G	aimon ?rc
no i t Ul- V- ilari*»*
P»it»i«a pieiufi t g»i»vfaL



NaroCnina
«tua letno 30 Din, p*lletn» 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Dia.
Posamezna Stev. i ein
UREDNIŠTVO*—"UPRAVA : liri g. Jos. lenito v M. Soboti telefon številka 8.
Sie*. rei. jssštes hran. 13.341

fcafa esalto »®d®if©
Tednik m s^spoäaritvs, prosveto lei politiko
IV. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60> Din, poi strani 300 Din. — Cena šalim «glasom do 30 besed 15 Dia »saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/o dražji Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO In UPRAVA v Murski Soboti.
Hokoplsi se ne vraCaJo
Murska Sobota, 22. decembra 1935.
ŠTEV. 51
Mir ljudem, ki so blage volie!
V odmevu božičnih zvonov, ki nosijo v svoji pesmi resnico in vest Njegovega rojstva, ki je vcepil v srca ljudi najvišje hotenje : mir in ljubezen, se tudi v nas porajajo čustva, ki so daleč od vsakdanjosti in hrepenijo k izsanjenemu življenju ... In baš v tem je vsa tesnoba prazničnega razpoloženja, saj bi moral človek biti gluh in slep, da ne bi videl plevela, ki se od leta do leta bolj razrašča po naših njivah. Mir ljudem, je danes klic bola-nega človeka, ki že leta in leta čaka odrešenja svojih bolečin.
Že peti božič je zatekel skoraj vse narode sveta sredi gospodarskega razdejanja. Zastoj v obtoku gospodarskih dobrin, fi-,nančne težkoče zasebnega in javnega gospodarstva, brezposelnost .in beda — vse to so značilni 'znaki docela izrednega časa, ki bi ga lahko primerjali z vojnimi razmerami. Biti pa mora naša naloga : Vzdržimo ! Take krize so le minljiv pojav v dolgem življenju naroda. Gotovo je, da nekatere zadene huje, druge manje. Posebno težko je tolažiti človeka, kateremu je svetovna vojna vtisnila pečat trpljenja in ki po pre-staniti mukah še vedno hodi z bridkostjo skozi življenje. Toda z vso pravico sme narod zahtevati, da vstraja v razmerah katerih mi nismo krivi in ki nam jih je neusmiljeno naprtil mednarodni /položaj. Vsi smo poklicani, da podpiramo one, ki hočejo prelo-miti ta železni obroč, ki se je tako živo zarezal v narodovo telo. V čudežno in popolno rešitev tega, kar nas tare, ne smemo verovati. Naj bi se svet še tako zasukal in spremenil, bi vsaj za sedanje pokolenje ostalo toliko nadlog, da bi bilo treba zaradi injih še dolgo, dolgo žrtvovati nekoliko zasanjenega udobja in privzetih navad.
Posledice krize so v naši državi sorazmerno blažje kot drugod. Kljub teihii pa jo ne smemo nikakor prikrivati in tudi ne pozabiti na dejstvo, da so se v nekaterih državah razmere v teku zadnjih let 2e bistveno izboljšale. Naš kmečki živelj še vedno trpi pod pezo nizkih cen njegovih pridelkov, kar je posledica slabega
izvoza, mestno prebivalstvo je močno udarjeno radi zastoja v gospodarskem obtoku, zniževanje plač uradništvu, brezposelnost pa so primaknili svoj uničujoč delež k celokupnemu našemu gospodarstvu: padec konsumentov. In kakor pijavka se je zagrizla ta resnica v temelje celokupnega gospodarskega ustroja. A upanje nas navdaja : življenje našega naroda je bilo v vseh svojih vekih težko in žalostno. Za to bo tudi ta bežen pojav premagal naš narod mnogo lažje, nego je premagal stoletne zatiralce in sovražnike.
Za vsako ceno in vsemu na kljub je treba ohraniti našemu narodu njegovo odporno moč. Nihče nima pravice, da svoje osebno razpoloženje in svoj trenutni interes obrača zoper temeljne interese naroda, ki hoče živeti v težko pridobljeni narodni svobodi. Zaradi tega je treba obsoditi vse one, ki s svojim sebičnim ravnanjem kakorkoli otežkočajo sedanji položaj in izgubljajo izpred oči življenske koristi naroda in države. V tem je jedro vsakega zla, ki se poraja od časa do časa v naših vrstah, ki nosi v sebi klice razkrajanja a ne zdravilnega leka, ki nam je danes Še mnogo bolj potreben, kakor v trenutkih spoznanja, da je zemlja na kateri živimo naša last. Zato je potrebna vztrajna in smot-rena borba zoper nastopajoče malodušje in zbeganost, zoper razbolelo čuvstveno presojanje položaja, zoper krivo vero v čudeže, ki bodo brez našega dela in odgovornosti rešili vse zaplet-Ijaje in prinesli ljudem zasanjan paradiž.	--
In če danes prisluhnemu svetu, nas še bolj zaboli rana na lastnem telesu .. . Vzlic temu, da volja do miru še živi med naro-
di, se ta izraža v bojeviti odločnosti in prisega na staro geslo : Če hočeš mir, pripravljaj vojno ! Danes v vsej Evropi ne najdeš naroda, ki bi držal roke križem in se omamljal s sanjami o večnem miru. Vendar ga ni v Evropi odgovornega človeka, ki se ne bi zavedal kakšne strahotne možnosti bi odprla nova vojna in kakšen pekel bi planil na zemljo. Splošna pripravljenost je povečala zavest odgovornosti. Abesin-ski spor meče temne sence na ves kontinent in vedno glasneje postaja rožljanje orožja. Sankcije so načeli naše gospodarstvo, da je klonilo še nižje in dnevi so nasičeni negotovosti. Razmere nam same narekujejo strnitev vseh sil, da nas čas ne prehiti z novimi nalogami, ki jih ne bi znali rešiti radi izčrpanosti naših moči, ob vprašanjih, ki smo jih leta in leta reševali z debatami in teorijami v posmeh vsem zgodovinskim dejstvom.
Izmed božičev zadnjih let je letošnji v nekem smislu najtežji. A tudi skozi njegovo temo svita veliko upanje, da bo misel miru in sporazuma objela vse ljudi, ki sö dobre volje in ki hočejo mir na zemlji. Za nas pa velja: Pri rešitvih naših notranjih vprašanj naj vsakdo zastavi vse svoje sile, vso voljo in vse sposobnosti. V nobeni težavi in težkoči neomagati in odreči, to je sklep, ki naj bi ga napravil vsak človek pred jaslicami in pod božičnim drevesom na praznik miru, kdor čuti v srcu ljubezen do svoje grude in do naše lepe in velike domovine. V tem sklepu je edino jamstvo, da bomo mogli skoraj praznovati veselejši in srečnejši božič in da se bodo že slednjič uresničile Njegove besede: „Mir ljudem na zemlji..."	„
PO LI C 1 K d
Mestni svet Velike Ljubljane je bil te dni razreien. Razen štirih članov so imenovani sami novifčiani. Za župana je imenovan dr. Juro Adlešič, za podžupana pa dosedanji župan dr. Vladimir Ravnihar.
Z namero, da se začne živah nejša propagandna akcija med prebivalstvom, je opaziti med voditelj» JRZ v Beogradu veliko delavnost. Vršila se je cela vrsta konferenc.
Delo v parlamentu se bo pričelo šele sredi januarja. Z delom se
bo moralo hiteti, da bo predloženi proračun pravočasno sprejet.
Skupščinski odbor proučuje novi trgovinski zakon. Sprejel je Se prvo poglavje zakona, ki se nanaša na trgovce in trgovsko osobje.
Pri občinskih volitvah v Kaštel Lukšiču so pristaši dr. Mačka nabrali 54 procentov glasov. Bila je vložena samo ena lista.
Zelo ostro je nastopil proti komunistom odposlanec dr. Mačka na
shodu pri Sv. Ivanu Zelini. Komunisti ki so se vtihotapili v njih vrste, sejejo nezadovoljstvo proti vodstvu, češ da je premalo odločno.
Letos in v prvih mesecih prihodnjega leta se po nalogu dr. Mačka ne bodo vršili nobeni shodi bivše HSS.
VisokoSolci, ki se priznavajo idejam in programu JRZ, so imeli te dni konferenco v Ljubljani, na kateri so sklenili ustanoviti centralno organizacijo političnega pokreta JRZ med akademiki.
Zastopniki banskih uprav, zastopniki ministrstva za kmetijstvo in delegati ustanov za pospeševanje živinoreje iz vse države, so se zbrali na konferenci v Beogradu, na kateri so sklepali o ukrepih za povzdigo naše živinoreje.
Novo uredbo o karteiih je izdal ministrski svet..
Pripravlja se „zemljoradniški-demokratski" klub, ki ga snujeta poslanca Jankovič in Djordjevfč, nekdanja pristaša B. Jevtfča.
Pri občinskih volitvah na Je-
žlci pri Ljubljani, za katere je vladalo v naši javnosti veliko zanimanje, je dobila lista JRZ od 683 oddanih glasov 547 glasov, nasprotna Usta združene opozicije pa 136 glasov.
V nedeljo, dne 19. januarja
bodo v osmih občinah na Gorenjskem nove občinske volitve.
Senat je za božične podpore odredil 130 000 Din. Od te vsote dobi ljubljanska občina 5000 Din.
Prejšnjo nedeljo se je v Zagrebu nadaljevala proslava 100 letnice hrvatskega preporoda in hrvatske himne.
Naša trgovinska delegacija se je pogajala v Parizu za oškodnino našega izvoza, ki je bil oškodovan zaradi sankcij nampràm Italiji. Pogajanja so se razbila.
Prepovedano je vsako izvažanje živinske krme in sicer : ovsa, ječmena, sena, detelje in lucerne, grahorice, slame, otrobov in sušenih repnih rezancev. Ta odlok je min. svet izdal, da se zagotovi prehrana naše živine.
Poslanec Fran Orafenauer, zaslužen borec za pravice koroških Slovencev, je umrl na svojem domu na Brdu pri Šmohorju. K njegovemu pogrebu so prihitela tudi številna odposlanstva iz naše države.
Turški zunanji minister je bil te dni v Beogradu, kjer je imel z našim predsednikom vlade važne politične razgovore.
■
Italjani ogorčeno nastopajo proti predlogu angleškega in francoskega zunanjega ministra, ki ima namen rešiti abesinsko-italjanski spor. Italjani zahtevajo mnogo več, kakor jim oba državnika nudita.
Tudi države Male antanté in Balkanske zveze so proti omenjenemu predlogu. Zaradi izvajanja sankcij so imele te države težko gospodarsko škodo, dočim so velesile pri sankcijah, napravile celo dobiček. Sedaj ko naj bi žrtvovale nekaj tudi velesile, pa naj bo sankcij konec.
Francoskemu In Angleškemu postopanju morajo ugovarjati vse male države, predvsem zaradi lastne varnosti. Če bi obveljalo to postopanje, potem bi si mogle velesile krat-komalo razdeliti vsako državo.
Mussolini se zaveda tega političnega preobrata in odpora majhnih držav proti velesilam, kar ga samo veseli. Zaenkrat pa še ni spregovoril o predlogu jasne besede.
Predsednik Masaryk je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Za predsednika češkoslovaške republike je bil izvoljen prejšnji zunanji minister dr. E. Beneš.
Zaradi zadnje komunistične revolucije v Braziliji, namerava vlada predlagati uvedbo smrtne kazni.
Po italjansklh vesteh so šle skozi Sueški prekop te dni velikanske množine orožja, namenjene za Abesi-nijo. Tudi veliko bombnih letal je poslanih v Abesinijo.
Složen nastop vseh egiptskih strank je dosegel popolen uspeh in kralj je podpisal akt, s katerim se obnavlja egiptska ustava iz leta 1923. Obenem se bo tudi izvajala pogodba iz leta 1930 sklenjena med Egiptom in Anglijo, ki daje Egiptu skoraj popolno samostojnost.
Oprema abesinske vojske postaja vedno boljša. Tako imajo na južni fronti 300 oklopnih avtomobilov, v zadnjem času pa so dobili tudi tanke iz Anglije.
Pri napadu na trdnjavo Ne-gell so Abesinci pognali Italjane v beg ter jim zaplenili 13 oklopnih avtomobilov.
Kolera se je pojavila med ita-Ijanskimi vojaki v Mogadischu Baje je umrlo 100 italjanskih vojakov.
Ferjan M. RaZp0tje	27
Hvaležna pa je bila Feliksu, da ji je odprl oči. In kar bolj ga je sedaj pogledala. Ko je sedela pod kravami in molzla, je izpod rute večkrat pogledala k njemu, ki je stal pri jaslih in uravnaval krmo za živino. Njegova pleča v obnošenem suknjiču so bila široka in zdaj pa zdaj se je tako obrnil, da je vidla del njegovega obraza, ki je bil lokav, pa kljub temu takšen, da ni vzbujal nezaupanja in ne odvratnosti. Zaceljena zareza na levem licu, (dobil jo je najbrže pri kakšnem nedeljskem pretepu) je dala njegovemu obrazu kljubovalnost. Vsega tega Kata ni opazila prej. Feliks pa je hlastnil po njeni naklonjenosti z obema rokama. In nekoč, ko sta odmetavala seno na skednju, jo je prijel okrog pasu in jo prižel k sebi. To je bilo prvič. Takrat je Kata zbežala z
Versko gibanje v Selu
Naš kraj se ne bori samo s političnimi zadevami svoje okolice, ampak je v zadnjem času pokrenil tudi živo akcijo za boljšo ureditev verskih vprašanj. Zanimanje za ta pokret se širi kakor poplava od vasi do vasi in najde povsod odobravanje in vzpodbudo, kar nam daje še večje upanje, da se bo ta načrt dal tudi do kraja izvesti in se sčasoma uresničijo naše želje.
Pobudo za to akcijo so nam dala različna dejstva, ki netijo v nas stremljenje, da se dvigne pomembnost našega kraja. Pred 300 leti je v Selu obstojala lepa in znamenita cerkev in župnija, h kateri je pripadalo obširno posestvo, ki pa je v velikih verskih bojih tedanjega časa, in s prihodom Turkov v te kraje bilo popolnoma uničeno. O obstoju te župnije imamo zgodovinske podatke v zapisniku škofovske išpekcije iz 1. 1627, v katerem se omenja tedanji župnik Bossany Georg. Vsled prevelike razdalje do svoje župne cerkve se tuk. občani ne morejo udeleževati verskih obredov in izvrševati svojih verskih dolžnosti, posebno v času prometnih ovir. V ostali letni dobi pa so priklenjeni na domačo grudo, ki jim šele po trudapolnem delu nudi vse njihove življenske potrebščine. Prvi uspehi naših prizadevanj so se pokazali na dan 1. dee., ko se je po presledku 300 let, vršila zopet ev. služba božja — tokrat še pod milim nebom — združena s proslavo narod-, nega ujedinjenja, katere se je udeležilo ogromno naroda, kar dokazuje, da tuk. prebivalstvo nad vse ceni slavne dneve naše preteklosti, in se je po tem pokazala neodložljiva potreba za ustanovitev samostojne župnije in postavitev primernega božjega hrama.
Spored tega važnega dneva je bil sledeč : Ob 9. uri se je začela na šoli v Fokovcih običajna šolska proslava narodnega praznika s primernim govorom, deklamacijami in petjem domoljubnih pesmi, nakar je povorka šolske mladine s svojim učiteljstvom in g. župnikom iz Križevcev krenila na odrejeno mesto, kjer se je vršila služba božja, h kateri so prispeli v spremstvu učit. šolarji iz Vučje gomile in nekaj iz Prosenjakovec, kjer jih je pričakovala postrojena gasilska
--- ,
gorečimi lici, pijana neznanega čuv-stva, ki je izvabljalo solze v oči. Pa so Feliksove besede postajale vedno bolj vroče, obečati so znale nebesa na zemlji. Iz višin so trgale srečo, dom, družino in otroke ter postavljale na peščena tla. Kata jih je poslušala z tajnim trepetom v srcu, verovala v njih, kakor v besede iz Pisma in njeno telo je brez moči, brez volje ob-viselo v trdih in močnih Feliksovih rokah. Pa je prišlo tako, da je v vaški gostilni spet prišlo do tepeža. Ponedeljek popoldan so prišli orožniki in zvečer so odgnali Feliksa. Ko je stopal preko dvorišča ter si potisnil klobuk globoko v oči, je izpod njega plašno pogledal proti hiši. Tam je stala Kata, vzravnana in bleda ter z čudno razprtimi očmi gledala v trojico, ki je hitela preko dvorišča v mrak. In, takrat je hotela zakričati, da bi se razbila čudna tesnoba v njeni
četa iz Sela. Ves potek tega verskega obreda se je izvršil v znamenju pripravljenosti, da se obnovi ono versko življenje, ki je cvetelo v 16. stoletju. Vmesne deklamacije, nalašč za to pri-
notranjosti, ki jo je težila in mučila, prositi usmiljenja in srca, da se ne bi razbili do zadnjih drobcev vse njene sanje. V njenem telesu pa je bil krik otroka, ki se je probujal, ko so mu zadušene solze padale na sklopljene ustnice ter jih razklepale s svojo bridkostjo. S trepetajočo roko se je oprijela podbojev in zrla v mrak, kjer so se že kedaj izgubili koraki, ki so neizprosno silili v noč, v dolino, k hiši, kjer delijo pravico, ki je zapisana v knjigah. Napisali so jih ljudje, katerih je bila sama hladna in siva misel, ki je bila daleč, daleč od srca .. .
In Kata je trpela in plakala. čašo gorja pa je izpila do dna, ko je nekoč prišel Kerin domov in pripovedoval pri mizi:
»Včeraj sem izvedel v mestu, da so Feliksa sodili. Prokleto trdo so ga prijeli. Tri leta so mu navrgli. Tri
liko prirejene pesmi, so še bolj navdušila vernike na požrtvovalnost za obnovitev nekdanje slave našega kraja. Proslava se je zaključila z državno himno.
leta? Toliko je bilo vredno življenje Kolarjevega Jančija, ki je takrat razrezan obležal pod mizo. Tudi drugi so dobili svoj delež! Feliksu so dali zato največ, ker je bajé začel izzivati.] In tako so še rekli, da je bil radi tepeža že večkrat kaznovan... Takšni hlapci pa so tudi nesreča za gospodarja ... V slabo ime pridejo po vsej fari ... K nam že ne bo več prišel ..."
Kerin je vrgel žlico po mizi in si obrisal brke. Kar neusmiljeno je planil po Kati.
„Sramota na hiši, je kakor smrten greh pri človeku. Za teboj se vlači skozi življenje..." Ošinil je Kato s: pogledom, potem pa se je prekrižal' in odmolil z družino molitev.
Domače vtsz\
mimo T7A5
Če kdo misli, da so pri nas tratoarji, pešpota in še druge prometne žile, mimo naših hiš, plotov in dvorišč, samo za pešce, se silno moti. Ali bi bila to kaka pravica in enakost, če bi se kolesarjem naenkrat ukazalo, da morajo voziti samo na cesti. Mar oni ne plačujejo tudi davke, mar niso tudi oni državljani, še več, njihova taksa na kolesa jim daje polno pravico, da dirjajo kjer oni hočejo. In če bi se zgodilo, da nekega lepega dne privo-zijo v tvojo spalnico, se ne smeš niti ne razburjati, seveda če dokažejo, da so plačali takso.
Pa je vendar taka svoboda tako prijetna, še bolj pa zanimiva. To šele da pravo življenje našim ulicam. Zdaj kakšen nenadoma pozvoni tik tvojega ušesa, drugi dirja mimo brez signala, da kar prijetno zaveje okrog nosa, naslednji pa se prav nalahno obregne ob tvoj hrbet in se vljudno opraviči z : „Hops". In tem zabavnim prizorom se vsi smejemo.
Vrhunec zabave pa je ob večerih. Skrivnostno švigajo sence mimo tebe in ugibaš, ali je bilo to žensko kolo ali moško in nehote ti postane žal, da si sam, da nimaš prijatelja s seboj, s katerim bi se šla staviti. No včasih se tudi zgodi kakšna nesreča. Pa kaj za to ! Bolnišnica je v mestu in radi polomljene roke ali noge še ni nihče umrl. Torej junaško naprej ! Če bi se pa drznil kakšen pešec mrmrati, pa ga vsekajte po zobeh, da bo še več heca.
Nekega pasanta so baje zadnjič podrli na tla. Nič ni stokal niti pritožil se ni. Bil je pač olikan in pameten človek, ki je vedel kaj je na svetu dovoljenega in kaj ne. Pa mu je tako skozi zobe ušlo milo vprašanje: „Cestno policijski red?" In takoj so se oglasili prizadeti: „Kaj mešate policijo s cesto in cesto s policijo in redom. To so trije pojmi, ki so si stalno v laseh. Kjer je eno, ne more biti drugo in kjer je drugo, pa ne tretje. Bedak!" Pozneje so dognali, da je olikani pasant dobil pri padcu pretres možganov, zato je kvasil take bedarije.
ÍTiurska Sobota:
—	Osebna vest. Starešina tuk. finančne kontrole g. Toš je premeščen v Zagreb. Tukajšnja nacionalna društva, posebno Sokol, ga bo težko pogrešal, saj je bil med onimi člani, ki so s svojim delom dokumentirali svojo pripadnost. Svojim podrejenim pa je bil dober in vesten predstojnik. Pogrešali pa ga bodo tudi vsi številni prijatelji in znanci, ki se jih je pridobil tekom dolgoletnega službovanja v naših krajih. Na novem službenem mestu želimo njemu in njegovi družini mnogo sreče, zadovoljstva in uspehov !
—	„Revizor." Prejšnjo soboto so gostovaii na tukajšnjem sokolskem odru igralci iz Ljutomera z omenjeno Gogoljevo komedijo. Dvorana je bila dobro zasedena, kar je pač najlepši dokaz, da je delo ljutomerske diletan-1 ske družine na oni višini, ki ne trpi spon le domačega okolja. In to so tudi takrat dokumentirali, samozavestno in odločno. S svojim igranjem so izpovedali svoja hotenja, vso svojo voljo postaviti igro na ono stopnjo, ki je odmaknjena od vsakdanjega diletantizma in se približati interpretaciji, ki je last pokticnih igralcev, ki prepričuje z ono elementarnostjo, da,, nehote sam začutiš, da dihaš v dobi, v kateri je Gogolj zavihtel bič po Antonovičih, Zemljanikih in Dobčin-skih. Postaviti Revizorja na oder, ni lahko delo. Režiser ima polne roke dela, ki pa lahko ob nerazumevanju parta postane brezoblično besedičenje in prerivanje na deskah, da ostanejo za publiko le nepovezani dvotipi.
Najlepša BOÜCVia darila
ter okraski za božično drevo (lastni, sveži specijelni izdelki) se dobijo po
n i s i k i ceni samo v slaščičarni
SIDONIUS NOVO, MURSKA SOBOTA.
rav srečne in zadovoljne božične praznike vsem naročnikom in čita-teljem, sotrudnikom in inserenlom iskreno želi
„Murska Krajina".
Režiser g. Stopar pa je dokazal, da je deio zajel iz prave strani, vtisnil pečat svoje osebnosti in jo nudil občinstvu v zaokroženi in z doslednostjo prekvašeni£obliki. Zato pa tudi uspeh ni izostal! Centralna figura Hiestako va, ki jo je podal g. Martinak, je bila prav dobra, brez vsake vsiljivosti, premišljenja v besedah in gestah, ki je kulminirala v III. dej. Svojevrstno pa je bil podan Osip (g. Presi). Do-i sieden v kretnjah, glasovno na višini, i močen v mimiki (II. dej.l), se je dvigal iz prizora do prizora in se postavil tik okvirja, ki je harmonično oklepal vso igro. Antonovič, (g. Serien) je imel težko delo. Z gestami in mimiko je moral podčrtavati besede, ki so trpele vsled njegovega prehlada. In v polni meri se mu je to posrečilo, ri Njegova žena in hči (gg. Rajh—Apih) I sta bile res dobre, Hlopov (g. Pušen-jak) je ugajal s svojo igro, Ljapkin (Urbič) je bil prav dober, prav tako so stali z vso doslednostjo v igranju in besedah ob strani vsem nositeljem igre: Zemljanik (g. Pečar), Špekin • g. Miki Korobkin (g. Rajh), Uhovjor-tov (g. Varoga) i. dr. Dobčinski in Bobčinski (gg. Gerbec in Batista) sta dala velik delež k vsesplošnemu us-; pehu igre. Bil je res lep večer in igralcem naša iskrena hvala in čestitke v upanju, da nas še kedaj posetijo.
—	Silvestrov večer. Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi Sokolsko društvo »Silvestrov večer," z izbranim programom. Dela za prireditev so v polnem teku in občinstvo bo tudi tokrat deležno vsestranskih presenečenj. Na prireditev že sedaj opozarjamo I
—	Iz občinskega gospodarstva.
Na eni izmed zadnjih sej obč. gospodarskega odseka je župan g. Hsrtner podal obširen referat o dovršenih delih za časa njegovega županovanja in o bodočem delu : 1.) Ustanovila se je občinska. 2 ) Izdelal se je program za izdelavo regulacijskega načrta M. Sobote. 3 ) Uvedlo se je škropljenje cest. Stroški so se krili z prostovoljnimi prispevki. 4 ) Kupila se je Fazanerija. 5.) Kroški marof se je preuredil za sirotišnico. 6) Realiziral se je načrt kopališča. 7.) Leta 1934. se je vpeljala pomožna akcija. 8) S. K. Muri je bil dodeljen prostor za zgradbo stadiona. 9 ) Izvršena je bila kanalizacija Kolodvorske ceste in napravil se je robnik ob banov, bolnišnici. 10) Zasul se je jarek pri Zdravstvenem domu. 11.) Izvršila se je regulacija pucon-skega potoka. 12.) Dosežena je bila otvoritev samoupravnega razreda. 13.) Vrše se pripravljalna dela za cgradbo mostu preko Ledave. 14) V teku je tudi akcija za zgraditev mostu
čez Muro v Petanjcih. 15.) Gradnja Delavskega doma je zasigurana in z deli se bo pričelo prihodnjo pomlad. Mnogo se je napravilo v zadnjih letih in prepričani smo, da bodo se ob Isti požrtvovalnosti nadaljevala zapo-četa dela, realizirali predvideni načrti» kar bo mnogo doprineslo k vsesplošnemu razvoju in napredku našega mesta.
—	Najlepša darila za Božične praznike: Družabne igre. Pripovedne knjige. Knjige za barvanje. Domino. Šah. Dobite najceneje v veliki izbiri pri IZIDOR HAHN trg. z papirjem M. Sobota.
—	Prva čajanka S. K. Mure je sijajno uspela. Vsi udeleženci so se prijetno počutili. Vsled tega bo prihodnja čajanka že v nedeljo, dne 22. decembra ob pol 4. uri v restavrac. prostoru pri Fafliku. Na razna povpraševanja objavljamo, da se čajanke udeleži lahko vsak, tudi ne član Mure.
—	Nesreče. Z kropom se je po-paril cigan Baranja Ivan iz Vanča vasi. — Občinski revež Bukovec David iz Dobrovnika se je v žganjariji na-srkal precej opojnih pijač. Pa je prišel po nesreči v bližino ognja in se je nevarno ožgal po vsem telesu. — Po nesreči se je ustrelil v levo roko, dninar Zamuda Alojz iz Starenove vasi. — V spopadu, ko se je vračal iz gostilne proti domu, je dobil nevarne vreze v desno roko, delavec Stojko Jakob iz Mote. — Ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tukajšnje bolnišnice.
—	Božičnico, priredi Meščanski dom, dne 21. decembra 1935 ob pol 20 uri v stari kavarni g. Faflik-a. Na sporedu je obdaritev revnih otrok in koncert mladinskega orkestra Sokola M. Sobota. Po koncertu bo družabni večer s plesom. Vstopnine ni.
—	Na prevozu v bolnišnico umrl. Te dni so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico učitelja Poje Ljubomira iz Ša-farskega sela, občina Strigova, srez Ljutomer. Ko so ga dvignili z vozila pred bolnišnico, je bil že mrtev. Med potoma do Sobote je bil že silno slab in zdravnik v Ljutomeru, mu je še dal potrebno injekcijo. Vsi znaki kažejo, da je podlegel srčni kapi.
—	Beltinci. Na predvečer „Uje-dinjenja" je dramatski odsek Sokola v Beltincih uprizoril Jalenovo dramo
Bratje" v spretni režiji br. Medveščeka, ki je obenem podal Tratnika; manjkala pa mu je robatost, ki je tako značilna našemu kmetu. Nadvse zadovoljivo je rešil vlogo glavnega junaka drja Tratnika br. Bezjak; tudi njegova soproga Lija (s. Tavzesova) je s svojo kreacijo imponiralo. Zelo
sta ugajala Jana in Branko (s. Suza in br. Gaberc), ki sta s temperamentnim igranjem dosegla zelo lep uspeh. Posrečena sta bila tudi Zora in Tila (s. Ukmarjeva in br. Gal), ki sta se vživela v vlogi ; originalen je bil posebno slednji, ki pa žal ni zadovoljil v dvojni vlogi detektiva Jazbeca. Priporočamo, da se polaga večjo pažnjo tudi manjšim vlogam. Mana Gorjanec (s. Prešern) je bila izvrstna in jo v bodoče želimo videti v večjih vlogah na odru. Težko bi bilo dovršpeje podati Pavla (g. Zadravec), ki je z lepo artikulacijo ter primerno mimiko sigurno veliko pripomogel k uspehu. V manjših vlogah sta povsem zadovoljila s. Balažič-eva in br. Kosi. Scenerija je bila primerna, pač pa so štedili s šminko. Občinstvo, ki se je precej častno odzvalo marljivim upri-zoriteljem, je bilo ginjeno, kar je pač najboljši dokaz, da je drama v moralnem oziru častno uspela. Z K.
— Mačkovci. V nedeljo, dne 22. t. m. vprizori tukajšnja osnovna šola igro : „Božičnica". Na sporedu so še deklamac je in petje. Začetek prireditve je ob 2. uri popoldne. Vstopnina je prostovoljna.
Naročajte in oglašajte v „ MURSKI KRAJINI !a
Gornja Lendava :
—	Kmetijka nadaljev. šola je
pričela v pondéijek 16. dee. z rednim poukom. Lepo število obiskovalcev je dokaz, da se naš kmet zaveda važnosti in potrebe te šole, ki mu edina nudi prepotrebno izobrazbo. Predavanja se vršijo 2 krat tedensko in sicer ponedeljek in petek od 14. do 18. ure. Kdor ljubi pouk, se naj takoj priglasi, kajti po 22. dee. se slušateljev ne bo več sprejemalo.
—	Nesreča. Posestniku Ž. iz Va-darci se je razpočila puška ob priliki ko je streljal na divjačino. Puška je bila najbrže zarjavela. Pri tem je za-dobil na levi roki strašno rano, tako, da je moral iskati zdravniško pomoč.
—	Poštni urad. Strah, da bi izgubili v zgornjem delu našo ljubo pošto, je minul. Zadeva se je rešila tako, da pride pošta z novim letom v prostore sedanjega občinskega urada, občini pa da lastnik poslopja g. Hahn na razpolago druge prostore.
—	Božično obdarovanje. Kakor vsako leto, tako je tudi letos kr. ban-ska uprava in Ciril-Metodova družba poslala na šolo lepo količino blaga, v svrho obdarovanja tuk. siromašnih učencev. Vzgledu obeh dariteljic bi morali slediti tudi krajevni činiteiji, kajti s tem bi pomnožili število otrok, ki bodo deležni tega božičnega ve-
selja. V bodoče se naj poprimejo tega lepega socijalnega dela naie cen. gospe in gospodične ter ustanovijo stalen odbor, ki bi nato leto za letom vodil to akcijo. Z trdno voljo in tru dom se dajo v tem pogledu, kljub težkim časom, doseči lepi uspehi.
— Ustanovitev nove zadruge. V poslopju g. Šaruge, (kjer je pošta) bo pričela v nedeljo 22. t. m. poslovati »Kmečka gospodarska zadruga r. z. z o. z." Član te zadruge lahko postane vsakdo, ki plača delež 5 Din in pristopnino 2 Din. Priglasiti se mora pri načelstvu. Zadruga bo imela ravnotako vse na zalogi, kakor kaka trgovina z mešanim blagom. Razen tega se bodo prodajali tudi kmet. proizvodi ter stroji za kmetijstvo in dr. Kmetje, podprite svojo ustanovo I
Med tednom
DOMA
Banska uprava je izdala posebna navodila glede zaposlovanja tujih državljanov na njenem področju.
Pri nabavi tujih plačilnih sredstev za potovanje v tujino, ni treba več predložiti potrdilo o plačanih davkih, ker se to itak že predloži pri izstavi potnega lista, odnosno viza.
200 vagonov žita je pripravilo ministrstvo za socialno politiko, za prehrano prebivalstva Vrbaske banovine.
V Beogradu bodo zgradili 100 kilovatov močno radijsko postajo. V Skoplju pa oddajna postaja z 10 kilovati. Sedanja beograjska se bo prenesla v Sarajevo.
Odvetnika dr. Ivico Arka iz Zagreba in nekega priv. uradnika so zaprli, ker sta sleparila z hranilnimi knjižicami. Skupno so bili ljudje oškodovani zaradi teh poneverb za 1 milijon dinarjev.
Zaradi poneverbe 35.000 Din je bil na 2 leti robije in na izgubo vseh državljanskih pravic obsojen subotiški odvetnik dr. Andrija Biro.
Sodišče v Podgorici v Črni gori je izreklo te dni prvo smrtno obsodbo po osvobojenju. Kriminaliteta je še vedno v Črni gori najmanjša v vsej državi.
Zagrebška pivovarna je imela letos 20 miljonov čistega dobička.
Naše državljane, ki so živeli že desetletja v Avstriji in si tam priborili razne pravice, so začele avstrijske oblasti izganjati.
Abesinski vojni ujetnik, ki je zbežal iz Trsta, je te dni prišel v Maribor. Z vojaško eskorto so ga odvedli v Beograd.
Eno uro pred pogrebom je skočil iz rakve 77 1. Radič, doma iz neke vasi blizu Petrovgrada. Bil je le v globoki nezavesti, ljudje pa so mislili, da je že mrtev.
DRUGOD
Božična drevesca je prepovedala italjanska fašistična stranka, ker da je navada božičnih drevesc čisto neitaljanska.
Draginja v Italiji silno raste. Cena jajc in sadja se je več kot podvojila.
35.000 tonsko bojno ladjo je začela graditi Francija.
Na grški ladji „ Ismini" je eksplodirala velika količina bencina.
V	Palestino se je v mesecih oktober in november vselilo okoli 10.000 Židov, večinoma iz Nemčije.
Uporaba čaja je v nemških bolnišnicah prepovedano. Mesto čaja se bo kuhala neka nemška rastlina.
Vsem oficirjem in vojakom, ki služijo v Afriki, je italjanska vlada povišala plače.
V	Rusiji bodo zgradili najvišjo zgradbo na svetu. Imenovala se bo „Hiša sovjetov" in bo merila v višino 470 m.
Ruski letalec Kokinaki se je dvignil z letalom 14 575 m visoko in s tem dosegel nov višinski rekord.
Angleška vlada je pripravila načrt, po katerem bodo vsi prebi-j vaici oskrbljeni z plinskimi mas-! kami. Oblasti bodo imele na razpolago 30 milijonov plinskih mask ter 3 milijone nepropustnih omaric za otroke.
Neki deček je v nekem dia matnem rudniku pri Boa Visti v Braziliji našel najlepši beli diamant, kar so jih odkrili v zadnjih letih v tej deželi. Demant je vreden poldrug milijon dinarjev.
Na polotoku Koli v Rusiji je sneženi plaz zasul dve hiši. 85 oseb se je zadušilo v snegu.
Stotisoč krav bodo zaklali na Holandskem, da zmanjšajo v svoji deželi produkcijo mleka in mlečnih izdelkov.
tèi P
Vsakdo je lahko konstafiral, da je danes mnogo več šahlstov kot nekdaj. In to zanimanje za šah raste od dneva do dneva tudi v Prekmurju: v M. Soboti in D. Lendavi se snujeta šahovska kluba, v O. Lendavi, Roga-ševclh in drugih prekmurskih vaseh prirejajo turnirje in vse to le dokumentira, da Prekmurci tudi v šahu nočemo zaostati za svetom.
Marsikdo si je že nadel vprašanje, kaj je iah? Ce rečemo, da je Sah igra, še nismo zadeli njegovega bistva; šah je več kot navadna igra, iah je umetnost. Pa samo umetnost tudi ni, saj vemo, da najodličnejši iahovski strokovnjaki često na dolgo in široko razpravljajo in tuhtajo, da-li je kaka
otvoritev korektna ali ne. In to že ni zgolj umetnost, tu ima tudi znanost svoje roke vmes, znanost, ki se razlikuje od f zike ali kemije le v tem, da ne nudi praktičnih koristi, šahovska znanost je razdelila ves svoj materijal v otvoritve, središnice in končnice in vse to so nazvali šahisti za šahovsko teorijo.
Na vprašanje, ali je za šahista teorija sploh potrebna, je lahko od. govor le pozitiven. Vsak umetnik mora več ali manj poznati teorijo svoje umetnosti in tudi šahist ne sme zaostati za njim. Saj je nemogoče, da bi naiii potezo — često edino pravilno — katero so našli najboljši šahisti šele po dolgih razpravah. Znanje teorije je potrebno za vsakega šahista, ki se hoče povzpeti nad povprečen kavarniški nivo. To je potrebno bolj iz defenzivnih kot pa iz ofenzivnih razlogov: teorijo moramo poznati v glavnem radi tega, da lahko paralizi-ramo teoretično znanje svojega nasprotnika in šele kot postranski uspeh se bo pokazalo naše teoretično znanje v zmagah proti slabim poznavalcem teorije.
Osnovne pojme o šahovski teoriji bomo najlažje pridobili iz kakega sistema. Odlična knjiga v slovenskem jeziku je dr. Vidmarjev „Šah". Sicer je knjiga obširna in naučiti se vse otvoritve bi bilo nemogoče pa tudi nepotrebno. Pomagamo si pač tako, da si izberemo varijante, kjer nasprotnik ne bo imel izbire nad številnimi dobrimi, nam neznanimi, nadaljevanji. Kot beli bi imeli lažje stališče, tu se seznanima z otvoritvijo pred damskim kmetom, na katero bo imel črni le malo število dobrih potez in vse va-rijaclje te otvoritve si bomo lahko v najkrajšem času prisvojili. S črnimi figurami bomo imeli težje staliiče. Tu ima inicijativo nasprotnik; če začne z damskim kmetom, so nam najboljše poteze znane, saj smo se jih že navadili kot beli ; če bi pa začel s kraljevim Icmetom, bomo odgovorili s francosko obrambo (gl. dr. Vidmar : „Sah"), ki dovoli belemu le malo izbire med dobrimi nadaljevanji, seveda se moramo s to obrambo temeljito seznaniti.
Vse to velja pa le za resne partije, v navadnih partijah se ne smemo ustrašiti neznanih varijant, temveč bai z iskanjem zapletenih pozicij bomo pridobili največ rutine.	Nc.
V ioli kuharske umetnosti.
Z vsako umetnostjo je težko, a s kuharsko morda najtežje : cele dneve študiranja In pripravljanja, iskanja in stroškov, potem ves dopoldan ob vročem itedilniku, da kuharici sami preide že kar ves apetit — zato, da preljubi gost enkrat poiteno obeduje ... In končno na vse strani : hvala lepa in z Bogom ... — Saj pravim, s kuharsko umetnostjo je križ, kajti za njo je treba poleg umetniške intuicije in spretnosti ie pravega pravcatega itudija. — Koliko srčkano kodrastih glavic se sklanja zaskrbljenih
nad debele kuharske bukve in koliko mladih in bodočih gospodinj je ponosnih, da so absolvirale kuharsk tečaj ! — Tudi v Murski Soboti je bilo sedaj več takih tečajev : poleg dnevnega sta bila še dva večerna : eden za gospe in eden za gospodične, tako so želele in tako je bilo ; zakaj je moralo tako biti, niso povedale. Da gospodične niso bile milostjive, je videti že iz tega, ker so milestno povabile takrat brezposelnega pisarja h svojemu zaključnemu večeru. Naj mu torej ne zamerijo, če o tem kako zapiše, kajti že od frančiškana Vodnika, ki je sam napisal in izdal kuharske bukve, naprej se pismouki kaj radi tudi pri pisalni mizi in ne samo pri pogrnjeni mizi zanimajo za kuharsko umetnost.
Da kar naravnost podam statistiko : ves čas je obiskovalo ta tečaj 17 gospodičen, vedno enako, kajti nič se niso skregale. Navzlic temu zelo velikemu številu sodelujočih je vedela vsaka tako točno svojo iztočnico, da ni bila nobena jed pokvarjena, vsaj kolikor je mogel »gledalec" ugotoviti, kajti gledalec bi ne priznal rad, da se je dal z opulentno večerjo in sladkim vabilom pravzaprav podkupiti za slučaj, če bi kaka jed ne bila po receptu. S posebnim veseljem more naknadno ugotoviti, da je bilo podkupovanje čisto nepotrebno od začetka ribe in fazane tja do konca torte in sladkega peciva . .. Razigrano — živahna šola je kipela življenja in ljubeznivosti, prijaznosti in vljudnosti na vse strani, tako da je bilo resnično postavljanje-od priljubljenih večerov. Ker pa je bil ravno zaključni večer, se je pojavila na mizi sredi ljubeznivih gospodičen — korbca. Res, da so gledali iz korb-ce pisani nagelni, a korbca je vendarle bila. Poleg nagelnov pa sta bila ie dva zavitka za obe voditeljici tečaja. Ker je bila radovednost publike, to pa je bil povabljeni gledalec sam, prevelika, je razvil omot in prikazali sta se dve srčkano lepi budilki. Človeku pač pride hudobija najprej na misel, za to je „gledalec" mislil, da sta voditeljici kedaj pa kedaj zamudili kako minuto. Razlago so preokre-nile vljudne iolarke, čei „ura" naj voditeljici spominja na prijetne „ure" tega tečaja. Bilo kakor bilo, uri sta lepi in spomin je dragocen . . .
Večer se je zavlekel in pomisliti je bilo na naslednji dan : pa kaj ne šine okrogli glavici na um : „Saj jutri ima naša Lize - god 1" - Sedaj bi morali videti mladi ženski svet, kako je planil kvišku — in iel god obhajat k Fafliku. Pa kmalu je dobra dobra vzgoja imperativno zahtevala slovo — in vesela družbica ljubeznivih iolaric kuhinjske umetnosti se je razletela po domovih. Povabljeni gost pa je bil za lep večer iz prekmurskega življenja bogatejši.
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem vesele kožične praznike ter srečno novo leto 1936. želi
DROGERIJA „PRI BELEM KRIŽU" Murska Sobota.
lira že bije, ta dan še daleč ni; Marija rodila, v Staici dete leži.
Pastirci že grejo, lepo piskajo in pojo k ti bethlehemski štalci veselo gredo.
Oton Župančič:
Samo to noč...
Na mrzla gnežda, na prazna, ozri se zvezda prijazna vsaj eno noč.
Mordà kje ptica tiha še trepetaje diha in luč ji vrne moč. Mordà je v nji še petja za blaga razodetja do nizkih koč: Bog ve, kje duša plaka in znamenja še čaka samo to noč...
Brez Božiča ...
Vojak na straži :
Dolgo neprijazno poslopje stoji na zasneženem polju : po steptani stezi okoli poslopja hodi vojak na straži. Dolge so ure zimske noči, dvakrat dolge so na božični večer. M'sli pohite vojaku k svojcem, da trenutek pozabi, kaj je njegova naloga. Iz misli ga trgne škripanje zmrzlega snega pod koraki, bližajočemu se iz teme. „Stoj 1 Kdo je ?" zadoni v noč in puška se nameri na prihajajočega. Vse v redu. Službajoči častnik je na obhodu. „Bediš, paziš, brat ? Važen posel vršiš. Vse je v brezskrbnem prazničnem razpoloženju, samo ti čuješ in prezebaš. Žrtev doprinašaš narodu, da lahko praznuje. Vrl dečko si 1 Za to žrtvovano noč, boš odslej vsako lahko sam praznoval pod streho, na tvoje mesto pa stopijo drugi. Srečen Božiči" Koraki se oddaljujejo, štraža pa odslej z dvojno pozornostjo čuje nad zaupanim mu poslopjem, prežeta sladke zavesti, da je njeno na videz brezplodno postajanje v snegu potrebno za red in mir.
Na morju :
Težko sopiha parnik po valovih oceana. Na poveljniškem mostu stoji službujoči častnik in daje povelja v strojnico, kjer vlada večni pekel. Naj moštvo v skupni kabini praznuje, kur-jaCev posel je, da neprestano trpa kurivo v nenasito peč. Znoj mu orje bele srage po prsih in plečih, črnih od premogovega prahu, dokler trudnega na zamenja spočiti drug. S svetilnika na strmi skali gleda na razburkano morje čuvaj in skrbi, da ogromni svetilki ne poide gorivo. Svetloba, edini kažipot na brezbrežni vodni puščavi ne sme ugasniti, da najdejo ladje svojo pot v varni pristan. Temna in viharna je noč, morje se silovito peni in buta ob skale. Glej l Raketa c ladje, oznanjajoča pogibel SOS brni po ozraCju. Na bregu pa že vleče rešilni Čoln v morje vedno budno mo-
štvo. Cez par trenutkov že grebejo vesla v mišičastih rokah in rešitelji se z vsakim zamahom bližajo ponesrečencem. Po dolgih urah najhujših naporov je rešen zadnji brodolomec in reševalno moštvo zadovoljno povleče svoj čoln na kopno. Vsi možje se ne menija, da so v teku svojega napornega dela ves čas gledali smrti v oči. Z otroškim veseljem se rokujejo i rešenci : Srečen praznik !
Na pošti :
Zaprta v ozki celici, s slušalkami na ušesih hiti gospodična v telefonski centrali, da pravočasno da zvezo vsakomur, kdorkoli si je zaželi. Od prečutih noči nekoliko bledi obraz ji obliva svit žarnice nad glavo, kadar za hip prestane z delom, se morda spomni tovarišic, ki praznujejo, vendar ji neusmiljeni zvonec ne dovoli dosti oddiha. Ko preneha glavni naval, je treba enake pozornosti, kajti število službujočih je omejeno, noč pa polna
proži za slušalko: Božično drevesce se je vnelo, plamen ga je v hipu ob-liznil, preskočil na zaveso... Glavni trg št. 12, drugo nadstropje. Komaj je povedal naslov v pritličje, že za-čuje znani šum voza in visoki glas troblje že zamira v daljavi po praznih ulicah. Vse opozarjanje nič ne pomaga, nesreča tudi pri največji previdnosti nikoli ne počiva. „Kaj, ko bi se pri nas pripetilo kaj takega," misli po-žarnik. „V pol minute smo tam, nič hudega bi ne bilo. Ej, pa je res dobro, da mi čujemo in da smo vedno nared."
Stražnik:
V velikem mestu stoji na križ-potju mož, ki z vedno se ponavljajo, čimi gibi uravnava tiušč prometne reke po trdih cestah. Vse hiti domov, v to pestro in prijetno domačnost, samo on se ne sme ganiti s svojega prostora, dokler ne poneha naval vozov in pešcev. V mrazu in snegu vrši svoj posel, zavedajoč se globokega smisla svoje dolžnosti. On je čuvar reda, njegov praznik in počitek nastopi šele, kadar je vse drugo mirno
dogodkov. V sosednih prostorih sede pri brzojavnih aparatih uradniki in sprejemajo ter oddajajo nujne vesti. Tudi zanje ni praznika, kakor ga ni za elektrarno, plinarno in vodovod. Vse te naprave poslujejo noč in dan, v petek in svetek.
Požarnik :
V ozki sobi sedi požarnik. Ni prijetna služba na sam sveti večer. Toda izogniti se je ne moreš. „Kako neki je pogledal Janezek konjička? Stegnil je okrogle, kakor z nitjo pre-vezane ročice. Ata plinesel..." Trrr... zadoni v nežno razmišljanje alarmni zvonec. Roka požarne straže se sama
in varno spravljeno. Iz brezdušne reke se od časa do časa utrga pozoren posameznik, skloni se s svojega vozila in zašepeSe: Srečen Božič. Mnogo jih tudi zaustavi za trenutek in položi ob noge zaposlenemu možu majhen sveženj, določen za njegovo deco. Počasi se nabere cel kup takih daril, ki jih je prometni stražnik enako yesel, kakor prijaznih voščil. Toplo mu je pri srcu in z radostjo občuti, kako ga je praznik zbližal z vso to množico, ki sicer teče mimo ne meneč se zanj.
Pri prometu :
Se dolgo v noč zvončklja po ulicah cestna železnica, kajti promet tudi na ta dan ne sme počivati. Nameščenci pa se iz-
menjavajo, da oni, ki so že od-praznovali, omogočijo drugim tovarišem vsaj par ur v krogu ljubljenih svojcev. Te možnosti pa nima posadka brzovlaka, ki skozi noč sopiha od postaje do postaje, povsod odlagajo množice, ki hite domov. Strojevodja, kurjač, vlakovodja in ostalo osobje vlaka pa se morda z vsakim kilometrom oddaljujejo od svojega doma : zanje ni božičnega večera, trda, naporna in opasna je njih služba. Še v misel ne smejo vzeti praznika, ako nočejo, da pride do nesreče._
OTROKOM
Iz Utvtne zbirke:
Božična legendica
Kam pa vodi zlata cesta, ki se preko neba pne, v kakšna nepozna mesta se po tisti cesti gre?"
„Tista cesta, dete moje, vodi v mesto Betlehem; a kako, da je vsa zlata, ti legendico povem :
Tisti čaš, ko v revnem hlevcu se rodil je božji Sin, šli so k njemu trije kralji z daljnih, daljnih pokrajin.
S sabo nesli so darove, da bi mu prinesli srečo, pa so nesli še cekinov polno, polno vrečo.
Toda Bog tako je hotel; vreča se je razvezala, a vsebina iz nje je vsa 2ez cesto iztrkljala.
Vsak cekinček — zlata zvezda — zdaj na nebu se blesti in oznanja: trije kralji tudi k Jezužčku so šli."
Modri kralj
Kralj Devete dežele se je postaral. Misliti je moral na naslednika. Imel je dva sina. Oba bi bila rada prevzela kraljevstvo in zdaj eden, zdaj drugi sta moledovala očeta za žezlo.
Kralj seveda ni mogel ustreči obema. Sklenil je, da bo izročil žezlo tistemu, ki bo za to odgovorno mesto bolj sposoben. Zato se je natihem odločil, da bo oba sinova stroge opazoval.
Nekoč sta šla kraljeviča v vinograd. Z njima je bil ves kraljev dvor. Hodili so od trsa do trsa, se zabavali in prepevali. Obiskali so razne zidanice.
Dočim je mlajši kraljevič zmerno poskušal zlato vinčece, se je starejši tako napil, da so ga morali služabniki nesti nezavestnega domov. Oče je to izvedel in drugo jutro ga je poklical k sebi. Vprašal je strogo : „Sin, zakaj si se tako izpozabil, da si se opil do nezavesti ?"
.Oprosti, oče moj", je jecljal kraljevič. „Veš, pokušali smo vsakovrstna vina, ki so bila drugo boljše od drugega. In kar nisem se mogel obvladati. Oprosti mito, prosim tel" .Tako torej," je zagrmel kralj. „Ti, ki niti sam sebe ne obvladal, hočeš vladati državo, ki ima milijone ljudi...?! Pojdi!"
In kralj je izročil kraljevstvo mlajšemu sinu.
% spopj
Olimpijske igre v Berlinu.
(Smučarske tekme)
Po vsem svetu vlada ogromno zanimanje za olimpijske smučarske tekme, saj je ta, pred leti le malo poznana športna panoga, zavzela v kratkem času ogromne dimenzije in danes šteje izmed vseh športnih panog brez dvoma največ pristašev.
Na olimpijskem programu so vse discipline: teki, skoki in alpska kombinacija.___
Vse smučarske potrebščine dobite pri NEMEC J.
Tek je najstarejša smučarska disciplina in so ga tudi nazvali, skupno s skakanjem, za klasično smuško disciplino. V Garmisch-Partenkirchnu bodo tekmovali zastopniki preko 25 držav na 18 in na 50 km ter v štafetnem teku 4x10 km. Teki zahtevajo izmed vseh zimskosportnih panog največ vztrajnosti in vsestranosti, saj mora tekmovalec, vsled sorazmerne razdelitve proge — start in cilj sta na isti točki — brezhibno obvladati spust, vzpon in tek po ravnem. V smuikih tekih, po številu tekmovalcev v Gar-mischu, prekašajo vse prejšnje zimske olimpijade, pa tudi borba bo ogorčena, saj imajo visoki favoriti Skandinavci toliko odličnih tekmovalcev, da je postavljanje vsake progno-ze nemogoče in gotovo je le to, da bo moral novi svetovni prvak, najsi bo to Norvežan, Šved ali Finec, dragoceno zmago krvavo zaslužiti. Naši tekmovalci sicer severnjakom ne bodo nevarni, toda prav gotovo se bodo junaško borili in končali, zlasti na 50 km, med najboljšimi srednjeevropci. (Dalje).
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Trgovine v nedeljo pred Božičem in Novim letom.
V nedeljo pred božičem t. j. 22. decembra in v nedeljo pred novim letom, t. j. 29. decembra t. 1. lahko ostane/o trgovski obrati po potrebi tudi ves dan odprti, ker morajo biti na Božič In novo leto ves dan zaprti.
Na gornje opozarjamo vse p. n. trgovce iz celega sreza.
Uprava Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Predložitev davčnih prijav.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil vsem davčnim upravam, naj s splošnim javnim pozivom povabijo davčne obvezance prt-dobnlne, posebne davčne doklade, davka na poslovni promet, samskega davka in luksusnega davka, naj predloie med 1. in 31. januarjem 1936 svoje davčne prijave za leto 1936.
Davčne uprave so bile pri tej priliki opozorjene na določbe § 21. Zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/36., o uvedbi posebne davčne doklade na prldobnino. Davčni zavezanci morajo to posebno davfino doklado prijaviti v davčni prijavl ja pridobnino, v posebej za to določenih rubrikah za rubrikami, v katerih navedejo čisti dohodek davčne prijave. Davčni obvezanec mora v posebni rubriki navesti svoj celokupni brutto promet pred davčnega poslovnega leta (to se pravi ves promet, nele s potrošniki, temveč tudi ostali promet
doma in s tujino, in sicer tako promet samega podjetja, kakor tudi promet vseh njegovih podružnic). Dalje, ločeno v posebni rubriki ostali promet s tujino, ki se od gornjega prometa odbije in na koncu ostali brutto promet, ki je podvržen plačilu posebne davčne doklade po čl. 59/2 zakona.
Če ima podjetje podružnico na področju več davčnih uprav, odmeri posebno davčno doklado davčni odbor, ki je pristojen za odmero pridob-nine za glavno trgovino (centralo).
Važno je dalje, da je treba kazen po čl. 137 zakona za predložitev davčne prijave izračunati tako za osnovni davek, kakor za posebno davčno doklado, če ji je davčni zavezanec podvržen.
čim prejmejo davčne uprave od občin vse davčne prijave, predložene v rednem, kakor tudi izrednem roku 15 dni, zberejo vse prijave s tistimi vred, ki so jih prejele neposredno in sestavijo za vsako občino seznam davčnih zavezancev, ki niso predložili davčne prijave. Na podlagi tega seznama pozove davčna uprava z individualnimi pozivi, te davčne obvezance, naj predlože svoje davčne prijave od 20. do 28. februarja. S sestavljanjem davčnih predlogov, seznamov in razporedov po sklepih davčnih oddelkov, naj v manjših upravah končajo do 10. aprila, v večih pa najkasneje do 10. maja 1936, tako, da se bodo mogle vršiti seje davčnih odborov v prvem primeru od 1. maja dalje, pri drugih pa najkasneje 1. junija 1936. Davčni oddelek finančnega ministrstva je opozoril davčne uprave zlasti na to, naj z največjo skrbnostjo zberejo potrebne podatke za sestavo davčnih predlogov. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi popisu davčnih obvezan-cev po čl. 110. zakona. Pri sestavi predlogov je treba paziti na to, da se brezpogojno ohrani sorazmerje med posameznimi davčnimi obvezancl Inda bo vsak obdavčen za čisti dohodek, oziroma promet, ki ga je dejansko dosegel. Zgoditi se pa ne sme, da bi bili slabejšl nesorazmerno visoko obdavčeni, močnejši davčni obvezancl pa nesorazmerno nizko. Prav tako naj se ne pripeti, da bi se visoka davčna osnova določila za davčne obvezance, ki jih ni več, samo zato, da bi na ta način povišali skupno davčno osnovo in s tem izkazali umišljen uspeh davčne odmere.
25 letnica trgovske zbornice v Beogradu.
V nedeljo, 8. decembra t. 1. je proslavila Trgovinska zbornica v Beogradu svojo 25 letnico obstoja. Jubilej zbornice je bil praznični dan za ves beograjski gospodarski svet, h prosiavi tega jubileja pa so prihiteli tudi zastopniki našega gospodarstva iz vseh krajev države. Za ljubljansko Zbornico za TOI se je udeležil slavnosti njen predsednik g. Ivan Jelačln.
Narodna banka bo odkupila italjanske terjatve izvoznikov.
Na predlog narodne banke je finančni minister odredil delno likvi-
dacijo terjatev naših izvoznikov v Italiji. Uvozniki bodo še nadalje plačevali dolgove za uvoženo blago iz Italije na zbiralni račun Narodne banke po tečaju 355.40 Din za 100 lir. Da pa se olajša položaj izvoznikov, bo začela Narodna banka odkupovati vse izvozniške terjatve v višini do 100 000 italjanskih lir, ki so bile vplačane v kliringu pred 18. novembrom. Za ter* jatve, ki presegajo ta znesek in za one terjatve, ki bodo vplačane po 18. novembru, se bo naknadno uredila likvidacija.
Naše trgovinsko ministrstvo
je izdalo posebne ukrepe za olajšanje izvoza živine v Egipt, Malto in Palestino. Interesenti naj se obrnejo za informacije na Urad za kontrolo izvoza živine v Beogradu, Ratnički dom.
Proračun zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odobren.
„Službeni list" z dne 11. decembra objavlja razglas Kr. banske uprave Dravske banovine, da je ban odobril proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za poslovno leto 1936. s preliminira-nimi dohodki Din 3,316.000- ter Izdatki v znesku Din 3,293.372.-, torej z Din 22.628 proračunskimi blagajniškimi rezervami. Nadalje je ban odobril, da se v kritje zborničnih potrebščin odmerja in pobira 8% dokiada od osnovnega davka in dohodek od podjetij, obratov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka 2<70. ki ga morajo po čl. 86 odstavku 2. zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Predpisane doklade za zbornico za TOI so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih, kakor davke, ki so pod-stava za predpis.
Združba trgovcev v M. Soboti priredi uradni dan
v nedeljo, dne 29. decembra 1935 ob 8 uri zjutra v Petrovcih v prostorih gostilne g. Mikola Franca, nadalje ob 11. uri predpoldne istega dne v Gornji Lendavi v prostorih gostilne g. Maršika, ter popoldne ob 2. uri pri Sv. Juriju obč. Rogaševci v prostorih gostilne g. Koblencerja.
Ob tej priliki bo predavanje o pravilni sestavi davčnih napovedi, katere se morajo vložiti, kakor smo že poročali, od 1. do 31. januarja 1936. Na to se opozarjajo že v naprej vsi trgovci iz tamošnjih okolišev.
KTTOJS1VO
Popek pri živini — nega.
Pri novorojeni živini, pa bodisi pri teletih ali žrebetih aH drugih četve-ronožcih, tvori ravno na sveže vtrgani popek lepo priliko, da se nežni še neutrjeni novorojenčki okužijo z bo lezenskimi klicami, ki so lahko za nje pogubni.
Pogubno je, da se nalezejo mia diči ravno preko sveže rane na popku
različnih težkih bolezni, kakor hro-mota telet, žrebet in drugih četvero-nožcev, griže, vnetje in gnojenje popka i. t. d.
Najbolj nevarna in najbolj raz-širjena od teh otroških bolezni pri naši domači živini je hromota. Znaki te bolezni so na kratko sledeči : Drugi ali tretji teden po rojstvu, ali pa že poprej, pozneje redko kedaj, začne otekati popek, ki je jako boleč in se navadno zgnoji. Največkrat pa zunaj na popku ni poznati nikakih bolezenskih znakov. Nastanejo pa gnojenja na jetrah in drugje v notranjosti telesa. Najbolj tipičen zunanji znak so največkrat otekla kolena. Te otekline so tako boleče, da se novorojenček komaj giblje. Bolnik kar leži. Vsi znaki kažejo, da ima hudo vročico. V par dneh mladič pogine. Pri odpornejših mladičih, posebno takih, kjer nastopi bolezen v poznejših tednih, se lahko zavleče ta bolezen na več meseceh. Pa, če bi se tudi oboleli mladič rešil življenje, zaostane v rasti tako, da se ga ne izplača dalje držati. Meso obolelih pa se ne sme rabiti za človeško hrano, ker je lahko nevarno za zdravje..
Zdravljenje te bolezni z navadnimi sredstvi je brezuspešno, s specifičnimi zdravili pa je danes predrago in nerentablo in k temu še nesigurno. Isto je z grižo.
Kot rečeno je zdravljenje teh bolezni zelo drago in dostikrat brezuspešno. MGgoče pa je obvarovati mladino teh bolezni, s čemur si obvarujemo velikih izgub pri našemu gospodarstvu.
Glavno sredstvo v boju proti tem boleznim je pravilna nega popka.
Praviloma se popkovina pri kotenju sama vtrga (mesojede jo morajo prigrizniti). Če se popkovina sama ne vtrga, jo je pač treba odrezati. Paziti je pa treba posebno pri slabih teletih» da se jo prezgodaj ne odreže. Popkovino primi s čisto in dokler čutiš s prsti pulzfranje (dotok krvi od matere na mladiča) počakaj, da mladiča ne oškoduješ za precejšnjo množino krvi in še le potem odreži ali odtegaj popkovini par prstov pod trebuhom. Ravno ta rana, ki nastane pri preteganju popkovine, je najbolj nevarna za infekcijo.
To pa preprečimo na sledeči način: Če treba popkovino s silo pretrgati ali prerezati, se mora iz ostanka popka iztisniti zaostalo kri (popek masirati), še le potem se ga razkuži in zreže. Razkuži se ga tako, da se ga namoči v jodovo tinkturo. Mesto jodove tinkture se lako rabi tudi lizol, kreolin, sublimai ali tekoča smola. S tem se mora mazati popek dnevno, dokler se ne posuli.
Tukaj pa je ponekod navada, da se namaže novorojenčku popek s kravjekom (kravjim blatom) da bi ga krava po popku ne lizala. To je nekako tako, kot da bi s petrolejom gasil ogenj. S kravjekom se bolezenske kali naravnost in kakor namenoma prenaša na odorto rano.
Če je popek že namazan z jodovo tinkturo aH s kakim drugim sredstvom, mu lizanje več ne škoduje.
Vesele božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto žele
vsem svojim odjemalcem članom in prijateljem naslednje tvrdke:
HAHN IZIDOR
trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami
PREKMURSKA TISKARNA Murska Sobota.
HIRSCHL FERID ravnatelj Kreditne banke d. d. Murska Sobota.
Josip Benko
narodni poslanec
Murska Sobota.
FAFLIK ALOJZ
hotelir in kavarnar „Krona"
Murska Sobota.
KUHAR ŠTEFAN mlinar Puconci.
CÖR ANA trgovina z usnjem Murska Sobota.
BANFI JOSIP
gostilničar
Murska Sobota.
VELETRGOVINA
ASCHER B. IN SIN
MURSKA SOBOTA.
OBČINSKA HRANILNICA
MURSKA SOBOTA.
Tovarna mesnih izdelkov in hladilnica

■ > !
Jos. Benko, Murska Sobota.
Cvetič Janez
tvornica perila in trgovina z mešanim
blagom
Murska Sobota.
ČAČINOVIČ EMERIK gostilničar Rakičan.
KMEČKA POSOJILNICA Murska Sobota
Brata Šiftar in Hahn
trgovina na veliko in malo
Murska Sobota.
SOČIČ FRANC
kavarnar Murska Sobota.
KEMENY MARKO
„Brezalkoholna restavracija" in mesnica MURSKA SOBOTA.
BRUMEN JOSKO
Podružnica „Peko" čevljev in „Soko" obleke

Murska Sobota.
BENKO ŠTEFAN
krojač Murska Sobota.
NOVAK SIDONIJA slaščičarna Murska Sobota.
BRATA BRUMEN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
VUKAN GÉZA
mesar Murska Sobota.
BENKIC JANEZ
gostilničar
Murska Sobota.
TIVAR ÓDJELÁ poslovodja Preiss Adolf Murska Sobota.
ŠIFTAR LUDVIK
tvornica perila
Murska Sobota.
HEIMER EUGEN in ARNOLD
železnina in trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota.
ČERNJAVIČ ALEKSANDER Kolodvorska restavracija Murska Sobota.
KUKEL KAROL
krojač Murska Sobota.
TON-KINO DITTRICH Murska Sobota.
STIVAN ERNEST tehnična trgovina
Murska Sobota.
Mestna hranilnica v Ljutomeru ima na prodaj po nizkih cenah
manjSa in večja posestva.
Kupnina se plača v gotovini, odnosno se tudi lahko prevzamejo terjatve gorenje hranilnice, ki daje vsa potrebna pojasnila.
DlaMalitA novo Wertheim,eno-DldgBinvi krilno s trésorom ter
pult z brušenimi steklenimi ploščami ugodno
1 prodamo. Naslov v upravi lista.
Vinsko posodo
skupno okrog 300 hI raznih velikosti ugodno 1 prodamo. Naslov v upravi lista.
» Vsem prijateljem želi vesele {| % božične praznike In srečno novo
S. K. MURA
§ leto 1936
I
ŽEVLJAPJI.
in ŠIVILJE POZOR!
REDKA PRILIKA
Nekoliko komadov šivalnih strojev levoročnih, flach in krojaških po izredno nizki ceni prodam. Zahtevajte takoj ponudbo, da ne bo prepozno !
1
Dospele so vse smučarske potrebščine.
Oglejte si zalogo. Cene zelo nfzke!_
RADIO APARATI PHILIPS IN HORNYPHON
po najnižji ceni na 18 mes. odplačilo. V V"iem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.
Stivan ernesr par'Ä
MURSKA SOBOTA
Kdor hote biti zadovoljen in dobro razpoložen,
KUPUJE ORION APAWATE
v prvi prekmurski strokovni radlotfelavnlcl
NEMEC JANEZ« MURSKA SOBOTA
Najboljši BATERIJSKI aparati. Prvovrstni iiolandshi SlERfl aparati. Modernlzlranie aparatov. - Polnenje akumulatorjev.
OLYMPIA PISALNI STROJI ZIMSK0SP0RTNE POTREBŠČINE
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem In znancem želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO,
Opr. št. J. 438/35.
Draibeni oklic
Dne 17. januarja 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše, vrta, njiv, gozdov.
Zemljiška knüga Domanjševci 1/8 vi. št. 34, 87, 322. 341 ; 15/48 vi. št. 37. 124, 305. 318; 7/12 vi. št. 39; 1/12 vi. št. 136 ; 5/16 vi. št. 303 ; ned. del. vi. št. 288.
Cenilna vrednost: 91.330 Din. 70p.
Vrednost pritiklin: 1020 Din.
Najmanjši ponudek: 60 888 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
SpbsIìo sodličE v UMI Soboti, odd. IV. 3/12 1935.
PRODAJO SE
travniške parcele z novim dohodom na Radgonsko cesto, kjer se nahaja oglasna tabla.
Podatke dobite v pisarni Koder Frana, odvetnika v Murski Soboti.
PRODAM
veliko peč sistem „ME1DINGER"
primerna za dvorane in šolske sobe. Informacije.-pri G. D1TTRICH Murska Sobota.
605POJ) ARSIVO -
Valilna jajca rjave Štajerske kokoši naročite do 15. januarja prt selekcljskem društvu. Jajca bodo sedaj po 75 para. Akcija za vpeljava rjave štajerske kokoši bi se morala intenzivno forsirati med narodom, da bi se čimprej dosegla enotnost pri naših kokoših. Ce bo imel celi sreč. enake kokoši, bo tudi prodajna možnost, posebno izvoz večji in cene boljše, ker bo kupec že pri ponudbi siguren, kakšno kvaliteto dobi.
Precepljanje kostanjev. Kr„ banska uprava namerava tudi v prihodnjem letu podpirati v okvirju proračunske možnosti precepljanje kostanjev s cepiči žlahtnih, debelo plodnih sort. V ta namen bo preskrbela cepiče, pa tudi seme za kostanjeve drevesnice, da s temi drevesci omogoči zasaditev zemljišč, kjer bi kostanj donašal večje koristi, kot kaka druga kultura. Reflektanti za kostanjevo seme in za cepiče žlahtnih, debelo plodnih sort, se naj prijavijo na občini, prijavijo pa se naj tudi posestniki, ki že imajo žlahtne debelo plodne kostanje, da bi se pozneje od njih dobavljalo cepiče in seme.
Gnojne sesalke. Nabavo teh bo tudi sedaj subvencionirala banska uprava. Tiskovine za prošnje in navodila dobite pri pristojnih občinah in selekcijskih društvih.
Prijave za gradbo silosev v prihodnjem letu morajo biti predložene sresk. načelstvu do 31. decembra. Tiskovine dobite na občini.
Organizirana bo zopet skupna nabava cementa, s čemur bo se ta primerno pocenil. Prijave za cement pa sprejema sreski kmet. odbor.