo, ki je ločena od očeta ter da je kot mehanik nekaj časa delal v očetovi delavnici, dokler se ni z njim dokončno skregal; vendar ga je mikalo, da bi mu kakšno zagodel: tako je nekega večera stopil v delavnico, toda opazil ga je mehanik Italo Bertogna. Ker je Bertogna sumil, da misli gospodarjev sin kaj odnesti, se je odstranil, da bi ne bil tudi sam kompromitiran. »Ko sem naslednjega dne slišal«, je izjavil Berto-
gna orožnikom, «da je gospodar tatvino prijavil, sem bil v skrbeh, da bi me ne osumili; zato sem odstranil šipo iz okna, da bi se zdelo, da so prišli tatovi od zunaj«. (Vendar je ravno ta okolnost spravila orožnike na pravo sled, da so odkrili Russiana in za njim ostale op. ur.). Toda sedaj je zanimalo varnostne organe, kje je ukradeno bla-bo. Piccardi Dario je najprej izjavil, da ne ve, komu ga je prodal; seveda se orožniki niso zadovoljili s takšnim odgovorom ter niso odnehali dokler ni priznal, da ga je prodal Secondu Boarettu Res S" v trgovini tega našli ne samo ukradene gume. ampak tudi razne druge predmete; ki so Piccardiju že prej zmanjkali. Po zaključeni preiskavi so orožniki javili sodišču Russiana, Bertogno in Boaretta, medtem ko glavnega krivca Daria Piccardija niso mogli, ker je pač ta kradel svojemu očetu.
Med obravnavo so v bistvu vsi obtoženci priznali izjave dane orožnikom in sodišče je po kratkem času izreklo razsodbo; Russiana in Bertogno je spoznalo za kriva obtoženih dejanj ter jih obsodilo, prvega pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece zapora in na 2666 lir globe, drugega pa na 3.000 lir globe; oba na skupno plačilo sodnih stroškov. Pri Boarettu so sodniki upoštevali njegovo dobro vero pri nakupu blaga ter ga oprostil s formulo «da ni izvršil dejanja«.
Preds.; Suich; sodniki Ceni-si in Gelcich; tož.: Mancuso;
Ginaldi iz Tržiča.
* # #
Pred istim sodiščem se je vršila , obravnava proti 47-let-nemu Lorenzu Trolisu, stanujočem v Tržiču, Ul. Bagni 18. Obtožen je bil; a) da se je s silo uprl policijskim funkcionarjem; b) zaradi pijanosti v javnem prostoru; c) da je nadlegoval v javnem prostoru ljudi.
Orožniki so 30. 10. prejšnjega leta opazili v Viale San Marco v Tržiču pijanca, ki je siedil dekletu in ga nadlegoval Približali so se mu ter ga povabili s seboj v vojašnico; toda pijanec, katerega so pozneje identificirali za Lorenza Trolisa. je odgovoril: «Jaz sem fašist, bil sem ranjen od partizanov in lahko počenjam kar se mi ljubi; vi pa me pustite pri miru, saj vas nisem nič vprašal!« Tak odgovor je seveda povzročil, da so ga brez diskusije prijeli pod pazduho, da bi ga odvedli; kljub pijanosti pa se ie možakar tako upiral, da so morali telefonirati po avto s kiderim so ga končno pripeljali v vojašnico. Tu so sestavili zapisnik o aretaciji in Trolisa poslali v zapor. Ker je zaprosil za izpustitev na začasno svobodo, ga je preiskovalni sodnik po osmih dneh ukazal izpustiti.,
Pri obravnavi je Trolis izjavil na vprašanje sodnika, a-li prizna dejanje, da je sicer bil pijan, vendar ni nadlegoval nikogar in tudi orožnikom se ni upiral; pri tem je dodal, da so bili ravno orožniki tisti, ki so ga grobo zgrabili in na njegove proteste Š-' udarili, tako da ima še sedaj brazgotino na nogi, kjer so ga brcnili.
Kljub njegovim izjavam je sodišče spoznalo obtoženca za krivega, vendar so sodniki u-poštevali olajševalne okolnosti ter So ga obsodili pogojno na 4 mesece zapora, na 4.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov.
Vrsta prometnih nesreč
Motociklist si je zlomil lobanjo
Ob 15.30 so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 11-ietnega Ivana Devetaka iz Rupe 56, ker je pred hišo padel s kolesa in se potolkel po desni nogi. V bolnišnici so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh.
43-letni Viktor Fonzari z Vrha št. 41 je z motociklom padel pred hišo. z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul, Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom lobanje in globoko rano na čelu Ce ne bodo nastale komplikacije, bo ozdravel v 15 dneh.
V Moši se je ob 13. uri poškodovala jugoslovanska državljanka 18-letna Rozana Polo iz Pulja, ki je prišla k stricu Mariu Vanonu na počitnice. Ko je dekle šlo čez cesto, jo je povozil neki motociklist. poškodovala se je po nogah in po rokah, Z avtomobilom prometne policije so jo odpeljali v goriško bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pregledali, ji obvezali rane in jo poslali domov. O-zdravela bo v 10 dneh.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 19 stopinj ob 15. uri, najnižja 7 stopinj ob 4. uri. Vlage 65 odstotkov.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel št. 26, tel. 33-49.
Mladi italijanski nogometaši niso bili dorastli angleškim
Mednarodni nojomtf
GLASGOW, 7, — V rodnem srečanju v GlasS” je Škotska premagal* ^ Nemčijo s 3:2. Vsi *oh doseženi že v prvem P
Strelca golov Pointer (2) in Parry ■ V italijanskem moštvu zadovoljil samo Bolchi
# # #
BIRMINGHAM, 7- - JTJr
četrtfinalni tekmi za P lesejemskih mest je y^j, gham City premagal j J "4 co Zagreba z rezultatom ^ (1:0). Povratna tekma maja v Zagrebu.
***
STRELCA: v prvem polčasu v 24’ Parry (A ), v 28’ Pointer (A.); v drugem polčasu v 12’ Pointer (A.).
ITALIJA:	Anzolin; Capra,
Guamieri; Carpanesi, Taglia-vini, Bolchi; De Robertis, Fa-vini, Bonacchi, Corso, Zerlin.
ANGLIJA:	Macedo; Arm-
field, Allen, Setters, Smith, Kay; Brabrock, Greaver, Pointer, Parry, Scanlon.
SODNIK: Gardeazabal (Španija). Gledalcev 80.000.
* * *
MILAN, 7. —■ Srečanje mladih reprezentanc Italije in Anglije (izpod 23 let), se je zaključilo z zasluženo zmago An-gležev z rezultatom 3:0 (2:0). Mladi italijanski reprezentanti niso ponovili delnega uspeha svojih starejših kolegov v Londonu in razen v začetku drugega polčasa sploh niso bili dorastli svojim nasprotnikom, ki so prikazali izvrsten nogomet in se predstavili kot homogena enajstorica samih popolnih nogometašev, od katerih sodijo mnogi že sedaj v angleško profesionalno reprezentanco.
Obe enajstorici (Angleži v rdečih, Italijani v belih maj-cah) sta začeli počasi in previdno in do prve pomembne akcije je prišlo šele v 5’ po zaslugi Angležev. Greaves je podal na krilo Brabrooku, ki je v teku preigral Capro in vrnil žogo Greavesu katerega silovit strel se je odbil od prečke. Angleški vratar Macedo je moral prvič posredovati šele v 19’ na strel Zerlina. Igra ni bila posebno lepa, toda Angleži so imeli znatno terensko premoč. V 17’ je Tagliavini povzročil prvi kot proti lhstne-
mu moštvu, 2’ pozneje pa so dosegli kot Italijani po prodoru De Robertisa. V 20’ je Scanlon zgrešil prazna vrata potem ko mu je Parry poslal dolg predložek pred, toda dve minuti pozneje so Angleži kronali svojo absolutno premoč z golom, ki ga je dosegel Par-ry z neubranljivim strelom.
Italijanske kadete je premoč nasprotnikov popolnoma zmedla in igr ase je pretežno odvijala pred Anzolinovim svetiščem. Po dveh srečnih intervencijah branilcev so gostje v 28’ povečali vodstvo. Brabrock je precizno centriral in Parry je iz voleja zadel v drog. Odbito žogo je prestre-gl Pointer in jo brez oklevanja s polvisokim strelom poslal v mrežo.
Italijani so reagirali, vendar pa so se morali zadovoljiti samo s strelom Bonacchija v prečko in s kotom, ki ga je povzročil vratar Macedo na Favinijev strel. Kmalu potem je Parry na predložek Kaya zamudil izredno priložnost, v 40’ pa je Anzolin z drznim pa-dom pod noge zaustavil dolg prodor Greavesa. Zadnje minute prvega polčasa so pripadle Italijanom.
V drugem polčasu so Italijani začeli podjetno, toda Angleži so jih takoj zadržali z dobro organizirano igro krilske vrste. Po Bonacchijevem strelu, katerega je Macedo blokiral pri tleh, so Angleži izvedli tri zaporedne napade, v 12’ pa so dosegli tretji gol. Srednji krilec Smith je z žogo pretekel tri četrtine igrišča in nato zaposlil Pointerja, ki ie brez težav s kakih 10 m v tretjič zatresel mrežo. Kmalu
Ciklomotoristična dirka za nagrado narodov
Bobet prvi v zadnji etapi in v splošni klasifikaciji
Izvrstni Francoz je hil prvi v linijskem delu in za motorji
PALERMO, 7. —• Ciklomotoristična dirka za nagrado narodov se je zaključila danes na dirkališču v Palermu s predvideno in zasluženo zmago starega francoskega asa Lopispna Bobeta, ki je na tej posrečeni dirki- doživljal svojo drugo mladost.
Glede na svoj velik naskok v splošni klasifikaciji, bi se Louison nedvomno lahko zadovoljil s previdno vožnjo v glavnini in z nadzorstvom nad svojimi najbližjimi zasledovalci v vožnji za motorji. Toda Bobet je hotel prekositi samega sebe bi prav v zadnji etapi še enkrat potrditi svojo premoč. Že na prvi vzpetini je sprožil napad kateremu pa nihče ni polagal posebne pozornosti. Toda Louison je mislil resno. Gaul, ki je bil v sredini giuvnine, je najprej poslal na lov za ubežnikom Pintarel-lija, ki je skupno z Ronchi-nijem po treh km Bobeta tudi dohitel. Toda na koncu vzpona je na visoki planoti Pintarelli omagal, Ronchini pa je v spustu preluknjal. Tako je ostal Bobet spet sam, pred seboj pa je imel še 60 km do cilja.
V naslednjih 30 kilometrih je glavnina izgubila dve minuti. Na vzponu Villafrate pa se je razdalja med njo in Bo-betom zmanjšala po zaslugi Sabbadina, ki se je s požrtvovalnim naporom približal vodečemu na 20”.
K motorjem se je tako priključil Francoz s precejšnjim naskokom, ki je že po prvih krogih narastel na 43” pred Sabbadinom, 1’16” pred Nen-cinijem, 1 ’22” pred Pellegrini-jem, 1’24” pred Hoevenaersom. 1’30” pred Montijem in Plan-
kaertom itd. V sedmem krogu se je Sabbadinov zaostanek povečal na 51” in Nencinijev na 1’14” in Louison je potem brez posebnih naporov ohranil to prednost vse do cilja.
Vrstni red v zadnji etapi Agrigento - Palermo (163.800 km): 1. L. Bobet 4,20’42” s p. h. 37.854 km na uro, 2. Sab-badin z zaostankom 36”,	3.
Nencini 1T5’,	4. Pellegrini
1’42”, 5. Hoevenaers I’47”, 6. Poblet 1150”, 7. Plankaert 2T7", 8. Tosato 2’30”,	9. Ronchini
2’55”, 10. Kerckove 2’57”, 11. Azzini 4,23’44”, 12. Brandolini 4,23’54”, 13. Boudechon 4,24’08”, 14. Monti 4,24'11”, 15. Fabbri 4J4T2”, 16. Christian 4,24’14”, 17. Reitz 4.24T5”, 18. Velucchi 4,24’49”, 19. Baffi 4,24’58”, 20. Gaul 4,25’ itd
Splošni vrstni red za motorji:	1. Louison Bobet (Lo-
renzetti) 3,38’54”,	2. Nencini
2’37”, 3 Pellegrini 7’30”. 4. Sab badin 8’44”. 5. Monti 9’10”, 6 Poblet 9’29” itd.
SPLOSNI VRSTNI RED: 1. Louison Bobet 50.08’25”,	2.
Nencini 7’41”, 3. Pellegrini 10’ in 18”, 4. Hoevenaers 11T4", 5. Poblet 14’33”. 6. Tosato 14’ in 37”. 7. Sabbadin 15’32", 8. Monti 16’41", 9. Plankaert 18’, 10. Azzini 50,28’02”, 11. Ronchini 50,33 42”, 12. Gaul 50.34’54”, 13 Catalano S0,38’51”, 14. Kerckove 50.40’39", 15 Reitz 50,40’ in 56”. 16. Fabbri 50.4F21”, 17. Brandolini 50.46’00".
KOLESARSTVO
KARLOVY VARY, 7. — 5. etapi kolesarske dirke Berlir.-Praga-Varšava, Karl Marx Stadt - Kalovy Vary (137 km), je zmaga! Vzhodni Nemec A-
dler s časom 3,48’44” pred Italijanom Trapejem in Rusom Kapitonovim. Venturelli še vedno vodi v splošni klasifikaciji.
TOTI P
1X1 1 1 X 1 X 11 2 X Kvote: 12 točk — 81.641 lir, 11 točk — 6.777 lir, 10 točk — 1060 lir.
nato je Parry preigral tudi Anzolina, vendar ga je v zadr njem trenutku na grob način zrušil Capra.
Italijansko moštvo je bilo v krizi in angleški napadalci so preigravali po mili volji italijansko obrambo. V 23’ je Bre-viglieri zamenjal Anzolina. Angleži, ki so se očitno zadovoljili z doseženim rezultatom so si poslej privoščili celo nekaj akademije in gledalci so pogosto odobravali njihove poteze ter žvižgali svojim igralcem. V 23’ je moral zaradi poškodbe za nekaj minut zapustiti igrišče Smith.
Tekma poslej ni nudila nič več zanimivega. Angleško premoč na igrišču je prekinil samo solo prodor Zerlina, potem pa je odlični sodnik Gardeazabal odžvižgal konec. Italijanski reprezentanti so takoj zapustili igrišče, angleški pa so pretekli krog ob zasluženem aplavzu športnega milanskega občinstva.
 *»--------
teljski tekmi je spana« t^j. Barcelone premagal «*> co Interja s 4:0 (2:®),
* * *	/Ul1
MADRID, 7. — Atlet*0 L),
-	*	*rid	l	—
Ker je v prvi teknu^* e^l
ski pokal zmagal bo potrebna tretja te*
ITALIJANSKI POKAL
Genoa - S. Monzi tk
GENOVA, 7. - V nem turnusu italija»SK*g*l» gometnega pokala 1* premagala Simmentn* z rezultatom 2:1 t1’J’ Bry*# Gole so dosegli:
Gole so dosegli: v .JU * polčasu v 12’ Abbadie KZ/f 37’ Fraschini (M.); *	(G.»-
Italijansko nog. prvenstvo
Rezultati 34. kola nogometnega prvenstva A skupine C lige:
Casale: Casale-Mestrina 2:1 Livorno: Sanremese - Livorno 3:0
Lucca: Lucchese • Pordenone 3:2
Mantova: O. Mantova - Car-bosarda 4:0 Busto Arsizio: Pro Patria -Cremonese 6:3 Ravenna: S. Ravenna - Biel-lese 1:1 Siena: Siena • Forli 2:0 La Spezia: Spezia - Le*nano 2:0
Treviso: Treviso-Piacenia 1:0 Varese: Varese - Pro Vercel-li 0:0 Pisa je počivala.
LESTVICA OZO Mant.	33	20 8 5	62 25	48
Siena	32	19 9 4	46 21	47
Spezia	32	17 7 8	43 29	41
Livorno	32	17; 5 10	49 33	39
P. Vercelli 33 14 910 34 28 37 Biellese	32	13 10 9	35 31	36
S. Ravenna	32	13 10 9	35 32	36
Forli	32	13 8 11	32 26	34
Sanremese	32	13 7 12	45 41	33
Pisa	32	1013 9	30 34	33
Pro Patria	33	10 12 11	37 33	32
Treviso	32	11	1011	30 30	32
Carbosarda	33	13	6 14	37 38	32
Mestrina	33	9	11 13	32 40	29
32	7	13 12	33 28	27
32 7113 12 32 39 27
33	8	11 14	41 53	27
32	7	10 15	22 38	24
33	9	6 18	36 65	24
33 «11 16 23 43 23 32 6 7 19 30 37 19 * #*
PRVENSTVO B LIGE: Novara: Como - Novara 1:0.
Varese Casale Legnano Lucchese Cremonese Piacenza Pordenone
IIIIMHIIIIHIHHIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIItllHIIIIIIIMmilllHIItllllllltlllllllflltimilimmillMHIIMMIH
Prijateljska trening tekma
Belluno-Triestina 3:3
BELLUNO, 7. — Na stadio- I v 28’ Santelli prehitel Demi-nu Polisportivo v Bellunu je na in iz neposredne bližine do-prvo moštvo Triestine odigra- J segel vodstvo za goste.
lo danes prijateljsko trening tekmo z enajstorico Belluna, ki je trenutno na tretjem mestu meddeželnega prvenstva in ki jo trenira Ettore Trevisan, brat trenerja Triestine Mema Trevisana.
Tekma se je končala nedoločeno 3:3 (1:2). Obe enasjtorici sta prikazali prijetno in živahno igro in domačini so z veliko požrtvovalnostjo nadoknadili pomanjkanje tehničnega znanja.
Prvih 15’ so prevladovali Tržačani, potem pa so prevzeli pobudo domačini. V 15’ je De Paoli zaposlil Rumicha z močnim diagonalnim strelom, v 18’ pa je Del Negro po akciji z Masseijem in Bresolinom prisilil k lepi paradi mladega vratarja Demina. Sledilo je več dobro zamišljenih in lepo izpeljanih napadov Triestine. ki pa jih je domača obramba dobro zaustavljala. Končno je
V 40’ je Rumich izvrstno u-branil strel De Paolija, v 40’ pa je Zanolla na predložek De Paolija izenač’1. Tri minute pozneje je Bartoli presenetil Rumicha in dosegel vodstvo za domače.
V drugem polčasu je Merku-za v 4’ povzročil na banalen način avtogol. To je Tržačane podžgalo, da so zaigrali bolj podjetno in da so ponovno prevzeli igro v svoje roke. Posledica tega sta bila dva lepa zaporedna gola Tortula in Ri-gonata v 16’ oz. v 1J’. Do konca je bila Triestina v premoči in odličt-i Demin je ubranil številne strele Szokeja, Del Negra, Rigonata, Bresolina in Tortula.
Triestina je nastopila v na slednji postavi: Rumich; Tuliš si, Brach iChittaro); Szoke. Merkuza. Rimbaldo; Del Negro, Tortul (Rigonat). Breso lin, Massi (Tortul), Santelli.
*	riik*
BARCELONA, 7. - V P* teljski tekmi je š
drid) - Real Madrid
37 trascmni polčasu v 23' Dal Mo
 «»—
Prvenstvo
Muggesana - ponziana 2-Libertas - Ronchi C3
Moskovski DHiaW» bo gostoval v Bw "
c< obv«^
BEOGRAD, 7. ' zvezda je Pre,ie .“"j« moskovskega Dinama-gostoval v Beogradu • ^ V Tekma na stadionu ^ pt* odigrana v večernih žarometi.
DIRKA PO SPAN^
Za Riviera 14. Suarez prevzel
VITORIA, 7.
_ v l*
SP*1
kolesarske dirke P_° ,.^9$
Eibar - vnuu. v- *eii a,
vidualno na krononu zmagal Riviere s P»vPre
ke dirae y ^	^
Vitoria (6L!tef> *
zmagal Riviere s P”’ruro trostjo 32,111 km n V8„ Suarezom, otfn.°m’klaSifi|'*2 jem itd. V splosm gl v05j$
36” Pr'
■ehi*
je ponovno pre Suarez, ki je za rojaka Seguja.	-.
Vrstni red v M-	1
1. Riviere (Fr\L,?’ 3. Suarez (Sp.) 1,54 28 .	1/
(Sp.)	1,55’10”,	4. ^ (SP’
(Bel.) 1,58’38”, 5.
1,58’34”.
Splošni vrstni tti' f 5^
1. Suarez 65,19’23 . gj jjl ’ va,19’59 ", 3. Van lf>°?	5*5
4. Everaert 65,29’36 <
»e unttiii n DiutprC
65
65,37’51”, 6.
Riviere -«»-
TENIS V RlM®
Merk> izločH
RIM, 7. — V naiej»J. mednarodnega teni rj0 1
venstva Italije, je J” g A*’ čil nosilca serije at’ ^ ža Daviesa.	jf»ij
Važnejši rezultat 1,) ‘!
dini 5:7, 3:6, 7:5,	' m
na finala: Drobny ( g;l, j.) mas (Mph 1 6:2. lO-f’ lMe .
trangeli 6:3. 6:2,	...
Candy (Avstral
eli - Contreras (VB 6:2, 6:3, Kmjjht y (Avstral.) b'Jt-j l? ,
'Vi
p *>
zarino - Schuurm»*' /j :3, 5:7, 6:3, RaynoW* ^ ,
XJnU (CiteV-jSoog1 (fe
6:4, 6:0, 5:7. 6:2, ‘rt j:«,%
Scholl (Nem.) 8:6, 6: -V Zenske: Osmina ,j. A* ■
.	(J.	ftj
Schuurmah^ jj Aja
Hopan (Avstral ) ^.jari fi Bueno (F.-az.) -6:3, Hopps (ZDA) - **
7:5.
ATLETIKA
Nov rekord i v metu krogle
mitingu za «Tretji P Gasperi» na n°
CONI, je Meconi 1 lijanski rekord v Pf*iiil
VERONA, 7. -
.. rezultatom 18-.. t,jl Meconijev rekord J metra.
Odgovorni ur' J STANISLAV A
T‘ska Tiskarski
zavod
S
*
MIŠKO KRANJEC :
Povest o dobr
Jožef je za trenutek postal in mikalo ga je, da bi mogel gnati vzrok tej kletvici.	. ,
Oglasila se Je Marta, odporno in brez bojazni; rekla
oetro:
«Kaj me boš psoval!« Zdelo se je, da se mu hoče posme-vati, nato je še pridejala: »Psuj ti rajši svoj beraški rod, pa meme in moj rod!«
Jožef bi bil najrajši poslušal do kraja, čeprav ga je za-Etbilo za srce, kakor bi se vse to tudi njega tikalo in kakor bil sam kriv vsega. Toda zdaj, ko je že zaprl kuhinjo, ni itel spet znova odpirati. Saj bi bilo grdo. A tudi ni mogel,
, bi stal kar tako v veži in nategoval ušesa. Kaj lahko kdo Korenovih »topil iz sobe in mar ga ne bi bilo sram, bi ga našli tu?
Poleg vsega tega pa je bilo potrebno obvestiti tudi Ano tem. Zato Je po prstih stopil v sobo. Nagnil se je k Ani ►kor bi ji imel razodeti veliko skrivnost, rekoč bolj s šepetom; »Spoprijela sta se!«
Pri tem je pomignil z glavo proti mali sobi, da bi Ana dela, koga misli. Ana je zaprla molitvenik, iz katerega je ■avkar prebirala molitev k	sveti družini,	pogledala	možu
ni mogla takoj razumeti,	kaj	je	hotel	reči. še presene-
ma je bila.,
«Kaj delata?« je vprašala.	■	'
»Spoprijela sta se,» je ponovil, potem pa pojasnil: «Ost,e-ita se, da se kar kadi!«
Ani ao se razvlekla usta.	Bil	je	trenutek velikega	prese-
nečenja, ki je nihalo med radostno zavzetostjo in med grenkim spoznanjem nečesa usodnega Preden pa je mogla opredeliti to čustvo in ga preceniti, jo je prevzela radovednost in je vprašala:
»Za kaj pa?«
»Predvsem,« je menil Jožef, ne govori tako glasno, da naju ne bosta slišala. A za kaj, ne vem, ker nisem mogel spoznati iz tistih besed, ki sem jih slišal. Dolgo pa si nisem upal prisluškovati, da me ne bi kdo ujel pred durmi. Morata že imeti kaj posebnega. Saj se mi je ves čas dozaevalo, da se nekaj kuha, le nisem se ti upal tega povedati.«
»Tudi meni se je zdelo tako,« je prikimala ona. «Nič re nista imela tako rada kakor prejšnja leta. A kdo je začel?«
»Tega ne vem,« je rekel Jožef. »Slišal sem samo Ivana, ko je glasno zaklel in nekaj vrgel po sobi. Moral je biti razburjen, zakaj težko si ga predstavljam, da bi kar tjavdan metal reči po sobi. Ona je bila mirnejša in se je posmehljivo Odrezala na vsako njegovo besedo. Rekla mu je, naj psuj? svoj rod, ne pa njenega. Zdi se mi celo, da se mu je skušala še smejati.«
Ana je kimala, lica pa »o ji žarela. Ta dogodek je bil vendar nekaj tako posebnega v njuni hiši, da zdaj ni bilo časa, da bi se spraševala o podrobnostih in da bi se skušala kakorkoli opredeliti, razen, da ju je radovednost čedalje bolj mučila.
»Malo nama odpri duri, da bova slišala, kaj se menita in za kaj gre. Strašno me ima, da bi izvedela, kaj je med njima.«
Zlezla je iz kota in oba sta se postavila k durim, ki jih je Jožef nekoliko odprl, da bi laže slišala Ana se je naslonila ob steno in nastavljala ušesa, da ji ne bi ušla nobena besedica
Ta trenutek je bil v sobi onstran veže mir, nihče ni spre govoril, samo Katica se je odkrhala Ana toliko da ni bila poparjena, ker ni bilo nič in že se je ozrla po Jožefu, misleč da jo je samo potegnil. Toda prav ta hip so zadonele Ivanove besede, ki jih je izustil:
»Rekel sem ti že in ti še enkrat rečem, da se z menoj ne boš igrala. Bii sem dober s teboj, predober se mi zdi, vse sem ti dopustil. Zato pa je prišlo tako daleč. Da sem bil to
vedel, bi ti bil že zdavnaj stopil na vrat, kakor stopimo na vrat kači in jo zadavimo. A nikar ne misli, da si ne bi upal še zdaj in da tega tudi ne bi storil, in nič mi ne bo žal, če se to najino življenje razleti na kosce, kakor če razbijemo steklo.«
«Ti stopi rajši na vrat svojim priležnicam, ne pa meni!« mu je vrnila Marta in po glasu je bilo spoznati, da je on bolj razburjen, a da se že tudi nje loteva nemir. »In rečem ti,» je nadaljevala Marta, «da se nikar ne deri nad menoj. Nisem tvoja dekla, ki bi jo lahko najprej ozmerjal, potem pa vrgel iz sobe na cesto.«
»Vrgel te bom na cesto ne glede na to, ali si dekla ali nisi. Tudi te ne bom vprašal za dovoljenje če smem napraviti kaj takega. Ker to si lahko misliš, da bom znal napraviti red v svoji hiši.«
Spet je padlo nekaj psovk na Marto katerim pa je ona konec koncev enako odgovorila. Uspeh tega je bil, da se je najbrž Ivan premočno razsrdil in da je bilo slišati, kakor bi padla dlan na lice, čemur je sledil en sam vzklik, ki je Koštr-čeva globoko presunil.
Anine oči so obvisele na Jožefu in zdelo se je, da se bo razjokala. Odprla je usta, kakor bi hotela tudi sama zakričati
»Pojdi in mu prebrani, da bi jo tepel!« je dejala nemirno in vsa gorela. «Ne, kaj takega se pa res ne spodobi!«
«Ne,» je odmajal Jožef, ki je ostal ravnodušnejši. »To niso najine stvari in ne smeva se za nobeno ceno vtikati vanje Naj obračunata med seboj, kakor se jima zdi najbolj prav.«
»Ampak jaz ne morem poslušati, da bi ženska kričala in jokala, ker jo nekdo tepe! Ce ne pojdeš tl, stopim jaz in ga ozmerjam, da bo vedel, kaj se spodobi in kaj ne!«
«Tega ne smeš,« ji je odsvetoval resno. «In da te ne bo razburjalo, sedi rajši v kot, jaz pa bom zaprl duri, da ne bos ničesar slišala, kako se bo stvar razvijala.«
Ana bi najbrž še dalje razmišljala, ali naj sama stopi h Korenovim in poseže vmes, ali naj pregovori Jožefa, da gre on, ki bi ga mlada rajši poslušala, ali pa naj samo še dalje prisluškuje, da se niso ta trenuteK odprle duri v mali sobi.
»Nekdo gre!« Je rekel Jožef ženi, »pojdi v kot, da naju
ne najde tu pri durih.« Tudi sam se je odmaknil >ykor v sredo sobe, medtem ko je Ana lezla v kot, K®1
S
dopuščale moči.	.
Preden pa je dosegla svoj prostor in preden J®9 it) po svoji navadi na vseh štirih, so se že odprle dun ^ ^ sobo in vstopila je Katica
S
~ ...	---- J^	ggk
Oostala je za hip sredi sobe, ko Je zaprla duri, . [ji
sobi
8 maniit* ie nosi'® pjf
hotela s posluhom dognati, ali sta Koštrčeva v sta, tudi se je nekoliko okrenila proti kotu; ji_ biti vsekakor na svojem prostoru. V rokah je n°s“'9 ^ Obraz se ji je smehljal, kolikor so mogle potez* ^ S* ] razodeti nasmeh, ko so bile oči mrtve kakor vedno- t9, r odražalo na njenem obrazu, da se oče in mati Prep šele, da je oče mater udaril,	jurir
»Kaj delata?« je vprašala skoraj veselo, ko le da sta oba v sobi.
%
Koštrčeva sta jo presenečeno gledala. Saj sta čana, da prihaja k njima po očeta, naj gre materi y tpjjjj, Jožef je bil že vznemirjen, ker ni vedel, kako bi s* primeru odločil. Toda Katica ni prihajala po	pdjT*
temveč je prinašala v roki kitaro, kar je bil znak 0 y 16*% k njima, da bo tu posedela in pela. Spravila se Je ^ mamici, da je tudi sama sedela na vseh štirih s® J s hrbtom ob peč, v naročju pa je obdržala kitaro Koštrca ta trenutek na svetu ni vedel, kaj bi na njeno vprašanje. Ni vedel, ali naj povpraša, kajI j ji ^ njih, ali ga morda potrebujejo, ali pa naj se napr**
bil*
i
nega. Tako je naposled tudi storil in zato je rekel kakor veselo:
boli
d» sr
»Včeraj sem govoril z organistom o tebi. O ted*:	*
preizkusil in ako bi se mu zdelo, da bi pela v cerk«*
a.
Povedal sem mu, kdo si in kako poješ.«	^	j*
Katica Je zvesto poslušala in zdelo se je, d* ^ obrazu nekaj zganilo, nakar je vprašala:	,
»Kaj pa vam je rekel organist?«
(Nadaljevani