101Simpoziji / Symposia Test semantične fluentnosti Katja Krečič Test semantic ̌ne fluentnosti se široko uporablja v nevropsihološki praksi, nanj pa moc ̌no vplivajo lingvistic ̌ne lastnosti. Semantic ̌na fluentnost se obic ̌ajno meri s številom besed, ki jih posameznik navede v omejenem c ̌asu in spadajo v doloc ̌eno kategorijo. Namen raziskave je bil razviti test semantic ̌ne fluentnosti, ki bo skupaj s testom c ̌rkovne fluentnosti sestavljal Test besedne fluentnosti, ustrezen slovenskemu okolju. V predraziskavi je 30 dijakov razlic ̌nih srednjih šol reševalo 15 nalog semantic ̌ne fluentnosti, na podlagi rezultatov pa so bile v test uvršc ̌ene tri naloge za merjenje klasic ̌nega priklica besed znotraj določene kategorije ter naloga preklapljanja med dvema kategorijama. V glavni raziskavi je sodelovalo 140 udeležencev, starih med 20 in 65 let, ki so po starostni in izobrazbeni strukturi ustrezali slovenski populaciji. Poleg Testa besedne fluentnosti so reševali štiri druge kognitivne teste (Test sledenja, Test obsega delovnega spomina, Šifriranje in Test verbalnih sposobnosti). Analiza psihometric ̌nih lastnosti je pokazala, da je test semantic ̌ne fluentnosti ustrezno zanesljiv in veljaven. Spol in izobrazba sta bila razlic ̌no povezana z dosežki pri posameznih nalogah. Spola se nista razlikovala v dosežku na testu semantic ̌ne fluentnosti. Izmed kognitivnih sposobnosti so dosežek na testu najbolje napovedovali miselna hitrost, miselna fleksibilnost, pozornost in obseg delovnega spomina, pomembne pa so bile tudi besedne sposobnosti. Produkcija besed znotraj dvominutnega intervala je v c ̌asu upadala tako, da so udeleženci v prvih 15 sekundah navedli najvec ̌ besed, v naslednjih 15 sekundah je bil opazen vec ̌ ji upad, v zadnjih 30 s pa se je velikost upada zmanjšala. Test za ocenjevanje prepoznavanja čustev iz govora Nina Lokovšek, Petra Janše in Anja Podlesek Razvili smo test za ocenjevanje prepoznavanja čustev iz govora. V dveh predraziskavah smo izbirali primerne zvočne posnetke, na katerih govorci izražajo čustva, vsebina izgovorjenih besed pa je čustveno nevtralna, in na vzorcu študentov preverjali prepoznavo posameznih čustev na teh posnetkih. Končno obliko testa sestavlja 26 posnetkov govora različnih govorcev, ki izražajo šest osnovnih čustev (veselje, žalost, jezo, strah, gnus in presenečenje) ter nevtralno stanje. Posnetke računalniški program predvaja po naključnem vrstnem redu, udeleženci po dvakratnem predvajanju določenega posnetka izberejo eno med sedmimi kategorijami čustev. Pri vsakem posnetku za pravilno izbrano kategorijo čustva prejmejo 1 točko. Višji dosežek na testu pomeni boljše prepoznavanje čustev iz govora. Rezultati glavne raziskave so pokazali, da ima test primerno povprečno težavnost. Uspešnost prepoznavanja različnih kategorij čustev je bila različna; podobno kot v nekaterih drugih študijah so bili v povprečju najbolje prepoznani posnetki žalosti in jeze, najslabše pa posnetka gnusa in strahu. Prednost razvitega testa je, da ga sestavljajo posnetki vzbujenih ter spontanih čustev, ki so nastali v resničnih življenjskih situacijah, in ne zaigrana čustva kot v večini podobnih tujih testov. Intervencije in raziskovanje samomorilnega vedenja v Sloveniji Vodja simpozija: Vita Poštuvan Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem, e-mail: vita.postuvan@upr.si Samomor je še vedno velik javno-zdravstveni problem v Sloveniji. Različne iniciative na ravni raziskovalnih, preventivnih in intervencijskih projektov pri nas potekajo v okviru različnih inštitucij. Žal nacionalnega načrta za preprečevanje samomora, ki bi celostno naslovil to temo, še vedno nimamo, prav tako še ni sprejeta resolucija o duševnem zdravju, ki bi vsaj delno manjkajočo vrzel zapolnila. V simpoziju bomo predstavili aktivnosti in spoznanja organizacij, ki se s temo preprečevanja samomora ukvarjajo. Predstavljeni bodo trije prispevki, ki bodo evalvirali in podajali spoznanja programov krepitve kompetenc pri vratarjih sistema, in sicer pri i) psihologih, ii) policistih in iii) zdravstvenih in socialnih delavcih. Predstavljena bosta tudi dve kvalitativni študiji. Prispevek iv) bo naslovil fenomenološko analizo religioznosti kot zaščitnega dejavnika za samomorilnost, v) pa nov način razumevanja procesa žalovanja po samomoru v Modelu rastoče rože. Prispevki znotraj simpozija Kompetence psihologov pri delu s samomorilno ogroženimi posamezniki Tina Podlogar, Urša Mars, Vita Poštuvan, Katarina Kocbek, Vlasta Zabukovec, Mateja Štirn, Anja Podlesek Krepitev kompetenc in preventiva samomora preko izobraževanj policistov Nuša Zadravec Šedivy, Janina Žiberna, Vita Poštuvan, Nuša Konec Juričič, Mojca Vatovec, Bogdan Dobnik, Saška Roškar Fenomenološka analiza religioznosti kot zaščitnega dejavnika za samomorilnost Urška Mali Kovačič Izkušnje preventivnih aktivnosti pri izobraževanju zdravstvenih in socialnih delavcev za preprečevanje samomora Nuša Konec Juričič, Vita Poštuvan, Saška Roškar, Alenka Tančič Grum, Mojca Vatovec, Bogdan Dobnik Proces in intervencije ob žalovanju po samomoru – Model rastoče rože Vita Poštuvan