ŠTEVILKA Qjj
LiflOXLVIlt, 14. OKTOBER ¿0116 CENA 1.7Q EUR
-M-JiTl'
¿ultubni JpM MÖZIÜ
KNJIŽNICA
galerij^
KINO
Tradicionalno srečanje borcev in njihovih simpatizerjev na Greti
STRAN 9
Na modni reviji v Solčavi združili tehnično znanje, bistro obfikovalsko oko in nežen dotik
STRAN 12
Po deževnem Dublinu sprejem bronaste Tine v Gornjem Gradu
STRAN 21
Oglasi
OTVORITVENA

Irjvjil i n '.nhi hr. lS.in. do bni|<ij, 1R.II).?P1

DELOVNI CAS ponedeljek - petek: 7.00 - 1?.00 sohota: 7.00-15.00
- i
Vabimo Vas v prenovljeni market Luče,
v soboto, 15, 10, 2016 od 8. ure dalje!
V dopoLdansken času Vas bomo pogostili s kuhanim vinom, čevapčiči, torto velikanko in degustacijami.
294 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016
Iz vsebine:
Temo tedna:
Študij je vedno dražji, k reševanju težav pristopila tudi država...........................................4
Denocionolizocijo:
Ljubljanski nadškofiji visoke
odškodnine zaradi zamud.................................5
Prodojni center ZKZ Mozirje v stečoju:
Nov trgovec v Zgornji Savinjski dolini?...........5
Deset let uprovnego centro:
Odločitev za združitev služb na
enem mestu je bila modra odločitev..............6
_(IS_
Kolegij župonov:
Tudi v naši dolini za občine
brez tajnih trgovinskih sporazumov...............7
Renek:
Država bi z deli na krožišču
želela začeti že letos............................................7
Ljubijo:
Gasilke pogasile »požar« v poslovni enoti Cinkarne Celje......................20
(PV)
■■liH
SD Gornji Grod:
V Zagradišču odjeknili jubilejni tekmovalni streli.............................
V pričakovanju izboljšav visokošolskega
sistema
V parlamentarni obravnavi je novela zakona o visokem šolstvu, ki zasleduje več ključnih ciljev: vzpostavitev predvidljivega in stabilnega sistema financiranja, odprtost sistema v mednarodno okolje, povečanje fleksibilnosti študijskih programov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjševanje osipništva, hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajševanje časa študija.
Pogajanja in usklajevanja vseh deležnikov so po dolgotrajni razpravi navsezadnje le pripeljala do končnega skupnega predloga, za katerim stojijo tudi študentje. Novi zakon jim prinaša pet izboljšav.
Prva izmed njih se nanaša na trajanje študentskega statusa. Trenutno le-ta študentu preneha s trenutkom, ko diplomira. V praksi to pomeni, da študent v času od diplome do (morebitnega) nadaljevanja študija ostane brez statusa in vseh pripadajočih pravic (subvencionirana študentska prehrana in bivanje, zdravstveno zavarovanje ...). V noveli zakona je predvideno, da študent po opravljeni diplomi obdrži status študenta do konca študijskega leta.
Druga izboljšava se nanaša na doktorski študij, ki ga je država v preteklosti financirala preko tako imenovanih inovativnih shem, vendar zadnja leta tega financiranja ni bilo. Po predlogu novele zakona bo država financirala doktorski študij s proračunskimi sredstvi.
Tretja izboljšava prinaša študentom polnopravno članstvo v akademskem zboru. Trenutno imajo namreč študenti v tem organu le simbolično član-
stvo brez glasovalne pravice. Po novem se njihovo število opredeljuje na petino vseh članov.
Četrta izboljšava je povezana s financiranjem visokega šolstva. Ustavno sodišče je namreč sedanji način financiranja prepoznalo kot neustaven in odločilo, da mora biti financiranje visokega šolstva urejeno z zakonom. Novela uresničuje odločbo in dodaja, da se raven financiranja ne sme spustiti pod vsoto, ki jo univerze in drugi visokošolski zavodi prejemajo danes.
Peta izboljšava prinaša boljši sistem zdravstvenega varstva študentov. Ker se zdravstveno stanje študentske populacije iz leta v leto slabša, novela zakona uvaja obvezne sistematske preglede za študente 1. letnikov dodiplomskega študija. Na teh pregledih bodo dobili celovito sliko o zdravstvenem stanju študentov, poučili jih bodo o zdravem življenjskem slogu in predstavili oblike zdravstvene preventive.
Že res, da sedanji sistem visokega šolstva v Sloveniji ni idealen, toda v primerjavi z ameriškim je že brez napovedanih izboljšav zelo dober. To je med lanskim obiskom v Ljubljani ugotovil razvpiti dokumentarni filmar Michael Moore, ki je bil nad sistemom visokošolskega izobraževanja pri nas naravnost navdušen.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

. 22
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 41, 14. oktober 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 3
Tema tedna, Iz občin
ŠTUDENT NAJ BO! ČE IMA DENAR, SEVEDA!
Študij je vedno dražji, k reševanju težav pristopila tudi država
Z oktobrom so študentje stopili v novo študijsko leto. Kar okoli 80 tisoč mladih je zasedlo predavalnice po vsej Sloveniji, vendar statistika kaže, da število študentov v zadnjih letih precej upada. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) opozarjajo, da je vpis mladih, ki želijo visoko izobrazbo, manjši zaradi vedno slabših socialnih razmer in spodbujanja k izobraževanju za poklice in ne za univerzitetni študij. Na ŠOS zato pričakujejo ureditev položaja študentov, ureditev visokega šolstva ter sprostitev varčevalnih ukrepov, ki vplivajo na gmotni položaj študenta. Vlada sedaj pripravlja dve noveli zakonov, ki vplivata na zgoraj naštete zahteve.
POVPREČNA ŠTIPENDIJA NE ZADOŠČA
Študij v Sloveniji je vsaj na prvi pogled dobro dostopen, a velike socialne razlike v družbi po prepričanju ŠOS-a ne dopuščajo vsem, da bi študirali po svoji želji. Dejstvo je, da študij že dolgo ni več brezplačen in zato različni študijski programi niso enako dostopni vsem.
Študentje s šibkejšim socialnim statusom so primorani izbirati med finančno ugodnejšimi študiji. Seveda lahko koristijo pravice, ki jim pripadajo iz naslova statusa študenta, nekatere od teh so univerzal-
ne, druge vezane na socialni položaj študenta oziroma njegove družine. V ŠOS-u menijo, da so najbolj problematične štipendije. Povprečna štipendija namreč ne dosega niti polovice povprečnih mesečnih stroškov študenta.
Tudi Katja Stradovnik, predsednica Kluba zgornjesavinjskih študentov, pravi, da višina štipendije zadošča za pokritje stroškov bivanja in mogoče še za kakšno položnico, »vse ostalo pa morajo študentje pokriti sami. V večini primerov ta strošek pade na pleča staršev, če so le finančno sposobni, v nasprotnih primerih pa na študente same, ki si služijo denar s študentskim delom.«
DRŽAVA SISTEMSKE NAPAKE REŠUJE POČASI
Poleg neurejenega štipendiranja je še veliko drugih procesnih ovir in napak, ki študentom otežujejo življenje. ŠOS izpostavlja neurejene študentske bivanjske kapacitete in ureditev, po kateri študenti, starejši od 26 let, ne morejo biti več zavarovani kot družinski člani, po starših.
Vlada je pristopila k reševanju nekaterih ovir. Poslanci so obravnavali dve noveli zakonov, ki se ti-četa študentov, in sicer Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) in
Zakon o visokem šolstvu (ZViS). ZSkuS, ki opredeljuje status in delovanje študentskih organizacij, ni dobil podpore poslancev, k oblikovanju novega zakona pa bo skupaj s šolskim ministrstvom sedaj pristopila še ŠOS. V organizaciji želijo, da se natančneje določijo nekatera pravno nedorečena področja delovanja študentskih organizacij.
Tudi o ZViS-u, ki med drugim
ureja področja financiranja, zagotavljanja kakovosti visokega šolstva in nekatere pravice študentov, bo razprava še potekala. ŠOS pri tej noveli pozdravlja predlog večanja pravic študentov, največ zadržkov pa ima do sprememb na področju sistema zagotavljanja in spremljanja kakovosti visokega šolstva.
Tatiana Golob
Katja Stradovnik, predsednica Kluba zgornjesavinjskih študentov:
»V Klubu zgornjesavinjskih študentov se trudimo pomagati študentom in dijakom na različne načine. Veliko dogodkov, ki jih pripravljamo, je brezplačnih, za dogodke, kjer imamo kotizacijo, našim članom vedno ponudimo subvencionirane cene. Študentje in dijaki si lahko pri nas brezplačno kopirajo gradivo, a vendar tega ne izkoriščajo kaj dosti.
Vsako leto iščemo nove člane, ki lahko v okviru kluba pridobivajo različne reference, širijo svoj socialni krog, si krepijo pogum za vstop v realni svet. Pa vendar opažam, da je apatičnost mladine vedno večja, večina mladih je brez motivacije in vsaj na videz ne razmišlja o prihodnosti. K sreči je v vsaki družbi določen delež takšnih, ki pozitivno izstopajo. Tudi v naši dolini imamo pridne in marljive dijake ter študente, ki so aktivni na sto in enem področju.«
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Občina bo subvencionirala razliko v ceni za odlaganje in
ravnanje z odpadki
Rečiški občinski svetniki so zaradi nekaterih nejasnosti v mesecu maju zavrnili predlog podražitve določenih storitev obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, ki jih je predlagalo podjetje Sim-bio Celje, in sicer od 1. julija letos dalje. Na septembrski seji so omenjeno materijo z dodatnimi informacijami na občinskem svetu ponovno obravnavali, potrdili višje cene in sprejeli sklep o subvencioniranju te razlike s strani občine do konca leta.
Podjetje Simbio, ki upravlja z re-
gijskim centrom za odlaganje in ravnanje z odpadki v Bukovžla-ku (RCERO), je moralo izvesti določene investicije, zato so se cene za obdelavo in odlaganje nekatere vrst komunalnih odpadkov, med njimi tudi biorazgradljivih, povišale.
NOV ODLOK ZA RAVNANJE Z ODPADKI
Omenjene cene rečiškim občanom na položnicah zaračunava JP Komunala Mozirje. Ker je prihajalo do nekaterih nejasnosti glede višine cen in načina izračuna, so
se predstavniki občinskega sveta in Komunale srečali na sestanku in prišli do določenih zaključkov. Med drugim, da naj Komunala pripravi nov elaborat za storitve ravnanja z odpadki za svoj del storitve, Občina Rečica ob Savinji pa bo pripravila nov odlok za ravnanje z odpadki.
POTREBNO NADALJNJE OSVEŠČANJE OBČANOV
Župan Vinko Jeraj je na septembrski seji občinskega sveta izrazil prepričanje, da so se svetni-
ki z obširnim gradivom temeljito seznanili. Vsebino je predhodno obravnaval tudi odbor za gospodarstvo, gospodarske javne službe in varstvo okolja ter predlagal občinskemu svetu sprejetje sklepa, da naj do konca letošnjega leta razliko v ceni subvencionira občina. Svetniki so se s tem mnenjem strinjali, dodali pa so, da je potrebno občane še naprej osveščati o ravnanju z odpadki, zmanjšati težo ostalih odpadkov in s tem nižati zneske na položnicah.
Marija Lebar
296 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016
Aktualno
LJUBLJANSKI NADSKOFIJI VISOKE ODŠKODNINE ZARADI DENACIONALIZACIJSKIH ZAMUD
Upravna enota Mozirje pisno pozivala sklad k čimprejšnji dodelitvi nadomestnih zemljišč
Kot je TV Slovenija razkrila v začetku tedna, mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS Nad-škofiji Ljubljana zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov na območju upravnih enot Mozirja in Radovljice plačati skoraj šestnajst milijonov evrov. Sodba ljubljanskega okrožnega sodišča se nanaša na dolge postopke vračila 20 tisoč hektarjev gozda na območju Gorenjske in Zgornje Savinjske doline.
ODGOVOR UPRAVNE ENOTE MOZIRJE
Za komentar glede te sodbe in kako je s potekom denacionalizacije na tukajšnjem območju, smo
RADMIRJE
vprašali na Upravno enoto Mozirje in prejeli naslednji odgovor: »V UE Mozirje je v reševanju ostala obsežna in zahtevna denacionalizacij-ska zadeva upravičenke Nadškofi-je Ljubljana. Glede omenjene sodbe pojasnjujemo, da gre za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe za nepremičnine, ki so bile z delnimi odločbami vrnjene upravičenki Nadškofiji do leta 2007.«
NEREŠENA OSTAJA KATASTRSKA OBČINA GORNJI GRAD
V letih 2008 in 2011 sta se upravičenka in zavezanec sklad sporazumela še za dodelitev nadomestnih zemljišč za odvzeta kmetijska
Bo stara cesta do gasilskega doma ostala zaprta?
Na pobudo krajanov Radmirja in uporabnikov stare ceste, ki vodi do gasilskega doma in dalje do rad-mirske cerkve, je podžupan in svetnik v občinskem svetu Ljubno Toni Špeh sklical sestanek. Vsi krajani se namreč ne strinjajo s tem, da je bila potem, ko je bila zgrajena nova povezovalna cesta med regionalko Radmirje-Gornji Grad in novim gasilskim domom, stara priključna cesta zaprta z betonskimi bloki in
KLUB ZGORNJESAVIJSKIH ŠTUDENTOV
Jesenska izobraževanja se pričenjajo
Študijsko leto se je pričelo, zraven tudi razni tečaji, ki jih v Klubu zgornjesavinjskih študentov organizirajo vsako leto. Že ta petek se prične tečaj nemščine s certifikatom. 32-urni tečaj lahko obiskujejo vsi, ki bi se radi naučili jezika, tako študenti kot brezposelni, zaposleni ali upokojenci. Na zaključku tečaja bodo udeleženci ob uspešno opra-
in gozdna zemljišča v skupni vrednosti 579.079 DEM. Do sedaj so uspeli pravnomočno odločiti o premoženju, za katerega je bila zahtevana oblika vračila nadomestnega zemljišča za katastrsko občino Mozirje, Prihova in Rečica ob Savinji.
Nerešena ostaja še katastrska občina Gornji Grad. Za to katastrsko občino čakajo še predložitev sporazumov o dodelitvi nadomestnih zemljišč v višini 200.079 DEM. Nad-škofija je sprejela ponudbo sklada za vsa zemljišča, vendar je bil zaradi počasnosti sklada pri iskanju nadomestnih zemljišč do sedaj skle-
njen dogovor za nadomestna zemljišča le v višini 53.332 DEM.
INTENZIVNOST SKLEPANJA SPORAZUMOV SE ZMANJŠUJE
»Sklad smo večkrat pisno pozivali k čimprejšnji dodelitvi nadomestnih zemljišč, vendar se intenzivnost sklepanja sporazumov med skladom in Nadškofijo Ljubljana zmanjšuje. Nadškofija Ljubljana lahko zahteva odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe tudi za vsa zgoraj navedena zemljišča,« je zapisano v pojasnilo UE Mozirje.
Marija Lebar
PRODAJNI CENTER ZKZ MOZIRJE V STEČAJU
Nov trgovec v Zgornji Savinjski dolini?
s tem onemogočen promet po njej. Zato so zbrali več deset podpisov proti zaprtju te ceste.
Na drugi strani se precej krajanov, tudi tistih, ki ob sporni cesti živijo, zavzema, da cesta ostane zaprta. Kako je potekal sestanek, kaj so povedali prisotni in do kakšnih zaključkov so prišli, bomo poročali v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
Poročali smo že, da je stečajna upraviteljica Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v stečaju Alenka Krivec Nabernik letos na dražbi uspešno prodala nekdanji prodajni center v Ljubiji. Tega je odkupila družba Erida iz Škofljice. Kljub večkratnemu spraševanju nismo dobili odgovora, kaj družba
voljenja za rušitev obstoječega trgovskega objekta in samostoječe nadstrešnice v Ljubiji. Vloga ni popolna, zato na ostala vprašanja ne moremo dati odgovora.«
Na osnovi nekaterih neuradnih informacij smo glede rušenja in morebitne gradnje trgovine v Mozirju vprašali na Spar Slovenija in
vljenem testu prejeli certifikat.
V soboto bodo na svoj račun prišli tisti, ki se želijo bolje spoznati s programom excel. Udeleženci morajo s sabo prinesti prenosne računalnike, na katerih bodo delali. Oba tečaja bosta v prostorih Kluba zgornjesavijskih študentov na Ljubnem ob Savinji.
ŠMS
Na mozirski upravni enoti so dobili vlogo za rušenje nekdanjega prodajnega centra v Ljubiji. (Foto: IS)
z objektom in zemljiščem namerava, nedavno pa so na Upravni enoti Mozirje dobili vlogo za rušenje omenjenega objekta.
Iz upravne enote so nam prejšnji teden odgovorili: »Na Upravni enoti Mozirje smo v tem tednu prejeli vlogo za izdajo gradbenega do-
prejeli sledeči odgovor: »Spoštovani, zahvaljujemo se vam za vaše vprašanje. Gradnja novih trgovin je del poslovne strategije podjetja Spar Slovenija, zato vaše informacije zaenkrat ne moremo potrditi. Hvala za razumevanje.«
Marija Lebar
297 Savinjske novice št. 39, 30. september 2016
Aktualno, Iz občin
DESET LET UPRAVNEGA CENTRA MOZIRJE
Odločitev za združitev služb na enem mestu je bila modra
odločitev
V prostorih upravnega centra Mozirje so pripravili slovesnost ob jubileju centra, saj je minilo deset let, od kar so začele pod skupno streho delovati različne službe, ki so prej poslovale na raznih lokacijah v Mozirju. Tako za zaposlene, še posebej pa za stranke iz celotne Zgornje Savinjske doline je bila to velika pridobitev.
PROSTORI PRIJAZNI DO ZAPOSLENIH IN UPORABNIKOV
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je dejal, da je deset let sicer kratka doba, a dovolj dolga, da je mogoče oceniti pravilnost odločitve in uresničevanje kake zamisli. In zamisel o enotnem upravnem centru je bila modra odločitev. »Marsikdo se še spomni, kako so delovale različne službe od javne do lokalne uprave na različnih krajih po Mozirju. Prostori so bili neprijazni in stranke so morale za pridobitev dokumentov ali ureditev kake zadeve opraviti kar precej korakov. Upravni center je prinesel rešitve, ki omogočajo, da lahko občani vse uradne zadeve, praktično od rojstva do smrti uredijo v eni zgradbi.« Državne službe in lokalna samouprava odlično sodelujejo, kar se odraža tudi pri kakovosti storitev.
KAKOVOST - ZASLUGA VSEH ZAPOSLENIH
O desetletju delovanja upravnega centra, ki je prvi v državi združil državno in lokalno upravo, zavode in ostale službe, je spregovorila načelni-ca Upravne enote Mozirje Milena Cigale: »Veseli smo bili ob otvoritvi centra in veseli smo danes.
/.../ Dosegli smo visok standard storitev, za katerega smo morali trdo delati vsi.« Da so s kakovostjo zadovoljni tudi uporabniki storitev, priča knjiga pripomb in pritožb, v kateri so doslej zapisane samo pohvale.
SKUPNOST SE ZAVEDA PREDNOSTI CENTRA
Slovesnosti, ki so jo pevsko obarvali člani okteta Žetev, povezoval pa Nejc Slapnik, so se udeležili številni povabljeni, med njimi predstavniki tukajšnjega gospodarstva in občin. V imenu ravnateljev zgornjesavinjskih šol je spregovoril ljubenski ravnatelj Rajko Pintar, ki je čestital ob desetletnici.
OD IDEJNE ZASNOVE DO VSELITVE
Pobudnika zamisli o objektu, v katerem bi našle prostore vse službe, tako državne uprave na lokalnem nivoju kot lokalna samouprava in različni zavodi, sta bila takratni načelnik upravne enote Darko Repenšek in župan občine Mozirje Jože Kramer. Objekt sledi vedu-ti kraja in arhitektonsko povzema značilnosti gradnje v Zgornji Savinjski dolini. Gradnja se je pričela spomladi leta 2005. Center so slovesno predali namenu v drugi polovici leta 2006.
Marija Lebar
O desetletju delovanja upravnega centra, ki je prvi v državi združil državno in lokalno upravo, zavode in ostale službe, je spregovorila načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale (v sredini).
(Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET LJUBNO
Z drugim rebalansom uravnotežili občinske finance
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je na septembrski seji svetnikom v obravnavo in sprejem ponudil drugi rebalans proračuna za letošnje leto. Tako na dohodkovni kot odhodkovni strani je prišlo do nekaterih razlik. Svetniki so po krajši razpravi predlagano uravnoteženje proračuna potrdili.
FUNDACIJA JE PRISPEVEK RAZDELILA NA TRI LETA
Kot je povedal župan, gre za uskladitev proračuna z dejansko realiziranimi viri in sredstvi. Posamezne postavke je predstavil direktor občinske uprave Blaž Presečnik. Prihodki so bili nižji od načrtovanih, na nekaterih postavkah pa je prišlo do prerazporeditev.
Tako so morali znižati predvidena sredstva od Fundacije za šport v višini 144.000 evrov, saj bo fundacija denar za nadgradnjo skakalnega cen-
tra Savina občini nakazala v treh letih. Nižji je znesek pobranih najemnin za stanovanja, med drugim ni bila realizirana prodaja občinskih stanovanjskih prostorov v Radmirju.
VIŠJI PRIHODKI OD TURISTIČNE TAKSE
Čeprav ne gre za zelo visok znesek, je letos plačana turistična taksa že presegla pričakovano. Prihodek iz tega naslova so zato v drugem rebalansu povišali za 1.110 evrov. To je razveseljiv podatek, je opomnil župan, in pomeni, da so se turistični ponudniki začeli zavedati svojih dolžnosti, verjetno pa so tukaj še rezerve.
O premalo plačani turistični taksi so na občinskih svetih govorili že kar nekaj let. Denar iz te postavke je izključno namenski. Občina ga vlaga v izboljšanje pogojev za turizem v občini. S turističnim utripom so letos na Ljubnem zelo zadovoljni.
PROJEKT LOKALNIH CEST REALIZIRAN
Na strani odhodkov je večja razlika nastala pri izvajanju projekta vzdrževanja lokalnih cest, za katerega bo občina dobila sredstva delno povrnjena od države po 23. členu zakona o financiranju občin, odobreni povratni del pa je morala preknjižiti med zadolževanje. Med drugim so znižali predvidene odhodke za izgradnjo prizidka nazarskemu zdravstvenemu domu, ki še ni bila realizirana, in nekatere projekte na postavki prostorsko planiranje ter stanovanjsko komunalna dejavnost.
Svetniki so se v razpravi osredotočili zlasti na ceste. Zanimalo jih je, katere ceste se bodo urejale v bodoče, sami so dodali nekaj nujnih predlogov za prihodnje leto, rebalans pa soglasno potrdili.
Marija Lebar
298 Savinjske novice št. 39, 30. september 2016
Iz občin, Gospodarstvo
KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tudi v naši dolini za občine brez tajnih trgovinskih sporazumov
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Bojan Kontič je v začetku tega tedna na slovenske občine naslovil opomnik, v katerem ponovno poziva, da se pridružijo pobudi za razglasitev občin brez tajnih sporazumov. Prvotno pobudo, ki je bila občinam poslana 9. septembra, so na predlog lučkega župana Cirila Rosca obravnavali tudi zgornjesavinjski županja in župani na zadnjem sestanku v Solčavi, kjer so sklenili, da se tukajšnje občine pobudi pridružijo.
SPORAZUMI DELEŽNI KRITIK
Konec avgusta so župan Joško Manfreda in občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju ter evropski poslanec dr. Igor Šoltes na SOS naslo-
Ministrstvo za infrastrukturo je nedavno izvedlo javni razpis in izbiro izvajalca za gradnjo krožišča na regionalni cesti na Reneku v občini Rečica ob Savinji. Krožišče tamkajšnji prebivalci in uporabniki ceste že dolgo pričakujejo. Izbira izvajalca še ni dokončna, ker še ni potekel rok za morebitne pritožbe.
POTREBNO JE UREDITI ŠE LASTNIŠTVO NA ZEMLJIŠČIH
Za gradnjo ima država rezervirana ustrezna sredstva. Predvideno je bilo, da bi se z deli začelo še letos. Trenutno je treba urediti še lastništvo na zemljiščih, potrebnih za gradnjo. Prav zato so se nedavno na sestanku srečali predstavniki ministrstva in Direkcije RS za ceste, predstavniki lokalne skupnosti in lastniki zemljišč, na ka-
vili poziva k razglasitvi slovenskih občin za območja brez spornih prostotrgovinskih sporazumov - »območja brez TTIP«. Med drugim je Šoltes zapisal: »Že več let z zaskrbljenostjo spremljam pogajanja o spornih prostotrgovinskih sporazumih, ki jih v imenu Evropske unije vodi Evropska komisija, še zlasti gre za sporazume, ki jih poznamo pod kraticami TTIP, CETA in TISA. Postopki pogajanj so v vseh omenjenih primerih upravičeno deležni močnih kritik s strani državljanov, potrošnikov, sindikatov, kmetov, nevladnih organizacij ter malih in srednjih podjetij. Mnogi opozarjajo na to, da sporazumi predstavlja grožnjo demokraciji in prinašajo številne negativne posledice, ki bodo daljnosežne in se bo-
terih je predvidena gradnja krožišča in priključnih cest.
PREDSTAVNIKI DRŽAVE DALI POJASNILA IN ODGOVORE
Predstavniki investitorke - države so lastnikom dali pojasnila in odgovore na vprašanja, ki so jih ti postavili. Kot so menili domačini, je pristop do lastnikov zemljišč nekoliko neroden in zato prihaja do nekaterih nejasnosti. Predstavniki ministrstva oziroma direkcije za ceste so poudarili, da bodo vodili nadaljnje postopke v smeri, da se gradnja krožišča na Reneku končno začne. Pri tem se bodo potrudili, da bo izvedba kro-žišča kar najbolj ustrezala tako za uporabnike ceste kot za lastnike zemljišč.
Marija Lebar
do odrazile tako na evropski, nacionalni kot tudi lokalni ravni.«
AKCIJA POTEKA V VSEH DRŽAVAH EU
Več kot tri milijone ljudi v EU je podpisalo peticijo proti sprejetju tajnih sporazumov in več kot 2.000 evropskih lokalnih skupnosti, mest ali regij, v katerih živi skupaj več kot 75 milijonov ljudi, se je v znak protesta javno razglasilo za TTIP Free Zone - za skupnost brez tajnih sporazumov, med njimi tudi številne slovenske občine.
Župani občin Zgornje Savinjske doline so sklenili, da bodo pristopili k razglasitvi občin za »TTIP free zone« oziroma »območja brez TTIP« in se priključili gibanju proti tajnim sporazumom, ki bi izhajali ali izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih na nedemokratičen in nepregleden način.
Zadeva je aktualna, saj se bodo na pristojnem odboru Sveta EU o sporazumu s Kanado CETA predstavniki članic EU opredeljevali 12. oktobra. 18. oktobra bo sledilo odločanje na ravni ministrov.
Marija Lebar
SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA 2016
Kar dve velenjski
podjetji med kandidati za gazelo
Konec preteklega tedna so v Celju razglasili letošnje dobitnike naziva gazela za savinjsko--zasavsko regijo. Zmagala je družba Plastika Skaza, v igri pa sta bili še velenjsko podjetje Mega M in podjetje Petre z Vranskega. Gazele iz tukajšnje regije imajo velik uspeh tudi na nacionalni ravni. V dosedanjih petnajstih letih izbora so namreč osvojile kar šest zlatih gazel.
Plastiko Skaza smo podrobneje predstavili, ko je bila slovenska zmagovalna gazela v letu 2014. Med letošnje nominirane v tukajšnji regiji se je uvrstilo še eno velenjsko podjetje - Mega M. Specializirano je za celovite rešitve na področju telekomunikacij in informatike. Je operater IP in mobilne telefonije, ponudnik dostopa do interneta in naprednih rešitev računalništva v oblaku. Podjetje, ustanovljeno leta 2002, vodita brata mag. Miran Meža in mag. Matej Meža. Svoje poslovne enote imajo še v Združenih arabskih emiratih, na Hrvaškem, na Madžarskem in v Avstriji. Lani so beležili dobra dva milijona evrov prodaje, v letih od 2010 do 2015 pa so dosegli indeks rasti 240.
Marija Lebar
Območje na Reneku, kjer je na regionalni cesti predvideno krožišče. (Foto: Marija Lebar)
RENEK
Država bi z deli na krožišču želela začeti
še letos
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Svetniki prevetrili polletno uresničevanje občinskega proračuna
Župan Vinko Jeraj in računovodkinja Irena Štorgel sta na septembrski seji članom rečiške-ga občinskega sveta predstavila polletno poročilo o izvajanju letošnjega proračuna. Tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani je glede na načrtovano realizacijo nastalo nekaj razlik, ki jih je računovodkinja izpostavila ter obrazložila. Svetniki so v razpravi postavili določena vprašanja, sicer pa so soglasno sprejeli sklep, da so s poročilom seznanjeni.
NEKATERI PRILIVI IN ODLIVI V DRUGEM POLLETJU
Kot je povedala Štorgleva, izvajanje proračuna teče po načrtu, a so do polletja nastale na nekaterih postavkah razlike, za katere se računa, da bodo do konca leta odpravljene, saj bodo nekateri prihodki realizirani v drugi polovici leta. Mednje sodijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in grobnine. Prav tako računajo, da bodo do takrat dobili povrnjena sredstva za sofinanciranje Medgen borze. Načrtovano je bilo, da bo stekla prodaja občinskih stanovanj v poslopju nekdanje hranilnice, kar tudi še ni uresničeno.
ZADNJI ZAHTEVEK ZA MEDGEN BORZO ŠE ČAKA
Na strani odhodkov še niso porabljena sredstva za investicijo v centralno čistilno napravo Loke. Je pa morala občina podaljšati kre-
PREVENTIVNA AKCIJA PEŠEC
Pod okriljem Javne agencije RS za varnost prometa in ob sodelovanju lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v prometu v času med 3. in 16. oktobrom poteka nacionalna akcija Pešec. Namen akcije je opozarjanje pešcev na varno ravnanje v prometu in uporabo odsev-nikov. Akcija je bila 6. oktobra izvedena tudi v Mozirju.
OPOZARJALI NA POMEN UPORABE SVETLEČIH TELES
Članoma občinskega sveta za vzgojo in varnost v prometu sta se pridružila policista in redarja medobčinskega redarstva. Razdelili so si s strani agencije prejete materiale, zloženke in odsevnike ter se zvečer odpravili na teren. V času akcije so mimoidoče opozarjali na pomen uporabe svetlečih teles, jim spregovorili o potrebnosti nošenja in samozaščitnem obnašanju.
Župan Vinko Jeraj je povedal, da se pripravlja najava prodaje občinskih stanovanj in na občini računajo na prodajo še do konca leta.
(Foto: Marija Lebar)
dit za Medgen borzo v višini 150 tisoč evrov, ker iz evropskih sredstev še ni dobila vseh nakazil za projekt.
Svetnik Matjaž Goličnik se je ustavil ob podaljšanju kredita, saj pri tem nastaja strošek obresti. Zanimalo ga je, kdaj se računa na ta denar. Župan Jeraj je povedal, da ni zagotovil, da bi denar dobili do konca tega leta, za-
varnost
to in še zaradi drugih uskladitev je v nadaljevanju dnevnega reda predlagan rebalans proračuna.
ČAKANJE ZARADI ZAMUDE PRI PARTNERJIH
Direktorica občinske uprave Majda Potočnik je pojasnila, da je datum priliva denarja odvisen tudi od ostalih partnerjev v projektu, ki je potekal v čezmejnem sodelovanju. Ko bodo pri vseh partnerjih izvedene terenske kontrole, bo mogoče vložiti skupni zahtevek za izplačilo zadnjega obroka, za prejšnje zahtevke iz projekta pa je občina Rečica ob Savinji denar že prejela. Pri enem od hrvaških partnerjev kontrola še ni bila izvedena.
NAJAVA PRODAJE OBČINSKIH STANOVANJ V KRATKEM
Svetnico Vero Slokan je zanimalo stanje glede prodaje občinskih stanovanj. Župan je povedal, da se pripravlja najava prodaje in na občini računajo na prodajo še do konca leta.
Da je zelo nizka realizacija na postavki za gostinstvo in turizem, je opomnil svetnik Ivan Kramer. Računovodkinja je pojasnila, da turistično društvo, kot vsa ostala društva v občini, mesečno prejema nakazila denarja po dvanajstinah. Na postavki je rezerviran tudi denar za projekt Regijska destinacijska organizacija (RDO), ki bo izveden še letos.
Marija Lebar
povečati
RANLJIVOST IN VELIKA OGROŽENOST PEŠCEV
Agencija bo v okviru akcije organizirala skupne preventivne dogodke, ki bodo potekali istočasno po več kot 60 slovenskih občinah. V okviru dogodkov bodo s pomočjo prostovoljcev razdelili preko 6.000 odsevnih trakov in 3.500 kresničk. Prav tako bodo v sodelovanju s policijo in redarstvi opozarjali voznike na upoštevanje pešcev in dosledno odstopanje prednosti pred prehodom za pešce.
Z akcijo želijo opozoriti na ranljivost in veliko ogroženost pešcev v prometu, med katerimi so posebej izpostavljeni starejši nad 54 let starosti. Večina prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi znotraj naselij, pogosto pri prečkanju ceste.
Benjamin Kanjir
Prostovoljci so med pešce razdeljevali zloženke in odsevnike. (Foto: Benjamin Kanjir)
Najranljivejšim udeležencem v prometu je potrebno
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Organizacije, Iz občin
TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV IN NJIHOVIH SIMPATIZERJEV NA ČRETI
Seme upora rodilo zmago nad nacifašizmom
Delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Žalec je k spomeniku na Čreti ponesla venec. (Foto: Marija Šukalo)
Pri cerkvi sv. Katarine na Čreti je bilo na prvo oktobrsko soboto tradicionalno srečanje borcev in njihovih simpatizerjev. Spominsko slovesnost so pripravili v počastitev na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra 1941.
RAZMISLEK O NARAVI IN ZNAČILNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE
Po pozdravnih besedah predstavnika organizatorjev Marjana Turičnika in predsednice krajevnega odbora Kokarje Andreje Zupan je številne obiskovalce nagovoril slavnostni govornik dr. Tone Kre-
gar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Dejal je, da tovrstne priložnosti zgodovinarju predstavljajo izziv za razmislek o naravi in značilnosti druge svetovne vojne, okupacije, upora in predvsem o tem, kako so se na nove, skrajne vojne razmere odzvali naši predniki, kaj jih je pri tem vodilo in s čim so se morali spopadati.
ZBRANI DELILI PODOBNE VREDNOTE IN NE POZABLJAJO
»V čustva in s tem dejanja po-
sameznikov ni mogoče nikoli povsem podreti, a vendarle je na temelju virov, pričevanj, pa tudi razumevanja zgodovinske logike kot človekove narave mogoče sestaviti vsaj približne orise dogajanja pred 75 leti,« je povedal Kre-gar, prepričan, da vsi tisti, ki iz različnih razlogov omalovažujejo in celo demonizirajo partizanski upor, pozabljajo na dejstvo, v kako težkih pogojih se je rojeval narodnoosvobodilni boj na Slovenskem. Prav tako po govornikovih besedah pozabljajo, da je bilo na naših tleh leta 1941 zasejano seme upora, ki ga okupatorju nikoli več ni uspelo izkoreniniti ter je rodilo končno zmago nad nacifašiz-
mom in s tem narodovo preživetje. In prav to dejstvo po Kregarjevem mnenju vabi in združuje ter povezuje na tovrstnih srečanjih. »Zato, ker zbrani na Čreti delimo podobne vrednote in zavest in zato, ker mi tega ne pozabljamo.«
PARTIZANSKE PESMI IN DOMOLJUBNE RECITACIJE
Kulturni program, sestavljen iz partizanskih pesmi in domoljubnih recitacij, so izvedli Mešani pevski zbor Prosvetnega
društva Tabor, Pihalni orkester Prebold ter moderatorka in reci-tatorka Jožica Ocvirk. Za obogatitev slavnosti so poskrbeli člani Zgodovinsko kulturnega društva
OBČINA NAZARJE
Na občini Nazarje so v zadnjem letu prejeli več obvestil, da nekateri najemniki grobov brez ustreznega soglasja spreminjajo velikosti in druge značilnosti grobov. Tako ravnanje je v nasprotju z občinskim odlokom, pogosto je tudi moteče za najemnike sosednjih grobov.
BREZ SOGLASJA DOLOČENI POSEGI NISO DOVOLJENI
Kot je dejal nazarski župan Matej Pečovnik, se z omenjenimi kršitvami srečujejo zlasti v zadnjem letu. V občini Nazarje sta upravljavca grobov krajevni skupnosti Nazarje in Šmartno ob Dreti. »Brez njunega soglasja določeni posegi na grobovih niso dovoljeni. Omenjeno ravnanje je v nasprotju z do-
F	k -
.. ti; ■
Triglav, pohodniki VDV brigade Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline in praporščaki.
Marija Šukalo
ločili odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Nazarje,« pravi župan.
PREDVIDENE TUDI DENARNE KAZNI
Za kršitelje pravilnika so predvidene tudi denarne kazni, pri čemer odlok pravi, da se z denarno kaznijo kaznuje za prekršek posameznik, če opravlja prevoze, zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela brez soglasja upravljavca. Na občini zato pozivajo vse najemnike, da ne izvajajo del na grobovih v nasprotju z določili navedenega odloka. Pred vsako spremembo si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca pokopališča.
Marija Lebar
Zbrane je pozdravila tudi predsednica KO Kokarje Andreja Zupan.
(Foto: Marija Šukalo)
„ „ „ \ Druženje so organizirali zgornjesavinjsko in žalsko Združenje
borcev za vrednote NOB, Društvo izgnancev Slovenije, občinski odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje, odbor Žalec in Spodnje Savinjsko društvo generala Maistra Žalec.
Nedovoljeno spreminjanje grobov
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11
Organizacije, Kultura

PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA
Najlepša v okolici Mozirja je Vrhovnikova domačija
Člani Turističnega društva Mozirje so ob svetovnem dnevu turizma v Mozirskem gaju organizirali prireditev, namenjeno vsem domačinom. Ob tej priložnosti so podelili plakete in priznanja izbranim na letošnjem tradicionalnem ocenjevanju najbolj urejenih domov.
KOMISIJA OCENJEVALA LOKE, DOBROVLJE IN LJUBIJO
Komisija, ki jo je vodil Anton Venek, je oce-
njevala urejenost zaselkov Loke, Dobrovlje in Ljubija. Ocenjevali so ocvetličenost oken, urejenost okolice in podobno. Kot je dejal Venek, so imeli člani komisije težko delo. Po tehtnem premisleku so podelili tri plakete najbolj urejenim. Zlato so prisodili domačiji Vrhovnik, Loke 36, srebrno družini Trbovšek, Dobrovlje 16, in bronasto družini Parašuh, Ljubija 17. Podeljenih je bilo tudi osem priznanj. Prejele so jih družine Brinovšek, Ljubija 127a, Bukovec, Ljubija
Prejemniki plaket in priznanj s predstavniki mozirskega turističnega društva in občine
(Foto: Benjamin Kanjir)
3, Bincl, Ljubija 111, Bejat, Loke 40, Bezjak, Loke 53, Mančic, Loke 40a, Plej, Loke 45 in Usar, Ljubija 114.
NAJHITREJŠE RASTOČA GOSPODARSKA PANOGA
Predsednik društva Andrej Klemenak je spregovoril o osnovnem namenu letošnjega praznika, ki govori o zelenem turizmu. Izpostavil je dejstvo, da ima Slovenija ogromno možnosti razvoja te gospodarske panoge, ki je med najhitreje rastočimi v svetovnem merilu.
PETA TURISTIČNO NAJBOLJ ZELENA DRŽAVA
Trendi se iz leta v leto spreminjajo, a se »za razvoj turizma v Sloveniji ni potrebno bati. Po podatkih svetovne turistične organizacije je naša dežela peta turistično najbolj zelena država. Vse več turistov je tudi v Mozirju in Zgornji Savinjski dolini,« je povedal Klemenak. Zbrane je pred koncem prireditve nagovoril še mozirski župan Ivan Suhoveršnik.
KULTURNI PROGRAM
Za kulturni program sta poskrbela harmonikarja Amadej Kolenc in Klemen Lamprečnik, učenca Andreja Raka. Z deklamacijami in plesom so se jima pridružili učenci OŠ Mozirje. zbranim pa so zapeli še Štirje prijatelji.
Benjamin Kanjir
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DAVIDA VODONČNIKA MAROVTA
Fotografiranje porok je dogodek tudi za fotografa
David Vodončnik Marovt s Krope je v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu postavil na ogled zbirko svojih najboljših popotniških in poročnih fotografij. Nekoč ljubiteljski fotograf je sčasoma ljubiteljstvo zamenjal za profesionalno pot. Čeprav se je, kot je v šali povedal, njegovo prvo fotografiranje na praznovanju v družinskem krogu sprevrglo v kup preosvetljenih fotografij, narejenih s izposojenim fotoaparatom, je vzljubil fotografijo in se ji povsem posvetil.
UČENJE SE NIKOLI NE KONČA
Kot računalničar se je poglobil v obdelavo fotografij, opravil več tečajev in izobraževanj s področja fotografije, največ pa so mu dale izkušnje, je povedal avtor. Dodal je, da novo znanje osvaja vsakodnevno. Pred časom se je specializiral za poročno fotografijo in letošnje poletje je sobote preživljal na porokah.
Kot je poseben vsak mladoporočeni par, je unikatno tudi fotografiranje vsakega para. Je pa za zadovoljstvo parov potrebno veliko opraviti
David Vodončnik Marovt je izpostavil svojo najljubšo poročno fotografijo, za katero je bilo potrebno veliko truda. (Foto: Štefka Sem)
tudi prej in vesel je, da so z njegovim delom zadovoljni. Še posebej, kadar mu omenijo, da ga na dogodku skoraj niso opazili. To pomeni, da je delo opravil odlično, je v svoji predstavitvi povedal avtor.
FOTOGRAFIJE ZA SVOJO DUŠO
Razstavljene slike so bile poročne in popot-niške. V slednjih Vodončnik Marovt išče motive za svojo dušo. Na vsakem potovanju, pa naj bo kratko ali dolgo, išče motive narave, zgradb, živali in ljudi. Ker se je v gornjegrajskem kulturnem društvu preizkusil tudi kot igralec in velikokrat sodeluje na prireditvah, so njegove dokumentarne fotografije s predstav ali drugih dogodkov neprecenljive za društveni arhiv.
Nadobudnega fotografa je obiskovalcem, ki so napolnili avlo, predstavila Petra Marovt. Razstavo je otvorila Tatjana Bezovšek, dogajanje pa je s prepevanjem in igranjem na kitaro popestril Dejan Ikovic.
Štefka Sem
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Organizacije
7. SADJARSKA RAZSTAVA V MOZIRJU
Slaba letina sadja zaradi prizadevnosti sadjarjev ni osiromašila
razstave
Kljub zelo slabi letini sadja je Sadjarskemu društvu Franca Praprotnika Mozirje uspelo pripraviti zanimivo razstavo starih in novih sort jabolk ter hrušk. Kulturni utrip razstave, obogatene s številnimi bogastvi narave in z njo povezanimi izdelki, so še oplemenitila razstavljena slikarska dela slikarja samouka Jožeta Krambergerja. Organizacija sadjarske razstave je potekala v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje.
NA OGLED POSTAVLJENIH PREKO STO SORT JABOLK IN HRUŠK
Zaradi uničujoče spomladanske pozebe in neurij s točo je bila postavitev letošnje razstave na veliki preizkušnji. Kljub temu je mozirskim sadjarjem uspelo ustvariti razkošno hvalnico naravi in darovom, ki jih daje. Otvoritve se je udeležilo izredno veliko ljudi, mnogo jih je pri ustvar-
Lojze Plaznik, predsednik mozirskega sadjarskega društva, je izpostavil dobro sodelovanje različnih društev in Osrednje knjižnice Mozirje pri pripravi tokratne razstave.
janju razstave tako ali drugače pomagalo, drugi so se s svojim obiskom prišli poklonit trudu sodelujočih. Prizadevni člani sadjarskega društva so s pomočjo večinoma višinskih kmetij uspeli zbrati 120 starih sort jabolk in 20 sort hrušk. Novejše sorte so prispevali Kmetijski inštitut Slovenije, Sadjarstvo Mirosan in Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Za kulturno noto razstave je s slikarsko razstavo tihožitij s sadjem Jožeta Kram-bergerja poskrbela Osrednja knjižnica Mozirje.
ZA PESTROST POSKRBELO ŠE VELIKO DRUGIH DRUŠTEV
Kot sta v nagovorih poudarila tako Anton Ve-nek, ki je prireditev povezoval, kot predsednik mozirskih sadjarjev Alojz Plaznik, je za pest-
Za kulturno noto razstave so poskrbeli s slikarsko razstavo tihožitij s sadjem Jožeta Krambergerja.
rost razstave poskrbelo še veliko drugih sodelujočih. Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline so pripravile bogat izbor izdelkov iz domače predelave sadja. Za prikaz vloge čebel pri opraševanju sadnih dreves so poskrbeli čebelarski krožki iz osnovnih šol savinjskega in šaleškega območja s pomočjo mentorjev Čebelarske zveze SA-ŠA. Na vrste ptic, koristnih v sadovnjakih, so na razstavi opozarjali člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin, na velik pomen
nekaterih žuželk v sadovnjaku pa mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
SADJARJI VELIKO TRUDA VLOŽIJO V IZOBRAŽEVANJE MLADIH
Plaznik je poudaril, da so sadjarji usmerjeni tudi v izobraževalno in vzgojno dejavnost z mladimi. Od njih je odvisna prihodnost naših naravnih darov, zato so v društvu k sodelovanju na razstavi povabili osnovne šole. Tako je nastal kotiček z likovnimi, literarnimi in tehničnimi izdelki učencev vseh osnovnih šol naše doline. Mo-zirski sadjarji so tako njim kot vrtčevskim otrokom pripravili vodene oglede razstave in jih poučili o zdravilnem, ekološkem ter gospodarskem pomenu sadja v našem vsakdanu. Razstavo je zaokrožil sklop razstavljenih dokumentov o življenju in delu zaslužnega mozirskega pospeševalca sadjarstva Franca Praprotnika.
PO VEČLETNEM PREMORU RAZSTAVA ZNOVA V GALERIJI MOZIRJE
Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Šir-ko Poljanšek je ob čestitki sadjarjem izrazila zadovoljstvo, da se njihova razstava po osmih letih znova vrača v prostore mozirske galerije, saj predstavlja pomemben dogodek tudi z vidika ohranjanja kulturne tradicije in dediščine. Razstavo je odprl župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik skupaj s Plaznikom. Kulturni program so izvedli štirje pevci, otroci iz OŠ Mozirje so zaplesali in zaigrali, s pesmijo, posvečeno svojemu dedu sadjarju, pa se je predstavil Matic Tevž iz Kokarij.
Tekst in foto: Tatiana Golob
Razstavo je zaokrožil sklop dokumentov o življenju in delu zaslužnega mozirskega pospeševalca sadjarstva Franca Praprotnika.
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11
Organizacije, Oglasi
MODNA REVIJA V SOLČAVI
Združili tehnično znanje, bistro oblikovalsko oko in nežen dotik
Članice društva solčavskih filcark so svoje izdelke iz polstene volne predstavile na modni reviji v okviru 6. Festivala ovčje volne Bicka. Modna revija je bila odziv na temo Toplina volne -objem čez gore. Občinstvu se je predstavilo devetnajst ustvarjalk oblačil in modnih dodatkov iz Solčave, drugih krajev Slovenije ter Avstrije.
GNETENJE, BOŽANJE, DRSENJE SKOZI PRSTE
Po modni stezi so se sprehodili manekeni in manekenke, ki so nosili oblačila in modne dodatke iz volne, izdelane v tehniki polstenja, pletenja in kvačkana. Volna namreč ponuja številne možnosti za ročna dela, a karkoli iz nje izdelamo, je bistven dotik. Pri pletenju in kvačka-
Ustvarjalke društva Bicka s svojimi manekeni (Foto: Marija Šukalo)
nju drsi skozi prste prav vsak centimeter več kilometrov dolge preje. Pri polstenju pa vsako površino izdelka ustvarjalke večkrat pobožajo in pregnetejo. Moč dotika je tista, ki daje ročno ustvarjenim izdelkom poseben čar.
DOMAČE IZDELOVALKE TUDI MANEKENKE
V prvem delu so manekeni predstavili stvaritve enajstih gostij. Občinstvo je lahko občudovalo šale, brezrokavnike, pokrivala, obleke, krila, ponče, jakne, nogavice, nakit in torbice. V drugem delu dogodka so pokazali oblačila za različne priložnosti domačih filcark iz Solčave. Te so se preizkusile tudi kot manekenke. Nosile so bluze, ki so jih izdelale v delavnici polstenja, v kombinaciji s svilo. To je vodila ukrajinska mojstrica filcanja Oksana Sokolova.
RAZNOLIKI IZDELKI IZPOD SPRETNIH PRSTOV
Modna revija, kjer je modele in unikatne stvaritve predstavil moderator Nejc Slapnik, je bila odraz dejstva, kaj vse pod spretnimi prsti nastane iz volne. A tako raznoliki izdelki, kot so jih pokazali manekeni, nastanejo, ko se združi veliko tehničnega znanja, bistro oblikovalsko oko in nežen dotik.
Marija Šukalo
10 
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
O POHORSKIH MEDVEDIH (NADALJEVANJE)
Srečanja s kosmatincem
Še pred l. 1878 je huda predla nekemu mesarju iz Slivnice. Bil je na neki kmetiji na Pohorju, kjer je klal prašiča in pozno v noč delal klobase. Nekoliko dobre volje in s polnim nahrbtnikom klobas se pomika skozi črni gozd proti domu. Tedaj ga sreča medved in stopa godrnjaje za njim. V strahu in trepetu mu Slivničan spusti na tla dišečo krvavo klobaso, pa se spusti v tek. Mrcina klobaso takoj pograbi in pogoltne, pa je bežečemu mesarju takoj zopet za petami. Ta mu spusti hitro drugo klobaso na tla ter začne zopet teči. Brž jo medved zopet zgrabi ter urno stopa za mesarjem. Ko je mesar zadnjo klobaso ves prepoten od strahu prepustil medvedu, tresoč se, kaj bo sedaj, se je prikazala prva razsvetljena kmetska hiša; medved je izginil, mesar pa se je s praznim nahrbtnikom oddahnil v hiši, ki ga je očividno rešila.
Pohorski pragozdovi izginjajo -Mišičevo razglabljanje
S pohorskimi pragozdovi je izginil tudi prikup-ljivi kosmatinec, enako kakor volk in ris. Od tedaj pa se je tembolj udomačila na Pohorju plemenita divjad, srne in divje koze, veliki divji petelin, zlasti pa ruševec, ki sta velika privlačnost ne le za lovca, temveč za vsakega ljubitelja narave sploh.
NEKAJ OPOMB
Katera oblika besede je pravilna? Kako se pravilno imenuje rojstna vas Jurija Vodovnika? Kljub ponovnemu poizvedovanju pri domačinih in okoličanih, ki sem jih o tem vprašanju v prvi vrsti smatral za merodajne, nisem mogel točno dognati neoporečno pravilne oblike te besede.
V	lastnem besedilu rabim obliko Skomarje, ki jo ima tudi »Krajevni leksikon Dravske banovine«.
V	tiskanih in pisanih virih, ki so bili dostopni meni, najdemo vse mogoče oblike; na Skomri, per Skomru, pri Skomerjih, v Skomri, na Skomrah, v Skomrah, Skomre niso bili, Skomerjani, Skomer-ska in Skomarska vas itd. G. L. Vidmar, domačin, ki ga moramo smatrati za povsem merodajno in zanesljivo pričo v tej zadevi, pravi: Po svetovni vojni so vpeljali novo obliko. Pravimo pa: Sko-mer, grem na Skomer, bil sem na Skomru, prihajam s Skomra.
O Vodovnikovih pesmih (8)
Glede svojega pomena je označba rojstne vasi Jurija Vodovnika tudi prava zagonetna uganka, trd oreh. Kakor vsi Pohorci morajo in so vedno morali tudi Skomarjani, ki imajo danes izmed vseh najslabše in najprimitivnejše prometne zveze, zelo mnogo in zelo težko »komariti«, ne sitni in nadležni kakor poletni, temveč pridni in delavni kako »Kobanci«. Ker pa Pohorci izgovarjajo naš navadni naglašeni -a kakor -o, lahko mislimo tudi na »kamro, kamre«. Odkod oni S-, ki se z njim začenja beseda Skomarje? Dog-nano je, da je beseda Zreče nastala iz Za-reče. Ko so Slovenci zasedli južne predele Pohorja, so sedanji Dravinji dali ime Reka. Tako se še danes imenuje potok, ki teče skoz Zg. in Sp. Hoče. Kakor imamo Zadravce in Zasavce, tako so prebivalci ob gornji Reki = Dravinji dobili ime Zareča-ni = Zareče = Zreče. Kakor se je iz Zadole razvila oblika Zdole, iz Zabelovo Zbelovo, iz Zarekovci Zrkovci, tako je nastala beseda Zreče in Zareče. Iz Zakomarje, Zakomre, Zakomer dobimo na sli-čen način Skomarje, Skomre, Skomer.
Zgodovinski podatki o cerkvi Lampreta na Skomarju,
ki jih čitamo v Krameršičevem članku, niso točni. Verjetno je, da je bila prvotna cerkvica lesena, potem šele zidana, a je še dolgo imela raven lesen strop. Imenuje se sicer že l. 1313., to-
svoja posestva, Grofovi v Božjah pa na grofo-vske čase.
Kmalu bomo zaključili pripovedovanja in razglabljanja dr. Fr. Mišiča. Vsekakor ugotavljamo, da je bil avtor knjige o Juriju Vodovniku izreden opazovalec dogajanj in je znal poudarjati pomembne pohorske značilnosti, tako pri opisovanju ljudi kot tudi pomembnih narodopisnih, pa tudi zgodovinskih dejstev. To dokazuje tudi naslednjo poglavje.
KADAR KOSA POJE NA ZAPADNEM POHORJU
S pesmijo zadnjih smučarjev, ki so koncem aprila ali celo še v začetku majnika poživljali senčne, s temnimi gozdovi obrobljene severne obronke in visoke planje zapadnega Pohorja od Rogle preko Planinke, je v onih zračnih višavah utihnila tudi živa in živahna pesem škarjevca, malega divjega petelina. Do tedaj se je njegov bojni klic: »Čišuj, čišuj!« glasno razlegal po širnih planinah, pašnikih in travnikih, po nizkem, temnozelenem ruševju, ki obdaja sanjava Šentlovrenška in Ribniška jezera. Lovci so iz zasede prežali nanj. Pesem ljubezni in pesem smrti je donela ob jutranji zarji preko kop, planjav in goljav nad Ribnico, nad sv. Bolfenkom in sv. Primožem. Ko poletje in poletno sonce tudi na Rogli, na Vitanjski planji, na Tra-ticah in na veliki Kopi doseže svoj višek, ko se rde-čecvetni rijasti sleč na Jelenski peči in Klopnem
Stalna razstava o Juriju Vodovniku v župnišču v Skomarju
da najstarejši del sedanje cerkvice, ki vzbuja videz skromne podružnice, namreč prvi del sedanje ladje z vrati, je šele iz 15. ali začetka 16. stoletja. Pozneje so ladjo podaljšali in obokali, pozidali nov prezbiterij in stolp in končno l. 1838 Marijino kapelico. Poleg sv. Trojice in angelov s simboli škofa in mučenika Lamberta ima cerkev tudi podobo sv. Cirila in Metoda. Sv. Lambert kakor bližnja sv. Kunigunda kažeta očitno na nemški vpliv, kakor razodevajo cerkvice sv. Daniela oglejski vpliv. Koroška vas nad sv. Kunigun-do hrani s svojim imenom spomin na čase, ko je tod samostan v Vetrinju (blizu Celovca) imel
vrhu najlepše razcveta v hladni senci starih bukev in pritličnega ruševja in ko ruševca, najlepšega pohorskega ptiča, ni več videti ne slišati, tedaj zadoni po sončno ožarjenih, svetlih vrheh, kopah, travnikih in pašnikih zapadnega Pohorja nova pesem, lepa, mila, ubrana, glasna: nova pesem veselja, radosti in ljubezni, obenem tudi pesem neizbežnega umiranja, neodložene smrti. Prvo pojejo pohorski kosci, ki so že pred svitanjem vzhajajočega sonca prišli skupno z grabljicami, z volovi in »žlajfami« kosit na visoke pohorske planine. Drugo pojo njihove ostre kose.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11
Kultura, Oglasi
PET LET DELOVANJA MPZ ZARJA
Največje plačilo pevcem je polna dvorana in glasen aplavz
Radmirsko dvorano kulturnega doma so 1. oktobra napolnili ljubitelji petja. Slavljenci, člani Moškega pevskega zbora Zarja iz Rad-mirja so pod vodslvom pevovod-je Bernarde Štiglic izvedli bogat repertoar slovenskih pesmi. Druženje so popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmir-ja pod vodstvom Rosane Štiglic in Rok Prušnik s prijatelji.
PESTER PROGRAM IN ZABAVNA PREDSTAVITEV
Člani Zarje so pripravili predstavitev pevcev na zabaven način in zahvalo pevovodji ter ostalim nastopajočim. Odpete slovenske pesmi, večina v priredbi Bernarde Štiglic, so bile dokaz, da pevci spoštujejo svojo domovino, dom in jezik.
Ob peti obletnici delovanja so povedali, da uživajo na vajah in tudi, ko se po njih družijo. Novih čla-
Pevci Zarje so pripravili predstavitev članov na zabaven način in se zahvali pevovodji ter ostalim nastopajočim. (Foto: Štefka Sem)
malih slovenskih vaseh s čisto navadnimi, preprostimi ljudmi ustvarja najpomembnejši del naše kulture. Saj to počnete s srcem, za-
smi. Ob tej priložnosti je Simona Zadravec, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nekaterim pevcem
podelila Gallusova priznanja. Program je povezovala Mateja Ugov-šek Lever.
Štefka Sem
Člani Moškega pevskega zbora Zarja iz Radmirja so za vse, kar so se naučili, zelo hvaležni Bernardi Štiglic, ki jih je kot 16-letnica pričela voditi pred petimi leti. (Foto: Štefka Sem)
nov so vedno veseli. Za vse, kar so se naučili, pa so zelo hvaležni Bernardi Štiglic, ki jih je kot 16-letnica pričela voditi.
PREPEVANJE S SRCEM IN ZANOSOM
Tudi pevke zbora Jutro so posegle po svojem bogatem repertoarju in izvedle venček slovenskih skladb. Pevcem so zaželele še obilo lepo zapetih pesmi. Njihova pe-vovodja Rosana Štiglic je dejala: »Zavedajte se, da se prav tu, po
nosom in z ljubeznijo do naše pesmi in izročila. Brez bleščečih dvoran, svetlečih odrskih luči, brez velikih besed in visokih honorarjev. Vaše plačilo je samo polna dvorana in glasen aplavz.«
PODELJENA GALLUSOVA PRIZNANJA
Kot gostje so se na odru predstavili pevci, Rok Prušnik s prijatelji, ki so dopolnili večer zborovskega petja. Ob zaključku so se pridružili vsem nastopajočim pri skupni pe-
DROBTINICA
-	Nazarje, petek, 14, 10., od 14, ure dalje, pred trgovino Mercator
-	Mozirje, sobota, 15. 10., od 8. ure dalje, pred trgovino Tuš.
-	Rečica ob Savinji, sobota 15. 10., od 8. ure dalje pred trgovino Kea
-	Gornji Grad, sobota, 15, 10., od 8. ure dalje pred kulturnim domom
-	Ljubno ob Savinji, nedelja, 16. 10., od 8. ure dalje na Placu
-	Luče, nedelja, 16. 10., od 8. ure dalje na vaški tržnici
-	Solčava, nedelja, 16. 10., od 9. ure dalje pred zadružnim domom
Prispevajte drobtinico in z vašim denarnim prispevkom omogočite topel obrok socialno ogroženemu otroku iz vašega kraja!
OB SVETOVNEM DNEVU OŽIVLJANJA
bomo v soboto, 15. 10., od 9. do 10. ure na Rečici bo Savinji in v nedeljo, 16. 10., od 9. do 10. ure na Ljubnem ob Savinji pripravili prikaz temeljnih postopkov oživljanja.
Vsi zainteresirani boste lahko oživljanje odraslega, otroka, dojenčka in uporabo defibrilatoja tudi preiskusiii.
OZRK Zgornje Savinjske doline
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Kultura
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
S koncertom flovtistke Dorotee Senico nopovedoli glosbeno
pestro šolsko leto
V dvorani Glasbene šole Nazarje je nastopila mlada slovenska flavtistka Dorotea Senica, ki je s svojimi 19 leti nanizala že vrsto superlativov in presežkov. Virtuozinjo, ki je na tokratnem koncertu izvajala dela Bacha, Mozarta, Prokofjeva in drugih je na klavirju spremljala Maja Mancini Se-nica. Z enakim programom se bo Senica predstavila tudi na tekmovanju oktobra v Munchnu.
S PETNAJSTIMI LETI NA ELITNO UNIVERZO MOZARTEUM
Dorotea je s petnajstimi leti opravila sprejemni izpit za redni študij koncertne smeri flavta na elitni Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je sedaj študentka 7. semestra v razredu univ. prof. Michaela Martina Koflerja.
Na državnih, regijskih in mednarodnih tekmovanjih je mnogokrat osvojila najvišje število točk - 100 in prejela številne posebne nagrade. Je prejemnica Zoisove štipendije ter Gallusova varovanka. Za leto 2016/17 je na podlagi dosežkov po izboru komisije dobila finančno podporo Zavarovalnice Triglav v projektu Mladi upi. Že
Flavtistka Dorotea Senica je na svoji kratki, a bogati glasbeni poti nanizala že vrsto izjemnih uspehov. (Foto: Barbara Rozoničnik)
večkrat je snemala za radijske postaje in sodelovala z različnimi simfoničnimi orkestri.
PRELET DOGODKOV GLASBENE ŠOLE NAZARJE
S koncertom nadobudne flavtistke je Glasbena šola Nazarje zakorakala naproti izzivom letošnjega šolskega leta. Ravnatelj Jernej Marin-šek je nanizal nekaj dogodkov, ki jih bodo tekom leta izvajali učenci, učitelji in zunanji nastopajoči. Že konec oktobra se bo predstavil s samostojnim koncertom ter vodil mojstrski tečaj za flavto Alberto Almarza, flavtist čilenskega rodu. Januarja bodo v okviru cikla Pianissimo gostili mladega pianista Nejca Kampleta, marec bodo zaokrožili z mojstrskim tečajem za kitaro, ki ga bo izvajal vrhunski glasbenik in pedagog Glasbene šole Nazarje Alen Garagic. Tudi Garagic se bo predstavil s samostojnim koncertom. Aprila bo sledil nastop Janine Lorenci, saksofon, in Lole Mlačnik, tolkala, maja pa bodo kot častni žiranti tekmovanja Svirel 2016 v nazarski glasbeni šoli gostili mlado violinistko Kajo Sešek.
Barbara Rozoničnik
BRALNI KLUBI OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE
Pogovori o knjigoh in življenju ob knjigoh
Druženja ljubiteljev branja in knjig že nekaj časa tudi v Zgornji Savinjski dolini niso redkost niti novost. Nekaj bralnih klubov oziroma skupin v naši dolini deluje preko različnih društev, pogovore o knjigah pa že več let redno izvajajo tudi bi-bliotekarke iz Osrednje knjižnice Mozirje.
PRVO JESENSKO SREČANJE
V okviru knjižnice v dolini delujejo trije bralni
klubi, in sicer v krajevnih knjižnicah v Nazarjah, Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji. Prvo jesensko srečanje so izvedle že vse tri knjižnice. Bralne skupine oziroma klube sestavljajo posamezniki, ki gojijo veselje do branja in radi z drugimi delijo svoje mnenje o prebranih knjigah. Na srečanju so se pogovorili o poletnem branju, si izmenjali priporočila za branje, v nadaljevanju pa so knjižničarke, ki vodijo srečanja, predstavi-
le letošnji projekt bralne značke za odrasle Zgor-njesavinjčani s knjigo v roki.
IZOBLIKOVANE SO SKUPINE STALNIH UDELEŽENCEV
Na vsakem srečanju bibliotekarke predstavijo knjigo, novejšo ali starejšo, za katero menijo, da jo je vredno prebrati. V zvezi s predstavljeno tematiko se navadno razvije zanimiva debata, ki vodi do novih predlogov za branje, tudi povsem življenjski pogovori so del teh srečanj. Srečanja ljubiteljev kakovostnih knjig niso množično obiskana, kljub temu so se izoblikovale skupine stalnih udeležencev. V njihovo družbo so skozi vse leto dobrodošli vsi, ki jih tovrstna druženja zanimajo.
VSI TRIJE BRALNI KLUBI POTEKAJO ENKRAT MESEČNO
Večinoma se bralnih klubov udeležujejo ženske, moški so bolj redki obiskovalci. Vsi trije klubi potekajo enkrat mesečno, ob ponedeljkih. V Gornjem Gradu se srečujejo prvi ponedeljek, na Rečici tretji in v Nazarjah zadnji ponedeljek v mesecu. Srečevanja se zaključijo v maju, ko bi-bliotekarke pripravijo kulturno obarvano skupno zaključno srečanje vseh treh klubov.
Tatiana Golob
V nazarski knjižnici je udeležba ljubiteljev knjig vedno dobra, kar vodi v zanimive pogovore o knjigah in življenju. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11
Organizacije, Kultura
DAN ODPRTIH VRAT V ENOTI VRBA NAZARJE
Vsak obiskovalec je bil sprejet z iskrenim veseljem
varovancev
Regijski Varstveno delovni center (VDC) Saša je v prvem oktobrskem tednu v vseh svojih enotah pripravil tradicionalen dan odprtih vrat. V enoti Vrba Nazarje, ki se nahaja na Prihovi, je dogodek potekal v ponedeljek, 3. oktobra. Z varovanci, zaposlenimi v enoti in direktorico VDC Saša Darijo Lesnjak so se družili njihovih sorodniki, prijatelji, prišli so učenci iz OŠ Nazarje, iskreno dobrodošli so bili prav vsi, ki so si ta dan vzeli čas in varovance razveselili s svojim obiskom.
Z USTVARJANJEM IZDELKOV KREPIJO DELOVNE NAVADE
Varovanci enote Vrbe so v času obiskov izdelovali različne izdelke, ki jih sicer ustvarjajo v okviru prodajnega programa VDC Saša. Obiskovalci so si izdelke ogledovali z navdušenjem in, priznati je treba, tudi začudenjem, saj tovrstno delo zahteva tudi precejšnjo mero natančnosti in potrpežljivosti ustvarjalca. Izpod njihovih rok
Varovanci enote Vrbe so izdelovali izdelke, ki jih sicer ustvarjajo v okviru prodajnega programa.
(Foto: Tatiana Golob)
nastajajo občudovanja vredni unikatni izdelki, ki so na voljo za nakup v prodajnih prostorih vseh enotah VDC Saša in na njihovi spletni strani. Sredstva, pridobljena s prodajo izdelkov, so namenjena za mesečne nagrade varovancev.
PESEM IN PLES STALNICA PROSTOČASNEGA DRUŽENJA
Dan odprtih vrat ni bil namenjen le prikazom delovnega časa, ampak tudi časa namenjenega druženju, zato je igrala harmonika, varovanci in njihovi prijatelji pa so veselo prepevali ali se
Ko je zaigrala harmonika, so varovanci in njihovi prijatelji veselo prepevali ali se vrteli na plesišču.
(Foto: Tatiana Golob)
vrteli na plesišču. Njihove prostočasne aktivnosti so namenjene pridobivanju spretnosti in veščin športa, plesa, gospodinjenja, vrtnarstva in še bi lahko naštevali. Številne aktivnosti so namenjene dvigu kvali-
8. JAMNIKOVA KIPARSKA KOLONIJA
tete življenja uporabnikov centra. Ti na ta način krepijo svojo samopodobo, se učijo dobrih me-dosebnih odnosov in se urijo v spretnostih, ki jim pomagajo tudi v življenju izven centra.
Tatiana Golob
Živalske figure izpod rok osnovnošolcev
Konec septembra je Osnovna šola Frana Kocbeka s pomočjo Občine Gornji Grad izpeljala že osmo Jamnikovo kolonijo. Na koloniji šolarji pokažejo svoje ročne spretnosti in ustvarjalnost, na koncu pa se lahko pohvalijo z res lepimi izdelki. Da je temu tako, že vsa leta skrbi likovni pedagog na šoli Jure Repenšek, kateremu ohranjanje spomina na ustvarjalnega domačina Antona Jamnika pomeni veliko.
Učenci iz Mozirja, Velenja, Cerkelj na Gorenjskem in domače šole so ustvarjali iz lesenih odpadkov. Izdelali so izvirne montaže različnih živali, ki so jih ob zaključku s ponosom pokazali ravnateljici gornjegrajske šole Blanki Nerad, županu Stanku Ogradiju in mimoidočim v parku pred katedralo. Prijetno druženje so po zaključku obogatili z ogledom te mogočne stavbe.
Štefka Sem
Ob zaključku kolonije se lahko šolarji pohvalijo z res lepimi izdelki. (Foto: Štefka Sem)
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Oglasi
Znani prvi predlogi za končne nominacije
PODKRIZNIK
V
INTER'
golte.......
i-™" m jijj^f-
F^MrZARiTVO MrorofNiK
Vf^A iiii-lihu gji 11 o h:«
Kjiirni m pnifii^
Ptpeli
M
krsko
vseh krajev prihajajo do članov komisije dobesedno vsak dan novi predlogi.« V članski konkurenci so dobili predloge za Frančka Gorazda Tir-ška, srebrnega strelca z OI 2016, nogometaša Aljaža Krefla in Antonia Delameo Mlinarja (oba NK Olimpija). Pri članicah so zaenkrat v ospredju tekačica olimpijka Maja Mihalinec, smučarka Tina Robnik, odbojkarica Valentina Založnik ter maratonka Bernarda Zvir.
RAZVESELJUJEJO PREDLOGI MLADIH ŠPORTNIKOV
Pri mlajših športnikih so predlagani plezalec Grega Verbuč, smučarska skakalca Timi Zajc in Žak Mogel, atlet Jani Kramer, pri mlajših športnicah pa atletinja Maja Sedovnik ter odbojkarici Tadeja Brglez in Nika Cigale.
Široko zastavljena organizacija prireditve, ki jo v Savinjskih novicah kot eden osrednjih sponzorjev aktivno podpiramo od prve podane zamisli, zdaj že dobiva glavne vsebinske in organizacijske dimenzije. Samozavestni pobudnik, vodja organizacijskega odbora ter strokovnega tima Ivo Milovanovič je tokrat spregovoril že o prvih, vse številnejših predlogih kandidatov za športnike leta 2016 Zgornje Savinjske doline.
PREDLOGI KANDIDATOV
Kot je dejal Milovanovič, je vesel, da je njegova ideja doživela tolikšno aktiviranje tako podpornikov, donatorjev, športnih organizatorjev kot tudi javnosti. »Prireditelji so zaenkrat zelo zadovoljni z odzivom bralcev Savinjskih novic. Temu primerno narašča tudi zanimanje o krogu kandidatov za naslove v posameznih kategorijah. Z
Ciril Rosc, župan občine Luče: »Navijam za športnice in športnike naše doline in sem ponosen na njihove rezultate.«
Predlogi za ekipe so Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC, Ženski odbojkarski klub Mozirje, Košarkarski klub Nazarje (ekipa moški) in Namiz-noteniški klub Savinja, Luče.
V konkurenci prirediteljev zaenkrat kaže na največjo podporo organizatorju svetovnega pokala v smučarskih skokih na Ljubnem. Za nagrado za »fair play« in za življenjsko delo zaenkrat ni veliko predlogov, a bi bil organizator (ter člani strokovne komisije) hvaležni za vsak nov predlog.
ZUPAN CIRIL ROSC NAVDUŠEN NAD PRIREDITVIJO
Odločni podpornik prireditve, ki se obeta koncem leta, je tudi župan občine Luče Ciril Rosc. O akciji je dejal: »Zase lahko rečem, da mi šport veliko pomeni. Redno spremljam najrazličnejše športne dogodke, vsaj od olimpijade v Munchnu naprej. Zadnja leta sem res predvsem športnik po duhu, po telesu pa nekoliko manj. Višek akumulirane energije redno sproščam ob sprehodih, zjutraj pred službo in praviloma tudi zvečer ter drugih običajnih telesnih aktivnostih. Še vedno rad igram predvsem namizni tenis, kjer sem si na rekreativnem nivoju občasno priboril tudi kakšno medaljo, ostale športe z žogo (košarka, nogomet) pa sem sčasoma kar preveč zanemaril. Pred desetletji sem aktivno igral tudi šah, ki je posebna oblika športa. Iz teh časov beležim doseženi remi na simultanki proti znanemu slovenskemu velemojstru Brunu Parmi.«
OSTAJA ZVEST ŠPORTNEMU DUHU
Župan občuduje dosežke športnic in športnikov naše doline. »Še več! Navijam zanje in sem ponosen na njihove rezultate. S tem ogromno naredijo za promocijo naše lepe doline. Vsi smo poleg nacionalnega domoljubja tudi lokal patrioti. Še posebej sem bil zato letos vesel, ko so naši »pinkponkaši« iz Namiznoteniškega kluba Savinja v pokalu Slovenije, kot največje presenečenje zaključnega turnirja v Novem mestu, osvojili 3. mesto v državi, v konkurenci najboljših slovenskih članskih ekip, in to v namiznem tenisu, ki je takoj za nogometom druga najbolj množična svetovna športna disciplina. Vsaka elitna prireditev pripomore k prepoznavnosti športa in njegovi dodatni popularizaciji. Poleg tega je to spodbuda mladim rodovom za večjo verjetnost njihovega morebitnega športnega razvoja, vsem ostalim pa dodaten motiv za zdrav način življenja. To, kot kaže, prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske doline vsekakor bo!«
PREDLOG V RAZMISLEK
Rosc je še nadaljeval, da je ideja dobra in bo lahko vnesla še dodaten motiv k še večji konkurenci med športnimi akterji v dolini, še zlasti če bo postala vsakoletna pregledna in prestižna prireditev. Njegovo razmišljanje in predlog v razmislek je morda za prihodnje tudi izbor najbolj športne občine v dolini. To bi posledično vodilo k še večji podpori športa, verjetno tudi s finančne plati.
Tekst in foto: Jože Miklavc
-.j OM^jl U.-,|J	Ohiira l.usnti	Gbiirvi I,uči;	OMira Mtwi^fl	OtV lfl Nai(tf]a fjhi\<a Re^ Vi nb Siii/iri|[ OlulilnifvSili l-. .i
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11

Ljudje in dogodki
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
Veselo druženje s pevci
Stanovalce centra starejših v Gornjem Gradu so obiskali člani MePZ društva upokojencev iz Šempetra v Savinjski dolini. Mateja Zvonar Kandare je njihova zborovodkinja že deset let, kolikor obstaja zbor. Poleg čudovitega petja člani zbora obvladajo tudi igranje na doma narejena glasbila.
Seveda ni manjkal harmonikar, ki je poskrbel, da se je lažje plesalo. Člani so bili polni energije, saj uživajo v tem, kar delajo. Nastop je bil zelo razigran, vesel, topel in iskren, stanovalcem pa je po poletnem zatišju dogodkov v centru prinesel veliko veselja.
Štefka Sem
Pevke in pevci iz Šempetra so s petjem zapolnili prostor v centru starejših in v srcih poslušalcev.
(Fotodokumentacija centra)
Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Umetnica narava
Včasih se čudimo domišljiji umetnikov, poetov, slikarjev, ki ustvarijo prav posebne umetnine. Prav zdaj pa je čas, da se ozremo v naravo, ki je tudi letošnjo sezono rasti »ustvarila« posebne pridelke na poljih in vrtovih. Okrasna bučka z vrta Andreje Miklavc s Trnovca je že takšen »sadež«, ki ga je naredila umetnica narava. Nikjer zlato rumene barve, zrasla naj bi lepa zelena bučka, no, tu pa je posnetek kot za debelo hruško velike okrasne bučke. Pa ne, da je genske reje, le geni se igrajo na domačem vrtu.
JM
Kmalu za tem, ko so v 80 letih prejšnjega stoletja naredili razglednico Okrešlja z okolico, je Frischa-ufov dom (1396 m) Planinsko društvo Celje dozidalo in temeljito obnovilo, tako da je danes komaj še primerljiv. Od tu so lepi razgledi na Ojstrico, Planjavo, Brano in Tursko goro.
Na naslovu Podvolovljek 47 imajo pevcano jablano. Olga Slapnik nam je poslala fotografijo, s katere je razvidno, da je sadež na drevesu buča. Mogoče pa gre le bližino rasti, vsekakor posrečeno.

i-	J

m
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Ljudje in dogodki, Organizacije
NAJSTAREJŠA OBČANKA OBČINE GORNJI GRAD
Marija Potočnik stopila v stoto leto
Marija Potočnik je rojstni dan praznovala v družbi župana Stanka Ogradija, hčerke Marije (prva z desne) in prijateljic. (Foto: Štefka Sem)
Nedavno je 99. rojstni dan praznovala Marija Potočnik, Firberje-va Micka iz Gornjega Grada. Župan Stanko Ogradi jo je obiskal v domu upokojencev na Polzeli, kjer biva od letošnje pomladi. Najstarejša občanka je praznovala v družbi hčerke Marije in dveh prijateljic, ob pogledu na šopek cvetja pa se je razveselila.
SKUPNO PRAZNOVANJE
Potočnikova je še ob lanskem praznovanju rojstnega dneva živela doma, zaradi poslabšanja zdravja od pomladi živi v Domu upokojencev Polzela. Ravno ob županovem prihodu je potekalo praznovanje za vse, ki so rojstni dan praznovali v prejšnjem mesecu. V domu so jih postregli s tortico, prejeli so tudi nagelj in darilca, ki jih bodo spominjala na ta dan.
LJUBITELJICA CVETJA IN KNJIG
Potočnikova je bila še do nekaj
let nazaj prava korenina. Rada se je vozila s kolesom, hodila na srečanja upokojencev in izlete, predvsem pa prebirala knjige. To je bi-
lo njeno največje veselje in tudi sedaj še kaj malega prebere. Dokler je bila zdrava, je skrbela za majhno kmetijo. Njen dom je bil vedno poln
cvetja, na katerega je bila zelo ponosna.
KUHARICA NA OHCETIH
Bila je tudi odlična kuharica, za to se je izučila v hotelu Union, tik pred drugo svetovno vojno. Ker ji ni bilo dano vrteti kuhal-nico v hotelu, je redno kuhala na ohcetih po okoliških kmetijah. Zelo rada je pekla peciva in torte, tako ji dela ni nikoli zmanjkalo. Če ni bila na njivi, se je vrtela okrog štedilnika.
VESELA OBISKOV
V domu dneve preživlja s sostanovalkami in ob obiskih hčerke Marije. Ob rojstnem dnevu jo je zelo razveselilo nekaj voščilnic, še posebej tista od sestre Francke, ki je le nekaj let mlajša od nje. Obisk župana Ogradija pa jo je ob njenem vstopu v stoto leto še posebej vzradostil.
Štefka Sem
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI NA PRIMORSKEM
Od pršutarne preko vrta kaktusov do gradu
Prestranek
Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so se v okviru spoznavanja dobrih praks podali na Primorsko. Prva postaja je bila pršutarna Lokev, kje so si ogledali zorenje in predelavo su-homesnatih kulinaričnih izdelkov, kot so bržole, pancete in pršut. Največ zanimanja je požela zo-rilnica slednjega, v njej se je namreč sušilo več tisoč primerkov. Ti bodo pripravljeni za distribucijo naslednje leto. Pršut rabi skoraj dve leti, da pridobi na kvaliteti, ki jo ponuja pršutarna Lokev.
POIZKUŠALI PRIMORSKA VINA
Sledilo je sproščanje na ladji in vožnja po slovenskem primorju. Ob tem so udeleženci ekskurzije uživali v pogledu na razčlenjeno obalo ter v degustaciji rib in primorskih vin. Kakšna vina izdelajo na Primorskem, so »ocenjevali« na kmetiji Mahnič v Dragonji.
UŽIVALI MED KAKTUSI
Na sečoveljskem polotoku so uživali v pogledu na kaktuse, ki jih goji Magda Grašič iz Seče. Med zbirko 1.600 vrst kaktusov in debelolistnic je najstarejši grisoni, ki šteje 55 let. V Slovenijo jih je s svojih potovanj prinesel njen pokojni mož.
OBISKALI GRAD IN EKOLOŠKE KMETIJE
Ob povratku domov so se ustavili na posestvu Prestranek pri Postojni. Sledni meri 300 hektarov, na njem se nahajajo grad iz 16. sto-
letja ter tri ekološke kmetije. Te se ukvarjajo z vzrejo krav dojilj nemškega črnega angusa, pridelavo ekološkega mleka in pridelavo ekoloških žit.
Marija Šukalo
Preden so se podali v pršutarno, so se člani rečiškega turističnega društva oblekli v zaščitna oblačila.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 11
»požar« v poslovni enoti Cinkarne Celje
Gasilske vaje so pomembne tako iz stališča gasilcev, ki preverijo svojo usposobljenost, kot iz vidika zaposlenih, pri katerih lahko preverijo odzivnost ob morebitnem požaru.
Oktober velja za mesec požarne varnosti, ko se zvrstijo številne gasilske vaje. Posebnost vaje v poslovni enoti Cinkarne Celje v Ljubiji je bila, da so na njej sodelovale le gasilke, moški so jim na pomoč priskočili le kot šoferji. Tako se je zbralo preko štirideset prostovoljnih gasilk iz Šaleške in celotne Savinjske doline.
DO »POŽARA« JE PRIŠLO V ENI IZMED HAL
Vaja je bila zasnovana kot požar v tehtalni-ci praškastih lakov. Gasilke so morale z dihalnimi aparati nadzorovano vstopiti v goreč objekt in poiskati ponesrečence, ki so jih nato oskrbele. Iz bližnjega potoka so napeljale vod cevi ter s pomočjo motorne brizgalne dobavile vodo, ki je služila za varovanje ostalih objektov. Cilj va-
Gasilke so se postavile ob bok svojim moškim kolegom.
je je bil, da preverijo svoje pridobljeno znanje na usposabljanjih, da preizkusijo uporabo gasilske opreme in se naučijo pravilne komunikacije preko radijskih zvez.
CINKARNA USPEŠNO SODELUJE Z GASILSKIMI DRUŠTVI
Kot je povedala direktorica mozirske poslovne enote Cinkarne Celje Irena Vačovnik, v podjetju uspešno sodelujejo in pomagajo gasilskim društvom. Z mozirskimi gasilci imajo pogodbo, da vsako leto oktobra v njihovem obratu pripravijo vajo. Letos so se odločili, da bo ta vaja zasnovana le s prisotnostjo gasilk, saj se na ta način z nevarnostmi, ki bi jih prinesel požar, seznanijo tudi druga društva. Dejala je še, da so takšne vaje pomembne tako iz stališča gasil-
cev, ki preverijo svojo usposobljenost, kot iz vidika zaposlenih, pri katerih lahko preverijo odzivnost ob morebitnem požaru.
GASILKE DOKAZALE, DA SO LAHKO ENAKOVREDNE MOŠKIM KOLEGOM
Po besedah sodnikov in ocenjevalcev vaje so ženske dokazale, da lahko same izpeljejo tako obsežno vajo in se posledično postavijo ob bok svojim moškim kolegom. Po mnenju poveljnika savinjsko-šaleške gasilske regije Francija Ranči-gaja je velik uspeh, da je bila vaja izvedena po načrtu in brez kakršnih koli poškodb. Čeprav so bile videne določene pomanjkljivosti, te niso bile velike. Še posebej je pohvalil odlično delo ekipe za prvo pomoč.
Tekst in foto: Primož Vajdl
TETKA JESEN V RECISKEM VRTCU
Izdelali različne »umetnine« ob pomoči staršev in
spremljevalcev
V rečiškem vrtcu so ob tednu otroka pripravili praznovanje tetke Jeseni. Na prireditev so poleg staršev povabili svoje vrstnike, ki ne obiskujejo te vzgojno-izobraževa-ne ustanove.
Ravnateljica Mateja Glušič je otrokom in odraslim zaželela prijetno počutje ter veliko ustvarjalnih idej. Za prijetno vzdušje so poskrbele strokovne delavke s poučno igrico o gugalni-ci. Otroci so iz jesenskih plodov, listja in sadežev izdelali različne predmete. Tako so nastale slike
z odtisom listja, predmeti, izdelani iz plodov, različne dekoracije. Pri izdelavi »umetnin« so bili otrokom v pomoč starši in njihovi spremljevalci. Ob zaključku so se posladkali s pečenim krompirjem in kokicami. Letos narava ni dala sadja za stiskanje sladkega jabolčnika.
Marija Šukalo
Iz jesenskih plodov in listja so nastajale dekoracije.
(Foto: Marija Šukalo)
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Šport, Informacije
LOKOSTRELKA TINA GUTMAN
Po deževnem Dublinu sprejem bronaste Tine doma
V četrtek, 6. oktobra, sta v Gornjem Gradu v okviru šolskih Iger brez meja Osnovna šola Frana Kocbeka in Občina Gornji Grad organizirala sprejem bronaste loko-strelke s svetovnega prvenstva, članice Lokostrelskega kluba Gornji Grad, Tine Gutman. Za doseženo ekipno bronasto medaljo sta ji čestitala župan Stanko Ogradi in ravnateljica Blanka Nerad, prisotni starši in šolarji ter ostali obiskovalci prireditve pa so Gutmanovo nagradili z aplavzom.
ŽE DRUGIČ BRONASTA Z EKIPO
Tina Gutman se je konec septembra udeležila svetovnega prvenstva Arrowhead v Dublinu na Irskem. Teden dni predtekmovanj in zaključnih bojev v mrzlem in deževnem Dublinu ji je prinesel bronasto medaljo na ekipnem tekmovanju in šesto mesto med posameznicami. Sama je z rezultati zelo zadovoljna.
»Nisem profesionalna loko-strelka kot večina drugih udeležencev. Medtem ko hodim v služ-
bo, se profesionalci lahko posvečajo treningom in pripravam, tako da sem v primerjavi z njimi v slabšem položaju. Zato se vsake dob-
drugi,« je povedala Gutmanova in dodala, da bo treba za kakšne višje dosežke še več trenirati, za kar pa ji zmanjka časa.
Tini Gutman sta za doseženo ekipno bronasto medaljo čestitala župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi in ravnateljica Osnovne šole Frana Kocbeka Blanka Nerad. (Foto: Štefka Sem)
re uvrstitve še toliko bolj veselim, saj je dosežena z veliko manj treninga, kot si ga lahko privoščijo
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Nataša Konc Lorenzutti: Kdo je danes glavni
Koliko nas ve, kakšen je občutek, da starejšim bratom ali sestram vse dovolijo, tebi pa ne? In kako jezni smo bili takrat! Da bi le čim prej odrasla in postala glavna v družini, uuuf! Zgodbica o mali Niki in njenem odraščanju nas popelje natančno v te trenutke ... Neučakani Niki se zdi čas, ki je potreben, da deklica zraste v dekle in potem v ženo, absolutno predolg. A miniti mora še kar nekaj letnih časov, marsikaj se je treba naučiti, tudi kakšno ušpiči-ti in predvsem, treba se je igrati do onemoglosti in še naprej!
Priljubljena pesnica in pisateljica, ki za otroke in mladino ustvarja že dobro desetletje, je ustvarila zabavne zgodbice o odraščanju male Nike in se z njimi uvrstila med le-
tošnje finaliste za nagrado Večer-nica, ki jo za najboljšo otroško in mladinsko literaturo podeljuje časopisna hiša Večer.
ČAKAJO JO SVETOVNE IGRE
Slovenske lokostrelke Tina Gutman, Toja Ellison in Ana Umer so poleg odličja dosegle najboljši ženski ekipni rezultat, v absolutni konkurenci pa jih je prehitela le moška zmagovalna ekipa. Čudna pravila na tekmovanju so z rezultatom 51 krogov omogočila zmago britanski ekipi, medtem ko so Slovenke dosegle rezultat 59 krogov.
Slovenski lokostrelki (kvoto je dosegla Ana Umer, ukrivljeni lok, in Tina Gutman, goli lok) sta z odličnima uvrstitvama na svetovnem prvenstvu dosegli kvoto za nastop na svetovnih igrah na Poljskem prihodnje leto.
Svetovne igre so tako rekoč olimpijske igre za športne zvrsti, ki jih na olimpijadi ni, med temi je tudi poljsko Arrowhead lokostrelstvo. Prav tako se odvijajo na štiri leta, leto po letni olimpijadi. Gutmanova je ponosna, da sta z Umerjevo dosegli kvoto, katere ni dosegla marsikatera športno močnejša država.
ZAČETEK POVSEM NAKLJUČEN
Gutmanova se je z lokostrelstvom začela ukvarjati po na-
ključju. Pred šestimi leti je na tečaj lokostrelstva odpeljala sina Jakoba in, ker je bilo eno mesto še prosto, je ostala. Tako se je pričela pisati zgodba o medaljah in naslovih. Že po pol leta treningov je osvojila drugo mesto na dvoranskem državnem prvenstvu. Žensko konkurenco v Sloveniji je kaj hitro dala v koš in se začela ozirati po mednarodnih tekmovanjih. Številnim posamičnim uspehom je v lanskem letu dodala tretje mesto ekipno na evropskem prvenstvu, letos je bila peta na evropskem 3D prvenstvu.
IMA PODPORO DOMA IN V SLUŽBI
»Specialistka za bronaste medalje«, bi lahko rekli, se je v Bočno priselila iz Ljubljane. Na počitnicah pri babici je namreč spoznala moža Janka. Pozneje se je zaposlila na občinski upravi Občine Gornji Grad, kjer ji glede odsotnosti zaradi tekmovanj in priprav zelo stojijo ob strani. Posluh in razumevanje delodajalca za njeno športno udejstvovanje je ključ do rezultatov, saj bi se brez možnosti izrednega dopusta ob večjih tekmovanjih le-teh zelo težko udeleževala. Seveda ji ob strani vedno stoji tudi družina, ki pravzaprav živi s tem športom. Tudi sin Jakob je perspektiven lokostrelec, dobre rezultate pa niza tudi njena mama Dragica.
RAZLIČNE NIANSE OSVOJENIH MEDALJ
Gutmanova se je zaradi mraza in dežja, ki jih je spremljal ves teden svetovnega prvenstva, domov vrnila bolna. Skromnega sprejema se je udeležila, da bi spodbudila mlade lokostrelce iz domačega kluba, da se je vredno truditi. Le tako se pride do rezultatov. Je pa z nasmehom omenila, da kakšnega posebnega sprejema s strani države bronaste strelke niso bile deležne, saj se ne ukvarjajo s športom z žogo. Razlike med športnimi zvrstmi so velike in tudi bron, srebro ali zlato imajo različne nianse, odvisno od priljubljenosti športa pri nas.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 21
Šport, Oglasi
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
V Zagradišču odjeknili jubilejni tekmovalni streli
Na prvo oktobrsko nedeljo so se zbrali člani Strelskega društva Gornji Grad, saj jih je na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču čakalo pestro dogajanje. Organizirali so zadnjo tekmo sezone in ob njenem zaključku podelili medalje, kar štiri Petru Bezovšku. Predstavili so zgodovino društva ter tri njihove jubileje.
NA ZADNJI TEKMI ZMAGAL PODKRIŽNIK
Prvo mesto na streljanju z ma-lokalibrsko puško na 100 m, sede z naslonom, je z 95 odstreljenimi krogi osvojil Lenart Podkrižnik. Os-
limpijec Franček Gorazd Tiršek -Nani. Kombinacija tekmovanj je bila sestavljena iz štirih disciplin streljanja, in sicer z MK puško v trosta-vu, z MK puško leže, z MK pištolo in MK puško na 100 metrov. Peter Be-zovšek je prejel kar štiri medalje in tako postal prvak kombinacije.
TROJNI JUBILEJ
Po pozdravu predsednika društva Petra Bezovška je o zgodovini športnega streljanja spregovoril Ivko Poličnik, ki je že dolga leta eden vodilnih in prizadevnih članov. Pred slabimi 60-imi leti so odjeknili v Gornjem Gradu prvi
Tekmovanje je potekalo na strelišču gornjegrajske lovske družine v Zagradišču. (Foto: Slavica Tesovnik)
tali trije tekmovalci z istim številom točk so se po končani seriji pomerili v dodatnem »razstreljevanju«, ki je prineslo drugo mesto Andreju Kolencu, tretje Petru Bezovšku in četrto Petru Krajncu.
PRVAK KOMBINACIJE ZA LETO 2016
Na letos zadnji tekmi v društvu so podelili medalje za letošnje obdobje. Te je podelil srebrni parao-
Od leve: Boris Purnat, predsednik strelskega društva in letošnji prvak kombinacije Peter Bezovšek, Tomaž Trogar in Franček Gorazd Tiršek - Nani
(Foto: Slavica Tesovnik)
ja je začela z svojim delovanjem 30. marca 1976. Takratni orožar je bil Alojz Fricelj in z dobrimi strelci je v organizacijo prišla z nagrado še ena MK puška češke izdelave. S prihodom Franca Tirška, p. d. Joška, in Franca Tirška iz novega naselja se je tekmovalna moč še povečala. V zgodnjih sedemdesetih letih so tekmovalci streljali kar iz graščinskega kozolca. Delovanje na tem področju je nadzirala takratna Občinska strelska zveza Mozirje.
tekmovalni streli, pred 40-imi leti je bila osnovana Osnovna strelska organizacija, 20 let kasneje pa ustanovljeno Strelsko društvo Gornji Grad.
USTANOVITEV LOVSKE DRUŽINE LETA 1947 IN PRVI ZAČETKI
Sprva so bili lovci nosilci strelskih tekmovanj. Leta 1956 so v tekmovalne namene dobili tri MK puške. Osnovna strelska organizaci-
lvko Poličnik je predstavil razvoj rekreativnega športnega strelstva v Gornjem Gradu.
(Foto: Slavica Tesovnik)
OSNOVNA STRELSKA ORGANIZACIJA
30. marca 1976 je bil ob ustanovitvi Osnovne strelske organizacije postavljen za predsednika Janez Resnik. V tem času pa je pod vodstvom Franca Tirška, p. d. Joška, delovala tudi ženska ekipa, ki je streljala le z zračno puško. Ko je zagnanost v začetku devetdesetih upadla, je zalegla grožnja, da bo treba ob neaktivnosti strelcev MK orožje vrniti v Mozirje. Tako je postal predsednik Ferdo Hrovat, orožar pa Ivko Poličnik in nastali sta dve strelski ekipi, ki sta s pomočjo Športnega društva Smreka dosegali dobre rezultate doma in po Zgornji Savinjski dolini.
LETO 1996 IN NASTANEK STRELSKEGA DRUŠTVA
Takrat so postali člani društva vsi gornjegrajski lovci brez plačila članarine skupaj s člani, ki jo plačujejo. Tako je dobilo društvo v souporabo strelišče v Zagradišču, članstvo se je povečalo na okoli 40 stalnih članov.
V osnovni šoli je začelo društvo s krožkom in poučevanjem pravilnega ravnanja z orožjem. Krožek obiskuje tudi danes malo manj kot dvajset otrok. Prirejajo tekmovanja z MK orožjem in zračno puško, udeležujejo se tudi tekmovanj po Sloveniji. Dobiti svoje društvene prostore je trenutno največja želja rekreativno športnih strelcev v Gornjem Gradu.
Slavica Tesovnik
22 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Kronika, Zahvale, Oglasi
Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešcev v cestnem
prometu
Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, velikokrat pa so za pešca tudi usodne, policisti svetujejo, da v jesensko-zimskem času, ko je vidljivost zaradi noči, megle in pogostih padavin zmanjšana, upoštevate naslednje nasvete:
-	nosite svetlejša oblačila z našitimi odsevnimi telesi,
-	pri hoji na neosvetljenih delih nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke,
-	za hojo, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike,
-	izven naselja hodite po pločnikih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po levi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi,
-	vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pešce). Pred prečkanjem se kljub temu, da prečkate vozišče na prehodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu približuje kakšno vozilo. Če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte,
Na območju PP Mozirje se je v obdobju 2004-2016 zgodilo 29 prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V teh prometnih nesrečah je ena peška umrla, 12 pešcev je dobilo hudo telesno poškodbo, 18 pešcev pa lahko telesno poškodbo.
Policisti Policijske postaje Mozirje v cilju zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem prometu pozivajo vse občane, da jih obvestijo na telefonsko številko 03-839-18-80 ali 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki nezanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči v temnih oblačilih slabo viden, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinjenosti itd.
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	VILIČAR V OGNJU
Dol pri Gornjem Gradu: 4. oktobra ob 17.50 je v Dolu zagorel viličar. Gasilci PGD Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna, so zavarovali kraj dogodka in požar lokalizirali ter pogasili.
•	TRČILI VOZILI
Mozirje: 6. oktobra ob 7.19 sta na Šmihelski cesti v Mozirju trčili osebni vozili. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče in posuli po cestišču razlite motorne tekočine. Poškodovanih ni bilo.
•	NADLEGOVAL GOSTE LOKALA
Mozirje: 7. oktobra so bili policisti PP Mozirje s strani oškodo-vanke v dopoldanskem času obveščeni, da v gostinskem lokalu v Mozirju znan moški krši javni red in mir. Moški je nadlegoval goste lokala in s kršitvijo nadaljeval tudi po prihodu policistov na kraj, zaradi česa mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Zaradi kršitve javnega reda in miru mu je bil izdan plačilni nalog.
•	NA DEPONIJI ZAGORELI SEKANCI
Nazarje: 7. oktobra ob 17.18 so na Lesarski cesti v Nazarjah na deponiji podjetja zagoreli sekanci. Gasilci PGD Nazarje so požar pogasili, odstranili ožgane sekance in pregledali požarišče s termo kamero. Zgorelo je približno 80 kubičnih metrov sekancev.
•	S HELIKOPTERJEM NA POMOČ
Mozirje: 8. oktobra ob 13.24 je ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči s policijskim helikopterjem iz Mozirja prepeljala obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali kraj pristanka helikopterja.
da vozila odpeljejo, šele nato stopite na prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se morate, da je vaša hitrost gibanja bistveno počasnejša od hitrosti vozil, to hitrost pa je vizuelno zelo težko natančno določiti,
-	če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce oziroma tam, kjer prehodov ni, prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča,
-	prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje
(med prečkanjem se ne obotavljajte in tudi ne tecite preko vozišča),
-	zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte daljše poti zaustavljanja vozil,
-	če ste uživali alkoholne pijače in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite posebej previdni pri hoji (v primeru, da je zaužita količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu).
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Štefke ERMENC
23. 12. 1926 - 29. 9. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Blažičevi ter njenemu osebju in gospodu župniku Ivanu Šumljaku za spodbudne besede in lepo opravljen pogreb. Hvala vse, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi domači
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 23
		
1	Za razvedrilo	
Cvetke
DOBRO VAROVANA NEDELJSKA NABIRKA
Ciganski Pavel (Filip Pfeifer, desno) na Lenartovem sejmu: »Naj malo pokukam v klobuk. Obljubim, da ne boš videl, da bi ti kaj vzel.«
Slepec (Jože Korenjak): »Ne steguj svojih dolgoprstnih rok! Moja slepota je kratkotrajna. Tvojih potez samo jaz nikoli ne spregledam.«
DEGUSTIRANJE DVEH VINARJEV
Če je eden bolj proizvajalec, drugi vinski kšeftman, sta oba dobra vsaj za enega, kadar stopita skupaj, kot na odprtju sadjarske razstave v Mozirju. Dani Grudnik (levo) je menil, da bolj paše k poticam dobro Steyerjevo vino, Miha Fajfar pa, da se ob sadjarski fešti šika njegov domači tolkec, ki ga je letos stisnil že mali hektoliter. A sta se strinjala, da je lepo piti iz uglednih glažkov, kar je že nekoč priporočal sadjarski prvak Franc Praprotnik.
TUDI HEROJI PODLEZEJO, A LE ZA KRATEK CAS
Neutrudni, neumorni, nezarustani fotograf Čiro, ki je pravi kaveljc in korenina ter večno na preži, je na dooolgi poti do naslednje fotografske scene ugasnil motorje, izklopil baterije, zatemnil film, zastrl zaslon in zasmrčal na avtobusu. Samo pet minut nezbranosti, utrujenosti ter zaspanosti in že je sam postal fotomodel, glavni akter na sceni, objekt v objektivu in snov za v Cvetke in koprive. Dragi Čiro, ostani v rožicah in med njimi.
24 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Križanka, Napovednik
-										NEKOLIKO PREDRZEN NEDORASEL FANT	OBLEKA, OBLAČILO (redko)	IZDELOVALEC OSTRESU, OPAŽEV	OLGA ČEČKOVA	PROSTOR, KI SI GA PRIPRAVI PTICA ZA NESENJE JAJC	ŠPANSKI SLIKAR (FRANCISCO, 1565-16«)	SLOVENSKI PESNIK (MERMOLJA)	BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU
								1	FOTOGRAFIJA, DOBLJENA BREZ OPTIČNE LEČE								
		' 'k": 'i^JP If							ČRNIKASTA, ZNOTRAJ RDEČA SMOKVA								
									KESANJE				EBENOVEC				
		■ 1 /				"v m			PODOLGOVAT, VOTEL VALJAST PREDMET				PRISTANIŠKO MESTO V SEVERNI DALMACIJI				
			1	'MP*		C											
																PREBIVALEC JORDANIJE	OPERATIVNA OD-STRAN ITEV ORGANA
SESTAVIL: PETER UDIR	PREBIVALCI DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA		BREZBARVEN. OSTRO DIŠEČ PLIN	UPORABA DENARJA ZA POVEČANJE PREMOŽENJA	GRŠKA BOGINJA NESREČE		ODSEKAN PASJI GLAS				MESTO V SREDIŠČU DRAVSKE DOLINE ENOROG						
NASA PRILJUBLJENA ŽENSKA REVIJA							KRMA ZA KONJE LOŠC					DOTEKANJE DEL SKLADBE					
NEPOKLICNI IGRALEC, LJUBITELJ									CUNJA					AM. SATIRIK (BUCHWALD)			
									MAJSKI HROŠČ					ZEMLJIŠKA POSEST V ENEM KOSU			
KDOR POLEMIZIRA										ŠP MOTO-CIKLIST (MAROUEZI					DANIEL ORTEGA		
										ABRAHAMOVA ŽENA					SL. PESNICA (NOVY)		
LENNONOVA VDOVA (YOKO)					PRISEDNIK, POROTNIK								ST DEŽELA V JZ IRANU (SUŽIANA)				
					GERMANSKI OREL								RIM. BOGINJA IZOBILJA				
ZNAK ZA ZNIŽANJE TONA								IT. PISATELJ (LUIGI. TATOVI KOLES) LINO VENTURA									
GOSPOD, PLEMIČ												OČEAHILA V GRŠKI MITOLOGIJI					
GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC. SIN DE DALA							HUDIČ					PREPROSTA RISBA, OSNUTEK					
Napovednik dogodkov	
Petek, 14. oktober	ob 14.00. Pred trgovino Mercator v Nazarjah Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 18.00. Galerija Nazarje Odprtje slikarske razstave članov Likovnega društva Mengeš
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Franca Retka Rodoslovje skozi moje oči
	ob 19.00. Kulturni dom Bočna Odprta vaja moškega in ženskega pevskega zbora in folklorne sekcije
Sobota, 15. oktober	ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 8.00. Pred trgovino Kea na Rečici ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 8.00. Pred kulturnim domom v Gornjem Gradu Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 9.00. Bohačev toplar - kmečka tržnica Nazarje Razstava gob
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Celje B (cicibani)
	ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Parklji B (kadeti)
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
f		
	Slovarček:	
	CABALLERO - gospod, plemič;	
	RIBALTA - španski slikar (Francisco, 1565-1628);	
		
r \		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
DOBIČKAR, OROŽARNA, SIN, NEIL, VESELKA, PAŽ, TEATER, OPNA, ETER, TRUMA, KRAKOV, KADI, RUK, VIDOMER, PENKALO, IRI, ACETISAL, AV, ROMAR, MORA,
OSTI, ADENAUER, NEVRON, RAKAR1CA, TANTRA
^_^
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN
Ime in priimek:_
Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	STEKLARSTVO TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila ... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532.
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. Gsm 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Bočna 21a, Gornji Grad.
◊	OBŽAGOVANJE IN PODIRANJE DREVES
Pokličite na gsm 041/216-214.
Andrej Terglav s.p., Andraž nad Polzelo 96b.
◊	RAČUNOVODSKE STORITVE
Računovodstvo - poslovno svetovanje.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, 041/429-755.
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Sobota, 15. oktober	ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Žalec (člani)
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Krvavec Meteor (člani)
	ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : ŽOK GM mobil Ptuj
Nedelja, 16. oktober	ob 8.00. Na Placu na Ljubnem ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica
	od 8.00. Na vaški tržnici v Lučah Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 9.00. Pred zadružnim domom v Solčavi Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Fosilum Šentjur (ml. dečki)
Ponedeljek, 17. oktober	ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Vesne Vuk Godina Zablode postsocializma
	ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Odprtje razstave 15 let Muzeja Vrbovec
Torek, 18. oktober	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha
Sreda, 19. oktober	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha
	ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Posavje Krško (člani)
Četrtek, 20. oktober	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zakladnica medvedjih zgodb
	ob 18.30. CDM Rečica ob Savinji Joga
	ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni koncert za novo gasilsko cisterno PGD Mozirje
ŽIVALI - PRODAM
Prodam breje telice rj pasme, bikce ck in Is pasme in teličko pasme rj/lim; gsm 031/501-250.
Prašiče, mesnate pasme za dopita-nje ali zakol s prevozom. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam kravo, brejo 7 mesecev, 3 tele, sivka; tel. št. 58-33-272. Prodam prašiče, od 20 do 200 kg, mesnata pasma; gsm 041/867-090. Prodam telico in bikca, stara 2 meseca, pasma limuzin; gsm 041/827-658. Kravo simentalko, pašno, pripuščeno, s teličko prodam; gsm 040/184-956. Prodam 3 teličke, stare od 20-35 dni; gsm 030/681-278.
Prodam telička bikca, 60 kg; tel. št. 5845-069 ali 041/283-250. Prodam teličko sr, staro 1 teden; gsm 041/533-658.
Teličko lisasto, težko 150 kg, in ford s max 2,0 tdci; gsm 070/870-321. Prodam 2 bika sr in limuzin, starega 10 in 7 dni; gsm 041/783-427. Prodam teličko čb/ls, staro 7 dni; gsm
031/800-046.
Prodam bikce, stare pol leta, 3 eur/kg; gsm 041/298-275.
Prodam telico ls, staro 5 mesecev; gsm 031/557-996.
Prodam kravo ciko z bikcem, starim 8 tednov; gsm 051/335-751. Prodam kravo sivo-rjavo, brejo 9 mesecev; gsm 051/419-914. Prodam 3 teličke mame pasme, težke od 120 do 180 kg, in telico ls, brejo 8 mesecev; gsm 031/855-186. Prodam teden dni starega bikca, križanca, mesni tip; tel. št. 38-35-239. Prodam telico simentalko, težko 450 kg, za zakol ali menjam za plemensko telico; gsm 041/793-597. Prodam meso od telička - polovico; gsm 051/455-165.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520.
DRUGO - KUPIM
Kupim traktor za lastno uporabo, od lastnika; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmet. mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727.
Kupim obračalnik deuc fahr, starejši, 350 m, lahko v slabšem stanju; gsm 031/583-326.
DRUGO - PODARIM
Podarim 2 barvna tv sprejemnika, starejša - delujoča; gsm 031/585-917.
DRUGO - PRODAM
Prodam zelje za kisanje; gsm 031/724936.
Prodam peč za centralno, litoželezna, zrenjanin; gsm 041/783-453. Prodam masažno blazino, cena po dogovoru; gsm 051/493-977. Prodam bel krompir; gsm 070/379065.
Fižol sivček ugodno prodam, 6 eur/kg; gsm 040/473-001.
Prodam odlično ohranjen pograd alples, ležišči, lučki, cena po dogovoru; gsm 051/625-441.
Prodam suha bukova drva, cepljena; gsm 031/557-996.
Bojler, 120 l, rosfraj, z izolacijo, ležeči, in črpalko grundfos, prodam; gsm 041/519-507.
Prodam suhe deske, 29 mm za streho; gsm 031/296-012.
DELO - NUDIMO
Iščemo ž/m za pomoč na kmetiji; gsm 041/929-476.
DELO - IŠČEM
Iščem priložnostna dela - čiščenje, likanje, urejanje okolice; gsm 070/220492.
VOZILA - PRODAM
Prodam mercedes ml 270 cdi, l. 2002, ročni menjalnik, reduktor, metalno siv; gsm 051/420-006.
Prodam seat altea 1,2 tsi, l. 12/2010, lepo ohranjen, 84.000 km, slovenski avto; gsm 040/684-238. Prodam jeklena platišča + gume (dim. 195/65/15, cca 6 mm profila); gsm 041/962-546.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Lokal v centru Mozirja, primeren za različne dejavnosti oddam; gsm 041/650151.
OSEBNI STIKI
Želim živeti s punco, do 45 let; gsm 031/420-193.
26 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Oglasi
www.fotoknjiga.net
Ohranite
spomine
pocitnice
m	• •	•	•
Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed.
WWW,
.net
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
GASILCI MOZIRJE
DOBRODELNI
KONCERT
/ za novo gasilsko cisterno / ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE
20. oktober/ob 18:00
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE KLAPA SKALA / DUO OPALA / REČIŠKI POBI
ANS. SKRIVNOST / UP N' DOWNS ROKTRKAJ / SAŠA ZAMERNIK
ANS. GOLTE / ANS. ŠEPET / ANS. FALANT
ANS. SAŠA AVSENIKA
PROGRAM BO POVEZOVAL GAŠPER BERGANT
t# PRODAJNA MESTA-
F10 Računalniška trgovina / Mozirje Dačo bife / Rečica ob Savinji Papirnica Venpro / Mozirje	Pizzerija Cetara / Okonina
Divas caffe / Nazarje	Pizzerija 902 / Gornji Grad
Silver ine"
-Naic gore Stumf-
Piolzwdeno v Slovenj
www.si Iveri inrsi
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE
27 90 EUR -,poku0tena
¿/,yu tUK 030 3025

^¿oant/6^
n«
S" Marketing
Pokličite 041 793 063
Oglašujte tam, kjer vas opazijo!
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo iS * popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
Naročniški klub
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaSem prodajalcu časopisov.