CA NEKAJ VE
C na a ^J%ate
g ARODA"
^KVA vos
^in
"G1
PO POS (izvseakši
tP o
CITAJTE, KAi
OST NA DOM ^in praznikov)
GLAS NARODA
- List slovenskih delavcev v Ameriki. -
Reentered u Second Clua Matter September 25th 1940 at the Post Offic e at New York, N. Y., under Art of Congress of March Srd. 187*.
Tel: CHelsea 3-1242
No. — <štev. 2:i — VOLUME LITI. — LETNIK LITI.
A WAM HALF WON .
IS MOT £ VICTORY /
rw"
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 1, 1JM5 - f'ETRTKK, 1. FEBRUARJA, 1945
63 Milj DO BERLINA
fit
EXTRA WAR BONDS
RdW-a armada razbija vnauje utrdbe s tanki in iiifanterijo ter se je približala Berlinu na 63 milj severovzhodno od mesta, toda Berlin poroča, da so prvi ruski taneni oddelki dospeli do Odre. kjer se v njo izteka Wartlie in samo 40 milj vzhodno od Berlina.
Radio -Pariz pravi, da pre-1 »trašcui Berlincani že slišijo' Itnnenje topov v dolini (Mre.I
V Vzhodni Prusiji so Rusi oiliv/,aI i Koonigsborg od njegovega pristani«*"« Pillaua, na Poljskem pa so Rusi prišli 22 milj do Moravske Ost rove, ki vrata do Dunaja in Prage.
Prvu beloruska armada maršala Žnkova prodira proti Berlinu na t>0 milj dolgi fronti in je zavzela veh* važno že-lezniko križišče Lajn d s/bor <7, »17 milj severovzhodno od Berlina, nato jo prodirala da lj»
3. vpad na Luzon
Gen. MaeArtliur je iz svojega glavnega slana sporočil, da je vee-raj že tretja ameriška armada vpadla na Luzon. Sedanja armada je vpadla na obrežje v Subie zalivu ter zasedla otok Grande pri
v
! kil •V dno
vzhodu v zaliv.
j>ondeljek jo osma ameri-annada vpadla na za.pa-ol>al Luzona in zavzela
milj in zavzela Beyersdorf. Naj nekdanjo ameriško postojanko tem 'kraju so Rusi najbližje (_>langaj)o. Pri tem jo armada Berlinu in 21» milj v notranjo- napn*dovala 11 milj ter ima fii Nemčije.	namen popolnoma odrezati pol-
.1 ii-žno od I.an«l-!>erga, kjer, otok Rataan. Padec Olangapa Wartlie izliva v Odro, soj ni prišel nepričakovano, kajti ruski tanki, kot pravi Berlin,I filipinski gucritei so sporočili, dospeli v dolino <K1 re in na-! da j«' v okolici le malo Ja-
|K»vedujo, da se maršal Žukov pripravlja na frontal ni napad na Berlin.
Sovjetsko vrhovno poveljstvo tega napredovanja so ni |>otrdiia, IojLu vojno poročilo naznanja, da jo 2ukovova armada razbila silno močno sovražno obrambno o rt o ob O-ilri ter da jo odrezala nemško armado v Pomorju orl annade v S leti ji.
Razbita črta so je naslanjala na neko železnico, tki priimka v Umiiiliorg, ki šteje 4.'!,000 prebivalcev in se v njem križa <Vvot železuio. Berlin tudi priznava, da preti Vratislavi nova nevarnost, ko >o Rmsi prekoračili <~Mro sodem milj so-verozapadno oil mosta.
Tri dni prod dn^ro obletni-i*o velikega nemškega poraza pri Stali ngradu, rdeča armaria, ki jo napravila KJOO milj •hI tega zgodovinskega mosta ob Voljči, sedaj neovirano prodira na 800 milj dolgi vzhodni fronti.
Neranlki vojaški komentatorji pravijo, da se je nacijsko vrliovno poveljstvo odločilo braniti Berlin na črti, ki točo oib Odri od Frankfurt a, ."tO pa do Kustriiui, 42 milj od Berlina.
Kustriu leži ob izlivu War-lb«* v Odro in mu že preti nevarnost od severovzhoda in ju jrovzhoda in bukova armada pritirika proti Frankfurt u na -tO milj dolgi fronti in je zavzela Skampe, 3*1 milj od Franfcfurta.
Zu'iovova armada jo oddaljena ikomaj 15 milj od važne železnice, ki vežo Ktistrin z velikim pristanLščem Stotti-novn ob izlivu Odre v Baltik. Stettin je 53 severoza od Boyre+wlorfa, kjer so najbližje Berlinu, toda (berlinski radio pravi, da so prednji ruski oddelki dospeli do Soldi-na, 35 milj jugovzhodno od Stettina.
Moskva poroea, da Nemci do vaza jo na fronto tančne re-eerve južno od Lantberga, kjer je 2t&ov raabil obraani>no črto ob železnici, ki veže Po-morje s ftlezijo.	^
Na severnem konetu ZiAvovo-ve fronte, Iti je name rje na na Berlin, «o Rusi napredovali 15 milj in n0 18 milj v provinci so zavzeli
poneev.
Na os redu ji J„ planjavah, na poti proti Manili, je šesta armada generala Walterja Krue-gerja vdarila naprej in napredovala 1J milj. ter xa\~z<'la ( a-hwnjMt. Prekoračila jo r<*ko Pampanuo, komaj JS milj od Manilo.
Šesta armada je tudi zavzela Lubao, 10 milj juijozapa-dno od San Fernando, in jo oddaljena od osme armade še 22 milj.
Levo krilo šesto annade, ki prodira proti Manili,.jo zavzelo Tdiao, manj 'kot pol milje od križišča eost, »ki ga drže Japonei.
Aeroplani iz Italije bombardirali petrolejske naprave ▼ Avstriji
Zavezniški težki bombniki iz I*ta H je so včeraj jx> desetih dneh prvič bombardirali petrolejske naprave v Moosbier-brmnnu, 22 milj severoziipadno od Dunaja. Drugi bombniki so napadli žolozniske ti^e v (Ira-den, kjer je nastalo več velikih požarov. Zopet drugi l>ombni'ki >so llxynYbardinaili Brenner prelaz ter so Ziideli železniško postajo in most v Rove ret o.
Xa fronti v Italiji pa je bilo samo streljanje z artilc-rijo.
RUSI BODO NAŠLI SAMO RAZVALINE
Gauleiter in diktator Ber-< prihaja
Stalin zahteva Trst
Kot poroča von Woigaiitl, poročevalec Hearstovoga lista ".loumaP* v Xow Yoi<ku, je iz zelo vorjotnoga vira izvedel, da je Stalin zahteval Trst in pravi naslednjo:
"Maršal Josip Stalin, ki je že daleč na poti. da postane gospodar Evrope, sedaj zahteva Trst, na vrhu Jadrana, .kot sovjetsko rusko pristanišče in oporišče, kot pravijo nenavadno dobro poučeni diplomatski krogi.
V
se
kaž«1
na
lina dr. Joseph Paul Uoebbels naglo gradi utrdbe Okoli Berlina in pravi, da ne bo ostal kamen na kamnu, kadar IkhIo Rusi vkorakali v mesto.
Moskovski radio poroča, da jo i>rišlo v Berlinu in drugih nemških krajih do velikih izgredov.
Poročilo iz Sto<*kholma pravi, da je (loebbels pripravil Berlin na boj na smrt. Y>a javna ]>oslopja, <-«'h> observatorij v zverinjakn, so prave trdnjavo.
"Tovarne IkhIo /.letelo v zrak in eola prestolioa bo porušena," je relkel Goebbols.
V Berlin nepiestano prihaja na miljonc vojnih beguncev in po netkem poročilu jih
in nc-tka milj.
od vzhoda skii]»ina j<*
5,000,000 dolga •'»">
Xe'.ci radio je opozoril, da jo nemška zemlja v veliki nevarnosti in je pozval žene in o-troko, da očislljo eeste snega, da 'bodo mogla ojačenja na fronto.
Nemško časo}'isje izraž:i u-panjc. tla bo kmalu skoius*. Nek časopis v Potvniu je napisal naslednje; "Prihodnjih osem dni bo i>okaza!f), ako l>o vrv ali }>a ovratnik ^obkrožal naš vrat. Prihodnjih osem dni bomo voileli, ako so naši stotiso-ri, ki so padli v tujih deželah in v natših mestih, umrli zastonj. Nevarnost je velikanska."
sestanek
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDFi'EUA KRIŽA rešuje življenja sto ill sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je Ae na tisoee darovalcev krvi. Ilajte pint kr\i, da rešite žii-Ijenje.
Najmočnejše brodovje na svetu
Mornariški tajnik Forest al je včeraj oznanil:
da bo ameriška vojna mornarica ob koncu letošnjega leta imela 85,441 ladij in ti(),(MH) aeroplanov;
da bo letos zgrajenih 209 ladij s skupno 1,11<5,0TK> tonami.
S tem bodo Združene državo imelo najmočnejšo vojno mornarico na sveta.
Stettinius iti Ilopkins na Italjanskem
Državni tajnik Edward R. Stettinius jo bil včeraj v Italiji, to<la ni prišel v Rim. V Italiji jo tudi predsednikov posebni svetovalec llarry Hopkins.
Stettinius in Hopkins sla bila na kosilu pri generalu l-ra C. Kakor ju v zavezniškem glavnem stanu v Sredozemlju, ki ni v H i mu, nato pa sta se odpeljala vsak v svojem aero-planu.
Hojikins je (bil včeraj v daljšem razgovoru s papežem Pijem, kar je povzročilo sicer veliko senzacijo, toda časopi-sje jo preveč založeno z drugimi novicami, da bi o tem kaj mnogo razpravljalo.
Naslednja dejstva mogoče kažejo na bližnji sestanek treh velikih:
Ministrski predsednik "Winston Churchill in vnanji minister Anthony Aden sta odpotovala iz Anglije.
Predsednik Roosevelt na dan svojeira rojstva v torek zvečer ni govoril v Washington!!, temveč je njegov govor pre-nrala njegova soproga Kloa-nor Roosevelt.
Maršal Stalin je izdal dvoje dnevnih povelj i*/ Moskve včeraj.
Državni tajnik Stettinius in predsednikov svetovalec Harry Hopkins sta so včeraj z aoroplanom odpeljala iz Rima.
Kje se bodo trije Veliki sestali, ni nikomur znano, todn londonski list "Times'* je prejšnji teden prinesel vest, ki prav L, da -1k> sestanek nekje v Soviet sik i Uniji.	"
NACIJSKA PROPAGANDA V ITALIJI
N aitaljanski fronti, kjer že cele tri tedne imajo kako o-pravilo samo še straže, so Nemci pričeli z veliko propagando. Proti zavezniški črti so obrnili zvočnike in njihovi topovi streljajo na fronto osme annade letake, ki jih poživljajo, da dezortirajo, vojakom na fronti ]xkte armade pa pripovedujejo, kako jso morejo napraviti bolne, da bodo poslani s fronte.
Zapadna fronta:
Iiifanterija dveh ameriških armad, da pre-isknsi topove Siegfriedove erte. je vdrla eez nemško mejo na treh krajih jnžno od Aaehena. Najdlje je vdrla prva divizija in sieer tri milje.
Francozi in Amerikanci so pričeli novo ofenzivo v Aiza-enji na lio milj dolgi fronti severno in južno od Strassbur-ga ter so pobili nad i/OOO Nemcev, vjeli pa so jih okoli 2500 v prvih 48 urah.
Ostanlki 1!). nemško armado, Okoli 30,000 mož, so umikajo na celi črti južno od mesta Strassburg. Associated Press poroča, da so Amerikanci po nočni bitki oddaljeni še
kakih 400 jardov od Kolmar-jf-
S'koro cela zapadna fronta jo v ofenzivi. Tretja armada generala Pa 11 ona je vdrla v Nemčijo na dveh krajih ob reki Our, dve diviziji prve a-moriške armade pa sta vpadli v Nemčijo na tiri milje dolgi fronti vzhodno ml Malmedvja ter sta pod zaščito silovitega artilerijskega ognja dospeli tik do zapadnega zidu.
Prva in tretja armada sta zavzeli 11 krajev v svojem prodiranju proti vzhodu.
Francoski general .Toan de Lat tre de Tassigny je s svojo prvo francosko . airmado, v kateri jo tudi nekaj Ameri-kancev, napredoval štiri milje.
Severno o d Strassburga Nemci niso samo opustili o-fenzivo, temveč so prešli v de-fenzivo in Francozi, ki so od Kilstetta vdarili poklmgo miljo, so zavzeli silno važno križišče cest Gairtbslieim in Bot-tenlioffon, 8 milj severovzhodno od Strassiburga. Južno od mosta so napredovali štiri miljo na štiri milje dolgi fronti od Ersteina do Bonfolda in so vdarili čez reko 111 ter dospeli do Rena-Rhone kanala.
Kupite
on "extra*' ta teden!
bond
PREDSEDNIK ROOSEVELT NASTOPA ČETRTI TERMIN
padnoizi ol>kolje > Rusi I V Budil
Berlin i>oroča, <la je prva ukrajinska armada maršala Konova prekoračila Odro pri Pioskerwitza, 38 milj severo-zapadno od Vratislave, presekala Be rli n-B rosi a n cesto in zii\"zela Lu1k?ii.
V V/Jiodni Prusiji jo bilo vjetih 3300 Nemcev, ko so sku-šali prebiti ru^ki obroč, ki dr-1 "eno provinco. Budimpešti je bilo vjetih 8J(X) neiiLŠkih in madžarskih častnikov in vojakov, na Coho-slova-šlkom }>a je druga ukrajinska armada maršala Mali-novskega Jiapreilovala 18 milj.
Mecl mčsti, 'ki jih je zabela armada maršala Žukova V Pomorju, je tmli Flatow, 17 milj severovzhodno od Sebneide-muehla.
,. F*latow je rojstno mesto generala Walterja Krnegerja, ki po\'oljuje 6. ameriški armadi, ki sedaj prodira proti Manili na Luzorm. General Kruger je v petek prejšnjega tedna ob-64. rojstni dan.
Boji v Sloveniji
Brzojavna slrtižfoa Svolnxliie Jugoslavije poroča, da so partizani razstrelili hotel Evropa v Kranju in hotel Petran in Park (na Bledu?), kjer je bil glavifi stan nemškega poveljstva. Tbitih je bilo 180 Nemcev.
Na Jesenicah so bile raz-strel jene vodne cevi in tovarne so bile preplavljene. Pri napadu na neko močno sovražno postojanko v Vipavi je bilo ubitih 37 Nemcev.
V soboto, 20. januarja je predsednik Roosevelt že v četrtič prisegel, da bo spoštoval in
branil ustavo Združenih držav.
Pomen Bospora
Nedavno otvoritev Bospora za zavezniške ladje pomeni ra, vno tako slabo za Japonsko, kot pomeni ki Nemčijo,
Pri tem pride v pošt o v posebno naslednje:
Velik dol ameriške pomoči Rusiji je šel .<4kozi Vladivostok, vsled česar so morali ruski pa miki voziti mimo japonskih otokov.
Sedaj pa, ko so Kgejskn morje, Bospor in Črno morje odprti za zavezniško plovbo, more Rrnsija dobivati vso po-mo<" iz Amerike in Anglijo v svoja črnomorska pristanišča, kakor tudi v rumnnska in bolgarska pristanišča ob Trm-m morju.
Zato more sedaj vse pošilja nje pomoči Rusiji v Sredoze-mlj u iz Perzijskega zaliva skozi Iraii prenediati, razun onega blaga, ki je že sedaj v Iranu.
Vse pristaniške naprave v Perzijskem zalivu so zgradilo Združene države in te naprave hočejo sedaj za stalno obdržati Anglija, Rusija in 1-rann. In sedaj-je zelo zanimivo paziti, katera država bo dobila to ali ono in za koliko ceno.
Rusija bo ' Vladovostok navzlic temu š>i vedno uvaževala kot svoje največje pristanišče ob Pacifiku. Potrebovala ga b oše tudi proti Japonski, kajti prodno bo končana, vojna z Japonsko, bo v njej zapletena tudi Rusija.
Največjo rusko pristanišče v t rnom morju Odeso so Nemci popolnoma porušili. Toda spomladi leta. 1!M4, ko so bili Nemci pregnani iz Odese, so miški inžinirji izjavili, tla jili bo vzelo le ndkaj mesecev, da morejo pristanišče toliko popraviti, da bo wporahno.
Se bolj kot v Odesi je bilo poškodovano pristanišče v Sevastopohi na Krimu. Posuto je bilo s potopljenimi ladjami in minami. Komaj nekaj ar po odhoda Nemcev ,pa so bili ruski mornariški inžinirji že na dolu.
Sedaj so poleg teh pristanišč popravljena že tudi pristanišča Nikolajev, Kerson in druga črnomorska pristanišča, da sprejmejo zavezniške pošiljat ve; Vladivostok pa ostane sam za Pacifik.
Japonci so zavzeli Kukong, 120 milj severno od Kantona, ter s tem presekali Kanton-
Hankov železnico in razcepili j Prispevajte svoj« delež v fond
•	---Ai __i.__v/Z____,. .
kitajsko armado na dvoje.
za boj proti otroški paralizi.
Amerikanei pripravljajo sprejem ruskemu "Ivanu" na zapadni fronti
Poveljnik stotnije ameriške devete armade je opolnoči poslal stražo čez reko Roer.
"In ko pridete čez reko," jim je naročil, 11 ne pozabite izgovoriti gesla, prodno pričnete streljati. Kajti na dragi strani so že mogoče tRusi."
Nikdo ruskega vojaka, ki sedaj drvi proti Berlinu, tako
ne občuduje kot ameriški vojak na zapadni fronti. Nek oddelek 406. infanterijske divizije severno od Braohelena je napravil zelo velik napis; da ga morejo natančno videti ▼ nemški vrti? —"Pozdravljen, Ivan! (Welcome Ivani) from the 406th Infantry."
•GLAS NAJBOOA"
THURSDAY, FEBRUARY, 1945
"GLAS NARODA"
___(TOlCI OF THE PEPPUS")
Owned and Published by Slorenle PubUahlng Company, (A Corporation) Frmnk Stkaer, PrnMat; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lupaha, Bee. rince of hndaaw of the copormtloo and addreaaea of abore officers: 216 WEST 18th STREET, NEW TORE 11, N. X.

52nd TEAR
-Olaa Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
EA CEU) L.ETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
97.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA OETRT LETA $2.—. ^OUa Naroda** Izhaja vsaki dan larsem« sobot, nedelj in praznikov.
"ULAS NARODA.** 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. I Telephone: CHelaea S—1242
Zgodovina raketirstva
Zgodovina rakdirsltva sega v davno davnino, oziroma v d«»!x> mnogih tisočletij pred sedanjo dobo, kajti, kakor Jutro se je pričela doba takozvane 4 4 civilizacije", se je pričelo tudi raketirstvo.
l>rvotni raketirji pre<l mnogimi tisočletji so enostavno naznanili prebivalstvu te ali one pokrajine, da so v direktnim stiku z velikim Ivožanstvom, katero je bilo tako mogočno, da je za mogla ustvariti vse stvari, kiaterc so ibile tedaj poznan«'; {totem ko pričeli trditi, da je to božanstvo ali nadnaravna sila sklenila, da postane eden izmed tedanjih ra-ketirjov, glavar in vladar vsega prebivalstva te ali one pokrajine. Kdor temu ni hotel verjeti, so ga enostavno mučili,, in ubili, da jim ni zamogel še v nadalje škodovati. Kasneje, oziroma v srednjem veku, so ustanoviti posebna sodišča, katerim so dali ime "inkvizicija".
Ko je tolpa starodavnih nafltetirjev na ta način pridobila prebivalstvo za to, da ise je tega božanstvo balo, i>otem so takoj izumili razne načine, potom katerih so prebivalstvu lahko odvzeli vse pride Wee iin ves zaslužek. Na ta način so ljudje, ki so tedaj živeli od delai svojih rok. postali navadni robovi raketirjev.
Vodja raket i rje v je skupaj s svojo tolpo, prebivalstvu Lnznanil, da je vsa pokrajina njegova laist in sicer 44po božji milosti"; pot<*m so pokrajino razdelili medsebojno, in zahtevali, da iIkhIc v nadalje moralo prebivalstvo plačevati davke od zemlje, katero je ljudstvo obdelovalo, da je tako zamoglo pridelovati na tej zemlji svoje dnevne potrebščine. Ljudje so se seveda bali nepoznanega jim božanstva in tudi raketirjev, kajti slednji so vedno zatrjevali, da namestniki in zastopniki božanstva. Radi tega so plačevali davke, ker inače bi postali prosjaki.
Na ta način so raketirji postajali vedno l>olj bogati in tudi vpljivni. Pnav lahko jim je bilo podkupiti mnogo ljudi, kateri so v njihov prid govorili laliikovernemu prebivalstvu; ti ljudje so postali ogleduhi in tudi vojaki raketirjev.
Potem je nastala potreba, da se ustanovi nekatko vrednostno sredstvo, kajti medsebojna trgovina je podajala prevelika, da bi se zamogla vršiti z enostavno medsebojno menjavo raznoterega blaga. Tako so prvotni raketirji pričeli izdelvati kovinasti denar in kasneje celo tiskane denarne nakaznice, katerih vrednost je bihi baje ravno tolika, kakor vrednost kovancev. Ta takozvani denar so potem posodili prebivalstvu, katero je jamčilo povrnitev denarja z svojim posestvom in hišami ter drugim imetjem. Pri tem so ljudje morali tudi obljubiti, da bodo na posojeni jim denar plačevali gotove obresti. Oe stokrat se je pa tudi pripetilo, da so raketirji zahtevali takojšnje izplačilo glavnice in obresti, kar je pa bilo dokaj težavno, kajti raketirji so ^edno skrbeli za to, da je prišlo le malo njhovega denarja v promet. Na ta način so potem prav lalfco prodajali posestva in hiše ljudi, kateri niso zamogli vrniti izposojene si glavnice z obrestmi. Prejšnji lastniki so potem postali navadni stanova i ki in so morali iskati drugod potrebni zaslužek.
('(»stokrat se je tudi pripetilo, da je prišlo med raketirji dveh pokrajin do prepira in tako je nastala vojna med obema ]»okrajinama, kajti vsak tedanji raketir je vedno želel, da svojo pokrajino aH deželo poveča, ker na. ta način se bo-<!<• tirni prebivalstvo njegove dežele-povečailo in mu plačevalo večje dohodke. Ker so raketirji večinoma lenarili, so se čotokrat zaUivali z vojno in pobijanjem siromašnega prebivalstva, oziroma vojaštva. Vojake jim je bilo prav kibko dobiti, ker so enostavno izdali irfkiaz, da se mora vsak mladenič javiti za parletno službovanje v voj.^ki. Med raketirji je ;<ilo tudi mnogo takih, ki so bili lastniki vseli delavnic, v katerih so izdelovali tedaj znano orožje; ti slednji so bili v ved nem prijateljstvu z vojaškimi poveljniki, kajti vse to j.- bilo nekak del "vladanja" in trgovine. Stoletja kasneje j«- pa v mnogih deželah pričelo navadno prebivalstvo dvomili o zgoraj omenjnenem "božanstvu" in tako je prišlo tudi do l>ojev proti najetemu vojaštvu. Včasih je prebivalstvo celo zmagalo tekom teh bojev in nadomestilo staro raketir-?l:o vlado z novo; toda dogodilo se je tudi, da so novi vodje ► imi postali tudi raketirji, kajti denar je imel še vedno isto veljavo, kakor preje. Posojevanje tega denarja se je nada-]j valo in tako tudi prisilne prodaje lastnine onih, kateri niso zamoidi izposojeni si denar vrniti.
In tak je položaj še dandanašnji na tem planetu, o katerem zrnnnstvemlci trdijo, da je — Mars.
V8TANOVUEN L. 1M9
PRILAGODEVANJE SOŽITJU V SKUPNEM SVJ5TU
Pod gornjim naslovom bo naS list objavljal vsakn <lva tedna po enega od serije »ankov iapod jieresa I>R. MARGARET MEAD-ove, pomožne kuratoriee antropologije v Ameriškem Muzeju Primdne Zgodovine, ki bo v teli ttankih podala razpravo o plemeiudcib in narodnih vprašanjih, t*»r o potrebi prilagodenja novemu nafinu življenja in motrenja v svrho mirnega in skupnega sožitja v modernem svetu, Čitatrtjl ki žele staviti dr. Mead-ovi kako vprašanje, bodisi v švrbo odgovora ali razprave naj se obrnejo na naslov: I»r. Margaret Mead. o. of Common Council for American Unity. 222 Fourth Avenue, New York 3 New York
VZGOJA OTROK ZA NOVI SVET Piše dr. fcargaret *ead.
Američani imajo danes pred jili privedlo v pobližji stik z
trki nt*n:U/»Ti . m.	.1—* ••___i___• ,	.
MARŠAL tlMOfiENKO SNUJE OFENZIVO
Kudki marHal Ttimošeriko, če-Kar imena že ni bilo slišati, odkar je proti koncu leta 1941 vstavil Nemce v Ukrajini, je zopet prišel v javnost Modrovala poročila naznanjajo, da jo marial Timošenko eden h-
m e d najvišjih sovjetskih 4' ztlruževalcev' ki predsta vljajo najvišje vrhovno poveljstvo rdeče armade in čijih naloga je po časa in prostoru združevatti vse vOjne operacije na vseh bojiščih.
seboj problem vzgoje otrOk, ki bodo morali biti sposobni, da se prilagode biti doma kjerkoli 'iia svetli. In ta problem je na ramah starcev, ki sami morda prihajajo bodisi odkod iz Karpatov, ali dz kake naselbine v pogorju Appalachians, ali ki so bili »morda "vzgojeni in odgojeni v ulicah starega sveta, v Milanu, ali kakem drugem evropskem mestu, ali p av ulicah novega sveta kje v Bostonu in drugod. V prošlo-sti, ki so ljudje še živeli v manjših skupinah, ter so le izjemoma zapustili kraj ali mesto, Ikjer so tso rodili, je bilo nekaj naravnega, da so starši odgajali otroke tako, da se niso dobro počutili med t«jim svetom Naučili so jih, da je le hrana, ki so jo bili ramčeni doma res dobra in užitna, do-čim so smatrali hrano drugih skupin ali rodov za slabo ali tako, ki se jo vrže le svinjam in psom. Naučili so otroke vsa-kojakih predsodkov, ter jih svarili naj se varujejo piti iz j jo sode, ki so uporabljali ljudje druge skupine ali rodu, kot njihovih ležišč, a še posebno so jim ziribičevali naj se pazijo pred sklepanjem prijateljstev z moškimi ali ženskami druge skupine, kajti taka prijatelljstva bi znala privesti do zakona—to pa 'bi, bodisi privedlo pod domači krov človeka tuje skupine, ali pa odvzelo staršem otroke—oboje je bilo nezaželeno. Otroci so bili učeni najj Ibodo ponosni na svoj rod ali skupino, njihov jezik in navade ter moralni standard ali višelk, a tuje naj zavračajo in odbijajo.
Ako bi bil ta sistem vzgajanja otrok docela uspešen, bi ne bil nikdar nihče spravil skupaj toliko ■poguma, da bi odšel v Zdriužene države ... in ta dežela bi bila še danes prazna, oziroma bi -po njej še vedno potovali semintja Indijanci, katerih pradedje *so prišli v to deželo iz Azije, kot posamezni rodovi . . . Priseljenci, ki iso prišli v to deželo, so morali imeti malo več poguma, kot so jim ga vlili starši z vzgojo, (ker drugače bi sploh nikdar ne šli na pot. Prvi naseljenci so potem poslali po svojce aili po svoje prijatelje in ti so prišli za njimi v upanju, da bodo imeli tukaj ra-vnotako življenje, kot. so ga bili vajeni doma, le bolj obilno v vseh ozirih. In tako smo presaditi v Združene države navade in način življenja primeren za Evropo ali Azijo. Spet so se tukaj strnile skupaj majhne skupine naseljencev, v mestih in na deželi, in tudi tu so starši učili otroke nezarup-nosti do drugih skupin in njih načina življenja. Tako so mnogi potomci iz druge in tretje generacije cesto drznih in pustolovskih prednikov, ki so šli korajžno v svet m srečo, ostali tako plahi in boječi, kot da njihovi starši oziroma predniki niso nikdar zapustili svojega rodnega kraja v kakem zakotnem in malem evropskem mestecu. V mcfoenem ozira niso bili pripravljeni, da so poslu« žijo prilik, ki jih je nudila velika in prostrana ter bogata njihova domovina; . ... niso si upali nikamor daleč od svojega doma in rojstnega jkraja za zaslužkom, bodisi s krampom ali pisalnim strojem, aH za teaflcrfi^
ljudmi drugega plemena ali narodnosti in vere. Niso si u-pali nikamor daleč od svojega ozkega, sveta, kjer so bili navajeni svoje hrane in kjer so vsi ljudje dišali enako, Iker so jedli enako hrane.
Kjerkoli se zgodi, da ostanejo otroci tako plahi, tam so se izjalovile vse želje in nade staršev, kajti taki otroci se ne morejo nikdar poslužiti prilik, ki jim jih nudi njihova rodna domovina, v kateri se življenje posameznika pogosto prične na enem koncu, kjer je glavna hrana fižol in koruzna moka. Se manj je taka vzgoja otrok primehna za življenje v svetu jsiploh — otrok rojen v New York«, Des Moinesu, v Cheyenne ali v Seat t Ion, bo znabiti v bodočnosti gradil jezove kje ob Donavi, ali reki Ganges, ali pa bo znabiti imel zdravniški urad v Calient t i, v Gla^gowu, ali v Rio de Janeiro. Naseljevanje množic izseljencev iz raznih dežel onstran Aitlantika je ustavljeno, toda ljudje različnih sposobnosti in z raznimi nadami in načrti za bodočnost, bodo potovali sem-intja po svetu, proti severu in jugu in proti vzhodu in zahodu.
Kar današnji itroci potrebujejo v pogledu vzgoje je to, tisi bodo potom t(f vzgoje usposobljeni, da služijo vsem potrebam rastoče svetovne civilizacije . . . da ipojdejo v |svet brez strahu in bojazljivosti pred ljudstvi in narodi o katerih so jim njihovi sta riši pripovedovali s prezirom in mržnjo, ali pa strahom in sovraštvom. Posebno v metsih, kjer žive ljudje različnih narodnosti v gosto naseljenih n-licah, oče mnoge matere otroke tako, da. gledajo na druge skupine v soseščini z nekako bojaznijo in sumnjo. Karkoli počno ortoci druge skupine, je predmet zasmeha .. . njihov način igranja, njihov jezik, hrana, ki jo uživajo, obnašanje . . . vse. "Le glej, da mi ne posnameJš njithovega obnašanja," zabičujejo stariši, ali pa: "Bog ne daj, da te slišim ponavljati njihov jezik!" S takimi in enakimi žuganji nče stariši otroke misliti, da je druga sosedna skupina manjvredna in da poseduje nezaželje ne lastnosti in karakteristiko.
Navzlic temu — človek se lahko kreta ves dan med ljudmi drugih ras in narodnostih skupin na ulicah, v avtobusih, ter drugod, radi česar nastane vprašanje, ali naj vse te razlike med ljudmi raznih ras e-nostavno prezre? Odgovor je: Na noben naiein ne! Veliko pa (bo pomagalo pri vzgoji otrok afflco se take reči omenja na način, ki ni .prežet bodisi z očitno ali prikrito mržnjo. Kadar otrok vidi in pride v stik z ljudmi raznih ras in narodnosti, bo, naravno, radovedno povpraševal o njih značilnostih in svoj«tvih, itd. Ali stariši ne bi smeli nikdar dajati odgovorov, ki ustvarjajo predsodke in mržnjo ter. bojazen. Todi se ne sme otrokom groziti, da ga bo pobral tak in tak moč te aH one rase aH narodnosti aH vere, ako ne bo ubogal. Najboljši prime* stare vzgoje otroku za stari omejeni svet je takole straJSenje: "če nimkoii drugim delom, ki bi se ne počešeš in um i ješ, te bo-
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocetkov v starem skovan8tvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu yezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
do ljndje imeli za enega od o-nih. . . že veš katerih ... in potem se ne bo maral nHiče igrati s teboj. In to vcepi otroku misel, da tisti ljudje morajo biti naravnost strašni . . . in > tem je vsejano seme predsodkov in mržnje.
Mati, ki vzguja otroka za življenje v modernem svetu, mora prigovarjali z ohljnbnmi in ne s strašili. Naprimer: "Ako se lepo um i ješ in počeiše bodo vsi otroci na ulici ali v so-sečini rekli, da čedno izgledaš." Sprememba j«' v nosnici zelo majhna — a i>os.l<"dica je v vzgojnem oziru velika — prvi način pripravi otroka za življenje v starem svetu konjske vprege, (horse and buggy days) a. drugi mu vcepi .samospoštovanje in tzaeno spoštovanje do vseh tistih drugih o-trolk in ljudi na ulici ali v soseščini, ki jih ima mati tako v čislih, da ji je veliko na tem, da jim bo njen otrok dopadal. Na tak in na tisoč sličnih načinov vzgajamo otroka, da !w> zrastel v človeka, ki bo sposoben da se kreta in živi v skupnem svetu, ki ga ie zmanjšala v i>ogle<lu razdalj moderna doiba . . .
I S C E M
Mrs. MARY TRAMPUS (Trampusc), dekliško ime: Koren, rojena v Ljubljani, ime njenega očeta Radivoj Koren. Sedaj baje stanuje v Detroit u, Mich. Ako kdo ve za njen na-s^Bov, ali pa ako sama čita te vrstice naj se javi pismeno na mene, ker imam ea poročati važne stvari glede njene brata Frank«. — Mr. Paul Farrugia, 20-29 — 35th Street, Astoria, L. I., N. Y.
NASLOV PREMEN JEN
Urad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17. N. Y.
RAZGLEDNIH
PRETEČE NEVARNOSTI
Mnogo je nevarnosti, kate- cena zemljišč tako, da bode
re pre te vsemu našemu prebi valstvu sedaj, ali pa tekem bližnje bodočnosti. Svariti našo prebivalstvo že sedaj preti nevarnostmi, katere se polagoma razvijajo in pripravljajo. ki pa prav gotovo pridejo, bilo bi za srd Toda v nadi, da se tieprilikc preprečijo, so nekateri vladini zavodi že sedaj pri:"*!i obja vljati svoja svarila, ki «-o po svoji kakovosti povsem utemeljena, kajti povojne iicprilikc in gospodarski položaj Jsode tak, da ne bode trajal le par dni pač pa cela desetletja.
Med te nevarnosti spada v prvi vrsti dejstvo, da so postale cene poljedelskih zemljišč ali farm že sedaj izicdno visoke, kar znači, tla ljudje prodajajo in kupujejo v vedro večji meri taka zemljišča. Tako čitamo v poročilu poljedelskega oddelka zvezine vlade naznanilo, da so naši larmer-ji tekom leta 1!'44 imeli izdatno več dohodkov, kakor v kateremkoli prejšnjem letu.
Drugi vzrok povišanja cen zemljišč j»* tudi pričakovanj«*, da hod«' veliko število naših vojakov potem, ko se vrnejo domov, kupilo farme, in da, potem, ko se izdelovanje vojnih potrebščin preneha, bode tudi velikansko število delavcev, ki so tekom vojne prihranili obi-io denarja, naložilo ta denar v tiaikup farm.
veljal vsak atker zemlje nad $-?<)<>. Ljudje, ki žive v družili krajih iZjedinjenih držav, seveda lie smejo misliti, da je svota $'J<M> maksimalna cena enega akni, kajti v mnogih krajih j«' dohiti zemljišča iz-
laj še pre rano. datno eeneje, oziroma po $1(M) in tudi po $f><> aker.
Tin I i pred 2f> leti, oziroma takoj po končani prvi svetovni vojni, j«' vse kupovalo farme, kajti tedanje razmere so bile v mnogih ozirih slične sedanjim. Farmcrji so tekom prve svetovne vojne dobivali visoke cene za svoje pridelke. In ker je ostalo prebivalstvo bilo mnenja, da bodo te cene ostale stalne, je tudi tedaj pričelo kupovati farme v velikanskem številu. Ljudj e, ki so že imeli po jedno farmo, so kupili še eno; in ljudje, ki so imeli kako farmo v najemu, so z svojim prihranjenim denarjem kupili ono isto farmo na obroke. Ko je pa bilo ko-liee takemu nakupovanju, prišli so špekulantje, kateri so kupili te farme za nižje cene in jih zopet prodali za lepe dobički«.
Cene so izredno hitro napredovale in v državi lo\va, kakor tudi drugod n;i osrednjem za padu, ni bilo prav nič izvanrednega, ako je kdo moral plačati za vsak aker po— £'J00. Tako so tedaj kupovali farme in plačevali aker po Nadaljni vzrok, da so posta-	l>o1 l«lta kasneje, so isto
le eene zemljišč že sedaj izrc dno visoke je tudi dejstvo, da je iiumI nami na milijone ljudi, kateri smatrajo življenje na farmah kot nekaj varnega in sigurnega, ter bodo po vojni "bežali" na nakupi jene farme, da se na ta način zavarujejo preti nesignrnostjo življenja v mestih. Ljudje tudi kupujejo farme, da se tako mnogih 'pogledih zavarujejo pred pretečo inflacijo, ker vedo in deloma tudi že čutijo, da pride kmalo do splošne draginje, katere se na farmah radi domačih pridelkov ne čuti v toliki meri, kakor v mestih. Naravno je pa tudi, da IhhIo cene farm postajale vodno višje in sicer nekako v primeri z povišanjem cen dnevnih potrebščin. Toda kljub temu je gotovo, da znači življenje na »farmah nekako varstvo pred kaotičnimi razmerami, katere nastanejo vedno, kadar nastane resna inlacija.
Ker je vse to lastnikom zemljišč povsem dobro znano, postajajo že sedaj cene farm vedno večje. Vseučilišče drŽave Iowa javlja, da pride gotovo do neprilik. ako se poviša
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
IsSel Je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
t
V njem so vse besede, ki jib potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5.°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New Tork 11, N. Y.
-T-
farmo prodali in dobili za vsak aker po $1."><1 in tekom naslednjih šestih mescev so jo zopet prodali in dobili za vsak aker j »o i^'-HM).
To nakupovanje se je vršilo večinoma "na upanje"; treba je bilo plačati le malo svoto v gotovini, ostalo svoto so si pa knpei izposodili na zemljiško vknjižbo ali "mortgage" z velikimi obrestmi. Ko so časi potem zopet postali normalni, tako <la so tudi cene pridelkom postale zopet normalne, ti ljudje niso zamogli plačati obresti, in oni, ki so na ta način kupili po več, kakor eno farmo, so izgubili vse, kar so i-meli in postali na ta način zopet najemniki.
Položaj pa ni bil slab le za fanner je, temveč t ml i za občine dotičnih okrajev in končno se je ta »položaj razširil na vso deželo, tako da je prišlo do skrajnosti slabih gospodarskih razmer, kar se je dogo-rilo leta 1930, vsled česar je tedaj v mnogih krajih pretil upor.
Da se vse to tudi sedaj ne pripeti, pričela se je z tem vprašanjem baviti zvezina vlada, katera upa, da jo bodo v tem pogledu tudi zasebna podjetja, ki se bavijo z prodajo zemljišč, podpirala.
Ako že kdo želi kupiti farmo, naj sflvriu za to, da bode kupnino plačal v gotovini, kajti zgodovina iz leta 1920 nauči, da je vsakdo, ki je kupil v imenovanem letu farmo "na vknji-žA)o", je kasneje farmo izgubil in prišel ob svoje prejšnje prihranke, in le oni, ki niso imeli dolgov na svojih posestvih, so tedanjo krizo preživeli brez velikih skrbi.
Kupite en "extra" bond danes!
iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiii
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnJHRc* daje poljudna navodila, kako postati dmeriflkl drfarljan. (▼_aloTcnWtnl t Om M aaalav
e pri Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y
f
S "GLAS NARODA* —
NEW YORK
THURSDAY, FEBRUARY, J, 1945
VSTANOVLJEN L. 189S
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi m nam vedn ne naAe titatelje In m i njimi mil reJaU tak* rekoč med seboj pogovarja)*,
POZIV NA SKUPNO KONFERENCO
I'rvo nedeljo v februarju bo, Ker vemo, da je med nami v 81o\ enakem IVanu na 253 še precejšnje število rojakov,
Irving' Avenue, cor. Bleecker Street, Brooklyn, X. Y., »kupna konferenca, na katero so vabljeni vsi darovalci in da-rovalke, ter vsi drugi, ki se zanimajo za to, da se zbere tudi v Ix>dočno8ti čimveč ponio-<"i za naše ljudi v stari domovini.
Sicer se j«» na^a naselbina 1« po odzvala t«'lc.om kampanje za %biii«tnje obleke in drugih -tvari in tudi denarni prispevki znaša .jo dosedaj kar lepo vsoto — ali i>otrebno je, da z delom nadaljujemo, da po-\prašanm za darove in prispevke tudi med Američani in drugim našimi sosed in znanci ter prijatelji.
Potrebno j«1 tudi, da pridemo kupa j in se pogovorimo o \ sem našem dosedanjem delu. Vsakdo, ki ima kako vprasa-nje v tem pogleda, kako sy-
ki se niso mč darovali v po-moč narodu v starem kraju, bodo razdeljene karte, da se tako skuša doseči vse one, ki dosedaj niso imeli prilike storiti svoje dolžnosti v tem ožini.
Pii idimo na to konferenco v velikem številu — pridimo kot bratje in sestre onih, ki s tolikim zaupanjem in vero v končno zmago, žrtvujejo dan na dan vse kar morejo — tudi svoja življenja, in obenem mnogo mislijo na nas, ker vedo. da bije tudi v nas dobro slovensko srce, ki ne zapusti brata in sestre v potrebi in nesreči. Stojmo jim oh strani dokler jim 1h> potrebna pomoč!
Kot veste, je tudi že podpiran dogovor za pošiljanje zavezniške pomori ljudstvu Jugoslavije. Pridružimo še naše delovanje k temu, da bo prišlo
TO IN ONO IZ LITTLE FALLSA
Xa letni seji Slovenskega]v stari domovini in se je na-Donia, vršeči se 9. januarja,'brala primeroma lepa svota
SLOVENSKI PADEL
VOJAK
je bilo sklenjeno, da se še na-j če se upošteva darovatelje po ja Slabič
dalje vrše vse veselic kot je večini, — seveda bi lahko' sprejela k Kil nKli'ni ^nonrlq 1	' ____~ 1 ^ 1__1 * _1 _ 11 " I ■ • a • /
HUDA ZIMA
Cenjeni lojaki! Spomnil
bil običaj dosedaj. Torej pna veselica se vrši na pustno soboto, dne 10. februarja, dn seveda maLi ples na pustni torek zvečer, dne 13. februarja. — Vstopnine ni nič! Za ples bodo igrale domače harmonike Ktv
M1 in .Mrs. Jakob in Mari-(roj. Lustik) sta ilostno novico, tla je	.
marsikateri malo bolj globlje J njih sin Charles F. padel naivam	*<	leto.'
eni se ročnina poteče dne
da tui na-' 10. t. 11 l. in1
posegel v žep, toda je že tako, da .je za vse drugo več, kot pa za neveže! Bilo bi res dobro, ko bi mogel človek takega
bojnem polju v Franciji dne' Rad bi napisal mali dopis, 15. avgusta 1. 1. V prvem po-'ali nu: je roka preveč otrpla
pisavo, pa vseeno bom to-menil, da Št» nismo zmrz-
i<H-ilu ali bi-zojavki. ki sta ga za dobila, je bil prištet k izirul>-| liko vsaj za en teden postaviti najljenini, drugi brzojav, ki staknili tukaj, ker dobro pritiska ono stran v jarke, da bi se muiga dobila čez par tednov, jimjzima____Poprej je bilo male
„	.	............... ........... ■ ......... "" "" 1	*1* n vi i či nv, | m i tt*uiicr\, jim; zima . . .. J'oprej je Inlo inalr:
imani« običa.1, da se oči malo odrple, kajti tukaj je je pa naznanil, da je mrtev. bolje, ko je nas bilo več sedaj tudi malo nama^karmo, bode še sedaj vsega v izobilju, zato Vojaška sv. maša je bila so pa skoro vse pobrali k -vol
na ilnllln <11/11	„ n	J___________:___ ________V ,	,	__..	..	1
jres-tijo, dobro idejo, itd., naj tako čimveč pomoči v najkraj
pride dne 4. februarja v Slovenski Donv in pove svoje mnenje. Delo pomožnega odbora naše naselbine je odprta kn jiga in vsakdo, kdor bo že-b !, Im tekom konference zvedel vse podrobnosti o delovanju pomožne akcije med nami.
sem času. Soda.j imamo nekaj tednov priliko, da smemo zibi rati tudi denarno pomoč, zato ne odlašajmo. ampak pojdimo na delo vs"!
K obilni- udeležbi na konferenci 4. februarja vas vabi: Pomožni odbor.
se pa delilo tudi nekaj nagrad za najbolj zanimrve maske. — Vabljeni ste vsi Slovenci, da se udeležit<| v obilnem številu. Članstvo se ima udeležiti po pravilih....
Nadalje se poroča vsemu
se tudi ne spomnimo prevee na naše reveže. . - -
Po zadnji kolekti sem sprejel »se sledeče vsote:
Tony Mart i nov i č $5, John Jacob $5, Mrs. John Schvvas-niek (St. Johnsville) $2. A.
članstvu društva sv. Jožefa Sem rov (Cherry Valley $2. št. 53 ABZ, da se bo letos vr-j Prosim -ponovno, da, kdoi šila 40-1 etm*ca ustanove dmi?-| je v stanu še kaj darovati, dn tva, in sicer na soboto večerpošlje meni ali pa Fr. Orego-
'1 DOMOVINA'' V BROOKLYNTJ
Zelo kratek predpust imamo to leto, zato je t udi hiteti z ženit vami in društvenimi pied stavami ali veselicami... .Ženi tev lx> Ih>1 j malo, ker fantje so skoraj \ si v službi strica Sama, da branijo našo domovi i. o, steni so pa prizadeta dekleta, ki bi >o rade lmožile, kakor tudi vsa naša slovenska iu kulturna društva so s tem tinti prizadeta, ker so njih dolin* moči pri vojakih. Treba j«, da se jih spominjamo na er, ali drugi način, da jim olajšamo njihov položaj.
V Slov. Domu v Brooklvnu .h krasno izdelana "spominska plošča" tem našim vojakom, katero je mojstersko izdelal naš rojak Charles Majdich in to brezplačno. .. .Nabira se pa potoni: veselic sklad za vse ti-st«* ameriško-slovenske fante in može, katerih iineua so vpisana na to spominsko ploščo, če bi v slučaju bil kdo pohah-| Tjen od te vojne, da bi dobil nekak dar od tega sklada, katerega vodi agilen odbor spominske plošče in mu nače-ljuje kot predsednik in izde-Litelj plošče Mi'\ Charles Maj-dieh.
SIfA*ensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" je sklenilo, da priredi na običajno predpustno nedeljo veseli-co v Slovenskem Domu na pustno nedeljo dne 11. februarja ob 7. uri zvečer. Za ples 1hi igral št i ni-osebni orkester. Vstopnina bo prostovoljna —
polovica čistega dobička pa je namenjena že zgoraj omenjenemu odboru za sklad spolu: nske plošče.
iS tem društvo "Domovina" naproša in vabi vse rojake in rojakinje naše naselbine, da se zagotovo udeleže te veseli-cc, s katerf se podpira kar dve dohr.i in koristni akciji. S tem naj omenim, da društvo ** lkmnovina" ima velike težave radi nastopov; prvi vzrok je, da .je pevovodja zelo zaposlen in ne more društvo imeti rednih pevskih vaj; drugi vzrok pa je, da .ima društvo ''Domovina" veliko število dobrih moči, katere se pri pevskem društvu rabijo — pri vojakih
Xa tej veselici bo društvo zapelo nekaj lepih pesmi.... Vesela novica za društvo je tudi, cla je bil odpuščen od vojaške s-lužbe dolaroteni član tenorist. Mr. John fTolešek. kateri bo z veseljem zopet deloval . .. .Kličem mu: "Dobrodošel nazaj k svojemu društvu in k svoji družini!". .. .Trije rojaki, katerih imena so na spoimjinski plošči, so bili ranjeni na nemfški fronti, in sicer John Papesh, Joseph Ze-dar in Henrv Šuhelj, ki se zdravijo nekje v Angliji.
Še enkiat v imenu društva "Domovina" vabim vse na veselico v Slovenskem Domu na pustno nedeljo!
V. Capuder.
dne 5. maja. Sklenilo se je tu d, da se povabi na ta sestanek tudi enega odbornika iz glavnega odbora, ter mestnega župana ali kakega drugega go vornika. Vstopnina bode $1 in kateri član se ne bo udeležil, 1k) moral prispevati $1 v (liiištveno blagajno.. ..
Želimo, da se zagotovo vsi še živeči ustanovitelji udeleže te slavnosti.... .Napredek pri društvu kot pri Slovenskem Domu je bil splošno zadovoljiv, za kar gre vsa čast članstvu in drugim našim prijateljem.
Obenem naznanjam, da so bili pri društvu kot pri Slovenskemu Domu izvoljeni novi blagajniki: za društvo so-brat Tonv Schneider, za Slovenski Dom pa sobrat Frank M linar; diugi odborniki so vsi ostali po starem... .Toliko glede naših razmer glede društva in Slov. Doma.
Kot je bi lo že poroča no. smo imeli kolekto za naše reveže
darovana v cerkvi s\. Matija, Catalpa Avenue. Ri dire wood N. Y.
Pvt. Charles F. je bil k vojakom poklican mesca maja I. 1941. in 1. 1943 je bil poslan čpz morje. B I je v Ttaliji in; od tam poslan na Francosko, kjer je dal svoje življenje zal domovino, v starosti 33 let.
jakom, <ui smo ostali doma..
;ami sive
Torej skončam. in pozdravljam vse uredniške sodelavce in tudi druge, ki berejo "Glas Naroda** in voščim vsem skupaj boljše novo leto kot je hi-
POZIV SLOVENSKIM DRUŠTVOM Združena Slovenska Društva v New Yorku
obdržujejo seje vsak prvi pc'ek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu.
Če vaše društvo še ni pridruženo, pridružite
se!
Odbor.
lo zadnje! S pozdiavom,
Anton Golob. Loretta, Wis.
TJ	v v
Za>pus«-a
mu
dve sestri
Bodi min!
Iskreno sožalje detim!
Brook I vn. N. V.
VESELICA V BARBERTONU
ve<chco v
rinil...-Nadalje prosim, da. kdor ima ?e kaj obleke v dobrem stanju ali obuvala, da ne potrebuje, da prinese ali pošlje v Slovenski Dom na Danube Street; .imamo že nekaj nabranega, pa čakamo, da se malo več nabere, da potem vse skupaj odpošljemo.
Zimo imamo pa letos precej hudo; snega Čez 3 čevlje in mraza več kot pre več, včasih od 15 do 20 pod ničlo in to tukaj v dolini, po višjih kra- rani na 14. jih pa do 30 stopinj pod ničlo! X februarja. Fpamo, da ne bo dolgo držalo, kajti povsod žo primanjkuje oglja; seveda je največji vzrok snežni zameti in ne mole jo železnice redno voziti.
Drugih posebnih novic nimam poročati; par bolnikov imamo, toda upam, da se jim kmalu povrne ljubo zdravje. H koncu pozdravljam vse -Slovane po širni Ameriki in Kanadi in želim, da pride kmalu konec tega svetovnega klanja!
Frank Masle.
žalujoče stariši in enega brata.
ohranjen blag
m
■ po-
vsem pil'/.; j
ikih I >i u-
. . r ederacija Sloven: šHev v Ha.: Ivertomi. <>.. priredi l>omo\ ina" dvo •-ti v -obuto due
SVOBODA SE BLIŽA —
NABOD POTBEBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom In sestram v starem kraja odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojen ju mogel pričeti novo življenje.
Golih rok je in klioe: "POMAGAJTE!"
Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
V RLDGEWOODU, L. L, je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 161 PERRY STREET, NEW YORK, N. Y.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova)
PRISPEVKI za WRFAJD in SANS
Za War Relief Fund, New Vork so darovali potom **<Jla-sa X a roda" sledeči:
Frank J. Pruss, Mavdcn
Lake, Idaho ........$ 1.50i
Mr. in Mrs. Jolm Petro-
vieh, \Yafcpo4e, Mass.. . :j.00 .loe Rolih, James City.
Pa................... 5.00
Jacob Zalar, James City,
Pa................... 5.00
C. Podboj, Quill Lake, Saskatchewan j.......... 5.00
Louis Pcchnik, Vancouver,
B. C................. 3.00
Jacob Tolas, Fallon, Xev. 5.00 M. Nkerjanc, Republic, Pa. L\<M> John Chadaz, Tremonton,
Utah ................ 10.00
M rs. Josephine Rugel in prijatelji. So. Chai-les-
town, W. Va......... 12.00
Anton Figo, Xewton Falls,
Ohio................ 10.00
Joseph Obreza, Marquette,
Michigan............ 5.00
A. J. Brecher, Powell, Penna............... 25.00
VSI MORAJO DELATI
Priloženo vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $3 50 za list "Glas Naroda" in prosim, da mi oprostite ker dolgujem že mesec dni. .. ('as le pieliitro poteče, da elo-vek ne ve kdaj, ker smo vsi tako zaposleni — stari kakor mladi. Delati more vsakdo, kdor je le zdrav in lioče de
Preostanek prireditve bo darovan za novo barbertonsko bolnišnico.
V. 11. L-
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Jdboru.
revmatične
boleči
DOBITE
PAIN-EXPELLER
Od leta 1867 .. .	j
Zanesljiv liniment za družina j
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI 1ZROČIU SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man o/ the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjižic zelo omejena. Je priiKjro^ljivo, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite v dobrem zavitku gotovino o*, znamke <Zilm*»>nUi držav>. — Xar«w*it«» lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
*1« West 18th Street	New York 11. N. Y.
HELP WANTED
DELAVKE IŠČEJO
HELP WANTED
Skupaj
< Vk 7si $91.50 je bil poslan na War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, 465 Lexinsrton Ave., Xew York, due .11. januarja, 1945.
lati.... Le žal, da jili je Še dosti, ki >e na drugih žulje opirajo, pa »šo nekaj mladih an pa takih, k.i jih še v arnutdo ne marajo!-.. .Jaz pa že prileten in šo invalid poleic, pn moram delati leto in dan — in še n i kak op ne morem \ >em \\«treci....
Tem potom se pa vsem lepo zahvalim kateri so liki kaj pripomogli z delom in zaslužkom v preteklem letu in se priporočam še za naprej, kar je v rruoji stroki mogoče: tesarsko, mizarsko in cementno delo.
Obenem se pa tudi zahvalim v?em dopisovalcem in dopisovalkam v listu "Glas Na-
-Jroda". L»e žal, da je veliko iz-
S|^1.50i vrstnih dopisovalcev docela umolknilo....
Anton Giankomeli. Worcester, X. Y.
The War Man Power Commission bas ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another jolt without statement of availability.
lie
D E K L K T A
i .ah ko tovakmško hki.o ]fc4tra pl:uw-n. Stulii ilho
Sdhtj in (Mv-vojul i*rijetne delavske razmere.
WAi.ks KM T\V KAK
naksai* st. ifkl.vn. n. v. TU r»-4i:u»
l _'4 .

ZAHVALA
Se prav lepo zahvalim sta-Za SAX S, Chicago, 111., je ren¥ll prijatelju Johanu Ker-bila darovana potom "Glasa žišniku, ki mi je poslal $5. Ž Narod«;" svota	ki jo je' j;m	bil jet 6kupaj
prispeval Mr. Martin Goved-|tukaj na Prosto, Pa., tako dol-mk, Chisholm, Minn., in smo g0j da se je preselil na farmo poslali ček v pokritje na: Slo- v Idaho, kjer sedaj pi-idela
nian American National Council, 3935 West 26th St., Chi-eafi^>, HI., dne 31. januarja, 1945.
veliko krompirja in drug^ega sočivja.
Ba\*no tako se zahvalim Marjani Demšar za $2.
Obema skupaj še enkrat le-
V imenu oibeh zeroraj omenjenih nstanov, se darovalcem pa hvala!
zahvalimo za poslani denar. I „ ,
I Poedravljeni!
Uprava <4G.
Frank Vilfan.
DELAVKA V Kl'HIXJT
r. 1 »Ni NA* TKI »KN — 7
Y K A V I* K T 1 T K '_-> TRINITY I'I. Al 'K NEW YiiltK
help me win
FIXGERWAVER —
M A XICURIST
pk rm an knt \va v Kit H«»l>r:i pl;ir:i. stalno delo, prijetne delavske razraw. v|tra^tjte: i. a It o t O * S 678 FI.ATBrsiI AVE. ItItiM>KI.YN Plume r.r
< iT—
M A X I CU R 1ST — FING E R W A VER
SPLOŠNA 1 >KI.A VKA. STA i.No. |hi. I i It A I»I.ArA. 1*1 J 1.1 ETNE HEI.AY. HAZMEHE. PltlLoŽNosT. Vprašajte
M ADA M K H o s K 1ST K- MARCV AVE. HK«M»KI.YN |ItMT» I'll. EV 4 1»4»»I»
i 1!» _*."» >
ZENE — DEKLETA
ZA ZAVIJATI ŽIVILA
IZ V v./. I * A N« »ST N1 1'OT K KI: X A Veliko Pitdjetje za Procesiranje iii Zavijanje Živila ponuja slwlere:
PlaftiiH- fmh-irnin*: Stalim -IiižImk
••<;n«u|t" sa»vari»valniiu»: 1'niziiiki platini: Hulni^ko iMMljn.ro: Na«l-tiri»o «1 '!«»: Pren»ij«» jh»ihm"-mo ilelo: Avtomatični ixtrliki »"KI.I AI.l I »KI.NI i'AS Jtitrmiji. P<t|M*!«laiislrf in Xt^'t-rni »""a-i i nt ltaz|N»l«>žeiiju QI AKKK MAUI CO. 80 — :i9th SI. Ifkljn. N. Y.
."J	1
ltlV Uictory
DELO DOBE
Š I V A L K E
na Male in Box stroje.
Ilelo garantirano za 8 Irdnov z ilohro phiro. — Vprtišajte pri:
HUMBERT & GREENE
10 W. 37th ST.	New York City
ŠIV A L K K
1zvkžbank na žknska k ki i.a Najvišje pla«v. — Izvrstne »lelavske razmere. — Svetlobna tovarna. liza s p o r t s \v k a h 14"i1 It «n-k a way l'arkway Ifklyn ____ i TJ— 2K»
ASSORTERS & PACKERS Horn week pi.ks ovkki TIME.
fottnx i »It esses. rati1 roues
a|t|ily: a. rosexri.att l.tni broai»way n. y. c*. ___(i!» -jr.»
CROCHET READERS
i z v e ž b a n k iielo v tovarni na • tedenski polilacl SlItEt'i emr itol i »kr y :w»7 \v. jtstli st.	n. y. c.
(Tenth Flu«.r»
123—1*»)
PACK E R S
I»EI.AVNlt'A ZA ŽENSKE
«•1	11. K K K	
TKI »KN I »NI t AS I		N P«»l.
NAIH 1	INo 1 »Kl.i»	
It A V 1 1»	r K y s n	r A 1.
Trli AVE.		N. Y. r.
<; i	R L i	"s
PAINT	Dol.I. KYI	IS
i; M i > i >	S A 1. A	: y
STEAMY J •» R Itl.iM 'K 1 h »1.1. fuMI'ANY JI T t IRANI > ST.	N. Y
I "-'-V
r.
.Ti»
S1VALKE NA ROKO ŠIVALKK NA STROJIH
NA OTROŠKE SI* K NJE Mn«w> n:i«l-urne^a tlela. I*rij«>tne delavske ra/.me-r»'.	*'l»aylijrl»t" turama.
i: I. E I E R BROS. r.l!! sil« A V K..	NEW YORK
It Kvant !»."H7!»
__________'-ri>
FUK)R GIRIjS
TRIMMERS — 11 AN 11SKWERS
S, TRNI TKI »EN VIŠEK Pi.A»%E 1 m isti 1 NADT'RNKUA OF.i.A JERRY RI.OITSE •J! I ;LStb ST.	N. Y. C.
(23—-J!H
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANBtl
1/ T »
> ihuuA- — NEW TORB
THTTBSDAY, FEBBFAKT i, 1945
Pisana Mati
(Hi)
XV.
Ogenj so bili omejili. Kazen Ivorenovega skednja in Mla-a rje vega domovanju je bilo ostalo vse nepoškodovano. Ali oi»enj je zahteval vendar že eno žrtev.
Staremu Mlakarju s«« je ltolezen že nekaj etisa sem lmj-•;.la. Dobro se mu je sieer godilo pri Korenu, kjer s<» mu l.iii po-in-žni, da inu bolj hiti niso mogli. Lajšali so mu nje-Ut.vo telesno trpljenje, kolikor se je dalo. toda trpel je tudi duševno. |*ri srcu ga je peklo venomer. Preboleti ni mogel '••ga. da je moral na stara leta izpod strehe svoje drage rojs-tne	Tožil ni nikomur, a kadarkoli mu je ušel po-
•ihtl skozi okno proti hiši, ki je bila njegova in v kateri je co<podaril nekdaj, zalile so mu solze i>ci . . .
t'esto je vzdihnil potihem:
"O Bog, kako hudo »i me udaril! . . . (> kako ine tepeš z.i (krivico, ki s«mii jo storil svojemu siuu! . . . Veliko kazen -i mi naložil! . . . Pri lujih ljudeh, pod tujo streho boni za-t i sni 1 svoje oči!" . . .
Žalo>t in bridkost sta mu l»olj in bolj izpodkopavala /ilra v je. Sinili pa, ki ga je prebil, ko je bil nastal požar, z:td«*| um j«> smrtni udarec.
Ko je videl plamen na strelu svojega douu», ki ga je t.iko ljubil, ko j«* videl, da ogenj uničuje trmi njegovih rok, .<• vztrepctal na celem životu. Zbral j«- vse svoje moči in se »/.pel po koncu. Hitel je ven, 'kolikor -o dopuščale njegove o-labele moei in kolikor so ga hoti-le nositi njegove odreve-nele noge. Dosj»evši na vezni pr;ig vzdigne roko, v kateri je držiil )Kilic<» iu odpre usta. kakor hi hotel vzklikniti, a hkrati. si« mu zavrli v irlavi in nezavesten se zgrudi na tla. Ker *o bili ^li vsi Ivorenovi sosedovim pomauat, so »a dobili na l!>teni motu Š4*le potem, ko j<> bil ogenj lulušeu iu <<» bili vrnili.
Ud tistih tloJi so staremu Mlakarji vidno pojemale moči. Koren je kmalu izprevideJ, da se ne bo dalo 111 nič več pomagati in nič se ni čudil, ko inu je zdravnik namignil, da naj bodo pripravljeni na vse.
A tudi starček sam je vedel, da ne bo dolgo do tistih-111 d, ko inu zapoje mrtvaški zvon. ( V ga je kdo tolažil, zmajal ;je z bridkim nasmehom glavo, kakor bi hotel reči:
"Pustite to, moja pot na tem svetu je končana!"
Nemara da so tudi Anico obhajale zle slutnje. Kajti ni-ii iranila se ni skoro od dedkove }M>stelj«\ Več/krat se ji je zailitelo. S(M>minjala se je kako je bilo ob materini smrti in dasi je bila mlada, s«- je vendar zavedala, tla !>o poslej -e t«>lj zapuščena, neiro je bila doslej. Dedek pa jo j«1 milo |H»glcdaval. Smilila se mu je iihogu <leklica, ki je morala že v svoji p »vi mladosti v toliki meri okušati grertkosti življe-ija.
Nekega popoldne veli starček poklicati Korena k sebi. Ker zadnje čase skoro nič govoril ni, so vsi mislili, da 11111 j«* odleulo in Koren je vesel pristopil k nJemu. Toda iz besed itoluikovih je tai kmalu posnel, da se poslavlja. S slabim, tresočim glasom mu je rekel:
"Boir ti poplačaj stotero. Koren, v-e, kar si mi storil <'.»brega! .laz ti na onem svetu tega ne. pozabim! A še eno prošnjo imam do tebe: Ne zapusti ubogega otroka! Samo ti in* ima zdaj na svetu! Če pa pride kdaj France, izroči dekletce njemu! Reci mu, da je bila moja želja na smrtni po-sicl.i. da bi skrbel za siroto. In pa to mu povej, da bi ga bi I rad prosil odpuaeanjn. če bi ga bil še enkrat videl v svojem življenju !M . . .
Solze so zalile starčku oči in umolknil je. A črez nekaj ča<a je i/pregovori I Še enkrat:
"France pride, to vem! . . . ("'udid ljudje smo Mlakarji, Koren! . . . Trde glave imamo, a srce ni tako! . . . Naša volja je uporna ali srci* ni brezčutno in zato tem bolj trpimo. ker se ne kažemo, kakršni smo ... O da bi se bil znal premagovati! Boljtše bi bilo marsikaj! . . . France pride, ker on je bil še najmehkejši o<l nas . . . Pa tudi oni drugi morda ni tako zelo hudoben, kakor se je kazal! Tudi njemu povej. Če se kdaj vrne, da sem 11111 odpustil!" .
Dalje stari Mlakar ni mogel govoriti. Že te besede so ua stale velikega napora, /amižal je in odslej je le še redkokdaj izprt'gledal. In kar je to storil, se je videlo, da iščejo njegove oči samo še Anice. Na večer se je njegovo stanje še shujšalo Začel je hropeti in njegovi dihljaji so bili globoki in redki. Korenovi so prebdeli ob njegovi postelji vso noč. ''roti jutru, ko st. začelo daniti, ko se je 11a nebu prižigala dneva Iin*. pa je ugasnile njegovo življenje
hi zopet so žalostno ]>eli zvonovi iu zopet je ihtcla Anica za krsto. Saj je vedela, vedela dobro, kaj je izgubila, vedela, koliko vroče ljubezni je z-njenim dedkom umrlo zanjo. Počasi se Je premikal mrtvaški sprevod po gričku navzgor, /alostno so peli zvonovi, žalostno razlegale se mrtvaške jie-iiii, Aniei pa se je tem bolj krčilo srce, ker se je iznova s|K>iniujala tu<li mamiee svoje, ki je počivala tam gori ter >pala spanje, iz katerega s«' ni dala priklicati, dasi se njeno otroško srce še vedno ni moglo sprijazniti z mislijo, da o-stnne vedno, vedno talko.
Votlo so za grmele grude ob krsto, Anica jm je zdrknila na kolena in glasno zajokala, kakor bi se na ta način kaj i/prositi dalo. S solzami v očeh jo je dvignil Koren ter jo potegnil vstran od jame. Toliko je bila na boljem zdaj od listikrat, so ji zakopavali mamico, da je imela človeka, ki jo je tolažil.
(Dalje prihodnjič.)
GOSTOLJUBNOST "SLOVANOVA
Splošno je znano, da so slovanski narodi najbolj gostoljubni in zaupljivi narodi na svetu. Medtem, ko Anglež v odmerjenem času odpravi go sta s čašo čaja in komadom prepečenea, vam človek slovanskega pokoljenja donaŠa v -e najbolje iz svojih družinskih shramb, kar si je namenil v svoj fcistni priboljšek, in skuša gosta zadržati pozno v noč. na kar mu ponudi prenočišče, ako najde zaupanje v 7. njega.
Lepa slovanska čednost je to na katero smo lahko ponosni vsi Slovani! T11 to čednost brez vsakega dvoma zasluži moški pevski zbor 1 'Slovan" v New Torku. Ne samo, da nas že njegovo društveno ime opominja na tesno zvezo njegove narodne in patriot :ene slovanske pesmi, pač pa si je osvojil tudi vse čednosti, ki jib slovanska duša nosi v se bi....O tem sem se ponovno prepričal preteklo nedeljo zvečer, ko srni b i povabljen kot gost na njih d nižinski, ali bolje rečeno, zalivaljen večer, katerega priredijo vsako leto ]>o glavni letni seii v čast svojim ženam in prijateljem, posebno t stim. kateri jim pomagajo pri njih priredit vali.
Bil o nas* ji1 okoli 50 gostov tako da je bila ena stran precej dolge dvorane v Slovenskem domu v Brooklvnu docela zasedena, in je na človeka. napravilo vtis kake male p: i redi t v e.
Predsednik "Slovana", Mr. M. Pimat, in drugi odborniki, so nam odkazali p:ostore ob dolgi lepo belo pogrnjeni mizi, na katero so počeli dona-šati iikusni go las s prikubo kakorŠnega znajo pripraviti le slovenske kuharice!. . . .Po topli večerji je mizo krasila lepo p rek a j en a šunka, katera je veliko pripomogla, da s*o se praznili vrči penečega piva za katere je pa odbor vedno skrln-l, da se jim ni pokazalo dno!. .
Po p: vem okrepčilu nas je pozdravil predsednik "Slovana", Mr. Mike Pimat. V kratkih
vzdignil programe naših bratov Hrvatov in Srhov, vključ 110 panslovanskih prireditev.
V svojem govoru je tudi'sam

VST ANOVI JEN K 1st S
NAŠE
AKTIVNOSTI
Včasih se pripeti, da se člo-4fi."i l>xington Avenue, N. V vek utakne v kak boj ali grel'. Telefon Kl.dorado .><>017 branit, pa jo dobi po nosu —J Priporočalo se je, da se vsa j je pripetilo nekaj Slovencev udeleži, če ne ožigosal t:ste. kateri "Slova-'merii te dni! Toda to ni nič:'več, vsaj za eno mizo. Žal mi lin" podtikajo politiko, in <s.i--se pač tako vzame kot je... I je, da sem pozabil omeniti, to-
voje jje žal mi je. da je moj dop:s <la ti-ti, ki hoče biti navzoč.
naj se obrne na gori omenje-
cer, da ne služi idealom vstanove. K temu je pridejal: "da ni greh peti slovansko pesem, da ni greh korakati v devo. Ko sem vrsti slovanskega pok ret a, ka-j dopisu omenjat
razbelil žolč človeku, ki pravzaprav nima stika z vso za-
v zadnjem >< Lojzeta in
no gospodično takoj; mogoče d.-i urediti.
No, v nedeljo bo pa tisti
t«>ri danes rešuje svet pred Mirkota, mi še na mi^el ni barbarizmom. In da bo prišel p:išlo. da je mogoče kje v A-l ' ° ka,omn som že park:at za tiste čas, ki sesedaj poslu-j meri k i Slovenec, ki ima dva^1,1; n	v februar-
žujejo vseli /lobnosti, samo da sina s temi imeni, in eden od JU V.lJ praviš, prijatelj in pri-
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le prirociif da se poslužujejo — fJNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
i jateljica — ali so bomo vide-Stvari gredo jako hitro
bi škodovali našemu delu, dajteli že služi Štiri leta v ameri-bo<lo gnili v samotnih kotih ški armadi ali mogoče inoma !'
riei. Mož me je malo odrkal "i,p,.eJ 1tam. ~ in ko nnr°'1 in pristavil, da je dobro delo'Vst;,Jn* kot Z strasn£^ ?na ~
svojega podlega, proti-narod-nega in nečastnega delovanja.
Kakor vedno, je tudi na ta v^iVr prišel "Slovan" ponosno, čeravno od svojega pri-
če nabiram, -ampak — mojo!n,i. l?,no ,hiU P°dvi" (la družino pa pri miru pust i. . V pml° ma,° *ani k
(!) Jaz sem mu o^lpisal in po-
Mislimo yinlo o na'-ih udob-
vatnega večera, v ime svojega]jasni 1 in upam. da bova oba nostih; re-: da ne kadimo v.č delovanja, in sicer vedno v.zadovoljna. Le to ml fia ne svoje vrste cigavet in je srajca
korist drugim pred samim se- gre v glavo, ko je h koncu pn-boj. Ko smo bili v najboljšem stavil, "da ima svoje doma in razpoloženju, je član društva ko se odpre jim bo sam poma-
Mr. iV. Ivosimik sprožil idejo <la bi bilo prime'110, da se spomnimo na tiste, kateri so manj srečni kakor pa mi: predlagal je .da žrtvujemo vsaj deset ico za "Infantile Paralysis Foundation** (sklad za otroško pa-ral"zo>. Nobeden od gostov ni zavrnil tega predloga. Po par dobrih minutah >0 je Mr. T. Ručigaj vrnil s svoto ^1's ka fera se je nabrala v ohmizju "Slovanovegavečera. To svoto so poslali po poštni menici naravnost na glavni urad tega zavoda v "Washington. T). C.
Ta primer vam naj bo za vzgled, dragi rojaki! Ne hodimo sebični! Vsi ne moremc biti generali - - - - Prepustimo ti-
gaP* — brez da bi mene vprašal — "l»om sam pomedel"...
8c»ve<la. kakor komu ljubo vendar ]>a jaz mislim, bolj potihem. da bom še njegovo ime videl med darovalci predno pi.teče kratka doba. Tak, ki !-e zna tako shuditi. se- tudi rad odreže! Kaj jirav ite na to.l 'atelje!
g. L....!
in dniga obleka iz malo tanj-Šega blaga — toda kot smo mi danes oni tam ne morejo pričakovati takih dobrot še leta in leta — pa m agar i če še tako vztrajno napenjajo svoje moči!
Torej, denimo pomisleke na stran in napolnimo Slovenski Doni do zadnjega kotička! — Pridite sam in opomnite pri-
Zadnji teden pa nisem mogel k ^eji, zalo ne morem poročati podrobnosti o poteku iste- Je pač prišlo tako, da smo "meli kar dve bolezni v hiši. Zcnn j«* imela gripo, in hiša pa K:onchitrs!. . . . Tako so se cevi za basa le — pa ne dihalne, ampak vodne, z h*
ure-
Prva nedelja v februarju nam mora ostati v spominu kot dan, ki smo bili vsi enih misli — in to so: pomagati trpečemu ljudstvu doma!
Za Pomožni odbor:
Ignac Musieh.
, , • v . (dom* <la je	iiila vsa stvai
stim. kater: so nas zmozni vo-j . Vl	,
, M • ijrna -Vle v	soboto večer, diti po pravih potih 111 s pono-
sem ostanimo vojaki po»l njih vodstvom, ker nase ime bo r:v-vno tako zasluženo.
Hvala ti, "Slovan", za tvojo velikodušno slovansko pogostitev, in upam in žek:m, da se ob letu zopet vsi vidimo!
—V.
POPRAVEK
A* zahvali dne 11. januaija sta pomotoma bili izpuščeni vendar pa lepo zbranih'udeleženci slavja Mr. in Mrs
(), ne (\« tkovič in Pogačnik; saj jo nisem iz trte zvil zaradi tistih dveh dolarjev — toda rečem, če mi Bog zdravje da. mi ne bodo več zamrznile!
A' zadnjem dopisu bi imel jMiročati, da se vrši dne 7. februarja pojedina v Biltmore hotelu, ki je prirejena v korist jugoslovanskih revežev. Večerja prostor se rezervira lahko notom Anno Traven.
Odziv ljudstva na prošnjo naj se izogiba nspotrebnemu potovanju
Wa.-hington- — Col. Monroe Johnson, ravnatelj urada za defense Transportation in Oh a :rman vojnega komiteja za konvencije, je izajvil, da i se je pokazal takojšen rwlziv j širom <lež«'le na prošnjo .lus-." lice Bvrnesa glede opustit vej za časa vojn£, shodov, konven-1 cij, potujočih izložb, in sicer v tem, da je bilo objavlcnih na tueate prostovoljnih pre-klicov.	:
.5.5.5.5.5.5
N o te
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za SI.—
*	Brw7.es of Spring Time of Blossom (Cvetni
*	Po Jezeru Kolo
*	SpavaJ Milka MoJa Orphan Walti
*	Dekle na vrtu
Oj, M:iri«*k:i. IM»yljsij ¥ liar»'ii-:i
Ml a« !1 kapera^e
*	Hapi>v I'.4ka C^e na tuj »-m
*	Slovenian I»ari»-e Varnla 1'olka
*	Žiil«na marelt Vedeli hm tel
*	Ohio Vallfj Sjlvta Polka
*	ZvHlel nem nekaj Ko ptltMca ta mala
*	Zvpalfl s»-m nt-k:i.i Km ptifieu ta mala
*	Helena P»ilk« Slovenska Polka
Pojili Z IIK-lloj
!•(»! s planine
*	Barbara Polka
t^ Z V EZ E K 10 SLO VENSKIH PESMI za piano-Jiamioiiil o za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naroelte pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 181 h Street New York 11. N. ¥.
besedah, nam jo razložil po- Ludvik lvnaus.
men te^a večera. Povedal nam je, kako se "Slovan" čuti hvaležnega vsakemu, kateri mu v kakemkoli oziru pripomore k njihovim uspehom, k njihovim naporom, da kolikor mogoče tlolgo \zd:ži to, kar nam je najbolje pri srcu — slovensko pesem!
Povedal nam je tudi, da se .marsikaj sl ši od strani. Rekel je pa: "Xaj rečejo karkoli hočejo! "Slovan" bo šel isto
Se enkrat hvala vtsem skupaj za krasno darilo.
Anton in Mary Oorniek. Rapid River, Mich.
HELP WANTED
DELAVCE ISCEJO
HELP WANTED
Organizacije morajo dokazati upravičenost svojih konvencij
Washington.—Ool. J. ^toil-roe Johnson, Chairman vojne-ira komiteja za konvencije, je naznanil, da bodo morale organizacije. ki nameravajo
The War Man Power Commission lias rule«! that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another jolt without statement of availability.
pot kakor je šel dosedaj. Slu- imetL konvencije, konference, z.l ho svoj, narodni pesmi in potujoče izložbe ali shode po svojemu narodu!. ..."	1. februarju, "dokazati, v čem
Ko sem mu v privatnem bi trpel vojni napor, ako bi te pogovoru omenil, da taka po- prireditve izostale gostitev že precej stane društvo. mi je odvrnil: "iSaj mi ne delamo za dobiček in ne za ča<t- f'ast tistim, ki nas pod-pirajo, in hvala pa na^im pri-
Kampanja proti draginji
A\'ajshin«2rtoii.—< Mi ester B«iw-les. ;i a vnatelj pri Offfce of Price Administration, je de-jateljem in našim ženam, ki Jal, da je bil ^navdušen odziv nas ve<lno dejansko yiodpirajo kani|»anje j>roti dtaerinji potoni ob naših pnreditvah. Zato mi- š»x!elovanja trgovcev in kon-
ASTIETiS. I'OLISHEUS.
C1RO.K SAW. AI. I. Ali«»l*M»
1» o P. IC A P 1. A «" A
Vprašajte: I* I. A S T I «• P A i: T S 11>S K. _'7lli ST.	X. Y. r.
lis 11
POLISHER and PLATEH
Stalno tlelo. <|«>hra plaea. prijetne ile-• Iflavske razmere. Vprašajte:
'timmi: mani ra(Tn:i\i; en. k. .v.nii sr.	x. v. c.
P H E S S M A X
i:XPi:iiiKX«'KIi JOP.liKK Al i i. 1. H K stalno sr.ii /a 40 ur in nadurno.
Povojna služI«. Al A SI N PKKSS. L'Tll I.AKAVKTTE ST.. X. V.	t*.\ «kT:1."»7
\-J-2 J4.
Opozorit« še druge, ki ne ritajo "<». X.** na te oglase. — .Mogoče bo komu vstrelena.
slim, da ni preveč, ako 71 h enkrat na leto povabimo na vc\ čerjo'*. . . .
7*1» predsednikovem pozdravu je v imenu društva srovo-ril član "Slovana", Mr. Ludvik Mntz. l?azložil nam je delovanje celoletnega "Slovano-ve^2^a', dela, po večini v na ro»l 11 o korist, in v obrambe: 44Slovana". Povedal nam je da je društvo ob priliki svqie 'JO letnice izročilo ves voj čisti dobiček prireditve — $300.30 — -v pomoč vstanove 4' SI oven sk o-Ameriškega Na-i o dnejra Sveta", zkrajsano SAX-Sa. Povedal nam je tudi, da je društvo v prete»klem letu nastopilo nič manj kot 20 krat, kar je malo manj, kakor enkrat in pol na mesec, in to vedno na povabila, katera ni nikdar odklanjal, da je po-
zimiientov silno razveseljiv"; g- Bowles je n a pri asi 1, da "se-.ua ta kampanja v vsako občino Amerike. Preko 250 tisoč trirovcev in več miljonov 2:0-s|>od:nj in kiqwev aktivno -sodelujejo v njej".-
ODMERKI
Meso in maščobe: Rtlece znamke Q7> do Xo v knjižici Št 4; vsaka znamka dobra za di* set točk in >o sedaj veljavne.
Predelan živež: Mmlre znamke X.1 do 02 v v knjižici št. 4; vsaka vredna H> točk; veljavne sedaj.
Sladkor: Znamka Št. ;J4 v v njižiei št. 4; veljavna za 5 funtov sladkorja.
C e v 1 j i: " Aeroplanska" znamka št. 1 do .'i v knjižici št.
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so ▼ barok. Cena 50 centoT Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. T.
B O Y S — M E X
for
IIKI.PIX«; OX PAPKlt lil »X TIU'tJKS iani|» I »A V	STKA1 »v won K
POST WAR FI TI UK SHAPIItO & TAUTKI.I. 41il K. .Vitli ST.	X. V. t*.
I—2S»
\V A T C H M A N
IZVKŽIt.VN A 1.1 STK.VŽM K poKo.ir DOltUA lM^VČA Vprašajte ua ILT. t J K KKX Po 1 XT A \ H HKiMiKI.YX. X. Y.
i JZl-
■Jii t
n
M E S A
PRVOVRSTEN	RKI»XO !»EI.O
S T A I. X O 1 ►OllRA PLAČA PRILOŽNOST Vprašajte: l»KI.MOXII'o MARKET 1114 — ::r.l AVE. X. Y. 4'. ___( 10— -j.-. >
PORTER — HANDYMAN
IIAXIU.E PAPER ItoXEX & PAPKR Ihtltrsi pl:n~-i	Stalno ilolo
Povojna Ix^lix'nost Vprašajte:
SHAPIRO Jfc TARTEI.I. 410 E. .>411» ST.	X. Y. C.
1 »
L E S O R E Z E O
1ZVEŽBAN XA PRVOVRSTNE OKVIRE ZA SI.1KE STALNO PEI.O POIIRA PLAt'A Vprašajte: 1.17 E. .Hih ST.
x. y. r.
Phone PL 8-2355
119—l£Ti)
DELICATESSEN < "LERIv
IZVEZ.P.AX. I »OURA PLAČA. STAI.NO I»El.o. PRILOŽNOST Vitniijiji««: I"N IVERSITY PI.Aii: X. V. «'. iiUMr liirh Sr. t _______lis m,
M0ŠK0 in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female)
DECOR A TO US
ZA RoOXO SLIKARSTVO C II I X A. t; 1. A s s
f»ri-. I colors. Stalno ili-lo. prijetni* razmero, izvrstne
plače. — Vprašajte: I>E LITE. PJS W. I'll h ST.. N. V. I'.
M O Š K 1
SPL«»ŠN<» TOVARNIŠKO liEl.o Nelzvežli.-ml Prij«*tjia ok<>U<-a Povojna priložnost	Stalno <IHo Ž K X S K K — Za napolnili stekle-nire s »kisanimi živili. NATHAN FRIEDMAN •"►-T HINTS POINT AVE., P.RoXX IRT Pi-lliam Ray Line to Iluni> P<iinl Ave. Station. »2:*.
HELPER IX KILN ROOM splošno tovarniško i>1:1.0
Kakortiidi TOVARNIŠKO DKI.O l*ol>ra plava. >i;ilrn». jh»-\.>jn:l iMHlot'novt
Vprašajte: 1» E I. 1 T E I-s W. Jit h ST.	X. Y. <\
11!> -'."»i